VESTNI
CELOVEC ČETRTEK 24. APR. 1997
Letnik 52 Štev. 16 (2907)
&
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Verlagspostamt t 9020 Klagenfurt ‘ Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
DEŽELNA RAZSTAVA
»vse je lov
... zgodovina neke kulture«
Odprtje bo v petek, 25. aprila 1997, ob 14. uri
v boroveljskem gradiču (bivša KESTAG)
Razstavo bodo odprli: deželni glavar dr. Christof Zernatto, prvi namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler in drugi namestnik deželnega glavarja mag. Karl-Heinz Grasser
Parlament za ustavno določilo in raznolikost
Ol A VLOGO Zelenih v par-IV lamentu so se vse stranke, ki so v njem zastopane, odzvale izredno pizitivno. To je bil predlog sosveta, da naj se republika Avstrija tudi v ustavi prizna k svojim manjšinam. Prejšnji teden je bila tozadevna vloga Zelenih na dnevnem redu v parlamentarni diskusiji kot prvi prispevek.
Zastopnica Zelenih za manjšine Terezija Stoisič je izjavila, da mora biti priznavanje k pospeševanju in spoštovanju jezikovne in kulturne raznolikosti razvidno tudi v zvezni ustavi v členu 8, ki določa nemščino kot uradni jezik in ki ga je treba ustrezno spremeniti. Spomnila je na dejstvo, da se je npr. Švica že lani priznala k taki razno-
likosti in je tako večjezičnost postala državni cilj. Stoisičeva se je zavzela tudi za novelizaci-jo manjšinskega zakona in poimenovala cilje: enakopravnost vseh manjšin, pospeševanje dvojezičnega izobraževalnega sistema, podpora dvojezičnim medijem, konsekventno regionalno pospeševanje štajerskih Slovencev, prenova sosvetov in dvojezične krajevne table. Za Slovence na Štajerskem je pomembno, da se odločno »pritisne« na štajersko deželno vlado.
Poslanec SPÖ Walter Posch je poudaril, da njegova stranka pozdravlja ustavno določilo, saj je mnogo vzrokov, zakaj se je treba močneje brigati za manjšine. Pa tudi klubski šef ÖVP
Andreas Khol je govoril o »pomembnem predlogu«, vendar je pristavil, da ni za tako politiko, ki bi presegala »socialni konsenz« v državi. Harald Ofner (FPÖ) je prav tako pozdravil predlog, vendar je predlagal, naj bi opustili pojem »manjšine« in se raje poslužili besede »narodne skupnosti«; to da je terminologija enakopravnosti.
Tudi LiF je po izjavah poslanca Volkerja Kiera za vsako izboljšanje položaja narodnih skupnosti in pomemben korak naprej. V manjšinski politiki pa ne sme pa ostati le pri »izložbeni dekoraciji«.
Predlog je bil posredovan ustavnemu odboru v parlamentu, kjer ga bodo obravnavali bolj detajlirano.
Z občnega zbora Zveze koroških partizanov, na katerm so izvolili novo predsedstvo
Str.4
Komisija začela z delom
OMIS1JA predsednikov in Im, podpredsednikov sosvetov, ki je bila ustanovljena pred dvema tednoma na Dunaju, je prejšnjo sredo začela z delom. Na Uradu zveznega kanclerja so se sestali predsedniki in podpredsedniki vseh avstrijskih sosvetov. Le podpredsednik slovenskega sosveta mag. Pipp se sestanka ni udeležil in se tudi ni opravičil.
Na prvem sestanku so bila v ospredju načelna vprašanja manjšinske zaščite. Tako so se vsi navzoči zavzeli za sprejem ustavnega določila o zgodovinsko zrasli kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti Avstrije,
nadalje za ratifikacijo konvencij Sveta Evrope ter njuno transformacijo v avstrijsko zakonodajo.
Predsedniki in podpredsedniki sosvetov so obširno razpravljali o reformi zakona o narodnostnih skupnostih. Strinjali so se, da naj bi sosveti dobili v praksi večji pomen. V razpravi je bilo več modelov o katerih bodo razpravljali na naslednji seji.
Kot je za Slovenski vestnik poudaril predsednik slovenskega sosveta dr. Marjan Sturm, je delovno vzdušje v komisiji izredno konstruktivno in pozitivno. Pričakovati je, da bo komisija predložila usklajen predlog
najprej vsem sosvetom, nato pa avstrijski vladi in avstrijskemu parlamentu, ki bosta morala potem z dejanji dokazati, da mislita resno z manjšinsko zaščitno politiko.
Narodni svet koroških Slovencev je sodelovanje v komisiji odklonil. Na posebni tiskovni konferenci v Celovcu in Ljubljani je ustanovitev komisije vseh sosvetov krepko kritiziral. Svoje sodelovanje v tej komisiji pogojuje s- tem, da zvezni kancler Klima odgovori na pismo, ki mu ga je posredoval in v katerem ga opozarja na odprta vprašanja manjšinske zaščite.
KOTMARA VAS
Ustanovna občinska seja
Letošnje občinske volitve so prinesle v Kotmari vasi bistvene spremembe. ÖVP je prvič po letu 1945 uspelo, daje dobila župana in da je postala najmočnejša frakcija. Tako je dobila tudi prvega podžupana. FPÖ pa je pripadel član v občinskem predstojništvu (dobila je 5. mandat).
Ustanovna seja novega občinskega sveta je bila v ponedeljek, 14. aprila 1997. Občinsko predstojništvo sestavljajo: župan prof. Thomas Goritsch-nig, prvi podžupan dipl. inž. Franz Ebner (oba ÖVP), drugi podžupan Harald Petermann in Heiner Müller (SPÖ), Horst Moser (FPÖ). Novi župan Tho-
mas Goristschnig je poudaril, da hoče biti župan za vse in da hoče iskati sodelovanje z vsemi frakcijami, prejšnjemu županu Götzhaberju pa seje zahvalil za delo, ki ga je opravil za skupnost.
Sestavili so se tudi novi odbori; zastopnik EL Jože Wakou-nig sodeluje v odboru za kmetijstvo in gozdarstvo. Wakou-nig je v kratkem nagovoru čestital novemu županu za uspeh in mu želel srečno roko pri nadvsem odgovornem in težavnem delu. Zahvalil se je tudi Hugu Götzhaberju. EL se bo pošteno potrudila v prid skupnosti, zvesta volilnemu geslu »Nazaj v prihodnost!«
Volitve v Bolgariji
V Bolgariji je na predčasnih volitvah zmagala opozicija demokratičnih sil. Na izrednih volitvah, ki so bile posledica velikih demonstracij v začetku letošnjega leta, je preteklo soboto opozicija demokratičnih sil osvojila skoraj 53 odstotkov glasov, dosedanja vladajoča socialistična stranka pa le 22. V sobranje (parlament) so se prebile še tri manjše stranke. Bolgarska poli-
tična scena je s tem zaenkrat umirjena, novo vlado pa čakajo zelo zahtevne naloge. Predvsem bo morala, kot so stranke v predvolilnem boju tudi obljubljale, občutno izboljšati življenjski standard ljudi, odpraviti revščino in zagotoviti nova delovna mesta. Brez tega se bodo ljudje spet znašli na ulicah, kajti borba za kruh ne pozna simpatij do vladajočih strank.
Intervencija v Albaniji
Operacija v Albaniji je v polnem teku. Po sklepu Varnostnega sveta in po srečno prestani Prodijevi krizi v italijanskem parlamentu, kjer so mu podporo za intervencijo odrekli prav sicer zavezniški komunisti, je prejšnji teden stekla akcija mednarodnih sil za pomoč pri razdeljevanju humanitarne pomoči obubožanemu albanskemu prebivalstvu. Najštevilčnejšo udeležbo svojih vojakov
so obljubile Italija, ki akcijo tudi vodi in koordinira, Francija in Turčija. Pooblaščenec Evropske konference za varnost in sodelovanje (KEVS), bivši avstrijski kancler Franz Vrantzky, koordinira politične akcije za ureditev razmer. V pogovorih z albanskim predsednikom Berisho in' novim premieram Finom je že dosegel privolitev za izpeljavo predčasnih volitev.	J. R.
K & K ŠENTJANŽ IN SPZ
vabita na odprtje velike razstave v okviru koroške deželne razstave o lovu
»Krivi lov v Karavankah«
v sredo, 30. aprila 1997, ob 19.30 v k & k centru v Šentjanžu.
Razstava bo odprta do 31. oktobra letos.
»Krivi« ali divji lov je bil razširjen na vsem območju Karavank. Divje lovce niso brigale ne meje gospoščin in ne deželne meje. Vzvode za divji lov moramo iskati v socialnih razmerah časa, vnemar pa ne smemo pustiti lovske strasti. O njih so nastajale prave legende, ki še do danes niso izumrle.
O BUDA za sejo m vseh sosvetov je prišla od slovenskega sosveta. Zanjo so glasovali tudi predstavniki NSKS. Na taki seji naj bi se razjasnilo, katera so vprašanja, ki jih zagovarjajo vse avstrijske manjšine. Zato je predsednik slovenskega sosveta tematiziral vprašanje zajamčenega mandata, javnopravnega zastopstva in reforme zakona o narodnostnih skupnostih. V začudenje vseh navzočih so predstavniki NSKS to kritizirali, češ da so vprašanje zajamčenega mandata in javnopravnega zastopstva že ovrglij!?). Nadalje: pobuda za ustanovitev delovne komisije je prišla od predsednikov sosvetov in ne od Urada zveznega kanclerja.
KOMENTAR
To je samoumevno, ker v forumu, na Dr. Marjan Sturm katerem je bilo navzočih okoli 80 oseb, ni mogoče izdelati konkretnih predlogov. Nadalje bo komisija zahteve, ki jih bo izdelala, predstavila najprej vsakemu sosvetu v potrditev in jih šele nato vložila avstrijski vladi
Zakaj
toliko hrupa?
oziroma parlamentu. Torej povsem jasno in logično.
Vsi člani sosvetov so se s takim postopkom strinjali, le predstavniki NSKS so iz tega naredili »škandal«. Človek potrebuje veliko fantazije, da še lahko sledi tej iracionalni logiki.
Sejem
»Prosti čas -Freizeit 97«
Tudi letos seje center za promocijo turizma Slovenije udeležil tradicionalnega vigrednega sejma v Celovcu. Težišče letošnje-
ga projekta je bila predstavitev rekreacijskega in kulturnega območja Gornje Posočje. Slovenska gospodarska zbornica je skupaj z območno obrtno zbornico Nova Gorica in s slovenskim konzulatom v Celovcu priredila pretekli petek sprejem, katerega
so se udeležili predstavnika celovškega sejma, predsednik W. Dermuth, direktor H. J. Pawlik, generalni konzul Jože Jeraj, sekretarka Neda Seljak iz Gorice, predstavniki Slovenske gospodarske zbornice, predsednik ZSO Marjan Sturm in drugi. M. Š.
■JOTEM ko so bili na Štajer-m skem predstavili knjigo, ki obravnava štajerske Slovence (str. 5), je številno občinstvo prisostvovalo diskusiji, ki seje vedno bolj razvnemala, dlje ko je trajala. Slo je za to, ali bo štajerska deželna vlada pripravljena priznati, da v deželi živijo Slovenci, ali ne. Kar je bolj ali manj jasno vsakomur, ki vsaj malo pozna položaj manjšin v Avstriji, pa je očitno velik bav-bav za tamkajšnjo vlado.
Povabljeni so bili zastopniki strank v deželnem zboru, da obrazložijo svoja gledanja na relativno »novo« manjšinsko vprašanje. Novo zato, ker je sicer slovenska manjšina bila na Štajerskem že vedno prisotna in so njene pravice zapisane celo. v državni pogodbi iz leta 1955, samo - izvajal jih ni nihče. Tako se je na Štajersko ulegel pokopališki mir in mnogi ne morejo razumeti, da vsi Slovenci le še niso pomrli ali pa se asimilirali.
Diskutirali so dr. lise Rein-precht za SPÖ, dr. Reinhold Lopatka za ÖVP, Wiedner za FPÖ, mag. Edith Zitz za Zelene, dr. Christian Brunner za Liberalni forum ter Branko Lenart za društvo Člen 7.
Razen zastopnika FPÖ so se vsi diskutanti priznali k manjšini, ÖVP z zadržki. Pristaviti pa je treba, daje mag. Zitz opozorila zastopnika ljudske stranke, da je na tem mestu govoril drugače kakor v deželnem zboru.
Premagovanje
preteklosti
Dr. Brunner je posebno vehementno zahteval pravice za manjšino na Štajerskem, saj se je kot predsednik rektorske konference izčrpno informiral in se ukvarjal s problematiko. Skupaj z Zelenimi je zahteval od deželnega zbora, naj bosta dva štajerska Slovenca včlanjena v obstoječi slovenski sosvet. »Ne gre za dokazovanje, ali Slovenci obstajajo na Štajerskem ali ne, ker nedvomno so. Gre za to, da dobijo pravice, zagotovljene z državno pogodbo. »Omenil je hearing, ki so ga
ŠTAJERSKA
Bo dežela Slovence priznala kot manjšino?
imeli z župani obmejnih občin in na katerem so vsi po vrsti zatrjevali, da Slovencev sploh ni -čeprav mnogi celo izvirajo iz slovenskih družin. Zato tam raje govorijo o posameznih osebah, ne o skupnosti, češ da potem ne izpolnjujejo pogojev za uveljavljanje manjšinskih pravic. Gre za premagovanje preteklosti in za ukrepe, ki bodo
vlade prišlo priznanje za Slovence, ta pa da je odgovorila, da ne. Dejstvo je, da je v Avstriji šest prizanih manjšin, a obravnava se jih različno.
»Večina ne želi manjšine«
Svobodnjak Wiedner je bil za to, da bi zadevo pustili pri miru, ker vlada zdaj v deželi
nasilne asimilacije, ki jo je uspešno opravljala šolska zveza »Südmark«, na stigmatizacijo Slovencev (vsak, ki je govoril slovensko, je bil Tito-komu-nist). Asimilacijski pritisk je bil še hujši kot na Koroškem, kjer 'se je vsaj cerkev postavila za Slovence. Na Štajerskem so si nekateri zadali celo življenjsko nalogo, da opravijo s Slovenci.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
O Slovencih na Štajerskem so diskutirali predstavniki strank
ustvarjali zaupanje med večino in manjšino. Treba je pomagati, da bodo imeli Slovenci prireditve, da bodo tekli pogovori in da bodo lahko živeli svojo kulturo.
Karibik je bliže kot Slovenci
Mag. Zitz je z nekoliko ironije rekla, da Štajerci očitno nimajo težav s spoznavanjem na primer Karibika, imajo pa jih, ko bi bilo treba spoznati najbližjega soseda. Priznavanje manjšine je ponudba večine manjšini, ki se je mora večina zavedati. Beseda »windisch« zveni tam še vedno negativno, treba je vzpostaviti interkulturni dialog. Avstrija in Štajerska pa da že od leta 1955 kršita zakon, ker ne izpolnjujeta državne pogodbe. Povedala je, daje poskusila govoriti z deželno glavarko Klasničevo, ali bo od deželne
mir, potem bi samo razburkali čustva. Sploh pa da večina prebivalstva ne želi priznavanja manjšine in on pač zastopa mnenje ljudstva. Težave da ima pri tem, da ne ve, kdo je zastopnik manjšine. Na opozorilo, da tu ne gre za glasovanje in za diktaturo večine, ni vedel povedati nič pametnega. Zitzo-va mu je odvrnila, da bi po tej logiki morali glasovati o tem, ali npr. muslimani smejo opravljati svoje verske obrede - vsaka manjšina bi bila tako že vnaprej onemogočena.
O asimilacijskem pritisku
Dr. Reinprechtova je menila, da bi bilo včasih bolje, če bi bila članica kake majhne stranke. Njeno osebno prepričanje pa je prav gotovo naklonjeno manjšini. Opozorila je na potek
Čimveč dvojezičnih
Zastopniku ljudske stranke dr. Lopatki je bil najvažnejši položaj v vaseh in občinah. Tam da župani odločno zanikajo eksistenco Slovencev. Na univerzitetnih tleh da je lahko obravnavati to temo, teže je na podeželju. Poudaril pa je, daje treba odpraviti še veliko nevednosti in predsodkov in strahov. A vendar - če bi bila Slovenija pri EU, bi bilo veliko laže, kajti meja ne bi več igrala tako velike vloge. »Storiti moramo vse, da bo čimveč ljudi v Sloveniji govorilo nemško, na Štajerskem pa, da jih bo čimveč govorilo slovensko,« je bil optimističen.
Slovenski »kegelferajn«
Branko Lenart (Člen 7) pa je za uvod povedal o izjavi okrajnega glavarja, ki ve, da Slovenci so in kateremu je samo žal, da ni nobenega slovenskega »ke-gelferajna«. Lenart je opisal zgodovino društva Člen 7, ki je bilo ustanovljeno I. 1988 in ki mu je takrat gostilničar odpovedal sobo za ustanovitev; zato je bila ta v Gradcu. Spomnil je na to, daje bila na društvo naslovljena pisemska bomba in
jroudaril, da ne gre za prizanje Člena 7, temveč za priznanje narodne skupnosti. Pripovedd-val je o prepleskanih slovenskih napisih v cerkvah in o tem, kako so izžvižgali gospo Prelog, ki je recitirala slovenske verze. Prijave k slovenščini so odvisne od dobre volje direktorjev - večkrat za možnost vpisa sploh ne povedo. Apeliral je na razum, saj veliko ljudi, posebno tistih, ki imajo dele posestev v Sloveniji, nujno potrebuje slovenščino. Najhujši pa je argument, da ni Slovencev, ker ni slovenskega pouka.
Strahovi in nevednost
Po statementu diskutantov so se začeli oglašati iz publike. Bilo je (skoraj) tako kot pri nas: mnogo razumnih ljudi in nekaj starejših nacionalcev (ki so zastopali društvo za človekove pravice! (tako se sami imenujejo), ki so poskušali zatreti vsako dobronamerno besedo. Drugače je bilo le, da se pri nas nič več ne obmetavajo/obmetavamo s slovenskimi ali nemškimi priimki, ker je zadeva smešna - na Štajerskem očitno še ne. Tudi bojazen nekega župana, če bodo potem njegovi otroci Slovenci, če bodo obiskovali slovenski pouk, je pri nas že v veliki meri iztrebljena. Tam še ne.
Na vsak način je med ljudstvom še ogromno nerazčiščenih pojmov in vsaj tu je treba dati zastopniku ÖVP prav: treba seje pogovarjati, pogovarjati, odpravljati nevednost in z njo predsodke. Čeprav je bil mag. Pipp, ki je sedel med občinstvom, mnenja, da »pogovarjanje nič ne prinese« in da se vse le zavlačuje. Prav ima sicer, da bo ustavno sodišče marsikaj razjasnilo - ni pa prav, da se na to opozori kot s palico, zakon je za ljudi in ne proti njim, o tem pa jih je treba šele prepričati.	S. VV.
DR. AVGUŠTIN MALLE, AVTOR RAZSTAVE O SLOVENCIH V BOROVLJAH
Slovenščina je razpoznavni element prebivalstva
Dr. Avguštin Malle, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, sodi med najboljše poznavalce zgodovinske materije koroških Slovencev in tudi njihovih odnosov z nemško govorečim sodeželanom, o čemer priča bogat seznam njegovih znanstvenih publikacij, člankov in predavanj. Dr. Malle je soavtor znanstvenega kataloga za deželno razstavo v Borovljah, obenem pa je avtor razstave o Slovencih v Borovljah od leta 1848 naprej, ki bo v bivših posojilniških prostorih v Postgasse/Poštni ulici v Borovljah. V tej zvezi naj bo posebej omenjen njegov članek zgodovinskega orisa v jubilejnem katalogu »Borovlje in Borovljam«, ki gaje za svojo 90-letnico izdalo Slovensko prosvetno društvo »Borovlje«.
V petek, 25. aprila, ob 14. uri popoldne bo v Borovljah odprta deželna razstava »Vse je
Razstava »Kultura - delavstvo - narodnost«, Borovlje od leta 1848 do danes v bivših prostorih Posojilnice- Bank v Borovljah, Postgasse.
Razstava »Iz ljudske umetnosti južne Koroške - lončarstvo in stara ljudska glasbila« pri Cin-gelcu na Trati; razstava je del narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Gre za predmete iz vsakdanjega življenja, za pravo zakladnico, ki je živ dokaz kulturne raznolikosti. Estetska vrednost predmetov pride do izraza posebno v današnjem času. O tem pričajo
lov«. Borovlje so dvojezična občina. Ali je po Vašem mnenju bil slovenski živelj oz. slovenski delež pri razstavi upoštevan v zadostni meri?
Od vsega začetka smo si prizadevali, da bi bil ta delež večji kot je sedaj. Menim pa, da je deželna razstava seveda drugače koncipirana. Okvirni program pa je tak, da smo Slovenci prav izrazito prisotni.
V glavnem bloku ste Vi najbolj viden Slovenec, ki sodeluje?
Dokler ne poznam drugih prispevkov, tega ne morem trditi. Vendar menim, da so tudi drugi, kolegi upoštevali etnični sestav prebivalstva in so se v svojih prispevkih tudi tozadevno orientirali.
Ali bi na kratko opisali razstavo, ki jo pripravljate v prostorih stare posojilnice v Postgasse/Poštni ulici?
tudi stara glasbila, ki jih je zbral in jih hrani Hanzi Ogris iz Slovenjega Plajberka. Razstava bo odprta v soboto, 3. maja, na ogled pa bo ob petkih, sobotah in nedeljah med 9. in 18. uro. Ob otvoritvi bo tudi predstavitev dokumentarnega filma »Puškarji«.
Razstava »Nedeljska hranilnica«; kulturni dom pri Cingelcu na Trati nudi v svojih prostorih na ogled originalno, leta 1889 ustanovljeno glinjsko posojilnico, ki je delovala ob nedeljah.
V prostorih Posojilnice-Bank Borovlje bo na ogled razstava
No, tudi to razstavo je bilo treba glede na razpoložjiva sredstva močno skrčiti. Zajema pa kljub temu obdobje od 1. 1848 do sedanjega časa. V razstavi skušam predstaviti družbeni razvoj v Borovljah s posebnim težiščem na slovenskem elementu, ki se je izraziteje kazal po marčni revoluciji 1. 1848 in seveda posebno še v času nacionalnih bojev. Vendar je treba reči, da je bila slovenščina kot razpoznavni element pripadnosti dela prebivalstva prisotna tudi pri obeh drugih političnih gibanjih v samem sodnem okraju Borovlje. V mislih imam tu začetke nemškega liberalizma, ki prihajajo močneje do izraza pri ustanovitvi Rožanskega demokratičnega društva, in socialno demokracijo, torej delavsko gibanje. Tako socialdemokrati kot tudi Ro-žansko demokratično društvo so pri agitaciji uporabljali slo-
del Rudija Benetika, Gustava Januša in Zorke Weiss-Lois-kandl. Otvoritev bo v soboto, 5. julija, ob 19.30.
V k & k centru v Šentjanžu v Rožu bo v sredo, 30 aprila, ob 19.30 odprta razstava »Krivi lov v Karavankah«. Lov je bil v preteklosti privilegij bogatih, zato je ljudstvo gledalo na divje lovce kot na junake in okoli divjega lova spletalo povesti in legende. Ta socialno-zgodovinska in etnološka razstava prikazuje divji lov na obeh straneh Karavank, eksponati pa prihajajo iz muzejev v Sloveniji. Avtorja razstave sta dr. Avguštin Malle in Romana Erhatič-Simik.
Gremo Ötzija gledat! Kot posebna zanimivost bo v parku ob razstavnih stavbah živel »Ötzi«: nek arheolog iz Belgije bo vse poletje bival tam, vmes pa bo hodil v Čepo in na Žin-garico, kamor bodo vozili avtobusi radovedneže gledat, kako so lovci pred 4000 leti kurili ogenj in izdelovali orodje in orožje. Tudi oblečen bo čisto originalno v plašč iz trave in usnjena oblačila!
venščino, tudi statuti so ohranjeni v slovenščini in nemščni, kar zadeva društvo rožanskih demokratov.
Ali glede na dejstvo, da so prav liberalci na Koroškem postali sinonim za nemški nacionalizem, lahko omenjeno društvo pojmujemo kot nemškonacionalno?
To je težko tako reči. Na vsak način je prebivastvo leta 1870 v Borovljah govorilo slovensko, le tanka višja plast se je v svojih ekonomskih odnosih s sosednjimi deželami posluževala seveda tudi nemščine, ker je pač hotela preživeti. Prebivalstvo samo, ki seje začelo politično opredeljevati, pa je bilo slovensko, ne glede na to, ali se je orientiralo liberalno, nemško liberalno, nemško nacionalno ali pa je to bilo delavstvo.
Slovenščina je tudi danes bistveni sestavni del boroveljskega družbenega in političnega dogajanja. Močno nasproten temu pa je realen odnos občine do slovenščine, ki se zrcali prav pri finančni podpori ali -bolje rečeno - nepodpori občine slovenskim aktivnostim v okviru deželne razstave. Zupan je pismeno odklonil vsa-kršnjo podporo SPD »Borovlje«, ki se je z bogato ponudbo vključilo v okvirni program deželne razstave in si naprtilo tudi precejšnje finančno breme. Takšen negativen odnos do domačega slovenskega elementa ni najboljša perspektiva za prihodnost, še manj pa lepo spričevalo za občino.
Sam sem bil pri nekaterih pogovorih, kjer smo iskali možnosti skupnega nastopa vseh pri okvirnih programih k deželni razstavi. In moram reči, da sem glede na zadržanje občine razočaran, ne samo zaradi neupoštevanja finančnih potreb slovenskega prebivalstva oz. slovenskih soprirediteljev teh
O
okvirnih razstav, temveč predvsem in iz drugih vidikov. Bil sem prepričan, da so predvsem eksponenti socialne demokracije že zdavnaj preboleli to ozko nacionalistično gledanje. Na drugi strani pa ne razumem popolnoma, zakaj bi ponudbe glede sodelovanja in prizadevanja, ki kažejo v smer odprtosti, prihajale izključno samo od slovenske strani. To se je kazalo ob prireditvah »Dober večer, sosed« in zdi se, da tudi na drugih področjih dejavnosti ni še potrebnega razumevanja.
Ali kljub temu negativnemu odnosu občine in župana do slovenskega prispevka k deželni razstavi, naj omenim razstave pri Cingelcu na Trati, v. kletni dvorani Posojilnice-Bank Borovlje, v stari posojilnici in v drugih občinah, pričakujete pozitivne premike in spoznanje, da brez sodelovanja v lastni hiši, posebej pa še ob meji in preko nje, in brez odprtosti ne bo šlo?
To seveda ni samo stvar lokalnih dejavnikov v Borovljah, temveč celotnega vzdušja v deželi in soseščini. Če bomo znali naše poglede postaviti kvalitetno in dobro, potem se ni treba bati za prihodnost. Vendar je problem ta, da je na Koroškem zelo zelo majhen krog ljudi, ki upošteva oz. pozna kulturni utrip širšega prostora. To, kar lahko rečem, so moja osebna zapažanja, ki bi jih lahko strnil v to, da so gledanja nekaterih eksponentov, ki so bili zelo aktivni v okviru priprav, zelo provincialističnega značaja, kar je po mojem nerazumljivo. Drugič seveda mislim tudi to, da bo širše prebivalstvo z ukrepi, ki so bili storjeni v zvezi s to razstavo, zelo zadovoljno. Infrastruktura Borovelj seje vsaj na zunaj izboljšala, vse fasade so lepe. Fasade so popravljene; ali je tudi duhovno kaj napredka, je pa drugo vprašanje!
Hvala za pogovor!
Utelešeni Ötzi bo poleti bival med nami
Jahalka z razstave v snežni odeji
Stara posojilnica kot razstavni prostor
Razstave v okviru prireditev ob deželni razstavi
RETEKLO soboto so se v ■ Šentprimožu spet zbrali nekdanji koroški partizani, pa ne le oni, temveč tudi mnogi, ki čutijo z njimi in jim je njihov odpor blizu, celo vodilo za sedanjost. V tem pa je sedanji smisel njihovega tedanjega delovanja in tudi rezultat doslejšnjega negovanja uporniških in borbenih tradicij.
Občni zbor te organizacije je bil v Šentprimožu tudi pred sedemnajstimi leti, ko je predsednikovanje po umrlem Karlu Prušniku-Gašperju prevzel domačin Janez Wutte-Luc. Tedaj se je končevalo njegovo prizadevanje za izgradnjo kulturnega doma Danica, ki je danes center kulturnega snovanja Slovencev iz ožje in širše okolice.
Nekakšna simbolika je bila na sobotnem občnem zboru. Luc je ujel pravi trenutek, da vodenje organizacije prepusti mlajšim, še pred tem pa izpeljal razpravo v organizaciji, ki je v skrbi za nadaljnji obstoj in delovanje pripeljala do njenega odpiranja in širjenja politične osnove. Simbolika pa je tudi v tem, da je Luc prav v Šentprimožu sprejel in tudi oddal predsedniško funkcijo.
Občni zbor je bil torej prelomen. Naša borčevska organiza-
Odslej častni predsednik ZKP Janez Wutte-Luc
cija se odslej imenuje »Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora«. S tem je odprla vrata vsem, ki so na antifašističnih pozicijah, teh pa na Koroškem (hvalabogu) ni malo. Vsakdo, ki se strinja z politično koncepcijo antifašizma, lahko sodeluje in tudi soodloča v njej.
Občni zbor je bil seveda tudi formalen. Po izvolitvi delovnega predsedstva, katerega je vodil dr. Gustav Brumnik, je predsednik Wutte-Luc podal svoje poročilo. Že v uvodu je povedal, da bo glede na njegovo poslavljanje od predsednikovanja nekoliko bolj oseben. Po nekoliko nostalgičnem spominjanju na prevzem organizacije prav v tem domu po smrti Karla Prušnika-Gašperja je poudaril naslednje elemente: na Koroškem je v borbah proti nacizmu padlo preko 600 bork in borcev. Njihova imena so zapisana na preko petdesetih spominskih obeležjih in grobiščih in mi smo dolžni, da jih ohranjamo. Nismo in ne bomo do-
OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV
Odslej organizacija s širšo osnovo
volili blatenja in razvrednotenja našega boja, kakršno se dogaja v vsej povojni zgodovini, zato smo tudi sprožili tožbo proti In-gomarju Pustu, kije v Kronen-Zeitung partizanom celo podtaknil krivdo za Peršmanove žrtve, in jo tudi dobili. Prav
Šentjanških Rutah, postavitev obnovljenega spomenika iz Šentruperta pri Peršmanu v Podpeci, vgraditev spominskih reliefov na grobovih Franca Pasterka-Lenarta v Železni Kapli in Matije Verdnika-Tomaža v Svečah, spomenik v Slovenjem Plajber-
Borčevska in občinska delegacija iz Vojnika
Peršmanov muzej je s svojo dokumentacijsko vrednostjo danes eden najboljših pričevalcev osvobodilnega protifašističnega boja, edini v Avstriji.
V obdobju, ko je Luc predsedoval koroški borčevski organizaciji, je Avstrija končno koroškim partizanom tudi priznala njihov prispevek v boju za osvoboditev izpod nacifašizma in jim podelila ustrezna odlikovanja. Pri tem je Luc posebej izpostavil zasluge sekretarja v socialnem ministrstvu dr. Kurta Wegscheiderja, ki se redno udeležuje tudi vseh pomembnih partizanskih spominskih svečanosti.
Tudi stroške za zdrževanje partizanskega spomenika v Šentrupertu je od lani prevzela Avstrija, saj je to morala storiti z ozirom na mednarodne pogodbe in na dejstvo, da so tam pokopani borci zavezniških sil. V primeru grobišč slovenskih partizanov pa se dlakocepsko izgovarja, da dolžnosti veljajo samo za grobišča in spominska obeležja, ki so obstajala že ob podpisu Avstrijske državna pogodbe leta 1955.
ku in spominski relief Francu Valantu v Šmarjeti pri Pliberku, spomenik v Škocjanu in pa spominska plošča pobitim borcem pod Arihovo pečjo.
Luc pa je v svojem poročilu govoril tudi o bogatem zbiranju dokumentacije in izdajanju literature o osvobodilnem boju.
letih. Med njimi so spominske svečanosti, proslavlanje 50-let-nice zmage nad fašizmom, spominska svečanost s predstavniki zavezniških sil ob spomeniku padlim na šentruperškem pokopališču, sodelovanje delegacij Zveze koroških partizanov na svečanostih v Sloveniji in v italijanskem zamejstvu itd. V poročilu pa se je spomnil tudi izgub, ki jih je zveza utrpela v tem obdobju. Pri tem je izpostavil smrt koroškega borca in velikega prijatelja Koroške Lojzeta Zupančiča-Zmaga in soborke in aktivistke Milene Gröblacher.
Po obeh poročilih se je kar vsulo pozdravnih nagovorov. Za mikrofonom so se zvrstili državni sekretar v slovenskem ministrstvu za delo in socialo Janko Stušek, predsednik slovenske centralne borčevske organizacije general Ivan Dolničar, predsednik odbora koroških partizanov v Ljubljani dr. Tone Sko-bir. predstavnika zveze borcev K,anj in Jesenice, predstavnik borčevske organizacije iz pobratenega Vojnika pri Celju in njegov župan Beno Podergajs, Bine Otorepec v imenu Gašperjeve bralne značke, od koroških organizacij pa predsednik ZSO
Delovno predsedstvo in pozdravni govor generala Dolničarja
Pozdrav predsednika Zveze slovenskih izseljencev Jožeta Partla
Janez Wutte-Luc je poročal tudi o odkritjih spomenikov v njegovem predsedniškem obdobju: Gašperjev spomenik v Kotmari vasi, spomenika pri Hojniku v Lepeni in pri Karlutu
Naj navedemo samo nekaj naslovov: Korenine žive, Padlim za svobodo, Antifašistični odpor na Koroškem, Javke brez hajke, spomini Zale in Jelke in drugo.
Nadalje člani Zveze koroških partizanov redno sodelujejo pri osveščevalnih akcijah kot so »priče časa«, okrogle mize idr.
Predsednik Luc je razmišljal tudi o preobrazbi organizacije oz. razširitvi politične platforme, ki bi bila sprejemljiva za širši krog članstva, katerim je skupna protifašistična usmerjenost.
Ob zaključku svojega poročila se je Janez Wutte-Luc zahvalil vsem sodelavcem, razumevajočim inštitucijam v Avstriji, osrednji, področnim ter občinskim organizacijam Zveze združenj borcev v Sloveniji in pa seveda vsem koroškim organizacijam in aktivistom.
Delovno poročilo za obdobje med obema občnima zboroma je podal Mirko Kelih. Izpostavil je vse dejavnosti, kate-
dr. Marjan Sturm in predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl.
V govorih je bilo izraženo veliko solidarnosti z ZKP in tudi precej podpore zahtevam koroških Slovencev. Vsi po vrsti pa so se zahvaljevali Janezu Wutteju-Lucu za njegovo nesebično delo in povezovalno vlogo v smislu prekomejnega in tudi domačega sodelovanja.
Novi predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora inž. Peter Kuhar
General Dolničar pa mu je izročil tudi najvišje odlikovanje Zveze borcev in udeležencev NOB Slovenije.
Volitve novega vodstva organizacije so po soglasno sprejeti odločitvi o novem imenu že izrazile večjo širino.
Za predsednika je bil izvoljen doslejšnji podpredsednik inž. Peter Kuhar, podpredsednika sta Lipej Kolenik in inž. Tonči Schlapper, tajnica je Vida Obid , blagajnik pa Andrej Zugwitz. Poleg ožjega vodstva je v odboru skupno dvajset članov. Tokrat je bil izvoljen tudi nadzorni odbor v sestavi Andrej Millonig, Jože Rovšek in Eda Velik.
Na pobudo podpredsednika Lipeja Kolenika je bil doslejšnji predsednik Janez Wutte-Luc soglasno potrjen za častnega predsednika Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora.
Novi predsednik Peter Kuhar se je občnemu zboro zahvalil za zaupanje, pozval vse člane k sodelovanju, za svoje bodoče delo pa je predvsem izpostavil osveščanje in delo z mladino, ki naj bi v večji meri spoznavala zgodovino protifašističnega odpora in se vključevala v akcije Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora.
Brez kulture tudi pri partizanih ni šlo. Občnemu zboru so zapeli bratje Smrtnikovi, Vladimir pa ga je v imenu svoje domačije v Kortah, kamor so se tedaj zatekali partizani, in kot podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev občni zbor tudi pozdravil.
Jože Rovšek
na Svinški planini, spomenik v re je zveza organizirala v teh Občni zbor so s partizansko pesmijo pozdravili Bratje Smrtnik
ZANIMIVA PREDAVANJA V TINJAH
Slovenska duhovščina na Koroškem - politična elita v letih 1930-1950
O pomenu katoliških duhovnikov v družbenem življenju in predvsem v procesu izoblikovanja slovenskega naroda, kije nesporen, je v ciklu predavanj ob 55-letnici pregnanstva v Tinjah predaval dr. Avguštin Malle.
Tudi na Koroškem so bili duhovniki vključeni v slovenske politične organizacije, posredno ali neposredno so oblikovali Politično in gospodarsko društvo za Slovence, Slovensko krščansko socialno zvezo in vanjo vključena krajevna kulturna društva ter Koroško slovensko stranko. Duhovščina je brez pretiravanja v prvi republiki predstavljala politično elito koroških Slovencev. Samo nekaj vidnih imen: Vinko Poljanec, Janez Starc, dr. Rudolf Bliiml, Valentin Podgorc, Aleš Zech-ner in dr. Janko Homböck.
V težišču predavanja vodje SZI dr. Avguština Malleja je bil napet odnos slovenskih duhovnikov do ordinariata v nacionalnem vprašanju, preganjanje duhovnikov v obdobju nacifašizma in nastajanje kato-liško-konzervativnega tabora med koroškimi Slovenci po prvi svetovni vojni.
Spomenica leta 1930
Vostvo cerkve (ordinariat) na Koroškem je odklanjalo politično nastopanje slovenske duhovščine in zahtevo po večji avtonomiji znotraj cerkvene organizacije. Škofovo ravnanje nasproti izvoljenima slovenskima poslancema v deželni zbor leta 1921 je bilo ponižujoče. Kmalu po izvolitvi seje Vinko Poljanec
zavzel za sodelovanje s krščanskimi socialci pri parlamentarnih volitvah. Slovenska duhovščina je spomenico utemeljila s tem, da je krščansko socialna stranka »našemu verskemu, kulturnemu in deloma tudi političnemu programu najbolj sorodna.« Memorandum pa je zaključila so s pozivom: »V boj za krščanska in narodna načela! Proti diktaturi fašizma in boljševizma in proti korupciji.«
Voditelji Koroške slovenske stranke (pretežno duhovniki) so slej ko prej zahtevali, »da naj bi na slovenskem področju verouk poučevali izključno slovenski kateheti.«
Doba nacizma
Takoj po »anšlusu« so novi oblastniki pričeli s preganjanjem posameznih slovenskih duhovnikov. Prva žrtev je postal Vinko Poljanec, katerega so zaprli in ki je po izpustitvi iz zapora avgusta 1. 1938 umrl. Janeza Starca so jeseni 1. 1938 izgnali iz dežele in gestapo je prevzel nadzor nad pastoralno dejavnostjo slovenske duhovščine. Nekaj slovenskih duhovnikov so aretirali, nekatere pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Po napadu na kraljevino Jugoslavijo so zaprli skoraj vse slovenske duhovnike, nekatere pa so premestili v nemške kraje. Civilna uprava je uporabo slovenskega jezika prepovedala. Cerkev pa se proti temu ni uprla. Krivica, ki so jo utrpeli duhovniki in slovenski verniki, pa je nezadovoljstvo nad ordinariatom samo še povečala. To
tudi nista mogla omiliti Kadras in Rohracher, ki sta protestirala proti izseljevanju slovenskih družin aprila 1942.
Konflikti z
ordinariatom po vojni
Po vrnitvi slovenskih duhovnikov v domače kraje so se konflikti z ordinariatom nadaljevali. K temu je veliko prispeval kancler ordinariata Kadras s svojo personalno politiko, ki je nasprotovala slovenski duhovščini. Tudi poznejši predsednik NSKS dr. Joško Tischler ni
Dr. Avguštin Malle
bil navdušen, da je ordianriat odklonil odredbo o novi ureditvi dvojezičnih ljudskih šol. Stremljenja slovenske huhov-ščine po večji avtonomiji znotraj katoliške cerkve niso obrodila sadov. Zahteva z zasedanja »Sodalitete«, »naj se iz upravljanja zadev, ki zadevajo Slovence, izloči oseba mil. g., generalnega vikarja Kadrasa«, se ni uresničila. Konflikt pa se
je zaostril ob prvi slovesnosti v spomin pregona slovenskih družin, kjer so sodelovali tudi duhovniki. Škof Köstner je nastopanje duhovnikov odklonil in zahteval ukrepe s strani ordinariata. Višek konflikta pa je bila spomenica duhovnikov zunanjim ministrom v Moskvi leta 1947, ki jo je podpisla večina slovenskih duhovnikov in v kateri so zahtevali priključitev slovenske Koroške k Jugoslaviji. Spomnili so »na preganjanja in aretacije med prvo svetovno vojno, na izgon oz. emigracijo slovenskih duhovnikov po plebiscitu in najtreganjanja v času nacizma...« Škof Köstner je vse duhovnike, ki so to spomenico podpisali, ostro obsodil in zadevo imenoval »žalosten pojav v svoji škofiji in prekršek proti cerkveni avtoriteti.«
Po vrnitvi z obiska pri papežu v Rimu (septembra 1948) je v nagovoru slovenskim duhovnikom decembra istega leta spregovoril o narodnostnem vprašanju in zahteval, da se slovenski duhovniki odpovejo hereziji nacionalizma. Narodnostne pravice so po njegovem mnenju individulane narave, vsak se jih lahko posluži ali pa se jim odpove. Številni duhovniki so bili po tem škofovem nagovoru zelo prizadeti, užaljeni in se čutili ponižane.
Obnova Mohorjeve družbe
Po mnenju predavatelja dr. Avguština Malleja so si raziskovalci edini, da se je politični položaj znotraj manjšine zaostril
po prizadevanjih Valentina Podgorca za obnovo celovške Mohorjeve. Tudi v Celovcu se je OF (Osvobodilna fronta) prizadevala za njeno obnovitev pod njenim varstvom, da bi slovenske organizacije lahko razvile svoje delovanje. Temu so deloma nasprotovali deželne in zvezne oblasti, slovenski emigranti in britanska zasedbena oblast. Njihov interes je bil vzpostavitev politične protiuteži Osvobodilni fronti. Ustanovna seja je bila 29. 7. 1948. V odbor so bili izvoljeni: Anton Benetek, Rudolf Bliiml, Janko Homböck, Vinko Zwitter, Valentin Vavti in Janez Janežič. Kaj kmalu je iz vrst Mohorjeve prišla zamisel za ustanovitev katoliško-konzer-vativne politične organizacije. Sam predsednik dekan Aleš Zechner je spomladi 1. 1949 spodbujal Joška Tischlerja, da naj ustanovi lastno politično organizacijo. Nekaj mesecv za tem, 28. 6., je bilo tako daleč. Predstavnikom Narodnega sveta je po prizadevanjih Tischlerja tudi uspelo »začasno zagotoviti finančna sredstva iz Slovenije, katera je posredno koristila tudi Mohorjeva družba«. Kot izraz ideološkega boja med levimi in desnimi koroškimi Slovenci je figuriral dekret o komunizmu, ki ga je v prid konzervativnemu taboru izdala katoliška cerkev. Tega je krška škofija razveljavila šele leta 1966. Z ustanovitvijo Krščanske kulturne zveze leta 1953 je konzervativni tabor med koroškimi Slovenci dobil tudi svojo kulturno organizacijo.
Mirko Štukelj
Predavanje o zamolčanem in pozabljenem odporu | KllftllMlG flOlflCG
Mag. Andrea Lauritsch pa je prejšnji teden predavala o raznih oblikah odpora med vojno, ki so ga kasneje namerno zamolčali, običajno zato, ker so tako ravnale oblasti, ali pa, ker so žrtve vedno znova doživljale represije zaradi svojega pro-tinacističnega delovanja.
Številčno najmočnejši je bil odpor pripadnikov slovenske narodne skupnosti, kar je Avstriji precej koristilo po vojni. A 9. maja 1946 piše direktor deželnega urada Ne-wole uradu zveznega kanclerja, ko je šlo za publikacijo o odporniškem gibanju:	»V
predloženem materialu pa je tudi tak, ki se nanaša na sodelovanje avstrijskih in še posebej koroških elementov v partizanskem gibanju in boju jugoslovanskih formacij proti hitlerjanski Nemčiji. ... Čeprav je zaželje-no, da se postavi osvobodilni boj Avstrijcev v pravo luč, pa obstaja nevarnost, da bi Jugoslavija to izkoristila kot dokaz, daje koroško prebivalstvo podprlo partizansko gibanje iz na-
cionalnih vzrokov - kot rešitev slovenske iredente.«
Lauritscheva pa je naštela še vrsto drugih odporniških skupin in posameznikov, ki so svoj odpor včasih plačali tudi z življenjem. Bile so to religiozne skupine (Jehove priče), katoliško gibanje pa se je zavzemalo predvsem za ohranitev konfe-
Mag. Andrea Lauritsch
sionalne samostojnosti. Vendar se je tedanji škof Rohrbacher uprl evtanaziji. 28 nun od 50 so iz nekega samostana odpeljali v KZ Ravensbrück in jih tam pobili. Veliko duhovnikov so zaprli in jih precej tudi pobili.
Danes že resnično skoraj pozabljenih pa je okoli 150 Romov v okolici Beljaka, ki sojih depor-tirali in ki se niso več vrnili. (Lauritscheva je lani pripravila veliko razstavo o njih v Beljaku in doživela zato hude napade, pa tudi veliko odobravanja.)
Predavateljica je opozorila še na dejstvo, da nekatere politične skupine in inštitucije poskušajo reklamirati upor izključno zase in delijo žrtve v »boljše« in »slabše«. Zakaj naj bi bil odpor katolikov več vreden kot odpor Jehovih prič? Zakaj vrednotiti in izigravati oborožen odpor proti neoboroženemu in obratno? Znanstvenica je v teku svojih raziskovanj zabeležila 2.220 primerov odpora od leta 1938 do 1942. Večina teh akcij je bila brez političnih zastav in dokazujejo relativno odprt upor v najrazličnejših oblikah. Ljudje so pomagali ujetnikom na begu, zavračali so prisilno delo, imeli kljub prepovedim kontakt z ujetniki, ponarejevali so propustnice itn.
S. W.
Zelo uspel vigredni koncert je
v soboto zvečer pripravilo Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu. Ljudje so povsem napolnili avlo glavne šole, v kvalitetnem programu pa sta nastopili oba Bilkina zbora, mešani in moški, kot gostje pa Danica Hanuna-Čer-tov, Luneschnigova dekleta iz Kotmare vasi in trobentači glasbene šole, ki jih vodi Franci Ogris. Literarno navdahnjen povezovalni tekst je napisal Janko Ferk, brala pa gaje njegova žena Anica.
Literarni večer v Slovenjem Gradcu, kjer so brali koroški avtorji in avtorice, je privabil precej ljudi. V tamkajšnji knjižnici so brali iz svojih del člani slovenskega društva pisateljev in pisateljic iz Celovca Tonči Haderlap, Ivana Kampuš, Sonja Wakounig, Lenčka Küpper, Anita Hudi in Herman Germ. Predsednik društva Germ seje dogovoril s slovenjgraškimi literati za pospešeno sodelovanje in v jeseni bodo gostje iz Slovenije brali pri nas.
Nov kulturni časopis. Pred kratkim so v Celovcu predstavili novo kulturno revijo z ime-
nom K3. Revija bo izhajala mesečno v nakladi 15.000 izvodov, vsebovala pa bo prispevke o kulturni politiki, projektih, razstavni dejavnosti, prireditveni koledar in drugo. Izdajatelji revije so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju z gospodarstvom in kulturnimi ustanovami. Kulturna društva (prireditelji) pa lahko sporočijo termine na naslov: Kärntner Kultur Service (Herwig Seiser), Paradeisergasse 7, 9020 Celovec.
SPD »Zvezda« iz Hodiš je izdalo novo CD - interkulturni jezikovni tečaj za slovenski, ita-• Ijanski in madžarski jezik. Avtor jezikovnega tečaja je prof. Alois Wiesler, prosti sodelavec ORF za Štajersko. Zadnjo soboto, 19. aprila, je bila slavnostna predstavitev jezikovnega tečaja v »Feriendorf Hafnersee«, pri Habnarju v Plešerki. Kulturni spored je ustrezal predstavitvi CD-plošče, saj so ga oblikovali otroški zbor »Szent Cecilia korus« iz Jaka na Madžarskem, družina Blažej iz Galicije, ansambel Vocalitas in oktet Hodiše. Namen akcije je jasen: pridobiti osnovno jezikovno znanje jezika sosedov.
RED nedavnim so pri ■ Upravi za notranje zadeve Slovenj Gradec pripravili tretjo okroglo mizo o zlorabi drog, ki je tokrat potekala med dijaki Srednje strojrto-kovi-narske šole na Ravnah na Koroškem. Bila je prva med srednješolci Koroške in kot je pozneje v razgovoru povedala šolska zdravnica, primarij dr. med. Marija Vodnjov, tudi zelo dobro pripravljena. Med srednješolci je bila predhodno izvedena anonimna anketa o njihovih izkušnjah z alkoholnimi pijačami, tobačnimi izdelki in mamili. Tako so bili mladi udeleženci dovolj usmerjeni v problematiko zasvojenosti, njihovi odgovori pa so bili dobra iztočnica za samo razpravo. Anketa je pokazala, daje med njimi dobra tretjina kadilcev, izkušnje z alkoholom imajo vsi anketirani, petina jih navaja, da jim je bila droga ponujena, prav tako pa jih ima kar precej izkušnje s »travo«.
Udeležence okrogle mize je zanimalo, kakšni so učinki dro-
RAVNE NA KOROŠKEM
Mamila: »Povedati ali molčati?«
ge na prizadetost zdravja in propad osebnosti ter s tem povezanim doziranjem. Seznanili so se z zakonodajo, ki preganja predvsem preprodajalce, samo uživanje mamil pa ni kaznovano, razen posesti mamil, ki se vrednoti kot prekršek. Mladi so menili, da bi udeležence zanimale oblike zdravljenja in pomoči zasvojencem. Npr. Danci so v boj proti zlorabi drog pritegnili idole mladih. V Sloveniji sicer nimamo enotnega programa; poleg društev so v bolj ogroženih okoljih aktivni klubi staršev, ki so dokaj uspešni in delujejo tudi na ulicah. Na Koroškem od leta 1990 dalje deluje društvo Zarja s sedežem na Ravnah in zadnji dve leti tudi v Slovenj Grad-
Primarij dr. med. Marija Vodnjov po dolgoletnih izkušnjah s šolsko mladino daje pri problematiki zlorabe drog prednost prevenciji.
cu. V društvu imajo neprekinjeno odprt zaupni telefon. Poleg njih so mladim v stiski in njihovim staršem na voljo zaposleni v centrih za socialno delo, v zdravstvenih domovih in v šolah. Povsod je zagotovljena anonimnost. Kdor pa se odloči reševati ta problem, pa ga lahko samo skupaj s svojci.
Samo zdravljenje predvideva samostojno odločitev zasvojenca, saj je zahtevno, dokaj naporno in drago. Od šestih zdravljencev s Koroške, ki so se od odvisnosti zdravili v komuni Don Perina, je uspelo le dvema. Tudi zato je preventivno delovanje oz. osveščanje in poznavanje problematike zlorabe mamil toliko pomemb-
nejše, je menila primarij dr. med. Marija Vodnjov. Osrednji poudarek na okrogli mizi je bil na vprašanju: »Ali povedati ali molčati?« Vrstniki namreč prvi opazijo spremembe v vedenju posameznikov. Prihaja do zamenjave družbe, do pojavov kot so laži, izostajanje od pouka, poslabšanje šolskega uspeha ...
Sošolci, ki to prvi opazijo, so največkrat tiho, saj je vrednota solidarnosti močno prisotna. Postavljeno je bilo vprašanje, kako ukrepati, da ne postaneš ovaduh? Odločitev, kaj storiti, bo med drugim odvisna od poznavanja teže problema. Uživanje mamil v daljšem obdobju gotovo privede do odvisnosti, poleg tega pa se med narkomani nezadržno širijo hude nalezljive bolezni kot sta aids in zlatenica. Takrat pa bi prikrivanje resnice pomenilo lažno solidarnost.
Ciklus okroglih miz se nadaljuje; četrta je prejšnji teden, 10. 4. 97, potekala z osnovnošolci in njihovimi starši v Slovenj Gradcu.	S. Š.
DEŽELNI RAZSTAVI OB ROB
PETEK, 25. aprila, bodo v w Borovljah svečano odprli koroško deželno razstavo »Vse je lov«. Največji kulturni dogodek leta je deželi vreden okoli 80 milijonov šilingov. Večino tega denarja je občina Borovlje investirala v infrastrukturo, v popravljanje hišnih fasad, urejevanje parkirišč in v sanacijo boroveljskega gradu. V glavnem naj bi torej profiti-rala predvsem zunanjost mesta, kar bo prav gotovo dalo kraju bolj privlačno podobo. Slaba tretjina denarjev pa je bila namenjena razstavi »Vse je lov« v boroveljskem gradu. Pričakovanja, da bo ta razstava privabila mnogo obiskovalcev, so velika. Pričakujejo do 200.000 obiskovalcev, poleg Korošcev in turistov pričakujejo množičen obisk predvsem iz sosednjih dežel, iz Slovenije in Italije. Celoten projekt razstave pa naj bi kraju in bližnji okolici dal močne gospodarske impulze; če bo obisk zadovoljiv in družabna ter kulturna ponudba privlačna, lahko Borovlje postanejo zanimiv eksperiment za kulturno in gospodarsko poživitev celotnega Roža.
Razstava sama je ambiciozno zastavljena in je pregledna, informativna, predvsem pa privlačna, ker lov prikazuje iz zgodovinskega, socialnega, kulturnega, gospodarskega in etičnega vidika. Prikaz glavnih poglavij je štirijezičen, kar bi ustrezalo tudi almanahu, ki pa je v glavnem ostal enojezičen. Spremljajoče prireditve so v glavnem družabnega značaja, saj je na sporedu precej poletnih, gasilskih, vaških, kulinaričnih veselic in cerkvenih žeg-nanj, manj pa je izrecno zanimivih kulturnih ponudb s strani občine. Častne izjeme so izven občinskega okvira in slonijo na pobudi gledališke skupine
Občina brez posluha za kulturo?
»Waltzwerk« in na pobudi Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah. Medtem ko bo »Waltzwerk« kar nekajkrat uprizoril na boroveljskem trgu na prostem koroškega »Jeder-manna« in pripravil nekaj literarnih zajtrkov, pa je Slovensko prosvetno društvo »Borovlje« s pomočjo Slovenske prosvetne zveze pripravilo pester in raznolik kulturni program za celoten časovni razpon koroške deželne razstave. Ponudba obsega informativno razstavo o kulturni zgodovini Borovelj v bivših posojilniških prostorih v Postgasse 4, umetniško razstavo R. Benetika, G. Januscha in Z. Weiss-Loiskandl v kletnih prostorih nove posojilnice na
glavnem trgu in razstave iz ljudske umetnosti južne Koroške (lončarstvo, stara ljudska glasbila, nekdanja glinjska banka v originalu kot razstavni prostor) v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati. Poleg razstav pa ponudba obsega tudi glasbene, gledališke in filmske programe. Pri tem pade najbolj v oči, da programska ponudba prosvetnega društva »Borovlje« presega »domače« ponudbe in se tvorno z nadregional-nim povezovanjem navezuje na avstrijski in slovenski kulturni prostor. Za raznoliko in kvalitetno kulturno ponudbo se Borovljam ne more zgoditi nič boljšega, kot da pridejo v času deželne razstave na obisk znani
in priznani kulturni ustvarjalci iz Avstrije in Slovenije.
Turrini, Seeböck, Stojka, Kreslin, Kovačič in Mlakar bodo poživili kulturno sceno. In ravno v tem se vidi, kako lahko kultura odpira in povezuje.
Vendar tudi pri vsem tem razveseljivem kulturnem programu ostaja grenak priokus: občina Borovlje doslej ni pokazala ne moralne in ne materialne podpore. Ker bo ta kulturni program vsem občanom v prid in bo občini nudil nekoliko več kvalitete v kulturi, bi pričakovali nekoliko več serioznega vedenja, da je kultura tudi nekaj vredna, predvsem v tem konkretnem primeru, ko gre za
SLOVENCI NA JUŽNEM ŠTAJERSKEM
Še letos priznanje?
Pretekli petek je obiskal Celovec predsednik kulturnega društva Člen 7 Branko Lenart iz Štajerske. Pri ljudskem štetju leta 1991 je 1.700 oseb vpisalo slovenščino kot pogovorni jezik. Po besedah Lenarta pa znaša število slovensko govo-, rečih, večina se ne priznava, približno štiri do pet tisoč.
Državna pogodba še ni izpolnjena
Štajerski Slovenci, ki so pretežno živeli in še živijo v okolici Radgone (Radkersburg) v nekaterih vaseh, še vedno čakajo na priznanje s strani lastne domovine. Asimilacija je bila v zadnjih desetletjih tako izrazita, da jezik (narečje) govorijo samo še starejši doma v družinskem okolju. Po opustitvi jugoslovanskih teritorialnih zahtev po vojni na Štajerskem
ureja člen 7 ADP iz leta 1955 pravice slovenske manjšine na Štajerskem.
Branko Lenart
Še po ljudskem štetju leta 1951 se je več kot polovica prebivalstva pri Radgoni izjasnilo, da njihov občevalni jezik ni nemški. Odseljevanje prebivalstva s slovenskim družinskim jezikom iz gospodarsko zaostalih krajev ob meji je tudi zmanjšal število prebivalstva, čigar družinski jezik je bil slovenski. Šele v zadnjih letih so se stiki s Slovenijo znatno izboljšali in normalizirali. Zal pa je danes tako, da mladi domače narečje ne poznajo več. Slovenščina se poučuje kot tuji jezik, lani so našteli več kot 300 prijav. To je predvsem zasluga kulturnega društva Člen 7.
Kulturno društvo Člen 7
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1988 in se pojmuje kot institucionalni izraz slovenske narodnostne skupine na Štajerskem. Zavzema se za uveljavitev manjšinskih pravic po členu 7 ADP in je odprto vsem, ki podpirajo te cilje. Od aprila leta 1995 ima društvo
izredno možnost kulturnega ustvarjanja na stičišču dveh jezikovnih kultur. Koroška deželna vlada je prispevala vsaj toliko, da bo mogoče del zastavljenega programa uresničiti. Upati je, da si bodo občinski možje v Borovljah premislili in poleg investicij v hišne fasade in cestni beton usmerjali denarje tudi in predvsem v duhovno in kulturno ustvarjanje. Možnosti so še, da bodo uradne Borovlje ob koroški deželni razstavi izkoristile to priložnost. S prezirom in ignorant-stvom pri subvencijah za kulturo bo na koroško deželno razstavo padel madež brezobzirnega investiranja v fasade, pod katerimi je ohromelo srce.
Janko Malle
pisarniške prostore v Gradcu. Še istega leta je kupilo blizu Radgone, v vasi Potrna, poslopje, tako imenovano Pavlovo hišo, ki je predvidena za kulturni dom. V zgradbi, ki jo pridno renovirajo, nameravajo urediti muzej o zgodovini štajerskih Slovencev in komunikacijski center.
Kulturno društvo prireja razne simpozije o manjšinah, izdaja publikacije in dvojezično revijo »Signal«. Leta 1994 je republika Slovenija javno priznala štajerske Slovence. Narodnostni sosvet pa je istega leta kooptiral društvo Člen 7 (dva zastopnika) v sosvet za slovensko narodnostno skupnost pri zveznem knaclerju. Društvo se zavzema za pospeševanje slovenščine kot izbirnega jezikovnega predmeta v vseh obmejnih šolah na južnem Štajerskem in za priznanje s strani dežele Štajerske.
Izredno zanimov razgovor z Brankom Lenartom v Celovcu je organizirala PUAK.
M.Š.
PREMIERA NA RADIŠAH
Lahkotna »Zveza za vse življenje«
DRASLA, Nužijeva igral-ska skupina je preteklo soboto izpolnila svoj dolg - svojo vsakoletno premiero. Tokrat režiser ni posegel po težjih delih, kakor smo bili z Mitterer-jem navajeni v preteklih letih. Na radiški oder pa je privlekel v širši gledališki sceni povsem neznanega Hansa Schuberta, dunajskega komediografa lö-wingerskega kova. Predstave so pač delane za publiko, ta pa ima rada tudi tak teater. Si vsaj ni belila glave in iskala skriti smisel predstave. Nič tako razburljivega, da bi se kot rep vleklo za predstavo in ljudem ne bi dalo spati. Zgodba in dramaturgija sta povsem preprosti in do neke mere tudi klasični. V »Zvezi za vse življenje« so geometrijsko natančno postavljene osebe: Ljubeči in vsaj navidez srečni nekoliko zdolgočaseni zakonski par Lechner, dr. Štefan in Valerija, z dvema že odraslima otrokoma. Hčerka Edita je že poročena, sin Oskar je tik pred zdajci. Hčerka pride domov, češ daje bil mož nasilen, za njo pa on, Martin, z ob? ližem na čelu. Potem pa nesrečni policijski inšpektor. Ta vrže zakonsko idilo iz ravnotežja. Našli so namreč nasilneža, ki je pred dvema desetletjema na dopustu ob Vrbskem jezeru napadel gospo in jo oropal zapestnice. Možu se začne temniti pred očmi. Kakšna zapestnica, zakaj o tem nič ne ve in kdo je tisti poročnik Stangel, ki je menda bil z njo? Zaplet, poln skrivno-
sti in sumničenj. Vključi se stric dr. V(i)lček, ki je pri tej hiši že kar preveč domač, in s svojo »bistroumnostjo« zmedo še bolj zaplete. »Kufri gor, kufri dol«, najprej odide gospa, potem še služkinja Kati, nato se hoče odseliti družinski šef, tudi sin potrebuje kovčke, ker se je po zgledu svojih idiličnih staršev odloči za poroko. Stangl, domnevni ženin ljubimec ugotovi, da ni bil z njo, temveč z njeno prijateljico itd. itd. Tudi hčer in njen mož se »poglihata«, in konec dober, vsi srečni.
In kritiški pogled: predstava je lahkotna, zato ni bilo treba paziti na vsako pomensko različico. Igralci so govorili lep jezik, če jim je teksta kje zmanjkalo ali se jim je zapletel, so se kar dobro izvlekli. Res pa je bilo opaziti, da so bili na precej šibkih nogah, saj so kar nekoliko preveč posedali, pa tudi odkrivali bi se lahko malo bolj. Scena (Milan Hrast) je bila primerna, meščanska, oder poglobljen, vendar mizanscensko premalo izkoriščen. Luči so svetile, kaj več iz njih pa niso potegnili. Premalo prelivov, pre-
malo vključevanja v izpovednost. Glasba se je omejevala predvsem na zvonenje telefona in na še nekaj efektov, pogrešal pa sem igrivo, celo humorno glasbo. Koliko sta za to odgovorna Hanes Tolmaier in Niko Wieser, bi bilo težko reči. Maska Justi Pisjak je bila pravšnja.
In igralci? Režiser Nuži Wieser je imel z njimi kar srečno roko. Ogrisi, Šimi, Magdalena in Martin, nikoli ne zatajijo. Prav tak je Tomi Rogaunig. Nekoliko manj znani obrazi pa so bili Jan in Sven Schiemann,
ta dva sta prav presenetila, Tamara Woschitz je bila v sekvencah zelo dobra, stalnosti igre pa ni zdržala, najbolj presenetila pa je Tatjana Ogris v vlogi gospodinske pomočnice. Zaslužila bi si slovenskaga Oskarja za stransko vlogo. Od Aleksandra Tolmaierja pa že tako vsi pričakujemo dobro igro.
Na Radišah smo torej v tej sezoni videli dve premieri. Mlajši so posegli po težji tematiki, odrasli pa po lažji. Drugo leto pa bodo verjetno obrnili.
Jože Rovšek
NOV GLEDALIŠKI PROJEKT
Upanje v življenje - trilogija o Evropi
ELO drznega projekta se spet loteva enfant terrible koroškega plesnega gledališča IKARUS Zdravko Haderlap. Skupaj z umetniki/umetnicami iz Sarajeva in Zagreba razmišlja o gledališkem projektu, ki temelji na medsebojnem sodelovanju in ustvarjanju, k rojstvu tega edinstvenega preko-mejnega sodelovanja pa sta botrovala avstrijska kulturna inštituta v Sarajevu in Zagrebu.
»... Pretekla vojna na Balkanu, v Bosni, je bila tudi naša vojna ..., stoletja je bil Balkan preizkusni prostor za različne politične in državne sile. Prepričan sem, da nas bo sodelovanje in skupno ustvarjanje privedlo do spoznanja, da so ljudje, ki so doživeli toliko gorja, polni upanja v življenje, da nam imajo veliko povedati,« meni Zdravko Haderlap.
Bosanski kaleidoskop
Osnova za prvi del evropske trilogije »Bosanski kaleidoskop« je dramaturška obdelava romanov »Ubijanje smrti« in »Besmrtni jeleni« bosanskega avtorja Jasmina Imamoviča. Oba bosta v nemškem prevodu izšla poleti v založbi Wieser. V
središču obeh del je konflikt v nekdanji Jugoslaviji, v multina-cionalni Bosni in Hercegovini.
Plesni projekt opisuje notranje življenje v Bosni, človeške slike, polne strahu, krutosti, strasti in lepote in zunanje povezave do pasivnega inozemstva, ki je vklenjeno v gospodarske konstrukte in dobičkarstvo.
Z vajami za prvi del trilogije bodo pričeli poleti, izmenoma v Sarajevu in Celovcu,
Zdravko Haderlap
krstna izvedba pa naj bi bila v oktobru v Sarajevu. S predstavo nameravajo nastopiti na Hrvaškem, v Sloveniji in Avstriji.
Mayerling
Ljubezenska drama ponazarja začetek razpadanja k.u.k. monarhije, multinacionalne države, in nastajanje nove Evrope. Predstavo bo dramaturško obdelala Dunajčanka Susanne Wolf. Drugi del te trilogije bo nastal v sodelovanju z edinim nekonfor-mističnim hrvaškim teatrom »&TD Zagreb«. Krstna predstava bo vigredi prihodnje leto.
Tretji del trilogije »Zadnji dnevi Evrope« bo dramaturško obdelal Dušan Jovanovič. Prikazana bo moderna Evropa, ki je polna protislovij. Na osnovi zgodovinskega razvoja bodo tematizirali ustroj oblastnikov/ oblastniškega veleimperija, propadanje človečnosti (humanosti), etike in morale, družbo menedžerjev in socialno šibkih. Torej: Quo vadiš Evropa? (Kam greš Evropa?).
Žal pa zaenkrat avstrijska stran za ta pomemben mednarodni kulturnopolitični projekt še ni zagotovila finančne podpore .	M. Š.
KOTMARA VAS
S pesmijo v pomlad
% #REME se je letošnjemu vi-W grednemu koncertu SPD »Gorjanci« v ljudski šoli v Kot-mari vasi v nedeljo. 13. aprila, nadvse prijazno nasmejalo. Dvorana v ljudski šoli je bila polna. Tisti, ki so prišli, so doživeli prijeten, razveseljivo živahen kulturni popoldan, živahen je bil predvsem po zaslugi otrok in mladine.
Za začetek in za konec je zapel mešani zbor Gorjanci pod vodstvom Jožka Packa. Spored so oblikovali še otroška skupina Gorjančki (Jožko Pack, Danica Hanuna), Andi Martin s harmoniko, ljudska šola Kot-mara vas (ravnateljica Walpur-ga Janša, Martina Feichter, Rezika Iskra, Manfred Singer), mladinska skupina Gorjanci (Jožko Pack, Danica Hanuna), citrarski ansambel Goritschnig, Trio Lunešnik in Danica Hanuna pa moški zbor Sängerrunde Hollenburg (g. Feichter).
Pred 55 leti, 14. in 15. aprila 1942, so nacisti izselili vrsto koroških slovenskih družin, tudi iz Kotmare vasi. Hum-perški graščak Hans Maresch je skušal pomagati vsem izgnancem iz Kotmare vasi. Uspelo mu je, da jih je vsaj nekaj dobil
na svoja posestva v Nižji Avstriji. S tem jim je bistveno olajšal usodo pregnanstva. Tu se ponuja primerjava z Oskarjem Schindlerjem, znanim po filmu »Schindlerjev seznam«. Zbor Sängerrunde Hollenburg (vaje imajo na humperškem gradu) je že večkrat sodeloval pri koncertih SPD Gorjanci.
Posebno doživetje so bili, kakor že vedno, otroci, naj so peli, naj so zaigrali na kakšen instrument, naj so recitirali. Njim in vsem, ki so se z njimi potrudili, veljata posebna zahvala in priznanje. Kakor že lani je tudi letos navdušil citrarski ansambel Goritschnig s svojimi zvoki.
Med vrsto gostov je predsednik Joži Pack pozdravil novoizvoljenega kotmirškega župana prof. Thomasa Goritschniga in podžupana dipl. inž. Franza Ebnerja, navzoče občinske odbornike, ravnateljico Walpurgo Janšo, župnika Maksa Michor-ja, predsednike sosednjih društev, tajnika KKZ Nužeja Tol-majerja in gospo Sašo Ceferin, učiteljico slovenščine v Melbournu v Avstraliji.
Posamezne točke sta povezovala Valid Hanuna in Vesna Wakounig.
OSLEJ mi je bil v zavesti le U tisti Kurdistan, ki sem ga poznal iz Karl Mayjevskih zgodb. Na povabilo Kurdov, ki živijo raztreseni po vsej Evropi, so se tudi letos v jugovzhodno Turčijo odpravile številne delegacije iz vse Evrope, da bi prisostvovale novoletnim praznovanjem tamkajšnih Kurdov. Iz Avstrije so se potovanja udeležili še zastopnik lige za človekove pravice in nek novinar. V Istanbulu (Carigradu), kjer živi okoli tri milijone Kurdov, smo obiskali redakcijo časopisa »De-mokrisi«. Položaj medijev, ki se zavzemajo za pravice Kurdov, je izredno težak. Uredništvo časopisa je pod stalnim pritiskom tajne policije, ki jim redno zapira uredništvo. Ime časopisa stalno spreminjajo, ker jim prepovejo nadaljnje izhajanje. Časopis ima po vsej Turčiji približno 10.000 naročnikov. Ker je pisanje v kurdskem jeziku prepovedano, pišejo v turščini. Največji posegi v delo kurdskih medijev in drugih kurdskih ustanov v Istanbulu so se zgodili v zadnjih letih. Odkar jim je na primer uspelo zmanjšati mrežo abonentov omenjenega časopisa s 30 na 10.000, so posegi pojenjali, saj zdaj laže kontrolirajo vpliv, ki ga je imel časopis na kurdske bralce. Še vedno pa so na dnevnem redu prisluškovanja in zasliševanja. Iz Istanbula smo naslednje jutro poleteli v Diyar-bakir ali Amed, kot mu pravijo Kurdi. Z nami v letalu so sedeli tudi mladi vojaki, ki so bili verjetno v Diyarbakir namenjeni iz istega razloga. Z ozirom na bližajoči se praznik Kurdov pa so dodatne sile mladih vojakov služile predvsem eni stvari: pokazati ljudem, da ima vojska vse pod kontrolo. V tem področju namreč vlada izredno stanje. To smo opazili ob prihodu v mesto, ko so nas na letališču posneli z videokamero. Na poti v hotel se je prvi občutek tesnobe stopnjeval. Povsod v mestu si videl policiste in vojake ter ponekod tudi tanke. Mesto je pred pogromi v kurdskih vaseh štelo okoli
200.000	prebivalcev. Mnogi Kurdi, katerim so požgali domove, so pribežali v Diyarbakir. Tako šteje mesto danes približno milijon prebivalcev, 80 odstotkov teh pa so Kurdi. Najhujši in največji spopadi mlajše zgodovine so bili gotovo v letih 1992 in 1993. Tako je v devetdesetih letih umrlo na strani Kurdov okoli 20.000 ljudi, od tega nekaj tisoč civilnega prebivalstva, med njimi otroci in ženske. Medtem ko je kurdska gverila -PKK - pred uničenji vasi prav tam dobila podporo in je z manjšimi operacijami vodila boj proti turški vojski, seje morala po opustošenju vasi preorganizi-rati. Turčija je v zvezi z vojaškimi akcijami z Irakom sklenila dogovor, da smejo turške vojaške enote prodreti nekaj sto kilometrov v iraško ozemlje, da tako lahko bolj učinkovito zatirajo upor in s tem tudi uničujejo kurdski narod. Prav ta čas spet teče vojaška operacija, katerih je
Ogenj v mestnem predelu Batikent. Tu se je popoldne zbralo nad 10.000 ljudi, ki so nato demonstrirali po mestu.
Iz divjega Kurdistana
bilo doslej že dobra dva ducata. V mestu tega seveda ni bilo mogoče zaslediti. Policija je namreč vedela, da se delegacije nahajajo v mestu in se je tudi zaradi tega zadrževala zelo mimo.
Da bi dobili čim boljši vpogled v situacijo, smo obiskali tudi predstavnike državnih oblasti. Na vprašanje, kako mislijo rešiti vprašanje kurdskega naroda, so nam odgovorili, da kurdski problem ne more obstajati, ker kurdskega naroda sploh ni. Kurdi so po njihovi interpretaciji turškega porekla. Problem, ki obstaja, je zgolj problem terorističnih separatistov, ki želijo Turčijo destabilizirati in jo končno razbiti. Bližal se je dan Newroza -kurdski praznik novega leta in praznik novega cvetja. Z uporniškem gibanjem pa je dobil novo simboliko za Kurde. Zanje je to tudi dan upanja, dan luči, dan želje po osvoboditvi izpod barbarskega jarma. Podo-
ben praznik praznujejo tudi Arabci, kjer traja ves teden. V zadnjih letih so Turki praznovanja prepovedovali, ker so v njih videli potencialno nevarnost. V zadnjem letu pa so spremenili taktiko. S pomočjo znanstvenikov skušajo zdaj dokazati, da je Newroz pravzaprav turški praznik. V ta namen so letos pripravili tudi nekaj uradnih prireditev, katerih so se udeležili pretežno skupine šolarjev. Dopustili so celo nekaj prireditev, ki so jih pripravile nedržavne organizacije. V Diyarbakirju so na primer prepovedali le miting, ki gaje hotela organizirati največja kurdska demokratska stranka HA-DEP. Kljub temu je bilo po vsem mestu veliko ognjev, okrog katerih so ljudje plesali. Pred dvema, tremi leti si še nihče ni mislil, da bi to oblasti dovolile. Videti je bilo neverjetno življenjsko voljo ljudi, kije prišla do izraza pri plesih okrog
ognja; trdno prepričanje, da se ne bodo pustili pomendrati.
Največja prireditev je potekala v Batikentu, nekem mestnem predelu Diyarbakirja. Tam se je do popoldneva zbralo nad
10.000	ljudi, ki so nato marši-rali skozi mesto. Pred sedežem HADEP je policija demonstrante razgnala. Priprli so 28 ljudi, »ker so klicali«, tako je rekel predstavnik za tisk, »parole prepovedanih organizacij«. Za poznavalce situacije ničkaj nova stvar. Tako so na primer nekaj dni pred našim prihodom priprli novinarja ameriške agencije in ga nato izgnali iz dežele. Pripor je v primerjavi z drugimi metodami še manšje zlo. Pri zvezi kurdskih učiteljev so nam povedali o svojih izkušnjah s policijo. Vsak učitelj, ki skuša delovati v smislu odporniškega gibanja, mora še danes računati s tem, da ga - seveda v najboljšem primeru -»le« mučijo in trpinčijo. V zadnjih šestih letih so usmrtili 151 učiteljev, usoda številnih drugih pa do danes ni znana. Organizacija za človekove pravice 1HD skuša vsa »skrivnostna« izg: mtja raziskati, kar je seveda več kot težko. Pisarna v Diyarbakirju deluje od leta 1988 dalje. Sicer ima organizacija nad
15.000	prostovoljnih sodelavcev in 56 pisarn po vsej Turčiji, vendar le dobri polovici vseh, ki iščejo za pomoč, lahko pomagajo. V delovno področje organizacije, ki sodeluje tudi z helsinškimi opazovalci, spada tudi pravno svetovanje. Največji problem za kurdske begunce pa je vrnitev na domove. Nekaj tisoč požganih in opustošenih vasi je še vedno praznih. Vlada je sicer obljubila vasi spet obnoviti, toda zgodilo se ni nič. Tisti, ki se kljub temu hočejo vrniti, to lahko storijo le pod pogojem, da se pridružijo »vaškim stražam«. Te pa so sestavljene iz Kurdov, ki kolaborirajo s turško vojsko. Teh vaških straž je okoli 60.000. Skupno s partizansko kontra-gverilo skušajo minirati odporniško gibanje.
Dan po Newrozu smo se peljali v bližino sirijske meje v mesto Mardin, kjer se nahaja tudi postojanka NATO. Ker smo bili ta dan na poti skupaj z nekaterimi člani grške delegacije, smo
tudi mi imeli svojega »spremljevalca - geheimdinstovca«. Na poti tja smo vsakih dvajset kilometrov naleteli na cestne zapore. Mesto, kjer živijo tako Kurdi in Arabci kot tudi kristjani, je zelo odprto, zgrajeno v hrib in nudi čudovit razgled po pokrajini. Turška strategija je bila nekaj časa v tem, da so skušali te skupine naščuvati drugo proti drugi. Ljudje v Mardinu so nam rekli, da se jim to ni posrečilo, saj se skupine medseboj čutijo preveč povezane.
Zvečer smo se spet znašli v Diyarbakirju; pred hotelom znana slika trga z monumen-tom očeta turške države Kema-la Mustafa - znanega pod imenom Kemal Atatiirk. Na njegovi in iz njegove ideologije - ke-malizem - sloni in črpa turška identiteta. Predvsem Atatiirk je bil odgovoren za idejo nacionalne turške države, ki ne priznava drugih narodnosti in jih zato iztreblja ali pa asimilira. Že leta 1928 je začel s po-turčenjem kurdskih imen.
. Naslednji dan smo zvečer zapuščali Kurdistan. V Istanbul smo poleteli skupno s skupino gluhonemih. Tedaj sem se spomnil vojakov, ki so z nami ppleteli iz Istanbula. V 15-mili-jonskem mestu ob Bosporu smo obiskali še razne kulturne organizacije, med njimi »Me-sopotamya kültür merkezi«. Ker se ne sme registrirati kot kulturno društvo, oficialno obstajajo kot trgovska družba.
Turčijo sem zapuščal z zelo mešanimi občutki; na eni strani sem doživel prijaznost, s katero so nas vsepovsod sprejeli Kurdi, in na drugi strani pričevanja o umorih in mučenjih. Za bodočnost bo odločilna tudi drža evropskih držav do Turčije, ki na tihem upa na članstvo v Evropski uniji. Evropskim politikom mora biti jasno, da z nadaljnjim kršenjem človekovih pravic in z nasilnim reševanjem kurdskega vprašanja Turčije ne more računati s kakim vstopom v EU. Dokler bo oboroženi spopad za Kurde edina opcija, ki vsaj delno zagotavlja preživetje naroda, je pot do mirnega sožitja še daleč. Upanja v politično rešitev njihovih interesov pa Kurdi kljub vsemu še niso zgubili.
Živel Kurdistan!
Marko Gabriel
Mesto Mardin ob meji s Sirijo, kjer je oporišče NATO. Levo zgoraj je spomenik Kemala Atatiirka.
Tržnica, kjer je dobiti vse mogoče sadeže. Mesto Diyarbakir je znano po melonah, ki v premeru zrastejo tudi do metra in pol.
I^^ELEGACIJA Kluba sloven-l^skih študentk in študentov seje tudi letos udeležila že tradicionalnega srečanja MENS. Organizacija je bila ustanovljena leta 1963 kot mladinska sekcija Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Leta 1984 se je odcepila in postala samostojna organizacija. MENS združuje mladinske organizacije raznih evropskih narodnih skupnosti in naj bi delovala za ohranitev njihove kulture, jezikov in pravic ter se zavzemala za avtonomijo in socialno samobitnost manjšin. Poleg tega pa podpira delovanje Združenih narodov in Evropskega sveta.
V MENS se lahko včlanijo mladinske organizacije, ki se aktivno zavzemajo za mladinsko delo in delujejo v smislu MENS. Trenutno je včlanjenih dvajset raznih evropskih narodnosti: severni Frizijci, Lužiški Srbi, tržaški Slovenci, Južni Tirolci, Retoromani, Bretoni, Katalonci, zahodni Frizijci, gradiščanski Hrvati, Nemci iz Madžarske, Poljske, Danske, Belgije, Francije (Alzačani) in Nemčije (v Nemčiji živeči sudetski Nemci), Finci iz Švedske, Danci iz Nemčije in koroški Slovenci.
Razen koroških Slovencev, ki smo včlanjeni kar s tremi organizacijami (Mlada EL, KDZ, KSŠŠD), zastopa vsako narodno skupnost le po ena.
Če študent na rajžo gre ... dosti zve, dosti zve!
Gostitelji letošnjega seminarja, ki je bil od 22. do 23. marca v Baji na Madžarskem, so bili madžarski Nemci (Gemeinschaft junger Ungarndeutscher). Pripravili so seminar na temo »As-
MLADINA EVROPSKIH NARODNIH SKUPNOSTI
Študentke in študentje na velikonočnem srečanju na Madžarskem
similation, Identität und Wiederbelebung - im Spiegel der ungarischen Minderheiten«. Po programu sodeč smo pričakovali, da bomo spoznali na Madžarskem živeče manjšine, pa smo se zmotili. Sicer so na kulturnem večeru zaplesale tudi skupine Madžarskih Slovencev in Hrvatov, to pa je bilo že vse (čeprav je Igor Roblek v NT vedel povedati kaj drugega!). Tudi delovni krožki so po naslovih zveneli zanimivo: »Minder-heiteres Gesetz«, »Presse, Rundfunk, Television«, Deutschsprachiger (M)Unterricht und Jugendarbeit«, »Kreative Volkskunde«, »Tanz und Gesang«, »MundAr-Theater«, LiteraTour« in »Erlebte Landeskunde« - vendar je bila njihova glavna, pravzaprav edina tema le madžarski Nemci.
Ne v delovnih krožkih ne med ostalim programom ni bilo nič slišati o obljubljeni predstavitvi ostalih madžarskih manjšin, kaj šele o sodelovanju! Uvideli smo, da je težko spraviti v takšen (Kakšen le? - egocentrični? kratkovidni? dolgočasni? ... ali čisto out of spa-ce?) program še kakršnokoli internacionalno dimenzijo, saj so bili organizatorji mnenja, daje evropsko mladino treba čimbolj zabavati s folklorističnimi vložki, vseeno kdaj, kje in kako dolgo, ker so polke pač nekaj
Prireditve ob deželni razstavi
PETEK, 25. 4.
lob 14. uri v boroveljskem gradiču svečana otvoritev deželne razstave
I od 13. do 18. ure, v foyerju razstave posebni poštni urad in izdaja prve znamke iz serije »Lov in okolje«
SOBOTA, 26. 4.
I od 9. do 18 ure, v foyerju razstave posebni poštni urad
NEDEUA, 27. 4.
I ob 9.30, v cerkvi v Borovljah otvoritvena maša s cerkvenim zborom in komornim orkestrom (Mozart: Missa brevis)
TOREK, 29. 4.
I ob 19.30, v boroveljski Volksbank vernisaža »Vse je lov«; Thomas Miki in Adi Peichl bereta znane tekste
SREDA, 30. 4.
I ob 17. uri na glavnem trgu v Borovljah postavitev mlaja in tekmovanje v rollerskatingu
PETEK, 2. 5.
I ob 14. uri kmečki trg
SOBOTA, 3. 5.
I ob 19.30 pri Cingelcu na Trati predstavitev dokumentarnega sinhroniziranega filma »Puškarji«, SPD »Borovlje«
NEDEUA, 4. 5.
I ob 8. uri pri konjušnici Ryall v Medborovnici (Unterferlach) turnir v dresuri za majhne konje in haflingerje
I ob 9.30 v farni cerkvi »200 let Borovelj«; gost: fara Šentpavel v Labotu
I ob 10.30 v mestni hiši v mali dvorani literarni zajtrk s teatrom WalTzwerk I od 12. ure dalje na glavnem trgu dan tržne občine Šentpavel SREDA, 7. 5.
I ob 20. uri v mestni hiši koncert Stadtchor Ferlach SOBOTA, 10. 5.
I ob 14. uri v Kožentavri (Kirschentheuer) otvoritev čebelarskega muzeja Carnica NEDEUA, 11.5.
I žegnanje v Glinjah »Kranjska nedelja« in splavarstvo PONEDEUEK, 12. 5.
I ob 18. uri v mestni hiši otvoritev kulturnega tedna koroških Slovencev; odprl ga bo zvezni minister dr. Caspar Einem TOREK, 13. 5.
I ob 18. uri otvoritev razstave R. Benetika, G. Januša in Zorke Weiss-Loiskandl v Posojilnici-Bank
SREDA. 14. 5.
I ob 20. uri premiera Finžgarjeve-ga »Divjega lovca« pri Cingelcu na Trati, SPD »Borovlje« ČETRTEK, 15. 5.
I ob 18. uri otvoritev razstave »Kultura - delavstvo -narodnost«; Borovlje od leta 1848 do danes - v bivši
silno eksotičnega in jih nikoli ne more biti preveč!
Posebnost madžarskih Nemcev je tudi, da svoje narodne identitete ne povezujejo z jezikom, ki ga med seboj ne govorijo več, ampak predvsem le s petjem in plesom, s folkloro. Jasno, da so šege in navade važne za vsako socialno skupino ali narodno skupnost, so pa nekaj živega in se gojijo znotraj neke skupnosti. Folklora pa je namenjena v prvi vrsti repre-zentaciji navzven. Reproduktivno razumevanje svoje narodnosti in s tem svoje narodne identitete naj se ne zreducira zgolj na folkloro, sicer bi bila narodna zavest samo še ponavljanje starodavnih pesmi in plesov.
Na podijski diskusiji na temo »Manjšinski zakon na Madžarskem - šansa za ohranitev identitete« smo konec tedna vendarle še videli zastopnike nekaterih »nenemških« madžarskih narodnih skupnosti (po enega Hrvata, Srba in Roma) ter politične predstavnike, ki so diskutirali o manjšinskem zakonu. Zakon, ki so ga sprejeli leta 1993 in v katerem je naštetih 13 manjšin, bi bil lahko po mnenju prof. dr. Kaltenbacha (ombudsmana madžarskega parlamenta) vzgled vsej Evropi. Samoupravljanje narodnih skupnosti je jedro zakona in omogoča, da člani manjšine zastopajo svoje interese v vladi.
Zastopnik Nemcev pa bi si želel tudi samostojno zastopstvo v madžarskem parlamentu in je zelo poudarjal bližino do matične domovine (predvsem do zveznega kanclerja Kohla, ki je menda obljubil finančno in politično podporo madžarskim Nemcem, če bodo poskrbeli za povezavo še neorganiziranih Nemcev v ostalih državah bivšega vzhodnega bloka).
Problematičnost zahteve po samostojnem zastopstvu je nakazal Jänos Väcity, zastopnik Hrvatov, ki je razložil, daje ta participacija načrtovana po proporcu, kar pomeni, da naj bi bila manjšina, ki šteje dvesto tisoč pripadnikov (kot n. pr. madžarski Nemci), na vsak način zastopana, druge manjšine (kot n. pr. Romi, Slovenci in Hrvatje), ki jih je nekaj tisoč, pa ne. Nemci, ki imajo Nemčijo za »bogatega sorodnika«, imajo po njegovem mnenju tudi precej prednosti pred drugimi, predvsem pri finančnih sredstvih, in s tem boljše možnosti za ustanavljanje šol in drugih potrebnih ustanov.
MENS - quo vadiš?
Večina v MENS včlanjenih organizacij je ali nemške narodnosti ali pa živi v nemško govorečih državah. Tako se je etabli-rala nemščina kot močno prevladujoč jezik, prvotna evropska
raznolikost pa se zgublja. To je že privedlo do tega, da se nekatere manjšine ne udeležujejo več velikonočnega seminarja, češ da nočejo sodelovati v »nemški« evropski organizaciji in da ta razvoj ni v smislu prvotne zamisli MENS. Odbor se tega razvoja sicer zaveda, vendar se mu ne zdi dovolj pomemben, da bi ukrepal. Na seji osrednjega odbora MENS so zaprosile kar tri »nemške« oganizacije za članstvo, z začudenjem pa smo ugotovili, da nobena »nenemška« manjšina iz držav bivšega vzhodnega bloka ni bila povabljena k sodelovanju in nobeni niso ponudili članstva (čeprav jih je bilo dovolj celo prisotnih).
Se več: od nekaterih odbornic in odbornikov je bilo čuti celo to, da bo v bodoče treba paziti, katero in koliko manjšin naj se sprejme v MENS. Prihajalo je do vzdušja in izjav, ki so nas močno spominjale rta nemško frazo »Das Boot ist voll!«.
Precej kočljiva je tudi že dve leti trajajoča diskusija o desničarstvu nekaterih članov organizacij, včlanjenih v MENS. Ko je bil odbor lani ponovno kon-frontiran z očitkom, da v to smer ne ukrepa, je obljubil, da bo zadevo razčistil. Tega ni storil. Smer in potek razvoja celotne organizacije se bosta pokazala tudi v tem, ali bo odbor po ponovni obljubi na občnem zboru končno kaj ukrenil v teh spornih zadevah.
V bodoče babilonske razmere v MENS?
Letošnjega seminarja, ki je prvič v zgodovini MENS bil v državi bivšega vzhodnega bloka (kar sta organizator in odbor ves teden poudarjala), seje po informaciji organizatorjev udeležilo 31 narodnih skupnosti iz 23 držav. Zato se je prvič prevajalo v nemščino, angleščino in ruščino.
Toliko bolj pa smo bili začudeni, ko smo doživeli odpor proti zahtevi, ki smo jo dali skupaj s Hrvaškim akademskim klubom in Koroško dijaško zvezo, da se uvede kot dodatni uradni jezik MENS (zdaj so to nemščina, angleščina in francoščina) tudi še slovanski in smo predlagali ruščino. Čeprav bi bilo treba, se na tem mestu ne bomo hvalili s tem, koliko »rund« piva, neprespanih noči, »šarma« in živcev je bilo potrebno, da smo s svojo zahtevo na občnem zboru uspeli.
V	pomoč je bila tudi obljuba novoizvoljenega podpredsednika (gradiščanskega Hrvata Georga Čenarja), da prevzame rusko korespondenco.
Čeprav se v MENS že leta govori o zbliževanju zahoda in vzhoda, se očitno še mnogi ne zavedajo, da se Evropa ne neha nekje za Madžarsko, temveč nekje pri Uralu. Kako drugače bi si človek lahko razložil odpor proti jeziku, ki je v eni polovici te Evrope tako razširjen kakor je angleščina v drugi? Kako lahko imenujejo zastopniki neke organizacije zbliževanje zahoda in vzhoda kot smernico za bodočnost, istočasno pa napovedujejo otežkočeno včlanjenje organizacij tega drugega dela Evrope?
Rešitelji so blizu
V	Klubu smo si zadali nalogo, da bomo informirali in s tem olajšali dostop do MENS zainteresiranim organizacijam narodnih skupnosti predvsem iz bivšega vzhoda.
Zaključni informaciji:
L MENS se bo v naslednjih mesecih vpisala na Nizozemskem, ker s tem dobi pravice evropskega vpisanega in registriranega društva.
2.	Za to je potrebna sprememba statutov.
Darija in Darja sta se po končanem članku klonali in odjezdili v sončni zahod.
Darija Kapus, Darja Sticker
PEDAGOŠKA ZVEZNA AKADEMIJA NA KOROŠKEM
Dvojezično šolstvo
Za duhovno podobo Koroške je že od nekdaj značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Upoštevaje to dejstvo imajo starši na področju dvojezičnega šolstva, v katerem živi koroška slovenska narodna skupnost, možnost, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah ali pa k slovenskemu pouku na glavnih šolah.
Izobraževanje dvojezičnih učiteljic oz. učiteljev slovenščine, pa tudi t. i. drugih učiteljev, ki pri pouku v dvojezičnih razredih sodelujejo z razrednimi učitelji, ima na skrbi Zvezna pedagoška akademija v Celovcu.
Pri tovrstnem usposabljanju je pri zagotovitvi jezikovne kompetence in praktične izrabe didaktike v šolski praksi potrebno prispevati tudi k ohranjanju koroške bikultumosti. Pedagoška akademija vidi tu pomen slovenske skupnosti kot mostu za »pot do soseda«, zato imajo njeni absol-
venti prav na tem področju dobre možnosti za zaposlitev.
Študijski pogoji: Z odprtost do sveta, z zavestjo za ohranjanje regionalne identitete; ■ zanimanje in zavzetost za medkulturno vzgojo in izobraževanje; ■ dobro znanje slovenskega jezika (posebno če si želi kandidat pridobiti spričevalo za dvojezičnega učitelja).
Poleg tega nudi Pedagoška akademija izpopolnjevalne tečaje slovenščine ter začetniške tečaje, na katerih se učitelji usposobijo za poučevanje predmeta »neobvezne vaje iz slovenščine« (izbirni predmet). Učiteljem, ki že poučujejo, je tudi omogočeno pridobivanje dvojezične kompetence, vendar zunaj rednega študijskega programa Pedagoške akademije. Podrobnejše informacije: Zvezna pedagoška akademija na Koroškem, Hubertus Str. 1. 9020 Ce-lovec, tel. 0463123785.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 24. 4.
KSŠŠ GRADEC, Mondscheingasse 9 - KSŠŠG
20.00	Martin Kosch »Die unheimliche Begegnung mit meiner Art.« Kabaret
PETEK, 25. 4.
BOROVLJE, 25. 4. - na razstavnem prostoru
14.00	Otvoritev deželne razstave »Vse je lov«
CELOVEC, v Mladinskem forumu Mozarthof
19.00	Live koncert dijakov Trgovske akademije
CELOVEC, v Mohorjevi Ij. šoli
20.00	Tradicionalni vigredni praznik
DUNAJ, v Klubu SŠŠ/D, Mondscheingasse 11 20.00 Podijska diskusija o novelizaciji manjšinskega zakona s Terezijo Stoisič (Zeleni), mag. Marjanom Pippom (CAN) in mag. Hannesom Tretterjem (Boltzmannov inštitut); vodi dr. Trautl Brandstaller
SOBOTA, 26. 4.
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja 20.00 Ödön von Horvath: »Sem in tja - Hin und her«. Gostuje: Gledališka skupina »SPD Danica - Gledališče ob Dravi«
GORNJA VAS, v gostilni Hafner - KPD Drava 20.00 Vigredni koncert, nast. Oktet Suha, MoPZ Trta, Vogrški puabi, Pevsko-instr. skupina Žvabek
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
20.00	Koncert z Brati Smrtnik, kvintetom, Smrtnik, triom Korenika
NEDELJA, 27. 4.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igra »Rdeča kapica«; nast. Boštjan Sever
LEDINCE, v kulturnem domu - KKZ in SPD Jepa-Baško jezero
14.30	Srečanje mladinskih zborov iz Zilje, Roža in Podjune
DJEKŠE, v ljudski šoli - PD »Lipa«
10.30	Vigredni koncert; sod. pevski zbor in ansambel slov. gimnazije, vokalna skupina PD »Lipa«
PONEDELJEK, 28. 4.
CELOVEC, ORF-teater, Spüonheimerstr. 13
20.00	Premiera »ORPHEUS«- Das Lied des Meeres (Egyd Gstättner), režija Manfred Lukas-Luderer; ponovitve 30. 4., 1., 2. in 3. 5., vselej ob 20. uri
TOREK, 29. 4.
DUNAJ, v Sivi hiši - Klub slov. študentk in študentov
11.00	Komemoracija v spomin selskim žrtvam; slavnostni govor Feliks Bister
CELOVEC, v knjigarni »Naša knjiga« - ORF - Slovenski spored, SPZ in založba Drava
19.30	Literarni večer z Andrejem Kokotom. Predstavitev njegovih knjig »Pastirjevi rajmi« in »Ko zori spomin. Otroška doživetja v pregnanstvu«. Postregli bomo z »mavžno« in žlahtno kapljico. Glasbena spremljava Hanzi Ogris (diatonična harmonika) in Johannes Ogris (F-tuba)
SREDA, 30. 4.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
19.30	Odprtje razstave »Krivi lov v Karavankah«. Etnološka in socialno-zgodovinska razstava; »Anton Repnik - risbe in slike«; je najznačilnejši predstavnik slovenskega naivnega slikarstva«
PETEK, 2. 5.
CELOVEC, Pavličeva 5-7 - Zveza Bank
18.00	Redni občni zbor Zveze Bank
SVEČE, v stari Ij. šoli - KKZ, inštitut U. Jarnik, SPD »Kočna«
20.00	»Oblačilna kultura v Rožu«, otvoritev razstave
SOBOTA, 3. 5.
RIKARJA VAS, pri Mohoriču - Društvo upokojencev Podjuna
11.30	Redni občni zbor in srečanje ob materinskem dnevu
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
11.30	Premiera senčne igre »Vsiljenka«
ROŽEK, v ljudski šoli - KD »Peter Markovič«
20.00 Musical Highlights, melodije iz Cats, Grease, Elisabeth, West side Story, Jesus Christ Superstar, Fantom opere,...
TOREK, 6. 5.
TINJE, v domu - KKZ, SKD »Lipa«
19.30	Koncert »Harfa - violina - klarinet« (Pavla Uršič-Kunej, Slavko Goričar in Vera Belič)
SOBOTA, 10. 5.
CELOVEC; v Domu glasbe - ZG in ZRG za Slovence 20.00 Slavnostna akademija ob 40-letnici šole
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - SPD Šentjanž 20.00 »Večer domačih umetnikov 2. Umetniki iz Šentjanža in okolice se predstavljajo
SREDA, 14. 5.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00 Premiera F. S. Finžgar »Divji lovec«; režija Bogomir Veras, igrajo domači igralci
PETEK, 23. S.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 20.00 »Plešasta pevka, delirij v dvoje« (Eugene Ionesco«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Šolska skupnost na zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence
vabi na
slavnostno akademijo ob 40-letnici ustanovitve te šole
v soboto, 10. maja 1997, ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
V filmu, sliki, plesu, pesmi, glasbi in besedi bi radi izmerili včerajšnji, današnji in jutrišnji dan te najpomembnejše šolske ustanove koroških Slovencev skupno z vami.
Live koncert dijakov Trgovske akademije v petek, 25. aprila 1997, ob 19. uri v mladinskem forumu MOZARTHOF v Celovcu
Nastopili bodo:
•	SINNLOS (učenci raznih šol v Celovcu)
•	SUBSONIC (učenci trgovske akademije v Velikovcu)
•	CALVARIA (Slovenj Gradec)
ORF
Slovenska prosvetna zveza Založba Drava
vabijo na
literarni večer z Andrejem Kokotom
Predstavitev knjig »Pastirjevi rajmi« in »Ko zori spomin. Otroška doživetja v pregnanstvu«
v torek, 29. aprila 1997, ob 19.30 v knjigarni »Drava - Naša knjiga«
Paulitschgasse 5-7, Klagenfurt/Celovec
GLASBENA SPREMLJAVA:
Hanzi Ogris (diatonična harmonika) in Johannes Ogris (F-tuba)
Postregli bomo z mavžno in z žlahtno kapljico. Prisrčno vabljeni!
KKZ, SPD »Jepa - Baško jezero«, mladinska skupina Ledince
vabijo na
srečanje mladinskih zborov
v nedeljo, 27. 4. 1997, ob 14.30 v kulturnem domu na Ledincah
NASTOPAJO: • Mladinska skupina Ledince • Šolski zbor Ij. šole Ledince • Tamburaški ansambel Loče • Mlada Podjuna • Mladinski-otroški zbor »Amabilis« iz Galicije • zbor Mohorjeve Ij. šole • Otroški zbor z Radiš • Mladinski zbor Sele • Otroški zbor SPD Gorjanci • Dekliški zbor Sele • Pevska skupina Šentilj • Pevska skupina iz Slovenjega Plajberka
JEZIKOVNE POČITNICE ZA MLADE OD 10. DO 16. LETA
»Igraje se učiti slovenščino
v Novem mestu na Dolenjskem,
kjer izvirajo slovenska književnost,
kultura in samobitnost«
KRAJ: Novo mesto, osnovna šola GRM ČAS: od 29. junija do 19. julija 1997
PRIJAVE SPREJEMA Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25, tel. 0463/516243, faks 0463/502379.
ODVETNIKA
dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc sporočata, da je gospod mag. Rudi Vouk vstopil v odvetniško skupnost
GRILC & PARTNER
sedež pisarne: 9020 Celovec, Karfreitstr. 14/111 tel.: 0463/54267, faks: 0463/54589
Kati Kölich iz Železne Kaple -79. rojstni dan; Inge Pöcheim iz Smarjete v Rožu - okrogli jubilej; Hanzi Kajžnik iz Sva-ten - rojstni dan; Kati Painter s Suhe - rojstni dan; Toni Krušic iz Velinje vasi - rojstni dan; Apolonija Trechtar z Doba - 75. rojstni dan; Franc Onič iz Večne vasi - 45. rojstni dan; Berti Lipusch iz Strpne vasi - rojstni dan in god; Marija in Janez Žnidar iz Želuč -45-letnico skupnega življenja; Georg Haudej iz Prible vasi -
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 24. 4.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
PETEK, 25. 4.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 26. 4.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDELJA, 27. 4.
6.08 Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (žpk. Florian Zergoi). 18.00 6x6.
PONEDELJEK, 28. 4. 18.00 Kratek stik.
TOREK, 29. 4.
18.10 Otroška oddaja. SREDA, 30. 4.
18.10 Glasbena mavrica. 21.04 Večerna.
PRAZNUJEJO
rojstni dan; Georg Preinig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Katarina Picej iz Nagelč - rojstni dan; Helena Karničar iz Lo-vank - 70. rojstni dan; Mojca Mečina z Otoža - 70. rojstni dan; Cilka Komatz iz Šentjakoba - rojstni dan; Pavlina Miki iz Celovca - rojstni dan; Jurij Male iz Sel - rojstni dan; Albin Užnik z Bistrice - rojstni dan; Zofka Male s Kota v Selah - rojstni dan; Flori
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 27. 4.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 28. 4.
2.40 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I 55 let po nasilnem pregonu: knjiga spominov v opomin mladim
I Gostinci se pripravljajo na bližajočo se poletno sezono; z novimi ponudbami kljubujejo konkurenci
I Prosenov Hanzi iz Spodnjih Gorič je v domači fari bral kot pater Bertrand biserno mašo
I Pira, skoraj že pozabljena vrsta moke, se spet uveljavlja
I »Najboljši prijatelji« - tretji festival slovenske otroške in mladinske knjige
Schupan-Piskernikov z Obir-skega - 40. rojstni dan; Jakob Wiederman z Borovij pri Pliberku - 50. rojstni dan; Katri Supan s Kota - 72. rojstni dan; Lenči Wieser z Bajdiš - 65. rojstni dan; Bernardka Stropnik iz Libuč - 20. rojstni dan; mag. Kristiane Ogris z Moščenice - rojstni dan; župnik Marko Jernej iz Tinj - rojstni dan; Hela Močnik iz Šmihela - rojstni dan; Lubo Urba-js z Žoprač - rojstni dan; Karlu Samonigu za 70. rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
UREDNIŠTVO
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. USMERJENOST LISTA seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
UREDNIKI Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
Zveza slovenskih organizacij na
Koroškem, Tarviser Str. 16
9020 Celovec/Klagenfurt
tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
SLOVENJ GRADEC / ZDRAVA ŠOLA
»Poskrbimo za svoje zdravje«
Pred štirimi leti je bila Druga osnovna šola Slovenj Gradec izmed osemdesetih sodelujočih na natečaju Inštituta za varovanje zdravja izbrana v mednarodni projekt Zdrava šola. V Sloveniji je v ta_projekt vključenih dvanajst OS, na Koroškem je to uspelo še OŠ Prežihovega Voranca z Raven. V Evropi ta projekt že dalj časa poteka s ciljem doseči pri mladostnikih »zdrav duh v zdravem telesu«. Gre za proces vzgoje za telesno in duševno zdravje, kjer bi se izoblikovala otrokova osebnost, lastni jaz, da bi lahko kluboval pritiskom časa, ki ga živimo. Že dalj časa ugotavlja, da mladi pogosto nimajo ciljev, da so v hitrem tempu življenja prepuščeni sami sebi, ogromno časa presedijo pred televizijo, imajo vprašljiv način prehranjevanja, med njimi pa se nezadržno širijo razne droge.
Zato so na »Drugi OŠ« ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, izpeljali projektni teden »Poskrbimo za svoje zdravje«. Okrog osemsto otrok, vključno s podružnico OŠ Pameče je bilo vključenih v številne delavnice, kjer so mlajši otroci obdelali prehrano s poudarkom na mleku in mlečnih izdelkih ter skrb za zdrave zobe, peti in šesti razredi so bili poleg prehrane (suho sadje, zdravilna zelišča in domača zdravila) usmerjeni v rekreacijo in zdravo
okolje, odhajanje v naravo, na izlete; pri učencih sedmih in osmih razredov pa je bil dan poudarek čustvenemu ravnovesju, ker tu vidijo pedagogi povezanost z uživanjem cigaret, alkohola in drog, je povedala vodja projekta, pomočnica ravnateljice Ivanka Šoštar. Za izboljšanje čustvenega in duševnega zdravja so potekale delavnice na teme: kaj je duševno in čustveno zdravje, učinkovito poslušanje in odzivanje, obvladovanje stresa in sproščanje. Povzeli sojih po angleškem priročniku z vajami, po katerih se spoznavajo in pogovarjajo ter tako skrbijo za čustveno zdravje. Po zaključku delavnic so učenci pripovedovali, da so našli v sebi doslej še neznane pozitivne lastnosti ter dobili boljšo samopodobo. Po mnenju gospe Šošter je bil cilj pri marsikom s tem dosežen, saj bodo lahko v življenju uspevali oz. kljubovali stresom le ljudje s pozitivno samopodobo.
Temu pa so kot dodatni prispevek osveščanju mladih in njihovih staršev pripravili tudi okroglo mizo o mamilih v družbi, v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve/policijsko postajo v Slovenj Gradcu in strokovnjaki drugih ustanov.
Aktivnosti na šoli so bile nekaj dni naravnane k razmišljanju o zdravem življenju, otroci so o tem pisali sestavke in ne-
TE TUDI ve podpisale refe-rendum o ženskih pravicah in se tako prištele k tistim 9,3 odstotka Korošcev in Korošic, ki so podprli akcijo iniciatork Elfriede Hammerl (novinarka, ki med drugi piše Žensko kolumno v reviji profil) in Eve Rossmann?
Če ste ga, ste zagotovo imele za to dobre vzroke, če pa ne, pa se po vsej verjetnosti niste strinjale z vsemi točkami referenduma.
Čeprav je enakopravnost ženske v naši družbi tudi zame pomemben cilj, za katerega se splača boriti, se tudi jaz nisem strinjala z vsemi cilji referenduma. Odkrito povedano sem tudi razmišljala, ali naj ga sploh podpišem. Vendar je pri vseh ugovorih, ki sem jih imela, navsezadnje le zmagala moja solidarnost in z njo upanje, da se bo z vsakim dodatnim podpisom nekaj premaknilo na bolje, in sicer ženskam v prid.
katere tudi objavili v šolskem glasilu Sonček. V avli šole so pripravili razstavo delavnic v obliki plakatov, predstavili zdravo prehrano, ki so jo sponzorirali nekateri domači proizvajalci in se zabavali ob kvizu znanja o zdravem načinu življenja.^ načrtu imajo še izdajo Biltena in video kasete o poteku projekta »zdravo življenje«.
S. Save
VODORAVNO: 1. narečna beseda za cepitelja sadja 6. papir za vpitje črnila 11. ime nogometnega trenerja Bariča 12. zmleto žito brez otrobov 14. del plodu za razmnoževanje 15. nesodobnost 17. otok v Jadranu ob hrvaški obali 18. rastlinska bodica 19. predlog 20. čisto blizu, ob 22. Marjana Lipovšek 23. Ivan Prijatelj 25. stavčni člen, ki določa osebo 28. nadr-gnjen s čim 31. prerokovalci bodočnosti 33. Odisejev oče 35. stara šara 36. ženska iz grške mitologije, ki je imela skrinjico z vsemi človeškimi tegobami 38. napad, naskok 40. posoda iz pletenega vrbja 42. veznik 43. Marjan Srienc 45. ljudsko glasovanje 48. podoba 50. zdravilo proti malariji 51. oče 52. koralni otok 54. vprašalnica 55. ple-snoba 56. nižina med gorami 57. dramsko politično delo, ki agitira
NAVPIČNO: 1. dolg železen čoln za postavljanje začasnih mostov 2. hitro hlapljiva tekočina (za narkozo) 3. cisterna za vodo 4. zadetek v loteriji 5. vesela skladba s ponavljanjem glavnega motiva 6. koroški narodni heroj, Franc ... -Lenart 7. Venossi Salvatore 8. stadion v Budimpešti 9. naslov muslimanskih verskih učenjakov 10. valji, ki jih v igri podiramo s kroglo 13. kadar 16. reka skozi Rim (slov. ime) 21. roževina sestavina rogov 24. tunel, podzemeljski rov 26. avtomobilska
oznaka Spittala 27. poveljnik 29. krilo rimske konjenice 30. strošek 32. kakšen 34. prodajalna tobaka 36. eden od letnih časov 37. prizorišče, borišče 39. vojaška moč države 41. operni spev 44. gosto rešeto 46. glavni števnik 47. utečenost 49. debela palica 53. rimsko 51 55. italijanska pritrdilnica Rešitev iz št. 13 (64) VODORAVNO: 1. NOVELA 6. STAVEK 11. EROS 12. NIT 14. SELO 15. KAD 16. DEMOS 18 KAL 19. DL 20. ZAKONIK 22. NI 23. OL 24. SLOVAK 26. JEZIK 29. AGONIJA 31. METAL 33.
ATAŠE 34. KOBILAR 36. ALOJA 38. ANATOM 40. IA 42. ANEMIJA 45. SR 46. TLA 48. RARITETA 50. IMPUTANT 53. OLUP 54. KAOLIN 55. ARMADA NAVPIČNO: 1. NEKDAJ 2. ORAL 3. VOD 4. ES 5. ANEKS 6. STONOGA 7. AS 8. VEK 9. ELAN 10. KOLINA 13. IMOLA 16. DA 17. SIVOTA 20. ZLITINA 21. KANAL 23. OZEBA 25. KIŠON 27. EMO 28. KALAN 30. JEJ 32. LATERAN 34. KRITIK 35. ROMAN 37. ATRAPA 39. MIRTA 41. ALMA 43. JI 44. ATOM 45. STUD 47. APO 49. ELA 51. UL 52. TI
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Piše dr. Štefka Vavti
Prepričana sem, da tudi ve lahko naštejete iz svojih izkušenj kup problemov in zapostavljanj, ki ste jih doživele v svojem življenju zgolj zato, ker ste ženskega spola. Res je, da se je marsikaj premaknilo, da imamo dostop do izob-
Referendum -uspeh žensk!
razbe ipd. - vendar pa ženske izobrazba v največ poklicih še dolgo ne vodi do enakopravnosti. Ne nazadnje je vzrok za to krivičnost dejstvo, da narava ženske predvideva pač za nosečnost in dojenje. S tem -tako vse kaže - pa »morajo« najpogosteje tudi pozneje skrbeti za vzgojo naraščaja.
Dejstvo je tudi, da marsikatera izmed nas prav za to nikdar ne bo dobila lastne pokoj-
nine, ker ji manjkajo leta. Veliko žensk je torej finančno odvisnih od svojega moža (če ga imajo), kateremu je pokojnina največkrat zagotovljena.
Ideja Rossmannove, da naj bi moški, ki želi imeti ženo-go-spodinjo in njej prepusti skrb za otroke, plačeval prispevke za pokojnino žene, se mi na vsak način zdi vredna diskusije.
Kaj se res zgodi, če se partnerja po tridesetih letih zakona ločita in žena ostane brez oskrbe samo zato, ker je možu v vseh teh letih dobro »služila« ? Veliko žensk prav zato v svoji starosti živi v skrajnem uboštvu. Tale scenarij pa je -vsaj pri nas na podeželju! - še vedno realističen. Marsikatera žena se tudi ne odloči za ločitev zgolj zato, ker je v finančno odvisna od moža.
Okrog 645 tisoč žensk in moških je podpisalo referendum o ženskih pravicah. Upati je torej, da bo vsaj nekaj bistvenih njegovih točk kmalu uresničenih.	■
Gimnazijo Ravne v njenem stoletnem obstoju spremljajo tudi zanimiva ljubiteljska gledališka iskanja mladih. Preteklo leto delujoča skupina, ki je razveseljevala po kulturnih domovih z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«, se letos pripravlja na maturo. Nekaj mlajših iz njihovih vrst vključno z novinci pa ob mentorstvu prof. Silve Sešel nadaljuje z gledališko dejavnostjo. Tokrat so pripravili Dor-stovega »Evgena«. Pogumno so
se lotili besedila in tudi oblikovali sceno in glasbeno spremljavo. Režijo je prevzela dijakinja Spela Save, saj jim je mentorica predlagala, naj sami poskusijo. Za njimi sta že dve predstavi, ki so ju odigrali na Ravnah in se uvrstili v drugi krog tekmovanja ljubiteljskih gledaliških skupin »Linhartova srečanja«, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Gimnazijci pa pripravljajo že novo igro z naslovom »Eva«.	S. S.
JESENICE
Mladina poje
Območna zveza kulturnih organizacij Jesenice je aprila letos v dvorani gledališča Tone Čufar pripravila območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Jesenice in občine Kranjska gora z naslovom
»Mladina poje«. Na odru so se zvrstili zbori osnovnih šol Žirovnica, »Prežihov Voranc« in »Tone Čufar« z Jesenic, iz Koroške Bele in Kranjske gore ter vokalni kvintet jeseniške gimnazije.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Moštvo KOŠ: z leve stoje: R.Mišvelj, D.Mikulica, L.Truppe, N. Jager, z leve kleče: T. Jager, F. Ereiz, M. Majhen, M. Prušnik
KOŠ viceprvak!
NOGOMET-SAK
Z zmago raste tudi samozavest
V	klubskem prvenstvu je KOŠ pretekli četrtek odigral prvo finalno tekmo proti favoritu Daewoo Celovec. Igralci KOŠ so bili izredno motivirani in so hoteli zmagati. Tako dobre tekme juniorji še niso nikoli odigrali.
V	prvem polčasu so dokazali, da je mogoče premagati tudi Daewoo . Rezultat po prvi polovici srečanja je bil presenetljiv 32:25 za KOS. V drugemu delu so vodili za 7 točk do 37. minute. Nato pa so se pri domačinih začele nabirati napake. Daewoo je dal v zadnjih minutah 10
KOROŠKO PRVENSTVO
Zmaga in remi
Kapelčani premagali Grabštanj 5:0, SŠZ - Frauenstein 2,5:2,5
Šahovski ekipi SŠK »Obir« II iti SŠZ/Posojilnice Borovlje II sta konec tedna dokaj uspešno opravili prvenstveni tekmi v 4. razredu B oz. C. Kapelčani so v predzadnjem zadnjem kolu slavili maksimalno zmago 5:0 proti drugemu moštvu Grab-štanja, močno pomlajena ekipa ŠSZ pa je že zaključila prvenstvo 1996/97 z neodločenim rezultatom 2,5:2,5 proti prvi ekipi iz Frauensteina.
Moštvu SŠK »Obir« II je uspelo bistveno popraviti pozicijo sredi lestvice, SŠZ II pa je zasedlo mesto bolj na koncu lestvice. Za SŠK »Obir« II so tokrat točkovali: Peter Jammer, Manfred Topar, Andreas Ojster, Thomas Soukup in novinec
točk, KOŠ pa nobenega. Gostje so tesno zmagali s 60:57!
V drugi finalni tekmi pretekli ponedeljek pa je KOŠ prepričljivo podlegel Daewoo. Igralci niso bili motivirani po tako napeti prvi finalni tekmi. Poleg tega pa je pri nasprotniku igral Patrick Buggelsheim, ki je najboljši igralec na Koroškem. Končen rezultat se je glasil 102:51 za Daewoo iz Celovca, ki je ponovno osvojil naslov prvaka, KOŠ pa se je uvrstil na odlično drugo mesto, Radenthein je postal tretji. Nejc Jager
Jošti Johannes (vsi po 1), za SŠZ/Posojilnica Borovlje II pa Ivko Ferm, Roman Weber (po 1) in Štefan Reichmann (remi).
Za obe prvi ekipi SŠZ/Ca-rimpex in SŠK »Obir« pa gre konec tedna za podvig v podli-go oz. za obstanek v 1. razredu vzhod. SŠZ potrebuje v zadnjem kolu končnice za podvig v podligo samo tesno zmago proti ekipi prijateljev šaha iz Beljaka (Schachfreunde Villach II), Kapelčanom pa zadostuje celo remi.	I. L.
KOLESARJENJE
Peter Wrolich
je na zadnji etapi kolesarske dirke »Settimana Bergamasca« (124 km) v Italiji v sprintu osvojil odlično deveto mesto. V zaključni uvrstitvi je* Paco postal 59., 15:56 za zmagovalcem Lupijem iz Italije.
Kar štiri kroge so morali selektor Pušnik in z njim igralci, vodstvo kluba in navijači čakati na prvo zmago v spomladanskem prvenstvu. Zmaga proti Rohrbachu je bila sicer tesna, vendar zaslužena, gotovo pa bo ekipi dvignila samozavest, katera ji je potrebna za nadaljnji lov na točke.
Odločilni gol za SAK je dal odlični Wuntschek že tik pred koncem prvega polčasa. SAK je od začetka igral s standardno ekipo in bil močnejše, nevarnejše in tehnično boljše moštvo. Priložnosti za zadetke pa je bilo spet kar nekaj. Selektor Marjan Pušnik je bil tokrat z igro moštva zelo zadovoljen. Za tekmo v nedeljo pričakuje popoln uspeh.
V nedeljo slovenski atletiki gostijo moštvo iz Pöllaua, ki zaseda na lestvici eno mesto za njimi.
Z dobro igro, stopnjevano samozavestjo in večjim številom navijačev bi moralo SAK uspeti povečati svoj konto za tri točke.
ODBOJKA
SK Aich/Dob koroški prvak
Čeprav tekmovanja v koroški ligi še ni konec, prav nobeno moštvo ne more več prehiteti Dobljanov. Letos so v tej ekipi igrali sami izkušeni igralci, ki sodelujejo že od ustanovitve kluba, ter mladi Miha Kasl iz Slovenije. Taje v tej sezoni treniral s prvim moštvom in močno napredoval. V letošnji sezoni ni ekipa oddala niti ene točke in je dva kroga pred zaključkom tekmovanja na prvem mestu. Vse tekme je zmagala brez večjih težav in samo enkrat potrebovala 5 nizov.
HOKEJ NA LEDU
Mladi v vrsti prvakov
Najhitrejši moštveni šport, hokej na ledu, je tudi pri mladih slovenskih športnikih zelo priljubljen. V pretekli sezoni (96/97) so slovenski hokejisti, ki igrajo pri tradicionalnem celovškem klubu KAC, dosegli odlične uvrstitve.
Najmlajša Janez in Pavel Schellander (letnik 85 in 86) iz Borovelj igrata pri KAC že od leta 1992 naprej. V letošnji sezoni sta že drugič z moštvom KAC mini dečki (pod 12) postala avstrijski prvak. Hokeji-
Pliberk je doma proti WAC nesrečno podlegel z 1:2 (0:2). Austria je v Celovcu prepričljivo premagala Leibnitz s 3:0, VSV pa nadaljuje serijo zmag. V nedeljo so tesno, vendar zasluženo premagali goste iz Voitsberga z 1:0(1:0). Vodeči Wels je slavil zmago proti Trgu z 2:0 (1:0).	" M. Š.
Th. Wuntschek je dosegel zlati gol
Preteklo soboto pa je moštvo igralo na tujem v pokalni tekmi v Beljaku in prepričljivo zmagalo s 3:0 in se uvrstilo v finale.
V koroški ligi tekmujejo naslednji igralci: M. Kasl, W. Olipitz, L. Opetnik, G. Mat-schek, J. Matschek, M. Mat-schek, J. Trampusch, M. Tram-pusch, P. Trampusch, R. Wulz.
Tudi naraščaj SK Dob, ki tekmuje v spodnji ligi, se bori za vstop v koroško ligo. Zabeležili so že nekaj lepih uspehov in premagali celo ekipe, ki že nekaj let tekmujejo v koroški ligi. Juniorji pa so letos spet osvojili naslov koroškega prvaka.
M. T.
sti KAC so zmagali na zaključnem turnirju desetih najboljših avstrijskih moštev v Zell am See. V šestih tekmah so zabeležili kar šest zmag, razmerje golov pa je bilo 32:2, v finalu so prepričljivo premagali CE Dunaj s 4:1. Zmagali so tudi na zaključnem turnirju alpske lige, kjer so dobili vseh pet tekem in v finalu premagali HK Kranj.
Marjan Urank (1981) iz Celovca pa je s KAC postal avstrijski prvak z moštvom šolarji (pod 16). Igralec Martin Oraže (1984) iz Rožeka, ki igra pri beljaškem VSV, pa je z moštvom dečki (pod 14) osvojil prav tako naslov avstrijskega prvaka. M. Š.
REGIONALNA LIGA
1. Wels	17	13	3	1	36:11	42
2. WAC	17	11	3	3	42:14	36
3. Leibnitz	17	9	5	3	23:16	32
4. VSV	17	9	3	5	22:19	30
5. Gratkorn	17	8	4	5	23:19	28
6. Austria	17	7	5	5	21:16	26
7. Voitsberg	17	7	4	6	25:16	25
8. SAK	17	7	3	7	17:21	24
9. Pöllau	17	4	6	7	22:27	18
10. St.Florian	17	4	5	8	10:21	17
11.Esternberg	17	4	3	10	18:28	15
12. Rohrbach	17	3	5	9	16:28	14
13.Trg	17	2	5	10	10:29	11
14. Pliberk	17	2	4	11	15:35	10
Prvenstvena tekma: SAK - Pöllau, v nedeljo, 27.4., ob 17. uri, na celovškem stadionu
KOROŠKI RAZREDI
Zaradi neugodnega vremena v nedeljo popoldne (močno sneženje) je v koroških razredih odpadlo nekaj prvenstvenih tekem.
■	PODLIGA VZHOD:
Vodeči Sentandraž je v gosteh premagal Metlovo s 3:0 (2:0). ATUS iz Borovelj je slavil zmago proti Klopinju z 2:0. Odpovedano: Bilčovs - Liebenfels in Blatograd - DSG Borovlje
1.	Sentandraž	19	13	5	1	34:13	44
2.	Vetrinj	19	12	5	2	42:12	41
3.	Liebenfels	18	9	3	6	26:20	30
4.	ASK	19	8	4	7	38:29	28
5.	Welzenegg	19	8	4	7	22:21	28
6.	Mostič	19	7	6	6	32:32	27
7.	Metlova	19	8	2	9	17:25	26
8.	DSG	18	6	6	6	22:23	24
9.	Podkrnos	18	7	1	10	17:26	22
10.	Bilčovs	18	5	6	7	27:31	21
11.	Pokrče	18 6 2 10 18:23 20
12.	ATUS	19 4 6 9 22:28 18
13.	Blatograd	18	4	5	9	14:25	17
14.	Klopinj	19	4	3	12	16:39	15
26.,	27.4.: DSG - Pokrče, Klopinj - Bilčovs
■	1.RAZRED D:
Labot je slavil visoko zmago proti Selanom s 6:0 (4:0). Frant-schachje premagal Šmihel z 2:0 (0:1). Zel. Kapla je igrala neodločeno 1:1 (0:1) proti Grebinju.
1.	Šentpavel	18	11	4	3	32:15	37
2.	Železna Kapla	19	10	4	5	44:20	34
3.	Ruda	18	9	7	2	27:13	34
4.	Frantschach	19	8	7	4	26:12	31
5.	Grebinj	19	7	5	7	27:24	26
6.	Žitaravas	18	7	4	7	24:22	25
7.	Šmihel	19	7	4	8	29:31	25
8.	Labot	19	7	3	9	33:31	24
9.	Maria Rojach	18	6	4	8	29:39	22
10.	Eitweg	18	5	6	7	22:32	21
11.	Vovbre	18	6	3	9	18:37	21
12.	St.Stefan/L.	18	5	5	8	22:25	20
13.	St.Leonhard	18	5	5	8	22:29	20
14 Sele	19	4	3	12	18:43	15
26.,	27.4.: Sele - Frantschach, Šmihel - Železna Kapla, Žitara vas - Labot
■	2. RAZRED A:
SAK II je premagal Austrio II s 3:1 (1:0). Tudi Pliberk II je doma premagal Trg 11 s 3:1 (2:1).
1.	Pliberkll	20	13	3	4	62:35	42
2.	Austria II	20	12	2	6	65:34	38
3.	SAKU	20	10	5	5	53:41	35
4.	Trg II	20	8	3	9	46:54	27
5.	VSV II	20	3	7	10	31:50	16
6.	WACII	20	3	2	15	30:73	11
26.,	27.4.: Trg II - VSV II, Pliberk II - Austria II
■	2. RAZRED F:
Vodeča Globasnica zmaguje naprej. Proti Žvabeku so v gosteh zmagali s 3:1 (1:1). Galicija je visoko premagala Rikarjo vas s 5:1 (3:0). Dobrla vas je doma podlegla Reichenfelsu s 0:4 (0:2).
1.	Globasnica	18	17	1	0	75:13	52
2.	Reichenfels	18	13	1	4	42:21	40
3.	Žvabek	18	12	1	5	37:23	37
4.	Galicija	18	10	3	5	38:28	33
5.	Sinčavas	18	8	3	7	34:25	27
6.	ŠentpeterA/.	17	7	4	6	32:34	25
7.	Važenberk	17	6	4	7	20:27	22
8.	Dobrla vas	18	6	4	8	14:24	22
9.	Tinje	17	5	4	8	16:35	19
10.	Rilčarja vas	18	4	6	8	23:31	18
11.	Preitenegg	17	5	1	11	8:24	16
12.	Djekše	17	4	3	10	19:31	15
13.	Mauterndorf18 2 5 11 21:44 11
14.	Grabštanj 17 2 4 11 24:43 10
26., 27. 4.: Galicija - Žvabek, Važen-berk-Djekše, Reichenfels - Globasnica, Ri-karja vas - Preitenegg, Grabštanj - Dobrla vas
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 73	Silvo Kovač
Bogoljubnov - Monticelli / San Remo 1930
Za napad na belega kralja je črni žrtvoval trdnjavo in beli je že pripravljen, da na skok črnega skakača na polje f3 vrne trd-
a b c d e f g h
njavo. Toda črni, ki je na potezi, se ne ozira za materialom, temveč nadaljuje z napadom. Konec je blizu, le pravilno pot črnega je potrebno izrabiti.
Rešitev štev. 72
Samo z žrtvijo dame l.Dg6:!! lahko beli upa na uspeh. Slabše je 1 .Th6 Se7! In črni se reši direktnega napada belih figur. Po sprejetju žrtve l...Kg6: se pričenja ples belih figur 2.Lh5+ Kh7 3.L17+ 4.g6+! Kh8 5.Lh6:! In črni se vda! Grozi 6.Lf8 mat.
Vesela in ponosna hokejista Pavel in Janez Schellander