ZGODBA IZGNANCA JANEZA BLASA: »Bili smo le številka ¦ 10031« Iz naših krajev, str. 4 SAMO HAJTNIK, predsednik ZKD Krško: »Financiranje kulture bi bilo potrebno bolj uravnotežiti« Iz naših krajev, str. 6 PRAZNIK OBČINE KRŠKO Voščila, razmišljanja, prireditve ob prazniku Strani 9 - 18 01 POSAVSKI ^T^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XL St. 11. četrtek, 3I.5.07,24.000 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 Konferenca elektroenerge- tikov 3 Odmetavanje tovora vendarle v občini Krško? 5 Mednarodni dan muzejev 6 VDC v novih prostorih 7 Poplavnost lokacije zavira gradnjo bazena 19 Iz občine Krško 20 Izobčine Sevnica 21 Iz občine Brežice 23 Mali oglasi 24 Dogodkiv Mestnem atriju Brežice mwOfcsSkapmpo&HQ Izgradnfa HE na tpodnfi Swl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. (za Skupni podvrg) Koprska ultca 92, 1000 Ljubljana Mqc energise ENTER i1^ RAČUNAINIŠKA v TRGOV1NA IN SERV1S . sy* % °* ft ^AJBOLJŠI ENTER 4 MSeCOM* A p.p. 26S, «270, Kriko (((• 080*1444) Secom KrSko d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko(«>,siol.net, www.oknainvrata.com Za eno pokrajino kar trije sedeži POSAVJE -Vlada RS je v 60-dnevno obravnavo občinskim svetom poslala dol- go pričakovani predlog razdetitve Slovenije na pokrajine, ki naj bi ga v jeseni sprejel Državni zbor. Med 14 predvidenimi pokrajinami je tudi Posavska po- krajina z za zdaj vsega štirimi občinami (Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica), veselje ob tern pa nekoliko kali dejstvo, da se za sedež naše po- krajine očitno potegujejo tri občinska središča. Posavska pokrajina, kot naj bi se po predlogu Vlade v bodoče imenovala naša re- gija, je po številu prebival- cev na enajstem mestu, po bruto družbenem proizvodu na prebivalca v primerjavi s slovenskim povprečjem pa na devetem mestu med pre- dlaganimi pokrajinami. Ob treh pokrajinskih zako- nih, ki določajo naloge in pristojnosti pokrajin, njiho- vo financiranje ter volitve v pokrajinske organe, je Vla- da v nadaljnjo obravnavo posredovala tudi zemljevid razdelitve Slovenije na po- krajine s seznamom občin, ki naj bi spadale vanje, za- pisala pa je tudi predlagane sedeže. Ti so očitno nedo- rečeni le v primeru Koro- ške pokrajine, kjer za sedež predlagajo Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, med- tem ko za sedež Posavske pokrajine konkurirajo Breži- ce, Krško in Sevnica. Ob tern je zanimivo, da je bilo v gra- divu, ki ga je s paketom pre- dlogov zakonov o pokrajinah Služba vlade za lokalno sa- moupravo in regionalno po- litiko meseca marca poslala poslanskim skupinam, za se- dež predlagano Krško. Žal so bili vsi dosedanji pozivi poli- tikom, naj se pravočasno do- govorijo glede posameznih funkcij in sedežev institu- cij v regiji, več ali manj za- man, izgovor pa manjkajo- ča pokrajinska zakonodaja. Ne glede na različna mnenja in upravičenost posameznih predlogov je dejstvo, da je tudi za trdo in skupno izbor- jeno pokrajino zdaj napočil trenutek resnice. Bati se je le, da bodo zaradi razmero- ma kratkega roka za obrav- navo sprejete rešitve preveč pomanjkljive in vir novih ne- soglasij. S. Mavsar SNS v Krškem opozarja KRŠKO - Tik pred zaključk- om redakcije smo v uredni- štvo prejeli izjavo za jav- nost, v kateri Občinski odbor SNS oziroma občinski svetnik Dušan Šiško iz Krškega opo- zarja, da je »kljub števHnim lepim besedam in javnim obljubam posavskih županov o dobrih odnosih in sodelo- vanju v Posavju resnica pov- sem drugačna« in navaja po njegovem neupravičene zah- teve županov Brežic in Sev- nice po sedežu pokrajine ter kritizira preveliko pasivnost Krškega. »Tudi primer Po- savja kaže, da gre pri usta- navljanju pokrajin za poli- tični projekt, namesto da bi prevladovali gospodarski in- teresi in koristi prebivalcev, pri čemer je sedež pokraji- ne v Krškem edina racional- na rešitev,« je med drugim še zapisal Šiško. Stražijo svojega orla KOSTANJEVICA NA KRKI - Na območju Krakovskega gozda si je edini znani sloven- ski orlovski par iz vrste belorepca (Haliaeetus albicilla) pred časom ustvaril gnez- do, v katerem zdaj že nekaj tednov skrbi za mladiča, ki bi utegnil postati plen ne- pridipravov. Da bi mladiča obvarovali, so dolenjski in posavski naravovarstveniki s pomočjo tamkajšnjih lovcev sklenili skrivnost o orlovski družini odkriti javnosti. V zavetju visokih hrastovih dreves in dokaj na nedosto- pnem terenu skrito gnezdo, v katerem sta trenutno dva od- rasla ptiča in mladič, ki se je izvalil pred približno tremi te- dni, so gozdarji odkrili po na- ključju okoli leta 2000, ko so izvajali posek v svojem revir- ju. Kaj je tega velikana z ru- menim kljunom in belim kli- nastim repom, katerega krila merijo tudi dva metra in pol v širino ter je zelo občutljiv na spremembe v naravnem oko- Iju, prineslo v zavetje Krako- vskega gozda? Orel belorepec, ki spada v isti rod kot bolj zna- ni beloglavi ameriški jezerec (Haliaeetus leucocephalus), običajno poišče svoje domo- vanje v bližini rek in jezer, saj se prehranjuje največ z riba- mi in vodnimi pticami. V pre- teklosti je gnezdil v kočevskih gozdovih, občasno so ga opa- zili tudi v okolici Cerkniškega jezera in na Planinskem po- Iju. Na območju lovske dru- žine Veliki Podlog so njegove prelete prvič opazili že sko- nadaljevanje na 2. strani Orlovsko gnezdo v Krakovskem qozdu (foto: J.J.) Bodoči teniški asi v Krškem KRŠKO - Na igrišcih Teniškega kluba Krško te dni poteka mednarodni teniški turnir serije ITF Futures za moške z nagradnim skladom 10.000 USD. Prvi nosilec tumirja, ki se je začel minulo soboto s kvalifikacijami, s prvim kro- gom glavnega turnirja in slovesno otvoritvijo pa v torek, je najboljši slovenski tenisač Grega Žemlja (293. na ATP lestvici). Med 32 tenisači v glavnem delu turnirja je s po- vabilom organizatorja zaigral tudi domačin Krištof Golob, v kvalifikacijah pa še Luka Bulovič in Kristjan Golob. V Sloveniji vsako leto pote- kajo trije mednarodni teni- ški turnirji serije ITF Futu- res, do sedaj pa so jih gostili v Kopru, Mariboru in Portoro- žu. Ker je nacionalna pano- žna zveza prepoznala uspe- šno delovanje prenovljenega Teniškega kluba Krško, mu je ponudila možnost izvedbe to- vrstnega tumirja za moške, ki so jo v klubu z veseljem spre- jeli. »Prepričani smo, da kva- litetnega tenisa in zanimivih tekem ne bo manjkalo, saj se bo v Krškem tokrat prvič zgo- dil mednarodni teniški turnir. Vse ljubitelje tenisa vljudno vabimo k ogledu tega izje- mnega športnega dogodka v Posavju in predvsem k vzpod- bujanju slovenskih tekmoval- cev,« je poudaril predsednik TK Krško Robert Ostrelič. Or- ganizatorji si prizadevajo, da bi enotedensko mednarodno športno prireditev izkoristili za promocijo posavske regije in Krškega kot perspektivnega in prijaznega mesta ter da bi turnir v Krškem postal tradici- onalen. Turnir se je s kvalifikacijami posameznikov pričel že v so- boto. Med 31 tenisači sta igra- la tudi domačina Luka Bulo- vič in Kristjan Golob ter oba končala tekmovanje v prvem krogu. Krištof Golob je do- bil priložnost v glavnem delu turnirja, kjer ga je v prvem krogu ugnal Hrvat Kristijan AAesaroš. Brata Golob sta na- stopila tudi v turnirju dvojic in v prvem krogu morala pri- znati premoč slovenskemu paru Martin Rmus" - Janoš Ži- brat. Jutri, v petek, od 12. ure da- Ije so na vrsti četrtfinalni dvo- boji, v soboto od 14. ure da- Ije polfinalna obračuna, finale turnirja posameznikov in dvo- jic pa bo v nedeljo ob 14. uri. Sledil bo še svečani zaključek turnirja z živo glasbo. P. Pavlovič Prvi nosilec Grega Žemlja pri servisu (foto: I. Lorenci) Danes občinski svet Wk KRŠKO - Občinski svet bo na za danes, 31. maja, sklicani 9. redni seji med drugim obravnaval smernice za načrtova- nje nadomestnega območja za odmetavanje tovora za leta- lišče Cerklje ob Krki, osnutek odloka o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurja iz leta 2005 ter osnutek pravil- nika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. Na dnevnem redu je tudi predlog letošnjih občinskih nagrajencev. 2 AKTUALNO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 nadaljevanje s 1. strani Stražijo svojega orla raj pred desetletjem, zadnje case pa ga je moč opaziti nad reko Savo v bližini NE Krško, kjer se prehranjuje predvsem z ribami. Morda sta prav dejstvo, da gre za edini znani par belorepca, ki gnezdi v Sloveniji, in velika vrednost mladiča spodbudila posameznike, ki so jim narav- no okolje in zašcitene živalske vrste »španska vas«, da raz- mišljajo o možnosti nadaljnje prodaje takega »btaga«. Goz- darji so pred kratkim namreč opazili, da iz gnezda visi vr- vica, kakršne uporabljajo pri svojih vzponih alpinisti. To bi, ob malo verjetni možnosti, da so predmet v gnezdo prinesli ptiči sami, utegnilo pomeniti, da se pripravlja napad na gnez- do. Kot je povedal eden od ko- ordinatorjev akcije varovanja, Senovčan, okoljevarstvenik in novinar Jaroslav Jankovič, so zaradi bojazni pred hudodel- stvom na nedavnem sestanku določili tri varuhe orlovskega gnezda: Zdravka Jakliča, go- spodarja Lovske družine Veli- ki Podlog, predstavnika Zavo- da za varstvo narave iz Novega mesta dr. Andreja Hudoklina in mag. Teodorja Oršaniča iz Zavoda za gozdove. Njihove naloge so predvsem nadzor in opazovanje orlovskega gnezda ter zaščita pred neljubimi vsi- Ijivci, o poteku varovanja pa je obveščena tudi policija. Ljudje se pogosto vse premalo zavedamo, da naše bogastvo niso le nove ceste, gospodar- ski in kulturni objekti, ampak tudi živali, še posebno tiste redke vrste, ki bogatijo lokalni prostor, v katerem prihod av- tocestne povezave, verige hi- droelektrarn in spremljajoče infrastrukture izrazito pose- ga v naravno okolje in koreni- to spreminja posamezne eko- sisteme. Mir in tišina, ki sta še vedno prisotna v Krakovskem gozdu, sta gotovo tisto, kar je privabilo največjo evrop- sko ptico v naše kraje, zato je prav, da jo varujemo, kolikor je v naši moči. Tako kot naši sogovorniki si tudi mi želimo, da orel nemoteno gnezdi in spelje svoj rod v življenje. P. Brenčič, S. Vahtarič Orel belorepec, Haliaetus albicilla (foto:Zeearend) Zdravko Jaklič, LD Veliki Podlog: »Mladic, ki je pred- met zanimanja, je že oper- jen in se pripravlja na svoj prvi polet. Krila bo razširil čez nekaj tednov, saj je ve- lik ie skoraj tako kot odrasla orla in se ob bežnem pogledu od njiju skoraj ne loci." Mag- Hrvoje Oršanič: »Po- znavalci nismo na veliki zvon omenjali natančne lokadje, ker smo se vseskozi bali zlo- rabe. Za lokacijo gnezda so razen ornitologov vedeli se Sozdarji krajevne enote Ko- stanjevica in lovci LD Velikesa Podlosa in Kostanjevice.« Dr. Andrej Hudoklin: »Gre za v času gnezdenja zelo obču- tljivo živalsko vrsto, zato ni zaželjeno kakršnokoli pribli- zevanje gnezdu ali izvajaje gozdarskih del v bližini. Tako z sozdarji kot lovci smo o tern dosovorjeni. 1 revimimi soz- darji in lovskimi druzinami smo dosovorili poostren nad- zor v bližini snezda.« Sola za dizajn v Sevnici? SEVNICA - V tamkajšnji kul- turni dvorani je včeraj po- tekala predstavitev namere Visoke sole za dizajn v Lju- bljani, da v Sevnici vzposta- vi oddelek za študije dizaj- na.. Visoka sola za dizajn želi na našem območju pri- dobiti nove partnerje za pri- jave na razpise evropskih strukturnih skladov. Iličeva namesto Šunte KRŠKO - Ker so v maju pote- kti mandati organov Gospodar- ske zbornice Slovenije, so tudi na posavski območni gospo- darski zbornici potekale voli- tve članov upravnega odbora GZS Območne zbornice Posav- je in predstavnikov območ- ne zbornice v skupščini GZS. V četrtek, 24. maja, so se na konstitutivni seji sešli člani no- voizvoljenega upravnega od- bora GZS Območne zbornice Posavje, Krško, ki ga sestavlja- jo: predsednik Rudolf Mlinarič (Nuklearna elektrarna Krško), trije podpredsedniki Rudi Bee (INKOS Krmelj), Branko Kos (INO Brežice) in Božidar Re- snik (Kostak Krško) ter člani Boštjan Kozole (Evrosad Kr- ško), Branko Ogorevc (Nova Finra Sevnica), Mitja Orožen (Metalna Senovo), Marko Šau- ta (Vipap Videm Krško), Stefan Teraž (Stilles Sevnica) in Tatja- na Vresk (Savaprojekt Krško). Kot predstavniki Območne zbornice Posavje v Skupšcini GZS so bili izvoljeni: Zdenka Kunej (Termoelektrama Bre- stanica), Marko Šauta (Vipap Videm Krško) in Tatjana Vresk (Savaprojekt Krško). S konstituiranjem novega upravnega odbora je prenehal mandat direktorja območne zbornice Marjana Šunte, ki ga bo kot vršilka dolžnosti direk- torice nadomestila Aleksan- dra Hie, dosedanja samostojna svetovalka na območni gospo- darski zbornici Posavje. NLB gostila poslovne partnerje MOKRICE - Včetrek, 17. maja, je na gradu Mokrice potekalo srečanje poslovnih partnerjev s področja Posavja v organiza- ciji NLB, Poslovnega centra za velika podjetja Dolenjska-Po- savje. V uvodnem nagovoru je zbrane pozdravil Miroslav Dol- tar, direktor Poslovnega centra za velika podjetja Dolenjska - Posavje (na sliki). Na srečanju so gostom predstavili aktual- no ponudbo skupine NLB: sto- ritve Sektorja investicijskega bančništva, ki jo je predstavil vodja Poslovalnice za upravlja- nje s portfelji Uroš Vejnovič, ter storitve NLB Vita, predsta- vljene s strani Mirana Vičiča, predsednika uprave NLB Vita. Srečanja se je udeležil in pri- sotne pozdravil tudi župan Ob- cine Brežice Ivan Molan. B.K. Konserenca slovenskih elektroenergetikov ČATEŽ OB SAVI - V tern tednu na Čatežu poteka že 8. konserenca slovenskih elektroenergetikov. Organizator konference je Slovenski komite CIGRE-CI- RED, društvo, ki zastopa slovensko elektroenergetiko v dveh velikih medna- rodnih združenjih CIGRE in CIRED ter predstavlja največje nevladno združe- nje elektroenergetikov v Sloveniji. Predsednik Slovenskega ko- miteja CIGRE-CIRED mag. Krešimir Bakič je poudaril, da so teme letošnje konfe- rence vezane na razvojna, ekološka in prostorska vpra- šanja, povečanje zanesljivo- sti in učinkovitosti sloven- skega elektroenergetskega sistema, izboljšanje kakovo- sti in komunikacije z odje- malci in druge. Ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti je sledila okro- gla miza o vplivu klimatskih sprememb na delovanje slo- venskega elektroenerget- skega sistema. V Evropi se kaže rešitev v povečanju de- leža obnovljivih virov ener- gije na 20 odstotkov celotne inštalirane proizvodnje zmo- gljivosti do leta 2020. Konference se udeležuje kar 450 slovenskih strokovnja- kov, povabili so tudi tuje. V tehničnem delu strokovnja- ki v 21. strokovnih študij- skih komitejih obravnavajo kar 184 referatov na izbra- ne teme. Ena od tern refera- tov, je po besedah direktor- ja NEK Staneta Rožmana, tudi podaljšanje obratoval- ne dobe NEK. Veliko zanimanje sloven- skih strokovnjakov kaže na to, da se je v zadnjih dveh letih zgodilo veliko zanimi- vega na področju elektro- energetike, smo slišali na novinarski konferenci pred- sedstvo slovenskega komite- ja. Izpostavili so razprave o zanesljivosti in učinkovito- sti delovanja elektroener- getskih sistemov, klimatskih spremembah in s tern pove- zanemu razvoju in izgradnji obnovljivih virov energije. Aktivnosti se dotikajo tudi vprašanj o razpoložljivosti proizvodnih zmogljivosti v Evropi, izboljšanju kakovo- sti oskrbe z energijo, izbolj- šanju pogojev trgovanja z električno energijo in bliža- jočemu se julijskemu popol- nem odprtju trga z električ- no energijo. S.V. Deseta Vidrina čistilna akcija KOSTANJEVICA NA KRKI - Društvo potapljačev Vidra Krško je v soboto, 19. maja, izvedlo ekološko čistilno akcijo dna reke Krke. Šlo je za deseto jubilej- no dstilno akcijo Vidrinih potapljačev na polotoku med Krko in potokom Stu- deno oz. pri drugem kostanjeviškem mostu. Rečno dno od izliva Studene v Krko do mostu ter nato še po toku Krke navzgor je v dveh potopih čistilo 19 potaplja- čev, pole Vidrinih še iz Diving teama Krško, Kluba za pod- vodne aktivnosti Novo mesto in Društva za preiskovanje voda Celja. S čolni, s kateri- mi so smeti vozili na kopno, pa tudi na kopnem so jim po- magali domači gasilci in ribi- či, pri akciji pa sta sodelova- la še Občina Kostanjevica, v imenu katere je udeležence pozdravil župan Mojmir Pu- stoslemšek, in Lions klub Kr- ško. Kot ugotavlja tehnični vodja čistilne akcije Željko Povh, se situacija glede odpad- kov v reki iz leta v leto iz- boljšuje, saj so v preteklih letih iz nje potegnili veli- ko najrazličnejših odpadkov, veliko pa so storili tudi pri ekološkem ozaveščanju Iju- di. „Ljudje danes razmišlja- jo drugače kot pred denimo pred 20 leti, ko je marsikje veljalo, da vse, Cesar ne po- trebuješ, enostavno odvržeš v Krko," je poudaril Povh, ki je spomnil tudi na pobudnika akcije za čisto reko Krko Dar- ka Anžička. P. Pavlovič Evropska poslanka na obisku ARTIČE - V okviru projekta Pomladni dan so včeraj do- poldne na OŠ Artiče gostili evropsko poslanko dr. Roma- no Jordan Cizelj, ki je pred- stavila svoje delo ter odgo- varjala na vprašanja učencev v zvezi z Evropsko unijo. Kle- peta z evropsko poslanko so se udeležili tudi učenci iz OS Globoko, pa tudi brežiški žu- pan Ivan Molan. POJASNILO V četrtek, 17. maja 2007, ste v časopisu Posavski obzornik ob- javili prispevek z naslovom Desetletje »državne« brezbrižnosti. Ker je v prispevku nekaj navedb, ki se neposredno nanašajo na aktivnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, in bi želeli, da je javnost korektno informirana, poda- jamo pojasnilo. V prispevku navajate, da bi rešitev situacije glede Doma starej- ših občanov na Vidmu »skušali rešiti s prenosom lastninske pra- vice videmske nepremičnine na Stanovanjski sklad RS, ki bi bil pripravtjen porušiti, zatem pa zgraditi na istem prostoru več- stanovanjski objekt,....«. Poudarjamo, da Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad vse do danes ni dobil nikakršne ponudbe za navedeno ravnanje ali izvedel morebitne pogovore s pristojnimi za pristop k sklenitvi posla, zato je navedba v pri- spevku, da bi bil Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad pripravljen izvesti navedena dela rušitve in postavitve no- vega objekta, netočna. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Biserka Prosek TURISTIČNA AGENCUA BooM SLO - 8270 Kriko. CXZ 7. p.p. 335, to.: 07 49 21 674. fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135. 041 684 320 e-mail: SooM@siol.net. www.boom.si KOMEDIJA ZAGREB PETEK15/6 muzikal: BRILJANTINA ORGANIZIRAMO IZLETE IN LETOVANJA Poslujemo na novl lokaclji na HOČEVARJEVEM TRGU 3I V času, ko so pred nami številni praznični dnevi in čas toplih poletnih večerov, ko si posamezniki vzamemo več časa, da obiščemo tiste, ki jih imamo radi, smo v Prodajni galeriji Ambienta v sodelovanju s Steklarno Rogaška pripravili posebne promocijske cene najlepših tradicionalnih kolekcij (Aleksander, 1459, VLRY-G, MV line, MAK). Posebna ponudba velja do prodaje zalog. PRODAJNA GALERIJA AMBIENTA, T: 07/ 49 25 570 4^fQ\l ambienta *—I__j__^^*y prodajna galerija T'\iovina Maša Dostal s l> CK2 44. Krško MESTNI ATRIJ Cesta prvih borcev 17, Brežice Kavarna in galerija Atrij Oaza miru in zelenja v središču mesta Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 AKTUALNO 3 Odmetavanje tovora vendarle v občini Krško? KRŠKO, GORICA, VELIKO MRAŠEVO - Načrt posodobitve letališča Cerklje ob Krki vključuje tudi določitev nadome- stnega območja za odmetavanje odvečnega ali nevarnega tovora z letal. Območje je bilo doslej na severnem delu letališča, ki bo poslej namenjeno potrebam civilnega letališča oz. gospodarskega projekta Phoenix. Na podlagi umestitvenih kriterijev in številnih analiz je projektna skupina za posodobitev letališča kot najugodnejše za od- metavanje tovora izbrala gozdnato območje med Gorico in Velikim Mraševim zahodno od letališča, ki se večji del nahaja na področju KS Podbočje in KS Veliki Podlog, manjši del pa tudi v KS Cerklje ob Krki. Območje za odmetavanje to- vora je obvezni sestavni del vsakega vojaškega letališča, uporablja pa se v primeru te- žav z letalom, ko je pilot za- radi varnosti na letališču in lastne varnosti dolžan odvreči tovor, ki lahko pomeni nevar- nost pri pristajanju letala. Ta- kšen tovor je npr. neaktivno orožje (tudi bombe), rezer- voarji za gorivo in podobno. Obmoqe bo predvidoma za- jemalo 1000 x 200 m zrahlja- ne površine za samo odmeta- vanje tovora, okoli nje 1400 x 400 m gozdnate površine, ki bo ograjena, okoli tega pa še 2400 x 800 m varnostne- ga območja, znotraj katerega ne sme biti naseljenih objek- tov, javnih cest, daljnovodov in druge energetske infra- strukture. Znotraj ograjene- ga območja bo tudi poseben prostor za začasno odlaganje morebitne onesnažene ze- mljine, preko območja pa bo speljana še prometnica za po- trebe vzdrževanja območja in odvoz odvrienega tovora. Izbrano območje med Gorico in Velikim Mraševim je po za- gotovilih projektne skupine, ki jo vodi Jože Lacko, izven zavarovanih in ogroženih ob- močij, ni ranljivo, je relief no uravnano, na njem ni vodo- tokov ati civilnih objektov, je ustrezno oddaljeno od strnje- nih naselij (kriterij je odda- Ijenost 380 m), je optimalno glede oddaljenosti od letali- šča, procedur letenja in od- metavanja tovora, poleg tega skupaj z Goriškim Gajem in Gajem, kjer naj bi bila raz- meščena letala, tvori eno- tno območje izključne rabe za potrebe obrambe. Njegova slabost je le, da ga seka cesta med Gorico in Velikim Mra- ševim, ki se v zadnjih letih ponovno uporablja za civil- ni promet. »Letalstvo takšno območje rabi dva- do trikrat letno po nekaj dni, torej pet do šest dni na leto, sicer pa bo to območje odprto,« za- gotavlja Lacko in dodaja, da se »v zadnjih 15 letih na cer- kljanskem letališču še ni zgo- dilo, da bi letalo moralo od- vreči tovor.« Kljub tovrstnim zagotovilom je jasno, da gre za občutlji- vo zadevo, o kateri bo po- trebno še veliko informiranja okoliških krajanov. Člani pro- jektne skupine so že začeli s predstavitvami za člane sve- tov prizadetih krajevnih sku- pnosti. Kot se je slikovito iz- razil eden od udeležencev predstavitve za člane svetov KS Podbočje in KS Veliki Pod- log, ki je potekala 22. maja v OS Podbočje, »s takšnim pre- dlogom ne bodo nikjer nale- teli na aplavz«, pač pa pred- vsem na številna vprašanja in pomisleke. Zagotovo pa bo zanimiva tudi obravnava te- matike na današnji seji občin- skega sveta Krško, ki je že ja- nuarja letos sprejel sklep, da območja za odmetavanje to- vora z letal, ki vzletajo s cer- kljanskega letališča, ne bo dovolil nikjer na območju ob- čine Krško. P. Pavlovič Ali bo za vojaške namene žrtvovan zgodovinski prostor dvorca Globelo? KRŠKO - Nova rešitev v iskanju območja za odmetavanje vojaškega tovora v okviru vojaškega letališča Cerklje grozi z nepopravljivo škodo, ki bo lahko povzročena zgodovinsko bogatemu in pomembnemu območju dvorca Globelo. Globelo* je dvor, prva vzhodna hiša naselja Pristava na Krškem polju. To je pristava gospostva Krško, prvič omenjena leta 1291. Po njej je naselje dobi- lo ime. Poimenovanje Globelo se pojavlja po letu 1444. Kar je danes še ohranjenega kot žalo- stna podoba kulturne dedišči- ne, je rodbina Auersperg v 18. stoletju zgradila kot posnetek rimske vile rustike za svoj lo- vski dvorec. Sestavljal ga je go- sposki del: stanovanjska stav- ba s predhišnim vrtom (atrij) in veranda s parkovno zasno- vanim vrtom, ter gospodar- ski del s hlevom za konje, go- spodarskimi poslopji in velikim dvorišcem, s prehodom (por- ta) k hišnemu severnemu vho- du. Celotni dvor je bil obliko- van kot pravokotnik (dvojni kvadrat). Kjer ga niso zameje- vale zunanje stene stavb, je bil obdan z visokim zidom s stre- šico. Meril ne bomo navaja- li, morda le stavek iz Slovarja simbolov: »... takšni pravoko- tniki, imenovani tudi kvadrat sonce ... simbolizirajo popol- nost razmerij med zemljo in nebom ter željo članov družbe, da bi sodelovali pri takšni po- polnosti.« V čelu glavne stav- be je, kot ena redkih ohranje- nih stvari, še vedno vidno kolo - okno. Za nekaj članov rodbi- ne Auersperg vemo, da so bili člani lože. Dvorec je lociran na platoju, kjer se Gaj začne spu- šcati na Polje (Pule) in h Krki - na Krško polje. Na nižji terasi je naselje Veliko Mraševo, po- Ija pa prereže reka Krka. Čas - rabelj? Speči Kronos? Arheološke ostaline posetjenost področja pomikajo daleč v pre- tekle case, predrimske (kelt- ske?) in rimske. Staro poselitev izpričujejo tudi lokalna ime- na: Grubetce (najdeni ostan- ki rimske naselbine), Trnovce. Na Mraševskem polju so odko- pali grobnice in celo temelje pravokotne bazilike. Skozi Go- riški Gaj in Qobelo je potekala stara rimska cesta Neviodunum - Gorica - Veliko Mraševo. Na Globelem (v gozdu za lovskim domom) je že v srednjem veku izpričana cerkev, posvečena sv. Petru. Prostoru so rekli Vransko (Bransceu). Leta 1444 je spa- dala v župnijo Leskovec pri Kr- škem (Gurkfeld), po 1689 pa k njenemu vikariatu Cerklje ob Krki. Ko so Cerklje postale sa- mostojna župnija, je bila cer- kev sv. Petra že v razsulu. Sicer pa so zanjo skrbeli graščaki. Povest o Globelem se v časovni piramidi izmika. 1460. leta je fevd deželni vicedom Gašper Meltz iz rok Barbare Rosenber- ger predal Nikolaju Žumber- škemu (Sicherberger). To je bil čas »obračunov« po uboju Ul- rika Celjskega 1456 v Beogra- du. Barbara je imela posest v vasi Prymitsch, Gadovi peči, Dobravi, Pristavi [pri Podbo- čju], na Brodu, Pristavi na Kr- škem polju in Podtogu. Hrva- ški Žumberk (Sicherberg) je bil v tern času sedež uskoških ka- pitanov, bojevnikov proti Tur- kom. Za posest ponovno zvemo leta 1492, ko jo je pridobil Ja- nez Rajhenburški. Bil je cesar- ski svetnik in vrhovni poveljnik Habsburžanov v vojni proti Be- nečanom. Po nesrečnem koncu rodbine je Globelo kupil Janez Krstnik Valvasor skupaj s Šraj- barskim turnom v Leskovcu. Potomcev ni imel, spomin nanj pa se je ohranil s podaritvijo gradu Medija služabniku Hiero- nimu, dedu znamenitega Jane- za Vajkarda Valvasorja. Globelo so podedovali Mosconi, še sredi 20. stoletja se je nanje ohranil spomin v poimenovanju Maška- nov travnik. Leta 1625 je Glo- belo posedoval Hans Hübner. Ko poneha vihar, ni več hu- dobneža, pravični pa sto- ji trdno na večnem temelju (Sveto pismo) V Arhivu Slovenije je ohra- njen urbar dvorca Globelo za leto 1652. Posest je obsega- la 260 johov, 1237 klafter. Po- sest dvorca (rustikalna in do- minikalna) se je razprostirala od Kržišča (zdaj lovski dorn LD Raka) preko Velikega Mraševe- ga do Gazic, obsegala je tudi Goriški Gaj (52 johov, 474 klaf- ter). Podložniki so obdelova- li hübe v Velikem Podlogu, na Pristavi in na Jevšah (1768 dni ročne tlake letno in prav toli- ko dni vprežne). Kasneje se je Globelo razdelilo na Veliko vas (tarn je dvorec v 2. polovici 17. stoletja pozidala vdova Marija Rosina pi. Buseth, roj. Rasp), preostanek pa je bil pripojen Srajbarskemu turnu v Leskov- cu. Velikovaški Busethi so v Kr- škem hribovju zgradili še dvo- rec Nemška vas. Leta 1653 je bila posest proda- na Auerspergom. Grašcina je bila lesena, s pripadajočim go- spodarskim poslopjem, dvema hlevoma za živino, svinjakom in kozolcem. Skupaj s sadov- njakom in njivo Marski Verth je bila obdana s palisado, v dol- žino 59 5/6 klafter in v širino 40 klafter. Hrastov gozd (Gori- ški Gaj) se je tedaj imenoval Brezina, kasneje pa Hrastje. Ob velikih nalivih še danes pri Globelem mezijo iz tal številni vodni izviri, čeprav je bila že v 19. stoletju izvedena meliora- cija. Med najuglednejša lastni- ka Globelega iz rodbine Auer- sperg gotovo sodita Herbart X., veliki general karlovške in hrva- ške Vojne krajine (1652-1669) in vrhovni dedni deželni mar- sal Svetega rimskega cesarstva, in Prešernov prijatelj, politik in pesnik Anton Aleksander Au- ersperg (Anastasius Grün), ča- stni doktor univerze na Dunaju in v Gradcu, častni član avstrij- ske Akademije znanosti, ce- sarski in kraljevi tajni svetnik, vitez bavarskega Maksimilija- novega reda itd. Leta 1907 je osrednji del Globelega s prista- vo kupil oficir Jože Jelaršič, ko- čijaž pri Auerspergih v Gradcu. Umri je leta 1957 in od takrat dalje pristava nezadržno pro- pada, poznejši lastniki so tudi precej razbili historično zasno- vano arhitekturno podobo. Ranljivi časi V državnem lokacijskem načrtu za letališče Cerklje ob Krki je Goriški Gaj z Globelom predvi- den kot najbolj ustrezna loka- cija za »nadomestno obmo- čje za odmetavanje tovorov v nujnih postopkih v okviru voja- škega letališca«. Iz gradiva je razvidno, da bo prostor popol- noma nedostopen javnosti. Kako se je lahko zgodilo, da tako zgodovinsko bogat (osre- dnji) prostor Krškega polja nima nobene »ranljivosti kul- turne dedišcine«? In da Glo- belo ni zašciteno kot varova- na dediscina? Prostor ima najmanj dvatisoč- letno zgodovino, srčno kultur- nozgodovinsko korenino da- našnje občine Krško. To je področje nekdanjega osrednje- ga dolenjskega mesta Neviodu- num (Novo mesto). Tujci Au- erspergi so to razumeli in svoj lovski dvorec oblikovali v stilu rimske podeželske hiše. Krško polje (Gurkfeld) se je imeno- vala pražupnija, sedež je ime- la v Leskovcu. Urbar župnije iz leta 1667 (AS) in urbar Globele- ga 1652 nazorno pokažeta, da gre pri področju Drnovega - od Leskovca na severu do Velikega Mraševega na jugu, od Cerkelj ob Krki na vzhodu do Kržišča na zahodu - za staro cerkve- no ureditev - župo. Celo z vi- nogradi v Krškem hribovju, kot jih je imel nekdanji Neviodun, prvo krstno središče v času po- kristjanjevanja. To skrajno ju- govzhodno področje nekdanje Marke je bilo še nekoliko ve- čje, saj je segalo preko Save. Župa je bila sestavni del staro- slovanske kneievine. Kako da Goriški Gaj nima »ran- ljivosti vodnega okolja«? Vode Krškega hribovja (površin- ske in podtalne) se stekajo na Krško polje. Krsko polje je re- zervoar podtalnice. Goriški Gaj se še na vojaškem zemljevidu 1763 -1787 imenuje Wald Hra- stie. Življenjsko okolje hrasta je vlažno. Neposredno pod Glo- belom je potok, »stara stirna« je bila dolga stoletja v odreza- ni vrbi urejen vodnjak. Globelo je bilo sedež opekarne Šrajbar- skega turna do konca 19. stole- tja, glino te okolice so še v 20. stoletju za proizvodnjo opeke in lončenino izkorišcali opekar- ji in lončarji na Pristavi in v Ma- lern in Velikem Podtogu. Tudi spomin na njihovo delo, ki kontinuirano poteka od rimskih časov, ne bi smel ostati nece- njen. Dvorec Globelo je potreb- no rekonstruirati, restavrira- ti in ohraniti dostopnega po- tomcem tisočev podložnikov drugega tisočletja, Sloven- cem. Z vsebinsko zasnovo, ki bo povezovala in bogatila. Le- skovec, Videm in Krško kot nadaljevalci rimskega Nevio- dunuma pa se morajo razviti v pokrajinsko sredisce, kot so ie razvita ostala pokrajinska središca - dediči Emone, Po- etovia in Celeiaje, štirih ve- likih upravnih središc na slo- venskih tleh. Ljudmila Šribar * Viri so v uredništvu Posavske- ga obzornika, gradivo v Valva- sorjevi knjižnici Krško. 4 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Rastline Marijine mladosti PODSREDA - Letošnji evropski dan parkov so v Kozjanskem par- ku obeležili z odprtjem razstave Marije Sušnik z naslovom Rastli- ne moje mladosti. Razstava predstavlja rastline, ki jih je popisala Marija Sušnik, njihove fotografije pa je prispeval Branko Brečko. Marija Sušnik je lastnica etnografske zbirke na Bizeljskem, od leta 1998 pa aktivna sodelavka Sekcije za ohranitev naravne in kultume dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko. Med dru- gim je aktivno sodelovala pri popisu naravne dediščine Bizelj- skega, pripravila je brošuro 25 izjemnih dreves na Bizeljskem in izdala knjigo Etnografska zbirka treh generacij na Bizelj- skem. Za svoje delo je leta 2006 prejela priznanje Andragoške- ga centra Slovenije za posebne dosežke pri učenju odraslih. Njena velika želja je bila predstaviti rastline v ljudskem izroči- lu bizeljskih gričev, ki pa jih je dopolnila z rastlinami, ki so jih uporabljali prebivalci teh krajev v zdravilne, lepotilne namene in v prehrani. Na razstavi je predstavljeno 54 rastlin, del teh pa tudi v katalogu, ki razstavo spremlja. V katalogu so predsta- vljene predvsem rastline, ki jo spominjajo na njeno mladost. Razstava bo odprta do 24. avgusta. P.P. I V.S. Avtorica razstave Marija Susnik in fotograf Branko Brečko Teden multiple skleroze KRŠKO - V okviru tedna multiple skleroze, ki je letos prvič po- tekal med 21. in 27. majem, so člani dolenjske podružnice Združenja multiple skleroze (MS) konec tedna tudi pred krškim hipermarketom Spar pripravili stojnico (na fotografiji), ob ka- teri so mimoidoče seznanjali o tej hudi bolezni, o težavah, ki so povezane z njo, ter o možnih načinih pomoči osebam z MS. Obiskovalcem so delili promodjsko gradivo, jim po simbolnih cenah prodajali majice in kape ter na ta način opozorili, da je med nami kar precej ljudi, ki živijo s to boleznijo. P.P. POHOü 00 MuiiNIC DO TELČ USPEL - Krajevni odbor Društva izgnancev Slovenije Šentjanž je orqanizirai peti po vrsti pohod od Murnic do Tele. Orsanizatorji se po uspešno izpeljanem pohodu iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim pri tem pomasali.__________________________ SIMPLY CLEVER Ada Happy«« NA POTZ NAMI, DESTINACIJO IZBERETE SAMI! Zatnite z nami nepozaben dopust! Skoda HappyHoliday: izberite popust do 2.500 EUR ^rti ali enega od bogatih pakefov 1 opreme za vaš dopust. I www. skoda.'i Avtoline KrSko, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 »Bili smo le številka -10031« SEVNICA - Začetek junija je v krški občini in nekaj njenih krajevnih skupnostih v znaku praznovanja na dogodke, ki pa vse bolj tonejo v pozabo. Vse manj je namreč med nami tistih, ki so tudi sami doživeli gro- zote in trpljenje druge svetovne vojne. Mednje gotovo sodi kalvarija ljudi iz krajev ob Savi, ki so jih oku- patorji jeseni leta 1941 iztrgali z njihovih domačij. Vse manj je tudi tistih, ki se spominjajo veselja ob vrnitvi, ki pa je trajala od začetka junija 1945 pa vse do konca leta. Preizkušnja, ki je zadela več deset tisoč ljudi, bi morala ostati v spominu tudi naslednjim generacijam, zato se preživeli, zlasti v okviru Dru- štva izgnancev Slovenije 1941 - 1945, prizadevajo ohraniti ta spomin v različnih oblikah. Eden najbolj za- vzetih in aktivnih izmed njih je gotovo Janez Bias iz Sevnice. Predno so Blasove 24. novem- bra 1941. leta spravili kot ži- vino v konjušnice in hleve na pristavi rajhenburškega gra- du, so jih na gradu popisa- li. Izgnansko družino, tedaj 33-letnega očeta Jožefa, pet let mlajšo ženo Marijo in nju- ne tri sinove: 8-letnega Sta- nislava, 7-letnega Janeza in komaj 4-letnega Jožeta, so ožigosali kot živali s števil- ko. Od tedaj dalje so bili brez priimka. Klicali so jih: »Ach- tung (pozor), achtung, nu- mera (številka) 10031!« Ta je bila odtisnjena na ovalni po- cinkani pločevinasti ploščici in enotna za vso družino. »To pomeni, da so nas vseh šest vodili pod isto številko in no- siti smo jih morali obešene okrog vratu kot psi,« pripove- duje danes 73-letni Sevničan Janez Bias. Ob spominih na preživeta leta v nemških ta- boriščih Reutlingen na Wur- tenberškem, Siessen, Echin- gen in Reutte se vselej znova močno vznemiri. „Živeli smo v Starem Dobju, ki se danes imenuje Jablani- ca. Tistega dne, 24. novem- bra, nas je ob peti uri zjutraj hrupno zbudil boštanjski me- žnar in rekel, naj si hitro pri- pravimo najnujnejšo prtljago za na Rajhenburg, ker pri- hajajo po nas Nemci. Oče in mama sta v tisti naglici nalo- žila na lojtrnik več nepotreb- nih kot pa potrebnih stvari. Mama je celo pomolzla kra- vo, še preden smo jo vpre- gli v voz. A medtem so že pri- hrumeli nemški vojaki, ki so nas skupaj s še devetimi so- sedi spremljali do boštanjske fame cerkve, kjer je bilo zbi- rališce. Med potjo nam je v cerkvi sv. Ane na Okiču zazvo- nil še navček. V Boštanju so nas natovorili na tovornjak in nas, številko 10031, po popisu na gradu Rajhenburg peljali v grajske hleve. Tarn se mi je med drugim vti- snilo v spomin, kako so bila hlevska tla mrzla, pokrita le z malo slame in kako smo mora- li drug pred drugim opravlja- ti potrebo v latrini iz desk, v provizoričnozbitem stranišču. V njega je preko deske za po- čep padel neki desetletni de- ček. Ko so ga potegnili ven, je bil neprepoznaven. Imel sem sedem let, a tisti hip za- čutil ponižanje, kot bi padel sam in vsem na očeh. A to ni bil edini primer. Življenje je bilo preko noči spremenjeno, drugo okolje, nemški vojaki, ki so vpili vsepovprek, doma- či, a neznani ljudje. Nekate- ri so jokali, drugi preklinjali, a vsi smo se bali. Tri dni ka- sneje, 27. novembra, so nas na železniški postaji v dolini natovorili na odprte železni- ške vagone. Človek do člove- ka kot sardine. Ko smo prišli skozi jeseniški predor, se ne bi prepoznali, če se ne bi sti- skali skupaj zaradi mraza, saj smo bili črni od saj," pripove- duje Janez Bias, ki med po- govorom namesto besed ne- bogljeno zamahne z rokami in stisne obraz med dlani, da bi prikril tisto, kar moškim boj- da ni dovoljeno ali si ne do- volijo, četudi so iz mesa in krvi. Konec meseca, 28. novembra 1941, je družina Blas s tovor- nim vlakom pripotovala v ta- borišče Reutlingen, odkoder so jih po petih dneh premesti- li v preselitveno delovno ta- borišče Siessen pri mestu Sa- lulgau, v podružnično enoto zloglasnega in v Nemčiji pr- vega ustanovljenega tabori- šča Dachau. Izgnani Slovenci, med njimi tudi člani družine Blas, so tu delali po tovarnah in na kmetijskih površinah, tako tistih, ki so jih imeli v obdelovanju posamezni veliki kmetje, ki so bili vpoklicani v vojsko, kot tudi na velikih po- všinah, ki so spadale pod ta- borišče, ki je bilo postavljeno na mestu nekdanjega samo- stana, iz katerega so Nemci izgnali nune. Iz taborišča Siessen, ki se je Janezu Blasu vtisnilo najglo- blje in boleče v spomin, je moral hoditi tudi delat na nekaj kilometrov oddaljeno kmetijo v vasi Bolstern, kjer sta gospodarili dve ženski, kmetijo pa je vodil v odso- tnosti moških poljski jetnik. »Slednji me je pravzaprav dan za dnem pretepal. Pre- tepal za vsako malenkost. Za vse tisto, kar naj bi bil kriv in Cesar nisem bil,« pravi Bias. »Vsako jutro sem moral pe- Ijati kante z mlekom v vaško mlekarno. Tarn so me nem- ški otroci porivali iz vrste, kar naprej sem bil na repu, zara- di Cesar sem pogosto zamudil nazaj na kmetijo. In medtem ko me je Poljak mlatil zaradi zamude, sta se ženski privo- ščljivo smejali. Seveda pa ni- sem smel ob vsem mleku na kmetiji popiti niti kaplje. Pre- tepli so me pogosto tudi nem- ški otroci. Norčevali so se iz nas in ker nismo vsega razu- meli, kar so nas vprašali, so nasspet pretepli.« Oče se je kar 78 dni zdravil zaradi ozeblin, ki jih je sta- knil zaradi slabih obuval in tanke obleke pri natovarjanju poljedelskih strojev tovar- ne Butz na tovorne vlake, po- sledično pa je dobil še vnetje hrbteničnega mozga. Iz bol- nišnice v taborišče se ni vrnil le kot težek invalid, temveč tudi kot srčni bolnik. Ker je bil zaradi tega slabo gibljiv, je potem delal kot neke vr- ste pisar, izdeloval je kovčke in pisal napise na njih. Mati je najprej delala po poljih, nato v pralnici, šivalnici, za- tem pa v pekami, ki jo je vo- dila častna sestra Celerina, ki je razumela stisko ljudi in po- skrbela za njih tudi s kakšnim kosom rabljenega oblačila ali dovolila mami, da je vzela za- nje tudi kakšen kos kruha. V mesecu aprilu leta 1943 se je v taborišču Siessen rodil brat Rafko. Po treh težkih letih v tabori- šču Siessen je bila konec leta 1944 družina Blasovih prese- Ijena v taborišče Echingen in od tarn v taborišče Reutte, kjer jih je z ostalimi taborišč- niki 24. aprila 1945 osvobo- dila francoska vojska. Kljub temu pa so morali, četudi se je glavnina izseljencev iz dru- gih taborišč medtem že vra- čala v domovino, na vrnitev zaradi težav s transportom in uničenih železniških prog ča- kati kar pet mesecev. Pričako- vanja so bila velika. Medtem so k njim hodili razni aktivisti Jugoslovanske vojske, izobe- sili so Titove zastave, v mestu Waldsee so prirejali celo par- tizanske gledališke igre. Vse drugačna, kot so jim jo pred- stavljali, je bila težko priča- kovana vrnitev v domovino 2. septembra 1945. »Tako kot so nas odpeljali, so nas v odprtih tovornih vagonih pripeljali tudi nazaj. Najprej v Brežice in od tarn z vlakom Dolenji Boštanj, kjer nas je pričakal z vozom Anton Klanj- šek. Od doma je ostalo bore malo. Bil je opustošen, z na- pol razkrito streho, brez vrat, oken in opreme. V hišo se kar nekaj dni nismo mogli vseliti, ker so se v njej ugnezdili sr- šeni. Povojna leta, predvsem pa meseci po vrnitvi, so bila vse prej kot lepa. Danes si- cer pogosto slišimo, kako ve- lika je bila tedaj solidarnost, kako so si ljudje medsebojno pomagali. A bilo je vse prej kot to, bil je boj za prežive- tje, vsak je skrbel pravzaprav le zase in za svoje bližnje. Ni bilo obleke ne kurjave in kar je najhuje, ni bilo hrane. Pa vendar sta nam dom in domo- vina toliko pomenila, da smo po vseh taboriščih in letih iz- gnanstva tudi to preživeli,« je zaključil svojo sicer mno- go daljšo in pretresljivo pri- poved Janez Bias. Bojana Mavsar Obeležili 35 let prepevanja GLOBOKO - Lovski pevski zbor Globoko je 19. maja obeležil častitljivo 35. obletnico delovanja. Na jubilejni koncert so v goste povabili še Dobovske ro- giste in Trebeške drotarje. Prepolno dvorano Prosve- tnega doma Globoko so pev- ci zelene bratovščine pod dirigentskim vodstvom Ma- teje Rožman navdušili. Za- peli so tudi skupaj z Dobo- vskimi rogisti in prikazali, kaj vse zmore glas, saj je rog instrument brez tipk, zvok ustvarja le glas. Pred- sednik pevcev Slavko Bibič se je spomnil začetkov in še enega pečata Mihe Haler- ja, ki je zbral fante in usta- novil pevsko društvo ter ga vodil 10 let, njegovo delo je nadaljeval Franc Kene, od leta 2003 pa Ma tej a Rož- man. Iz njihovih vrst sta zra- sla tudi ženski pevski zbor in ljudski pevci, so pa tudi po- budniki tradicionalnega sre- čanja lovskih pevskih skupin. Predsednik Bibič je podelil priznanja štirim ustanovnim članom, ki še vedno prepe- vajo, Francu Keneju, Milja- nu Zidaniču, Ivanu Lesin- šku in Antonu Harapinu, ki je zboru predsedoval kar 25. let. Simona Rožman Strnad z območnega Javnega sklada RS za ljubitelsjke kultume dejavnosti je podelila Gal- lusove značke; bronaste je prejelo pet pevcev, srebrne za 15 in več let neprekinje- nega delovanja Slavko Bibič, Ivan Kostevc in Franc Ver- stovšek, zlato značko za 25 let in več neprekinjenega dela pa Stane Slak, ki smo ga na koncertu spoznali tudi kot odličnega solista. S. Vahtarič Lovski pevski zbor Globoko z dirisentko Matejo Rožman Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 5 POPRAVEK V prejšnji številki Posavske- ga obzornika (Posavski ob- zornik St. 10, 17.5.2007,-str. 11) je bil v članku z naslo- vom „Valvasor petič" napa- čen podatek, da je bila Vo- kalna skupina Valvasor je bita ustanovljena leta 2002, pravilna letnica ustanovitve pa je 2000. Predsednik vo- kalne skupine pa je Gvido Kunej in ne Gvido Kole, ka- kor je navedeno v članku. Uredništvo Veselo druženje BLANCA - V soboto, 19. maja, je v blanškem kultur- nem domu Krajevni odbor RK Bianca pod geslom Hi- tro, hitro mine čas organizi- ral srečanje krajanov, ki so dopolnili sedem desetletij. Ob kulturnem programu, je- dači ter pijači so se zadria- li v sproščenem pomenku, za prijetno vzdušje pa so poskr- bele tudi melodije domačega harmonikarja. M. K. M. Osvežitev za upokojence KRŠKO - Prejšnji četrtek so člani rekreativnih skupin Re- kreacija 500 in Rekreacija Senovo obiskali in prijetno presenetili Dom starejših ob- čanov v Krškem. Povsem spon- tano so namreč zbrali denar in v Arnovih selih pri tamkaj- šnjem ekološkem prideloval- cu kupili jagode, s katerimi so v toplem majskem dnevu po- skrbeli za osvežitev stanoval- cem v času kosila. Razstava cvetja na gradu Podsreda PODSREDA - Cvetličarji in vr- tnarji iz Obrtne zbornice Šmar- je pri Jelšah so na gradu Pod- sreda pripravili razstavo cvetja, ki je bila na ogled od 22. do 27. maja. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Območni obrtni zbornici Šmarje pri Jelšah, ki je bila ustanovljena leta 1998, vsaki dve leti pripravi razstavo v eni od šestih občin, ki jih za- jema Območna obrtna zborni- ca Šmarje pri Jelšah. Sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev vodi Ružica Polajžer. Pripravljeni na nesreče KOSTANJEVICA NA KRKI - Pred tamkajšnjim gasilskim domom je v petek, 25. maja, potekal zbor približno 80 pripadnikov civilne zašcite in gasilskih enot v občini: gasilcev PGD Kosta- njevica na Krki in Prekopa, čla- nov oddelka za dekontamina- cijo, službe za podporo, voda prve pomoči, ekipe prve veteri- narske pomoči, oddelka za izvi- dovanje in oddelka za tehnično reševanje. Novoustanovljene- mu občinskemu štabu civilne zašcite sicer poveljuje Robi Zagorc. Zbor enot za zašcito in reševanje je pregledal župan Mojmir Pustoslemšek in ugo- tovil, da so pripravljeni na na- ravne in druge nesreče, zbrane pa so nagovorili še Franc Pa- vlin in Branko Petan iz Obči- ne Krško ter vodja brežiške iz- postave Uprave RS za zaščito in reševanje Zdenka Močnik. Kot ugotavljajo v Kostanjevi- ci, imajo ljudi za zaščito in re- ševanje dovolj, primanjkuje pa jim predvsem opreme. P.P. Župan Pustostemšek (levo) med pregledom enot za zaščito in relevanje_____________________________ Izstopite iz okviriev! 3,85 i, 3,50 _ :ktual o. Mednarodni dan muzejev BREŽICE, KOSTANJEVICA NA KRKI, PODSREDA - Mednarodni dan muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, je letos zaznamovala tema o najrazličnejši dediščini, ki jo moramo ohraniti tudi kasnejšim rodovom. Svoja vrata so brezplačno od- prle različne kulturne ustanove. Tudi Posavski muzej Brežice je na ta dan odprl vrata za brez- plačen ogled muzejskih zbirk in razstav ter izvedel delavni- ce za otroke „Pozdrav iz...". Muzejski dan leta zapored posvečajo različnim vidikom dediščine. Tako so letos ob razstavi starih razglednic ju- govzhodne Slovenije, ki je na ogled v galeriji gradu, osnov- nošolci iz Blance in Brežic ustvarjali razglednice v raz- ličnih tehnikah. Delavnice sta pripravili avtorica razsta- ve razglednic Vlasta Dejak in Angjelka Saje Fortuna, ki je otroke tudi vodila pri tehnič- nih postopkih izdelave. Muzejski pedagod Ivan Kaste- lic je povedal, da bodo delav- nico še ponovili, saj je interes med otroci velik. Blanškim li- kovnikom so pripravili še do- datne učne ure, za mlajše o praskupnosti, za večje pa o baroku in freskah. Kot je povedala vodja breži- ške skupine četrtošolcev Ire- na Šetinc, so tovrstne oblike dela po njenem mnenju otro- kom zelo zanimive in dobrodo- šla dopolnitev ter nadgradnja vsakodnevnega dela. Eno od izdelanih razglednic so otroci po pošti poslali domov ali so- rodnikom. In kot pravi muzej- ski pedagog, so se tako mnogi prvič srečali z izdelavo in po- šiljanjem dopisnice, saj smo v dobi elektronike, ko vsi po- znajo le elektronsko pošto in SMS-e, in ravno slednje bodo v muzeju zbrali in poskušali na- rediti njihov izbor. Brezplačno je svoja vrata od- pla tudi Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. Obisko- valci so se lahko srečali tudi s projektom Ali se med seboj poznamo?, v katerega so se na temo o razglednicah vklju- čile OŠ Brežice, Frana Metel- ka iz Škocjana ter Bršljin Novo mesto. Otroci od 5. in 12. leta pa so lahko v popoldanskem času ustvarjali s kiparjem Du- sanom Tršarjem. Dan odprtih vrat so pripravili tudi obisko- valcem gradu Podsreda, Koz- janski park pa je povabil še na voden ogled Javerškove doma- čije, obnovljene apnenice ter obisk v Cilkini koči s kustosinjo Lucijo Zorenč. S.V.,M.K.M. Breiiški osnovnošolci na delavnici v Posavskem muzeju Breiice 13. srečanje generacije 1927 BRESTANICA - V gostišču Pečnik v Brestanici je 17. maja po- tekalo 13. srečanje generacije, rojene leta 1927, iz bresta- niške in senovske fare. „Vsako leto je resda kakšen posame- znik, sošolec, prijatelj ali sosed na srečanju manj, a kaj bi jadikovali, takšno je pač življenje," je povedala ob tern or- ganizatorka Erna Mozer, „in toliko bolj nam je dragoceno vsako srecanje, s katerimi smo zaceli pred 30 leti, ko smo se prvič sestali na praznovanju našega skupnega Abrahama." Letošnjega srečanja se je udeležilo 24 vrstnic in vrstnikov, ki so ali še bodo v letošnjem letu dopolnili častitljivih 80 let. Ti so na srečanju tudi sklenili, da bodo ponovno začeli ure- jati zvezek spominov in fotografij iz generacijskih srečanj, ki ga nameravajo po besedah kronista Karlija Brenceta ne- kega dne predati kakšni drugi generaciji, ki bo želela ohra- njati stike preko tovrstnih srečanj. In da je tudi letošnje po- tekalo še v prijetnejšem vzdušju, je z glasbenim programom poskrbel Vilko Urek z Bizeljskega. Sicer pa vsem udeleien- cem želimo, da bi se vsaj v takšnem številu srečali tudi pri- hodnje leto in da bi jim do naslednjega, 14. srečanja, zdrav- je čimbolj služilo. r ,.. *TS*"--r* - O. M. „Naj slika pove", so dejali udeleženci srečanja, „da resda nismo več rosno mladi, toda vsi na nogah. In imamo se radii" Zdaj je idealen čas za vezavo vašega denarja, saj smo v Abanki pripravili posebno depozitno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami. Posebna ponudba velja od 21. 5. 2007 do 30. 6. 2007 za novo sklenjene depozitne pogodbe v domači valuti, brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 120 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: • za obdobje od 181 dni do vključno 1 leta znaša ietna fiksna obrestna mera 3,85 %, • za obdobje nad 1 do vključno 3 let znaša Ietna fiksna obrestna rnera 4,05 %. Prepričal vas bo informativni izračun s primerjavo obrestovanja depozita po posebni ponudbi in sredstev na osebnem računu: Znesek Letna fiksna Znesek obresli I Skupni znesek obrestna mera Depozit po posebni ponudbi od 21. 5. 2007 do 21.5.2008 5.000,00 EUR 4.05% 202,84 EUR 5.202.84 EUR Sredstva na osebnem računuod21.5.2007 [ do 21.5.2008 5.000.00 EUR 0.10% 4,98 EUR j 5.004,98 EUR I AOdnko Vipad.d.. Slovenste 58, 1517 Ljubljana Slovenija Ekspozitura Krško | Cesta krških žrtev 135 b | 07 48 82 000 ABANKA Spar praznoval BREŽICE - V soboto, 26. maja, je hipermarket Spar v Breži- cah praznoval prvi rojstni dan. Do poldne so pripra- vili zabavo za vse obiskovalce, s torko velikanko. Malčkom v vrtcu Mavrica in njihovim vzgojiteljicam so ob svojem slav- ju podarili novo glasbilo, električne klaviature. Družba je že pred sobotnim slavjem pripravila posebno presenečenje za vrtec Mavrica. Sparov zajček Sparky je malčke in vzgojite- Ijice obiskal že 17. maja in jih razveselil z različnimi igrali in didaktičnimi pripomočki. S.V. Sparky v vrtcu Mavrica BIZELJSKO - Pri kapehci v Bracm vast so se domacim v soböto, 26. maja, poklonili blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Slomšek je Bizeljsko obosatil kot mlad kaplan med letoma 1825 in 1827, ustanovil nedeljsko solo in med vinorodnimi griči spesnil ponarodele Zdravica Slovencev in En hribcek bom kupil. Kapefico pod vznoijem farne%a svetesa Lovrenca so blagostovili pred iestimi leti, od takrat vaščani v spomin na Slomška pripravijo slavje, Geršakovi pa s pomočjo sovaščanov pogostitev. Tudi letos je bilo tako, malevanje tamkajšnjega župnika Vlada Leskovarja so obogatili pevci moskega pevskega zbora. Popoldansko bogosluije pa so udeleženci nadaljevali v druienju z bogato pogostitvijo in lepim srečelovom. S. V. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Brankini Sopotniki KRŠKO - Krčanka Branka Pirc je natanko za svojih pet de- setletij v krški Dvorani v parku v petek, 25. maja, pripra- vila prvo samostojno razstavo Skulptur iz žgane gline, ki ji je nadela naslov Sopotniki. Številni obiskovalci, ki so na- polnili vse kotičke v idiličnem ambientu, so se prepušča- li avtoričinim spominom, ko se je vračata tudi v case svoje- ga otroštva. 0 razstavljenih delih pa je spregovorila Alenka CerneMč Krošelj. Z zimzelenimi melodijami je ob klavirski spremljavi Estere Cetin prepevala Majda Arh, sicer ustvar- jalkina sestra, glasbeni večer je dopolnil tudi virtuoz na har- moniki Tomaž Rožanec. M.K.M. Branka Pirc, Rajko Čuber, Vladimira Štoviček, Brankini mama in najmlajša sestra (foto: M. Mirt) Pestri tedni v DUO Impoljca IMPOLJCA - V Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca v maju in juniju sodelujejo ali organizirajo kar nekaj prireditev in dogodkov. 19. maja sta se dva njihova stanovalca udeležila specialne olimpijade Slovenije v Domžalah, kjer sta tekmova- la v metu žogice in teku na 100 m. Prejšnji teden, 23. maja, so odprli novo bivalno enoto v Boštanju, v kateri bo živelo sedem stanovalcev. Podobni enoti ima DUO Impoljca še v Mrtovcu in v Kompolju. V petek, 8. junija, bodo pod velikim šotorom v par- ku na Impoljci pripravili družabno srečanje stanovalcev in za- poslenih vseh enot DUO Impoljca (poleg matične še sevniške in brežiške), naslednjega dne, 9. junija, pa na isti lokaciji še dru- žabno srečanje stanovalcev s svojci. Od 11. do 13. junija bodo v domu pripravili dneve odprtih vrat, 13. junija pa se bodo trije njihovi zbori (Mavrica iz Impoljce ter zbora starejših iz DU Sev- nica in DU Brežice) udeležili 14. revije pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije na Ptuju. P.P. 100-letnica križevske cerkve PODBOČJE - S slovesno sveto mašo, ki jo je v četrtek, 17. maja, daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan, so v župniji Sv. Križ - Podbočje pričeli praznovanje ob 100-letnici gradnje žu- pnijske cerkve. Za gradnjo nove cerkve na mestu, kjer je sta- la že prejšnja iz 13. stoletja, se je odločil takratni župnik Koz- ma Pavlič. Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je 4. julija 1907 blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev, ki so jo nato zgradili v dobrem letu dni. 20 metrov visoka cerkev z mogočnim zvoni- kom je zgrajena v neogotskem in neobaročnem slogu, zanjo pa so porabili okoli sedem milijonov opek. Dokaj malo znano je, da je podboška cerkev verjetno prva v Sloveniji s povsem betonsko kupolo, kar je bil za tiste case velik gradbeniški dosežek. Cerkev je danes ena največjih v novi novomeški škofiji, sicer pa prepo- znavni znak kraja in nepogrešliv del njegove vedute. Sveta maša škofa Glavana je bila sicer le uvod v enoletno praznovanje jubi- leja, v okviru katerega bo še več prireditev. P.P. Pozdrav predstavnika iupnije škofu Glavanu ob začetku slovesne svete male K.ULTURNI DOM K R § K O MONDAY NIGHT * BIG BAND JAZZ PETER ERSKINE je eden najuglednejših bobnarjev na svetu. Na krajši EU turneji bo s HGM JAZZ ORKESTROM ZAGREB in BIG BANDOM KRŠKO nastopil tudi pri nas. ponedeljek, 4.6., ob 20. uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190 e-mail: info@kd-krsko.si www.car.siIkulturni-dom-kk Samo Hajtnik, novi predsednik Zveze kulturnih društev Krško Financiranje kulture bi bilo potrebno bolj uravnotežiti KRŠKO - Samo Hajtnik je kulturi zapisan poldrugo desetletje. Rodil se je v Kočevju, pred 25 leti ga je pot za- nesla v Posavje, najprej je živel v Sevnici, od leta 1996 pa stanuje v Brestanici. Svoj prosti čas v veliki meri posveča izpopolnjevanju ob fotografskem aparatu ter prepevanju v Posavskem oktetu. V letošnjem marcu je prevzel predsedniško funkcijo v Zvezi kulturnih društev Krško, ki se je po več letih zopet prebudila, da bi opravljala svoje poslanstvo. Njene korenine sežejo pet desetletij nazaj in tako bo letos obeležila zlati jubi- lej, slavnostna akademija v njegovo počastitev pa bo 10. junija v krškem mestnem parku. Predhodnica Zveze kulturnih društev je bila ustanovljena 15. aprila 1957, ko je Svet svo- bod in prosvetnih društev obči- ne Videm Krško izdal odtočbo o ustanovitvi. Med ustanovitelje so se zapisali Anton Ogorevc, Jakob Rado Štrovs, Justin Pirc, Olaf Lovrenčič, Viktor Zemijak, Ciril Murnik, Anton Li leg, Božidar Mižigoj, Dušan Stupar Dušan in Ljudmila Vo- glar. V naslednjih desetletjih je bila zveza deležna še nekaj reorganizacij, vendar je njen osnovni namen ostal isti, skr- beti za ljubiteljsko kulturo in njen razvoj. Ko so leta 1996 ustanovili Javni sklad za kul- tume dejavnosti, so bile ZKD odvzete nekatere pristojnosti. »Območne enote naj bi poma- gale društvom pri njihovem delovanju, vendar se je kma- lu izkazalo, da to ne drži, saj so društva ostala prepušče- na sama sebi in brez ustrezne podpore,« pravi sedanji pred- sednik ZKD Krško. Meni, da 44 društev, v katerih deluje 1600 članov, ne more trkati na vra- ta županu, ker ta za toliko po- dobnih težav enostavno nima časa. V Krškem se je dogodi- lo, da je v zadnjih nekaj letih dejavnost ZKD čisto zamrla. Se pa že kažejo tudi potrebe po reorganizaciji JSKD nasploh in verjetno jih bodo v kratkem preoblikovali v Agencijo za kulturo, ugotavlja Hajtnik in dodaja, da je to zopet druga zgodba, ki bo šele v praksi po- kazala, koliko bo uspešna. Zvezi kulturnih društev Krško se je po večletnem premoru uspelo ponovno organizirati. Hajtnik je ugotovil, da je arhiv silno pomanjkljiv, saj za veči- no delovanja nimajo ustreznih podatkov. Z veseljem pa je po- vedal, da so že izdelali sple- tno stran www.zkd-krsko.si in si prizadevajo, da bi postala in- formacijski center za kulturo. Trenutno je v zvezo vktjučenih 12 kulturnih društev. Med nalogami, ki so si jih zada- li, je v prvi vrsti najrazličnej- ša pomoč, ki jo društva potre- bujejo pri svojem delovanju, saj današnja zakonodaja zah- teva ogromno »papirologije«. Po besedah Hajtnika se bodo trudili izenačiti ZKD s Športno zvezo, da bi imeli samostojno postavko v proračunu. Sedaj so na postavki za kulturo sku- paj s krškim Kulturnim domom, Valvasorjevo knjižnico ter Mla- dinskim centrom. Tako kaže, da je denarja za kulturo veliko, vendar kul- I turna društva dobi- jo zelo malo, zato bi bilo treba sred- stva bolj uravnote- žiti. Pogajanja za proračun 2008 so se že začela, spre- jemati pa naj bi ga začeli jeseni, zato upajo, da bodo v pogovorih uspešni. Vsekakor pa bodo organizirali vsaj dve prireditvi na leto, na katerih se ---------------- bodo društva lah- ko predstavila. Zadali so si tudi nalogo, da bodo vsako društvo vsaj enkrat letno obiskali. Hajtnik še poudari pomen pre- poznavnosti slovenske kultu- re in slovenske zgodovine ter potrebo, da mladim privzgoji- mo domovinski cut in občutek za slovensko besedo. Zavedati bi se morali, da je kultura naj- pomembnejša za ohranjanje slovenstva. Trenutna kultur- na zakonodaja je neživljenj- ska in ljubiteljski kulturi ne daje dodatnega zaleta in raz- cveta, čeprav Hajtnik ugota- vlja, da ljudje zopet radi pose- gajo po njej in se vključujejo v kulturna društva, saj jim je spet postala potrebna. Da je ves profesionalizem izšel iz Iju- biteljske kulture, zato naj bi se zavedali, da slovenske kul- ture čez leta ne bo, če ne bo drugačnega odnosa do nje. Na slovesnosti ob 50-letnici bo ZKD Krško prejela tudi driav- no priznanje. Glede kulturne- ga programa pa so se odloči- li, da ga bo izvedel oktet Suha iz Pliberka, saj ne želijo med društvi netiti spora, kdo bi bil primernejši za nastop. Večjo kulturno prireditev, na kateri bodo sodelovala vsa društva z občine Krško, bodo organizira- li v mesecu septembru na gra- du Rajhenburg. M.KalčičM^ V ZKD Krško se že pripra- vljajo na slavnostno priredi- tev, ki jo bodo organizirali v krškem mestnem parku 10. junija ob 17. uri. Za vodilno nit dogodka so izbrali temo o pomenu narodne zave- sti. Uvodničar bo profesor glasbe in slovenščine na ce- lovški gimnaziji Joško Ko- vačič, ki je velik borec za ohranjanje slovenske kultu- re na Koroškem. Med goste so povabili še krškega župa- na Franca Bogoviča, kul- turnega ministra dr. Vaska Simonitija, direktorja JSKD Igorja Tršarja, predsednika ZKDS Francija Pivca ter po- slanca Staneta Pajka. Samo Hajtnik ObzoraiK. marketing@posavje. info Tel.: 07 49 05 780 VDC v novih prostorih BREŽICE - Tukajšnja enota Varstveno delovnega centra (VDC) Krško se je pre- selila iz prostorov v nekdanjem dijaškem domu na Trdinovo 1, v t.i. Čepinovo hišo. Varovanci so pomagali pri selitvi in so navdušeni, zaposleni zadovoljni. Svečano odprtje napovedujejo septembra. Kot je povedala direktorica Lidija Žnideršič, so se za za- menjavo prostorov odločili v dogovoru z Občino Brežice in pristojnim ministrstvom, ker se bo Trg izgnancev in nek- danji dijaški dorn, v kate- rem so imeli prostore, urejal v skladu z ureditvenim načr- tom in se bodo pogoji za nji- hovo dejavnost spremenili. V novih prostorih imajo za- gotovljenih dovolj kapaci- tet za nove sprejeme upo- rabnikov, primerne dovoze in dostope za invalide ter v bližini avtobusno postajo, zdravstveni dom in različne storitvene dejavnosti. Vodja enote Damjana Pirc je povedala, da imajo pri- bližno 450 m2 površin, kar je več kot na stari lokaciji, vse v eni etaži, prostori so sve- tlejši in prostornejši. No- vost je tudi urejen prodajno razstavni prostor z izdel- ki iz vseh treh enot VDC-ja, kar je dodatna pridobitev. Novi prostori so primerni za 25 varovancev, trenutno jih imajo 14, na sprejem čakata še dva uporabnika. V krat- kem bodo organizirali čajan- ko za nove sosede, da se jim predstavijo in dejavnost raz- vijajo v sožitju z okoljem. Enota VDC Brežice je naj- mlajša enota, z delom je pričela junija 2003. Varo- vanci v njej izdelujejo iz- delke iz lesa, trenutno pre- težno skrinjice, pladnje in pručke, priložnostne in no- voletne čestitke ter druga ročna dela, kot so tapiseri- je, gobelini... Poleg ome- njenih lastnih del opravlja- jo še kooperacijska dela, z zaslužkom pa si privoščijo izlet, varčujejo za letova- nje in obdaritve varovancev. Dobro sodelujejo z osnovno solo in knjižnico v različnih delavnicah. S.Vahtarič Varovanci brežiške$a VDC-ja obpm redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 SPECIALISTIČNI OKULISTIČNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist ÜTflEH Boštian Vsak torek od 11 17 ure Ljuüska Optika Glasmaher Stusek Dejan s.p. Ccsta prvih borcev 20c 8250 Brezice, Slovenija T«l: 07 499 31 31 asniaher.c ¦nhnr rnrn Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 IZ NASIH KRAJEV 7 Poplavnost lokacije zavira gradnjo bazena KRŠKO - V Plavalnem klubu Celulozar Krško, ki je že od konca lanskega poietja, ko je prenehala delova- ti tovarna celuloze, brez bazena s toplo vodo in pogojev za trening v Krškem, ocenjujejo, da priprave na izgradnjo novega bazena tečejo prepočasi. Občinski svet Krško je namreč že februarja lani sprejel sklep o izgradnji novega bazena v treh letih, oktobra lani pa izbral lokacijo zanj južno od štadiona Mati- je Gubca. Izbrana lokacija je sicer na poplavnem področju, vendar v klubu menijo, da poplavnost ne bi smela biti razlog, da priprave na gradnjo potekajo tako počasi. Če bazena ne bo kmalu, bo to pomenilo zaton plavalnega športa v Krškem, opozarjajo v klubu. Krški plavalni klub je ves čas svoje 50-letne tradicije upo- rabljal bazen pri tovarni celu- loze, ki je zagotavljala toplo vodo, bazen pa je Krčanom služil tudi kot kopališče. Te- žave so se pričele leta 2001, ko je bazen kupilo Ijubljan- sko podjetje Vodplan, nato pa se Občina Krško in omenjeno podjetje nikakor nista mogli dogovoriti o odkupu bazena. Leta 2005 so izvedli še zadnjo kopališko sezono, lani pa za- njo ni bilo več ustreznih pogo- jev. S prenehanjem delovanja obrata celuloze so brez baze- na ostali še plavalci, ki so po- zimi trenirali v (premajhnih) šolskih bazenih v Krškem in v Leskovcu, zdaj pa trenirajo predvsem v olimpijskem baze- nu v Termah Čatež, hodijo pa tudi na priprave v Koper. Tudi tradicionalni plavalni miting v okviru občinskega praznika bo letos prvič (v 36. izvedbi) po- tekal izven Krškega na ome- njenem bazenu na Čatežu. Lanska odločitev občinskega sveta o izgradnji nadomestne- ga pokritega bazena in izbor lokacije ob štadionu je plaval- ce sicer razveselila, zdaj pa predsednica kluba Vilma Jan Špiler ocenjuje, „da pripra- ve na izgradnjo potekajo pre- počasi, poplavnost lokacije pa ne bi smela biti razlog za to." Jadranka Gabrič, vodja od- delka za družbene dejavno- sti na Občini Krško, pojasnju- je, da so vsi nadatjni postopki za izgradnjo bazena odvisni od spremembe poplavnega območja: „Zadeva je trenu- tno na Ministrstvu za okolje in prostor, aktivnosti oziroma pritiski občine Krško se ves čas vršijo preko župana in oddelka za urejanje prostora. Kaže, da bo potrebno narediti posebne strokovne podlage, ki bodo morale biti usklajene z idej- nimi zasnovami za HE Brežice in rezultati hidravlične model- ne raziskave odseka Save sko- zi Krško, ki bo izdelana pred- vidoma konec junija. Kaj to časovno pomeni za bazen, bomo morali še proučiti, ko bo bolj znano, kaj vse bo potreb- no še narediti na spremembi poplavnega območja." Torej izbor lokacije na poplav- nem področju ob Savi ni bil najbolj posrečen? V klubu se s tern ne strinjajo, ker drugih lokacij za športno rekreativno dejavnost v Krškem ni na voljo in je bila ta lokacija „najbolj dosegljiva v razumnem roku", saj ni bilo potrebno spremi- njati njene namembnosti. „Na navedene probleme so pristoj- ni na oddelku za prostor opo- zarjali že v času iskanja nado- mestnega bazena, s čimer sta bila seznanjena tudi Plavalni klub Celulozar Krško in občin- ski svet ob sprejemanju odlo- čitev. Žal so problemi resnič- no takšni, kot so se strokovno predvidevali. Seveda jih po- skušamo razreševati, kakor hi- tro se da," pa pravi Gabriče- va. Plavalni klub Celulozar ima v prizadevanjih za nov bazen tudi podporo Plavalne zveze Slovenije, od katere pričaku- jejo tudi pomoč pri pridobi- vanju sredstev iz Fundacije za šport. Občina Krško je in- vesticijo sicer prijavila tudi na javni razpis Ministrstva za šolstvo in sport za sofinanci- ranje športne infrastruktu- re. Po oceni kluba naj bi gra- dnja bazena sicer stala okoli štiri milijone evrov, kar je ve- lik finančni zalogaj. „Zavlače- vanje bi pomenilo zaton pla- valnega kluba," opozarja Jan Špilerjeva, ki meni tudi, da pri gradnji bazena ne gre za nika- kršen luksuz, ampak za stan- dard, ki so ga Krčani uživali že 50 let. Peter Pavlovič PK Celulozar Krško ima 203 člane, med njimi je 115 pla- valcev, od tega 52 registri- ranih, ki se udeležujejo dr- žavnih prvenstev. V stiski, v kateri se je znašel klub, je z nakupom trenerk za pla- valce na pomoč priskočilo Ključavničarstvo Deržič, ki k podobnim gestam poziva tudi ostala podjetja v Kr- škem in okolici. Predsednica PK Celulozar Krško Vilma Jan Špiler DANMLADOSTI -Izletav leto se v Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, zbere več Ijudi, tudi letos so prišli iz vseh nekdanjih republik skupne države, pa tudi od drugod. Za 115. Titov rojstni dan se je zbralo nekaj manj kot osem tisoč Ijudi, dejstvo pa je, da je bil kraj zasut z osebnimi vozili in avtobusi, zelene površine pa mravljišče nepregledne mnoiice. Med števitnimi gosti so na prireditvi pozdravili slovensko združenje borcev NOB s članom glavnega odbora Slavkom Grčarjem na čelu. Zasledili pa smo tudi organizirane slovenske pohodnike, kolesarje in motoriste. Letošnja manifestacija je bila posvečena bratstvu in enotnosti oz. Titovim besedam »Čuvajte bratstvo in enotnost kot punčico svojega očesa«. S. V.______________ Znanje brez meja VELIKA DOLINA - Osnovne šole Podbočje, Jožeta Gorjupa Ko- stanjevica na Krki, Cerklje ob Krki, Velika Dolina in Mila- na Langa s hrvaške Bregane so minuli konec tedna zaključi- le dvoletni projekt „Znanje ne pozna meja". Projekt je nastal v okviru Programa pobude Sku- pnosti INTERREG IIIA. Zaključili so ga s predstavitvami na tabo- ru na Veliki Dolini. Gre za projekt uvajanja učen- cev v podjetništvo, in sicer so učenci prehodili vse faze, od načrta do prodaje. Izdelke, kot so stenske ure, okvirji za slike, ogledala, maskote - levčki in ogrlice, so delale posebne sku- pine. V petkovem popoldnevu so se šolarji zbrali na OS Veli- ka Dolina, gostitelji so okoli 50 učencem in mentorjem pripra- vili kulturni večer s predstavo šolske dramske skupine in za- bavo z ansamblom. Po preno- čitvi na soli pa je bila sobota precej zahtevnejša, saj so pri- pravili razstavo svojih izdelkov, svetovalne delavke so izvedle okroglo mizo o poklicni poti, na superviziji so spoznali delo vseh podjetniških krožkov, ki jih je vodil Podjetniški center Krško, druženje pa so zaključili s predstavitvijo izdelkov, ki je bila, kot se za podjetnike spo- dobi, tudi prodajna. Po besedah ravnatelja OS Ve- lika Dolina Florjana Berganta je projekt ovrednoten na pri- bližno 8 tisoč evrov, slovenske sole pa so dobile tudi računal- niško učilnico, tako da je bila ena od vsebin projekta tudi prodajna video konferenca. S. Vahtarič PRODAJNA AKCIJA na vzmetnice, LATEX ležišča, č\JWW ležišča iz hladno oblikovane pene m uW&ty in vzglavnike od 18.5. do 15.6. LAGEi^ d.o.o. Brezina 19a, Brežice www.lagea.com EEaSorogram lagea- otroske sobe sedežne garniture http://pohistvo. enakupi. com Kolumna Iz Ljubljane skozi krškeoči Ko zaprem oči, sem pred svojim blokom v Krškem. Na topel poletni večer s svojimi prijatelji sedim na stopnicah. Topel zrak se meša z vonjem po celulozi, no, po kavi. Vonj po domu, zavetju, varnosti. Toliko toplih spominov, okrašenih s prvimi Ijubeznimi, razočaranji, prvimi nastopi in hrepenenji. Ki jih s seboj nosim še danes. Se spomnite Slavca? Elegantno popolnjega, z belim fvckom, ki gaje imenoval Miško. Slave, kije v hotelu, kjer smo se dobivali, vedno sedel z zavihanimi rokavi srajce in brezrokavniku in nargčil kavo. Ekspreso. In naju s Tamaro vedno peljal v Čatež ali na Grid, kamor smo hodüi ob vikendih. V disco, torej. Nikoli mu ni bilo nič težko, z veseljem naju je peljal in naju v discu čuval. Kot "bodigard", karje večkrat rekel. In naju nato peljal domov. Varno. Vedno paje govoril, kako lepo bo, ko bova midve imeli izpit in ga bova midve kam peljali. Da bi le dočakal dan, ko bi kakšno dekle vozilo namesto njega. Ko sem šla nafakulteto, sva se videla redkeje, v dobrih odnosih pa je ostal z mojim bratom. Ki me je poklical tistega nedeljskega večera in mi povedal, daseje Slave ubil v prometni nesreči. Pa ni vozil on, temveč njegovo dekle... Nikoli ne born pozabila tega širokogrudnega, poštenega fanta, ki je bil tako zabaven, dasiob njem potreboval robec. Za solze smeha. Ne morem verjeti, da ga ni več. Ko sva se srečala zadnjič, mi je povedal, daje zelo ponosen name. Daje vedel, da iz mene in Tamare še nekaj bo... Ljudje, ki postavljajo mozaik. Ki gradijo mesto. Mu vdahnejo barve. Se spomnite naših bendov? Polska malca, Nuclear Power, Pred remontom, Orkan? Nekateri izmed gkisebnikov teh skupin so danes vseslovensko uspešni. Nikoli ne bom pozabüa koncertov v Mladinskem domu, kjerje bilo tako maU) prostora, da smo komaj dittali. Ampak je bilo vredno. Igrali so našifantje, sosedje, znand, prijatelji. Z Miranom Rudanom, kije igral kitaro in pel pri NuceUxr Power, sem naredila svoj prvi intervju za krški časopis, pod katerim seje podpisal isti urednik, kotje podpisan pod časopisom, ki ga ravnokar berete. Moji novinarski začetki. Ljudje, ki postavljajo mozaik. Ki gradijo mesto. Mu vdahnejo barve. Se spomnite mladinskega kongresa, kije bil pred Kulturnim domom? Slovenski kongres, na katerega so prišli mladi politiki in zelo popularni bendi. Toliko Ijudi na kupu Krško še dolgo ni pozabilo. PriŠli so tudi Agropopi in Šerbi se je preoblačila v preoblačila v lokalu, kije bil v našem bloku. Kakšen dogodek! In takrat sem prvič vodila tako veliko prireditev. Povezovala sem glasbene nastope, imela sem kakšnih 16,17 let. Oblekla sem usnjene črne hlače mamine kolegvce Darinke. In nisem imela treme. Kakoje bilo lepo! Ljudje, ki postavljajo mozaik. Ki gradijo mesto. Mu vdahnejo barve. O vsem tern govorim mojim prijateljem, ki Krškega ne poznajo. O ljudeh, dogodkih, barvah, vonjih. O tern, kako so me mesto in ljudje opredelili. In zakaj vsakogar, ki ga srečam, pozdravim. Kerse tako pozdravljamo v Krškem. Z ljudmi, ki postavljajo mozaik, ki gradijo mesto in mu vdahnejo barve. Pise: Alenka Mirt Iskra Spominsko srečanje na Gorjancih OPATOVAGORA- Pri konjeniškem domu oz. t.i. rdeči koči na Opa- tovi gori na Gorjancih je v soboto, 26. maja, potekalo srečanje, poimenovano „Ne vrag, le sosed bo mejak", posvečeno pa 65. obletnici prvega srečanja gorjanskih in žumberskih partizanov maja 1942. 0 tern dogodku in njegovem pomenu je govoril pred- sednik Zdru- ženja borcev za vredno- te NOB Krško Lojze Štih, udeležence srečanja pa je pozdravil tudi predsednik Krajevne or- ganizacije ZB , NOB Kostanje- vica na Krki Viljem Pun- čuh. V kultur- nem programu so nastopili kostanjeviški pihalni orke- ster, ženski pevski zbor AKŽ Pod Gorjanci, kantavtor Peter Dirn- bek in recitatorji Prosvetnega društva Lojze Košak, v mimohodu pa se je predstavila tudi Gorjanska konjenica. P.P. Govornik na srečanju je bil Lojze Štih. 8 OKOLJE IN PROSTOR, GOSPODARSTVO Posavski obzomik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Mednarodno sodelovanje na razvojnih projektih KOMUNALNO STAVBNO POOJETJE d.d. LeskovSka cesta 2a, Kriko Tel.: (07) 4« 17 200 Kostak V podjetju Kostak skupaj s partnerji (podjetje Timi, Tehnološki center Posavja, Fa- '; kulteta za gradbeništvo UM) razvijamo tehnologije za odstranjevanje plavja in use- \ dlin pred akumulacijskimi jezovi, ki so ali pa še bodo nastali pred hidroelektrarnami : na spodnji Savi. S projektom, za katerega smo uspeli pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 44% vrednosti, razvijamo nova znanja j in tehnologije, povezujemo akademsko znanje z gospodarstvom, povečujemo nalož- | be v aplikativne raziskave in razvoj in prispevamo k varovanju okolja. Raziskovalno ; delo smo okrepili s sodelovanjem z mednarodnimi institucijami ter pridobili koristne j informacije o tern, kako podobne probleme rešujejo v Avstriji. i Vodni inštitut v Gradcu iz- vaja modelne simulacije V sklopu celodnevnega obi- ska na avstrijskem Stajer- skem smo si predstavniki projektne skupine prejšnji teden v Gradcu najprej ogledali Institut za vodno in- frastrukturo in vodno gospb- darstvo, ki deluje v okviru Tehnične fakultete. Profesor Roman Klasinc nam je pred- stavil projekte, v katerih so- delujejo z gospodarstvom in drugimi raziskovalnimi insti- tucijami, med drugim tudi z Univerzo v Mariboru in Uni- verzo v Ljubljani. Institut se lahko pohvali z velikim la- boratorijem, kjer lahko so- časno izvajajo več model- nih poskusov (simulacij), ki se jih zatem lahko prestavi v naravno okolje. Trenutno se zelo veliko ukvarjajo s čr- palnimi hidroelektrarnami, ki so kar pogoste na avstrij- skih rekah. Sodelujejo tudi pri večjem mednarodnem projektu Alpreserv, v kate- rega je vključena tudi Iju- bljanska Fakulteta za grad- beništvo in geodezijo, kjer rešujejo vplive sedimenta- cije na akumulacijah alp- skih rek tako z ekološke- ga kot ekonomskega vidika. Njihove izkušnje so za nas gotovo dobrodošle, pred- vsem za ustanovitev more- bitnega podobnega inštituta v sklopu Fakultete za ener- getiko, ki bo s svojem delo- vanjem v Krškem začela pri- hodnje leto. Avstrija je dežela hidroe- lektrarn Avstrija je dežela, v kate- ri kar dve tretjini električne energije pridobijo na hidro- elektrarnah na večjih rekah kot so Drava, Mura, Donava, Enns idr.. Na omenjenih re- kah trenutno stoji okoli 90 hidroelektrarn, od tega kar 17 na Muri. Glede na to, da imajo z delovanjem hidroe- lektrarn skoraj stoletno tra- dicijo, nas je zanimalo, kako rešujejo problem odstranje- vanja plavja in usedlin. Zato smo si ogledali eno izmed najstarejših delujočih hidro- elektrarn pri Brucku na Muri nad Gradcem. To je HE Per- negg, tipična majhna kanal- ska hidroelektrama, ki letno proizvaja okoli 19 MW ener- gije in ima vgrajene tri še originalne Francisove turbi- ne, stare natanko 80 let. Usedline v akumulacijskih jezovih spirajo po reki, plav- je odstranijo Predstavnik holdinga av- strijskih elektrarn (Verbund AHG) nam je prijazno razka- zal elektrarno ter nam razlo- žil njihov način reševanja pro- blema plavja in usedlin. Na hidroelektrarnah se nabirajo usedline, ki zapolnjujejo dno akumulacijskega jezera nad jezovi in s tern zmanjšajo nji- hovo moč tudi do 10 %. Zato je tako iz ekonomskega kot tudi iz ekološkega vidika po- membno, da se le-te odstrani- jo. Način odstranjevanja use- dlin iz reke z bagri uporabijo redko, saj je postopek za kon- cesionarja dražji in manj pri- jazen do rečnega ekosistema. Zakonodaja dežele Štajer- ske določa pogoje za pridobi- tev dovoljenja za t.i. splaho- vanje sedimentov preko jezu elektrarne naprej po reki. V dovoljenju so opredeljeni po- goji za izvajanje splahovanja za vsako hidroelektrarno po- sebej (novejše hidroelektrar- ne dobijo dovoljenje hkra- ti z gradbenim dovoljenjem, za starejše pa ga je potrebno pridobiti naknadno). Pri tern upoštevajo sezono splahova- nja (dovoljeno od 15. maja do 15. septembra) ter pre- tok reke. Na proces nalaga- nja sedimentov vplivajo tudi i z gradnjo t.i. peres (valobra- j nov) na bregovih akumulaci- \ je, ki preusmerjajo tokove! in s tern usedline sproti spi- rajo preko jezu. Splahovanje j sedimentov pa ima tudi po- i zitivne vplive, ki se kažejo v \ tern, da se moč delovanja hi- \ droelektrarne znova poveča, ; sprani sedimenti pa oboga- tijo že erodirano rečno dno pod jezom z novim materia- j lorn, ki služi kot drstišče za | ribe. Poleg tega nimajo te- i žav z deponiranjem oz. si- | zičnim odstranjevanjem in j nadaljnjo obdelavo zbranih j usedlin. j Plavje odstranjujejo na po-1 doben način kot na jezo- vih naših hidroelektrarn. Ves \ plavajoči material, ki se na-' bere na varovalnih rešetkah i pred turbinami, odstranijo iz vode z grabljami ali s hi- dravlično teleskopsko roko s' čeljustmi ter ga začasno de- ; ponirajo. Zatem jih prevza- me pooblaščeni zbiralec od- padkov in jih obdela na svoje ustaljene načine. Pridobljena znanja koristna za naše nadaljnje razisko- valno delo Obisk v Avstriji ter ogled nji- hovega načina reševanja pro- blema plavja in usedlin nam je prinesel mnogo koristnih i informacij, ki jih bomo lahko ; uporabili pri svojem razisko- : valnem delu. Ugotovili smo, da delamo in raziskujemo v pravi smeri, v določenih se- j gmentih smo morda še korak j naprej kot avstrijski sosed- \ je. Razširitev našega razvoj- i nega projekta z mednarodni- j mi izkušnjami je dokaz, da j znanje ne pozna meja. Rav- \ no nasprotno - povezuje nas, | širi obzorje in pomembno j prispeva k dolgoročni rasti in razvoju. Na vodnem inštitutu v Gradcu izvajajo modelne simulacije._________________________ Člani projektne skupine v elektrarni Pernegg pri 80 let starih turbinah. Iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ob prazniku občine Krško. Ponosni smo lahko na našo slikovito bogato pokrajino in zgodovino, na znanje in modrost, naravne danosti in kulturo. Velik uspeh je obdržati to pristnost. Naj raznolikost pokrajine ostane, zato jo varujmo s skrbnim odnosom do okolja, da jo bodo še naši dediči občudovali s ponosom. Kostak d.d. Vino Brežice v lasti Koroške Trgovine BREŽICE - Družbo Vino Breži- ce d. d. je kupila družba Ko- roška Trgovina d. d., kar po- meni uresničitev zadnjega zastavljenega cilja v proce- su finančne sanacije druž- be. Banke lastnice in upni- ce, med najveqe sodijo SKB banka, Nova Ljubljanska ban- ka in Poštna banka Slovenije, so tako s prodajo svojih la- stniških deležev v družbi Vino Brežice zaključile načrtovano finančno sanacijo družbe, ki se je začela v letu 2004, ko so banke del svojih terjatev spremenile v kapital. Druž- ba je bila ob prevzemu pre- zadolžena in je poslovala z izgubo, banke pa so prevze- le pomembno vlogo »zača- snega« lastnika. Vino Breži- ce d. d. pod okriljem novega lastnika pričakuje ohranitev trenutnega števila več kot 100 delovnih mest, nadalje- vanje dolgoletne tradicije proizvodnje pijač in krepitve tržnega deleža ter utrjevanje položaja družbe na trgu. Pompetova namesto Planinčeve KRŠKO - S 1. majem je vode- nje Centra za razvoj podeže- Ija Posavje kot vršilka dolžno- sti direktorice prevzela Mojca Pompe, ki je na tern mestu nasledila Darjo Planinc. MESTÖ ŽIVUENJE EKOLOGIJA L immmmmntmtrnmi , ZELENI KROG KRŠKO Klub agencij na Mokricah MOKRICE - Od 22. do 24. maja je na gradu Mokrice potekalo 43. srečanje predstavnikov evropskih agencij za ravnanje z radioak- tivnimi odpadki. Namen srečanja je bil izmenjava izkušenj in in- formacii o staniu in novostih na oodročiu ravnania z radioaktiv- nimi odpadki v posameznih državah. Evropske agencije se že 22. leto redno dvakrat letno srečujejo v ti. »Klubu agencij«, ki je bil ustanovljen na pobudo Evropske komisije. Tokrat srečanje je organizirala slovenska Agencija za radioaktivne odpadke, ki je bila povabljena v klub in je postala članica že pred pristopom Slovenije v EU. Srečanja se je udeležilo 26 predstavni- kov evropske komisije, Bolgarije, Francije, Češke, Finske, Italije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Švice in Velike Britanije. ARAO je gostom predstavila potek izbora lokacije in načrtovanja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke pri nas, v okviru srecanja pa so si ogledali tudi obe potencialni lokaciji na območju Vrbine v občini Brežice in Krško ter samo Nukleamo elek- trarno Krško. S.V. Na ogledu brežiške potencialne lokacije odlagališča ZELENI KROG KRŠKO, dmštvo za kvaliteto mestnega življenja in ekologijo Prizadevamo si za razvoj mesta in občine Krško, ki bi bil bolj ugla- šen s potrebami in željami prebivalcev. Krško se v zadnjih letih če- dalje bolj duši v prometu, redke preostale zelene površine se hi- tro umikajo novim cestam, parkiriščem, nakupovalnim središčem in poslovnim stavbam, starši pa so zaradi varnosti prisiljeni z avto- mobili voziti otroke v solo, na krožke... V prihodnjih letih bo me- sto postalo tudi veliko gradbišče, kakovost bivanja pa se bo še po- slabšala. Povrhu vsega pa je mesto razdeljeno na najmanj tri dele, ki nikakor ne zaživijo skupaj kot pravo mesto. Prav zato se zavze- mamo za vsaj en most za pešce, ki bi mesto povezal v celoto. Že- limo si in zahtevamo mesto, ki bo lepo, čisto in po men ljudi, me- sto, ki ga bomo s ponosom razkazali obiskovalcu. Mesto naj bo namenjeno bivanju, kvalitetnemu preživljanju prostega časa in ne samo prevozu od doma do službe. Omogočimo otrokom zelene površine za brezskrbno igro ter pešpoti in kolesarske steze za var- no pot v solo, odraslim pa možnosti za zdravo rekreacijo v samem mestu. Industrija naj gre v industrijske cone na obrobju, mesto pa naj bo namenjeno le tjudem. Želimo si takšno občino Krško, ki bo znala skrbeti za ohranjanje narave, s katero smo neločljivo pove- zani. Želimo še kaj drugega, kot nam ponuja sodobna potrošniška družba. www.zelenikrcxi.or9 Lokalno partnerstvo vabi k sodelovanju! Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice se je sestal na 4. seji v tern letu. Velik poudarek so namenili formiranju odbo- rov, saj so predstavitve postopkov umeščanja odlagališca v pro- stor in zanje potrebnih terenskih raziskav v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Artiče obrodile sadove in posamezniki so izkazali interes za sodelovanje v odborih lokalnega partnerstva. Dan pred objavo tega prispevka, v sredo 30. maja, naj bi se vsaj okoli 15 zainteresiranih občanov zbralo na seji Vodstvenega odbora in konstituiralo odbore. Še vedno pa k sodelovanju vabimo vse zainteresirane, ki se lahko delu v posameznih odborih pridružijo kadarkoli. lokalno partnerstvo breilce V vpadnik junija Do sedaj aktiven Odbor Dec- no selo je pred vrhuncem svojih aktivnosti v razčišče- vanju sumov krajanov, da so v rudniku Dečno Selo ob zapiranju rovov vanje skri- voma odloženi nevarni od- padki. V času med dvema sejama so člani pregleda- li projekt odpiranja vpadni- ka v rudnik in ga dopolnili. Projekt je recenziran in na pregledu na Agenciji za radi- oaktivne odpadke, ki naj bi ga v teh dneh že posredova- la v pregled gospodarskemu ministrstvu, nato pa ga mora potrditi še inšpekcija za ru- darstvo. V vodstvenem odboru priča- kujejo, da bodo projekt iz- vršili z odpiranjem vpadni- kov v rudnik Dečno selo in odvzemom vzorcev že sredi junija. Delo naj bi bilo od- prto do javnosti, snemano s kamero in prikazovano na varnem mestu, posamezni- kom pa na lastno željo in od- govornost tudi omogočeno, da se spustijo v vpadnik. Družbeni vidiki sprejemlji- vosti »Družbeni vidiki uresničljivo- sti prijave za sodelovanje v postopku umeščanja odlaga- lišca NSRAO - Občina Brežice - potencialna lokacija Vrbi- na v Krajevni skupnosti Šen- tlenart« je študija, ki sta jo aprila letos zaključili člani- ca Vodstvenega odbora, sicer predstavnica Agencije za ra- dioaktivne odpadke, mag. Nadja Železnik s sodelavko Ireno Daris. Študija kaže, da imajo Iju- dje precej napačne pred- sodke o posledicah radio- aktivnosti, kljub temu pa se je dvignila sprejemljivost v občini Brežice za okoli 11 odstotkov in je izravnana s Krško, to je okoli 32 od- stotkov. Omenjena študija je na ogled v informacijskem cen- tru Lokalnega partnerstva Brežice v prostorih Krajev- ne skupnosti Globoko, kjer je, tako kot v prostorih Kra- jevne skupnosti Šentlenart, na voljo ves informacijski material. Več si oglejte na spletni strani Lokalnega partner- stva Brežice www.lokalno- partnerstvo.si. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Breiice Mag. Železnik predstavlja študijo______ Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 PRAZNIK O6ČINE KRŠKO 9 Drage občanke, cenjeni občani, občina Krško 7. junija praznuje svoj praznik in z njim vsi, ki smo tu doma. Iskreno vam čestitam> želim veliko osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja in sodelovanja, da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz odličnosti in skupnega dela. Ob dobrih željah izrekam tudi hvaležnost za podporo pri vseh do sedaj uresničenih projektih in doseženih ciljih. Verjamem, da nas bo dobro sodelovanje povezovalo tudi na področju tistega, kar moramo še postoriti. Prijazno vas vabim k obisku prireditev, s katerimi bomo obeležili praznični čas naše občine. Praznujmo ga skupaj. Z najlepšimi željami, | Franc Bogovič, t župan i občinakrško Občina Krško - središče velikih, tudi državnih projektov Vse dogodke v našem ži- vljenju do tega trenutka so ustvarile misli in besede, ki smo jih izrekli včeraj, pred mesecem dni, lansko leto ali pred desetletji; ustvarila so jih dejanja, ki smo si jih za- črtali, in cilji, ki smo jih do- segli. Vsak praznik je mejnik in temelj novega časa. V Občini Krško se skupaj s svetniki, občinsko upravo in krajevnimi skupnostmi tru- dimo, da bi zmogli pravilno prepoznati potrebe občanov in občank ter poskušali naj- ti učinkovite rešitve za pro- bleme, ki se porajajo. Poleg tega se v duhu napredka ob- čina Krško vsako leto bolj utr- juje kot središče velikih pro- jektov, tudi državnih. Vsak od njih je ali še bo pomemb- no zaznamoval našo priho- dnost, za katero smo svoje delo zastavili na tak način, da bi vsaka umestitev v pro- stor dvignila kakovost življe- nja okolja in njegovih prebi- valcev. V občini Krško bomo v naslednjih štirih letih ume- stili objekt, ki bo prispeval v skupno energetsko bilan- co Slovenije - Hidroelektrar- no Krško. V povezavi z osta- limi predvidenimi naložbami sem prepričan, da je podro- čje energetike področje ve- likih razvojnih priložnosti. HE Krško bo v naslednjih ne- kaj letih prinesla novo obvo- znico mimo mesta, dva nova mostova in boljšo cestno po- vezavo, nov člen v verigi ra- zvoja visokega šolstva pa ob obstoječi Fakulteti za logi- stiko pomeni skorajšnji za- gon Fakultete za energeti- ko. Skupaj z gospodarstvom bomo tako oblikovali študij- ski program po meri 21. sto- letja in nadgradili trajnostni razvoj obstoječih energet- skih sistemov. V zadnjih letih smo naredi- li velik napredek v odnosu do našega okolja. Skupaj s komunalnim podjetjem Ko- stak smo zgradili moderen center za ravnanje s komu- nalnimi odpadki, občina je v partnerskem odnosu s posa- vskimi, dolenjskimi in belo- kranjskimi občinami za tri- deset let rešila tudi problem deponije komunalnih od- padkov. S pomocjo državnih in evropskih sredstev uspe- šno gradimo kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave, velik prispevek k čistemu zraku v mestu pa ima ukini- tev okolju neprijazne proi- zvodnje celuloze. Odgovorno smo se lotili tudi vprašanja umeščanja odla- gališča nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov. Jedr- ska elektrarna Krško je bila v naše okolje umeščena v sedemdesetih letih. Vodstvo tega tehnološko zahtevne- ga objekta ves čas skrbi za varno obratovanje, dobro sodelovanje z občino, hkra- ti pa ima objekt pomem- ben vpliv za razvoj podjetij v domačem in širšem prosto- ru. Radioaktivni odpadki so na našem območju dejstvo, s katerim se moramo spri- jazniti. Ustvarila jih je naša generacija, zato mora tudi na to vprašanje odgovoriti naša generacija. Upam, da bomo v strpnem in enako- pravnem dialogu tako med seboj kot v odnosih z Vla- do RS poiskali odgovore na vsa vprašanja, ki se nana- šajo tako na dosedanje ka- kor tudi nadaljnje sobivanje z jedrskim objektom, ki lah- ko celi občini in Posavju po- nudi možnost hitrejšega ra- zvoj a. Projekt Phoenix, ki spada med pomembnejše razvoj- ne programe v vladni reso- luciji, naj bi občino Krško kot tudi celotno Posavje dvi- gnil v pomembno logistično središče srednje Evrope. Na- ravno lego Krškega na stiči- šču petega, desetega in že- lezniškega koridorja projekt nadgrajuje s tesno poveza- vo izobraževalnih in razisko- valnih inštitucij. Ne gre to- rej zgolj za poslovno cono, ampak ustvarjanje dodane vrednosti tako na področju logistike kot energetike, ki postaja glavna razvojna pa- noga v občini. Prepričan sem, da lahko veli- ki gospodarski projekti omo- gočijo izreden napredek lo- kalne skupnosti, pomemben tako za kvaliteto živtjenja tu živečih posameznikov kot z vidika gospodarske rasti ce- lotne družbe. In ko enkrat v okolje umestimo toliko pri- ložnosti, moramo poskrbeti tudi za njegovo dušo. Staro mestno jedro Krške- ga poleg kulturnega, izobra- ževalnega središča predsta- vlja tudi upravno. Temu v prid govorijo razni projek- ti obnove, med njimi obno- va na Cesti krških žrtev 15 a in še nekateri drugi. Velik korak k oživljanju tega pro- stora pa so poleg že obsto- ječe izobraževalne in kul- turnih institucij aktivnosti za izgradnjo knjižnice, ob- nove Valvasorjevega kom- pleksa ter ostali načrtovani projekti. Izgnancem in padlim borcem krške čete posvečen 7. junij v občini Krško nas spominja na razburkane tokove zgodo- vine. Takrat nismo utonili v njih, ampak obstali in preži- veli.Jn poskušali naš prostor napraviti prijazen za vse. V tern je njegov in naš namen. Vsi skupaj se potrudimo, da ga bomo dosegli. Ob občinskem prazniku vam iskreno in iz srca čestitam. Franc Bogovič, župan O B Č I V A BREŽICE Spoštovane občanke in občani občine Krško! Praznovanje je čas, ko se ozremo po prehojeni poti, ocenimo doseike in z novimi cilji zremo naprej. Ob prazniku vaše občine vam iskreno čestitam za vse dosežke, s katerimi ste zaznamovali delovanje občine Krško v preteklem letu. V prihodnje vam želim še veliko uspehov na vseh področjih, veliko preudarnih odločitev, preko katerih boste lahko dosegali zastavljene cilje ter s tem pripomogli h kvalitetnejšemu razvoju naše regije Posavje. Ivan Molan, župan Občine Brežice s sodelavci Iskreno vam čestitamo ob prazniku in vam želimo veliko dobrih medsebojnih odnosov, osebnega zadovoljstva ter se veselimo našega nadaljnjega sodelovanja. Prijetno praznovanje vam želi Mojmir Pustoslemšek župan občine Kostanjevica na Krki s sodelavci Spoštovane občanke in občani občine Krlko! Ob občinskem prazniku nale sosednje občine Krško želim vsem vam, da bi bili vaši praznični dnevi polni zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Čestitam vam za dosežke v preteklem letu in se veselim nadaljnjega sodelovanja v dobro vseh nas, ki živimo v regiji Posavje. Kristijan JANC Zupan Občine Sevnica s sodclavd 10 PRAZNIK OBČINE KRŠKO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31.5. 2007 KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO Ob krajevnem prazniku vam spoštovane krajanke in krajani izrekamo prisrčne čestitke in najboljše želje za našo skupno prihodnost. Hkrati vas vabimo, da se v spomin na prve padle krške borce in izgnanstvo udeležite osrednje praznične prireditve, ki bo v petek, 15. junija 2007, ob 18.00 uri, v parku starega mestnega jedra v Krškem. Kulturni program bosta prispevala Pihalni orkester Videm, ki letos slavi 50-letnico svoje dejavnosti in naš gost, Moški pevski zbor Svoboda Brestanica. Iskrene čestitke namenjamo tudi občankam in občanom ob prazniku občine Krško. Svet KS mesta Krško Predsednica Jožica Mikulanc KRAJEVNA SKUPNOST BRESTANICA CPB 12, 8280 Brestanica Spoštovane krajanke, spoštovani krajani! Ob krajevnem prazniku Vam prisrčno čestitamo in ielimo, da vas sreča vamo vodi po poteh zMjenja. Hkrati čestitamo tudi občankam in občanom obane Kreko ob obanslcem prazniku. KS Brestanica KRAJEVNA SKUPNOST PODBOČJE PodboLje 70, »12 Podbočjc Iskrene čestitke vsem ob občinskem prazniku, veliko medsebojnega razumevanja ter obilo uspehov v nadaljnjem razvoju. predsednik Darko Kodrič in svet KS Podbočje Prednami so občutljive odločitve Pred nami je praznik občine Kr- ško. Ob praznikih je prav, da se malo zaustavimo, praznujemo in si naberemo novih moči za delo v prihodnje. Prav je tudi, da se obrnemo nazaj in pogledamo, kaj smo postorili, kaj je še po- trebno ter kaj je pri tem najbolj nujno. Kot poslanec v Državnem zboru RS moram med drugim skr- beti za povezavo med Občino Krško in državo v širšem smi- slu. Na državni ravni je potrebno predstavljati in zagovarja- ti projekte, ki so državnega pomena in jih financira država, pa tudi občinske projekte s soudeležbo države. Na našem ob- močju je sedaj v teku veliko projektov, ki se umeščajo v naš prostor. Naštel bi nekaj največjih: izgradnja hidroetektrarne Krško, mosta preko Save in obvoznice, kanalizacijskega siste- ma s čistilnimi napravami na Krškem polju in več manjših. Od- padki so problem razvitega sveta, odpadne vode so še pose- bej hud problem. Krško polje skriva v sebi ogromne količine pitne vode, zato je nujno, da našim zanamcem zapustimo pi- tno vodo. Večji del teh projektov je okoljsko naravnanih, kar je pomembno, saj nasploh živimo v okolju, ki je močno obre- menjeno in je zato vsaka kilovatna ura, ki prihaja iz obnovlji- vega vira, dobrodošla. Pred nami so tudi zelo občutljive odločitve in vprašanje spre- jemanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naš pro- stor. Sam se bom vedno postavljal na stran ljudi, spoštoval njihovo mnenje in odločitve. Dejstvo je, da je Krško že jedr- ska lokacija in da pri nas že imamo začasno skladiščene od- padke. Rešitev začasnega skladišcenja se mora rešiti in se na- domestiti s trajnim skladiščem. Ali bo to skladišče pri nas ali kje drugje, pa je vprašanje, na katerega je potrebno dobiti odgovor. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na prizadete oko- liške prebivalce. Njihov problem je tudi naš problem. Rešiti ga je potrebno v zadovoljstvo vseh. Še v tem letu se bo sprejemala zakonodaja s področja usta- novitve regij, njihovega financiranja, določitve območij, vo- lilnega sistema in določitve sedežev pokrajin. Vem, da sedež regije Posavje pripada mestu Krško iz že znanih razlogov, ker je mesto Kriko geografsko, demografsko in gospodarsko sredi- šce Posavja. Zaradi teh razlogov bom vztrajal pri taki rešitvi. Kot svetnik v Občinskem svetu Občine Krško si prizadevam, da uravnotežimo razvoj v celotni občini Krško. Seveda so to pri- zadevanja celotne svetniške skupine Slovenske demokratske stranke. Občina Krško je kljub ustanovitvi Občine Kostanjevi- ca na Krki še vedno velika občina. Uravnotežiti je potrebno tudi razvojne projekte in komunalne projekte (zdrava pitna voda, ceste...). Vsi so pomembni. Prvi za razvoj gospodarstva in s tem za nova in boljša delovna mesta in drugi za zdravo in prijetno življenje vseh občanov. Zavedam se, da je marsikaj še potrebno postoriti. A kot opti- mist gledam v bodočnost s pozitivnimi videnjem. Potrebno se je pogovarjati in dogovarjati. Pri tem pa iskati najboljše reši- tve, ki bodo šle v prid vseh občank in občanov, a tudi ne v ško- do narave. Klima za razvoj naše občine je dobra. Potrebno jo je vzdrievati in izpopolnjevati. Ob prazniku naše občine pa vsem občankam in občanorn želim vse najlepše, posebno pa dobrega sodelovanja in veliko uspe- hov na vseh področjih. Stane Pajk INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE Iskreno vam čestitamo in vam želimo veliko osebnega zadovoljstva, poslovnih uspehov in uresničenih želja. Prijetno praznovanje. SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor SDS Krško KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS Dolenja vas pri Kr&kem 1,8270 Krško Ob občinskem prazniku prebivalci KS Dolenja vas pričakujemo zadostno mero podpore občinskih svetnikov pri gradnji večnamenskega doma v Dolenji vasi. Hkrati pa vsem vam čestitamo in želimo veliko osebnega zadovoljstva ter dobrega počutja med sokrajani. predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivc ^ "o KS SENOVO Titova 98, 8281 Senovo Ob praznovanju občinskega praznika vam iskreno čestitamo in želimo veliko osebnega zadovoljstva ter delovnih uspehov. predsednik Vlado Grahovac in Svet Krajevne skupnosti Senovo SD Cestiltimo ob prazniku občine Krško! Občiiutki ittlhnr Sttrinlnih ilaiiokmtor kriko iviviv.soelalnidemokrali.si NSi Nova Siovenija Krščanska Uutlska sttanka www.nsi.si Öb občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občankam in občanom občine Krško. Občinski odbor Nove Slovenije Krško Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 PRAZNIK OBČINE KRŠKO 11 SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Ob praznovanju občinskega praznika vam isfcreno čestitamo in želimo veliko osebnega zadovoljstva ter delovnih uspehov. Občinsfei odbor Kribo TERMOELEKTRARNA B R E STA NICA CtU pnttbavm/It, mKBntlmiKx Brez ciljev in vizije ni prizadevanj za njihovo uresničitev, ni napredka in ni mogoče slediti iasotn in potrebam, kijih le-ti narekujejo. S skupnimi moimi bomo dosegli in uresnicili marsikaj! Ob prazniku obiine Krsko in KS Brestanica ielimo vsem obianom in sokrajanom veliko osebnega zadovoljstva, delovnih uspehov in dobrega počutja. Kolektiv Termoelektrarne Brestanica am PAPIROTI AERO PAPIROTI Ob prazniku občine Krško čestitke in dobre želje vsem občankam in občanom. AERO PAPIROTI, vse iz papirja, d.o.o. sedež posl.: 8270 Krško, Tovamiška 14, Slovenija p.p. 69, tel.: + 386 (0) 7 488 27 00, fax: + 386 (0) 7 488 27 40 e-mail: papiroti@aero.si http://www.aero.si Praznujemo z dobrimi občutki Občina Krško praznuje. Smo po- vezani v trdno skupnost, ki te- melji na medsebojnem razume- vanju ali smo vsaj na poti do tja, se poraja vprašanje ob prazniku, ob katerem se velja ozreti na minulo delo, da bi potem zmo- gli tlakovati jutrišnjo pot. Že ustava in Evropska listina lokalne samouprave narekujeta, da se vse vrti okoli nalog, ki jih je občina Krško dolžna izvaja- ti v interesu lokalnega prebivalstva. Skupnost, ki podpira ra- zvojne načrte organizacije, pa je gotovo želja vsake ustano- ve. Tudi naše. Enoznačnega odgovora na vprašanje, če smo v minulem letu storili dovolj, verjetno ni, je pa dejstvo, da smo poskušali slediti smeri, ki bi bila prava za vse. Na področju družbenih dejavnosti, ki obsegajo kulturo, sport, predšolsko izobraževanje, osnovno šolstvo, socialno varstvo, zdravstvo in mladinsko dejavnost, je Občina Krško financira- la z zakoni določene tekoče naloge. Sicer pa so za nami ve- čji projekti, ki imajo in bodo imeli svoj pomen za prihodnji razvoj. Zagotovitev prostorov Glasbeni soli z obnovitvijo sta- rega hotela na Vidmu, vzpostavitev fakultete za energetiko so gotovo med njimi. Kam v bližnji prihodnosti? Pripeljati vse aktivnosti tako daleč, da bomo lahko čim prej začeli z izgra- dnjo bazena in osrednje knjižnice v Krškem, z obnovo gradu v Brestanici, z izgradnjo telovadnice pri OS Jurij Dalmatin, obnovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem, obnovo OS Le- skovec in Raka, investicijskimi aktivnostmi na stadionu Mati- ja Gubca, ki se bo lahko razširil v vsebinsko poln športni kom- pleks. Na področju urejanja prostora smo si v prvi vrsti prizadevali, da bi zagotovili prostor gospodarstvu, kjer ima vsak razvoj po- zitivne učinke tudi v novih delovnih mestih. Tako smo pričeli z odkupovanjem zemljišč v industrijski coni Vrbina, zaokroži- li poslovno cono Dmovo, medtem ko na poslovne površine na vhodu v mesto ravno v tern času prihajajo novi investitorji. V prihodnosti bomo vso potrebno skrb posvetili tudi vzposta- vljanju in opremljanju zemljišc za stanovanjsko gradnjo (Pol- ka, Dolenja vas, Loke...) Na podroqe komunalne infrastrukture je poleg izvajanja re- dne dejavnosti med največjimi po vrednosti in obsegu prav gotovo izgradnja kanalizacijskega sistema Krško, ki ga bomo s ciljem trajnostnega razvoja naših krajev predvidoma zaklju- čili v letu 2008. Med doseženim je 19.774 m obnovljenih cest in posodobitve po posameznih krajevnih skupnostih, 11 kilo- metrov položenega vodovoda, pa tudi nadaljevanje sanacije od neurja poškodovanih objektov. V okviru področja gospodarske dejavnosti pospešeno obna- vljajmo in pridobivamo nove stanovanjske enote. Pospešuje- mo malo gospodarstvo s subvencioniranjem razvoj nih pro- gramov v podjetjih, subvencioniramo kmetijsko dejavnost ter podpiramo promocijske aktivnosti na področju turizma. Številne aktivnosti so za nami, tudi takšne, ki niso vedno vi- dne na prvi pogled, aktivnosti, za katere ni dovolj, da jih za- vedeš v finančnem dokumentu, kot je proračun; za njihov potek in uspeh je v prvi vrsti potrebno sodelovanje med vsa- kim slehemim členom lokalne samouprave. Občinska uprava tu gotovo nosi eno najvidnejših in odgovornejših vlog, da so njene naloge izvedene v prid prebivalcev občine Krško. Zato v tern duhu naša pot ni le v birokraciji, za katero pogosto ve- Ijajo stroga pravila in togi občutki. Poleg strokovnega delova- nja želimo biti predvsem učinkovita in ljudem prijazna upra- va. To je tudi pogoj, da lahko praznik občine praznujemo z dobrimi občutki. Po pooblastilu župana na mestu direktorja, Melita Čopar •F6KT EFEKT Krško d.o.o. Cesta 4. julija 25, 8270 Krško Tel.: 07/49 02 860 Pridružujemo se vzpodbudnim voščilom ob prazniku občine Krško. LDS UKULNA DEMOKMCU* UOVENUf www.lds.si Spoštovane občanke, spoštovani občani! Čestitamo vam ob prazniku občine Krško. Želimo vam veliko medsebojnega razumevanja in poslovnih uspehov. Občinski odbor LDS Krško SLOVENSKA NACWNMNA STRANKA www.sng.si ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU! RUDAR SENOVO Poslovanje z nepremičninami, gradnje, storitve in trgovina Senovo d.o.o. Telefon; 07 48 81 940, fax: 07 48 81 957, CKO 4, 8281 Senovo, e-mail: sta.rudar(S>siol.net Oft prazniku občine Krško vam iskreno čestitamo in ielimo, da bi še naprej skupaj skrbeli za lepšijutri. numip OBČANKAM IN OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO. Numip inženiring, montaža. vzdrževanje in proizvodnja d.o.o., Knezov štradon 92, 1000 Ljuuijana Podružnica: Krško, CKŽ 135e, 8270 Krško Tel: 01/42 04 380 E-mail: info@numip.si Faks: 01/42 04 383 Internet: www.numip.si m PRAZNIK OBČINE KRŠKO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Prireditve ob prazniku PETEK, 1. junii2007 . Ob 1800 Dnevno-nocni športni turnir Mladinske točke Veliki Kamen Igrišče pri OS Koprivnica (Prostovoljno gasilsko društvo Veliki Kamen) . Ob 1900 Orgelski večer Dvorana v parku (Glasbena sola Krško) SOBOTA, 2. junij 2007 . Ob730 -Juris na Bohor« - 6. tradteionalni pohod (Jablance, Javornik, Koprivnik, Bohor) Zbirno mesto na Jablancah (PD Bohor Senovo) . Ob8°° 12. mednarodno prvenstvo Nerezin v podvodnem ribolovu Nerezine, otok Lošinj, Republika Hrvaška (Društvo za podvodni ribolov Pozejdon Krško) • Ob9°° Pohod po poti Josipine Hočevar (HoČevarjev trg, Trfka gora, Vlnska klet, Narpel) Zbirno mesto na Hočevarjevem trgu (Turistično društvo Krško) . Ob9°° 36. mednarodni plavalni miting - Krško 2007 Olimpijski bazen Term Čatež (Plavalni klub Celulozar Krško) • Ob930 10. mednarodni hitropotezni Sahovski turnir Nekdanja Srednja tehnična sola Krško (ŠK Triglav Krško) . Od1000do2300 6. odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu Športna dvorana Srednje sole Krško (Thai boxing klub Scorpion Krško) • Ob11°° »2. Kolesarski vikend v občini Krško« 3. kronometer za Pokal Slovenije za amaterje, veteran« in ien- ske Cesta ob Savi pri PGE Krško (Kolesarski klub Olimp Krško) . Ob 1700 Prihod kolesarjev maratona: -Poritivna energija 2007« Gasilski dom Krško (Prostovoljno gasilsko društvo Krško) . ob 1900 »Zapojmo, da nam bo lepo« Gasilski dom Vihre (Društvo ljudski pevci »Pšenični klas« Vihre) . Ob20°° »Pesem nas druži- Dvorana Osnovne sole Koprivnica (Kulturno društvo »Anton Aškerc« Koprivnica) NEDEUA, 3 junij 2007 . Ob8°° Valid turnir v fuzbalu za pokal Krajevne skupnosti KrSto polje Igrišče na Drnovem (Sportno, turistično in kulturno društvo Neviodunum) . Ob 1000 »2. Kolesarski vikend v obctni Kriko- 3. maraton po obcini Krško Parkirišce pred Občino Krško (Kolesarski klub Olimp Krško) . Ob 1000 »Župnija odprtih vrat- Župnvjska cerkev svetega Ruperta na Vidmu (Županija svetesa Ruperta Krško ¦ Videm ob Savi) . Ob 1400 Mednarodni ITF teniški turnir - Krško 2007 - finale Teniška igrišca Krško (Teniški klub Krško) . Ob 1400 Smučarskf skoki za pokal občine Krško Športno-skakalni center Spodnje Dule (Sportno društvo Oora) . Ob15°° Kasaške dfrke s promodjo posavskega konja Hipodrom Brege (Konjeniški klub Posavje Krško) . Ob 1800 »PrepeMce pod kozolcem« - koncert Dvorana Glasbene šole Krško (Kulturno društvo Žarek Dolenja vas) PONEDELJEK, 4. junij 2007 . Ob8°° -Mladi ustvarjalci v sliki in glasbi« - likovna kolonija Osnovna sola Jurija Dalmatina Krško (OŠ Jurija Dalmatina Krško, Glasbena šola Krško in Županija svete- ga Ruperta Krško - Videm ob Savi) . Ob 1800 40-letnica karateja v Krškem Dom svobode Brestanica (Karate klub Triglav) . Ob 1900 Gala koncert najboljSh učencev kitare Giasbene sole Krlko Dvorana v parku (Glasbena sola Krško) • Ob20°° »Monday night Big Bend Fest in Peter Erskine« Kulturni dom Krško (Big Band Krško) TOREK, 5 JUNIJ 2007 . Ob17°° »Mtadi ustvarjald v sliki in giasbi« - otvoritev razstave in orgel- ski koncert Župnijska cerkev svetega Ruperta na Vidmu (OS Jurija Dalmatina Krško, Glasbena sola Krško in lupanija svete- ga Ruperta Krško - Videm ob Savi) • Ob 1900 »Odgovorno starševstvo« - predavanje Dvorana v parku (Društvo Družina in livljenje) SREDA, 6. junij 2007 • Ob 1200 Svecana otvoritev prostorov Ljudske univerze Krško Dvorana v parku (Ljudska univerza Krško) • Ob 1600 Otvoritev obnovljenega pokopališča in Šolske uHce v Brestanid Pokopališče in Solska ulica v Brestanici (Občina Krško in Krajevna skupnost Brestanica) • Ob 1800 Kulturni »SONČKOV« večer Kulturni dom Krško (Društvo za cerebralno paralizo »Sonček« Posavje) • Ob 1800 Zaključni koncert najboljših učencev Glasbene sole Krško Dvorana Glasbene sole Krško (Glasbena sola Krško) ČETRTEK, 7. junij 2007 • Ob 1600 Otvoritev stanovanj na šolski ulici Šolska ulica v Krskem (Občina Krško) PETEK, 8. junij 2007 . Ob 1600 Otvoritev mostov na Senušah Senuse (Občina Krško in Krajevna skupnost Senuše) • Ob 1700 Gasilsko tekmovanje Gasilski dom Senuše (Krajevna skupnost Senuše) . Od 1700 Ocenjevanje žganja in sokov Kobile - družina Šribar (Etnotoška zbirka Šribar Kobile) . Od1800do2300 »Mladinski kulturni festival 2007« Staro mestno jedro Krškega (Klub Zvezda) (Mladinski center Krško) . Ob 1900 »Puselsank 2007« Vinogradniška kmetija Kerin, Straža pri Krškem (Vinogradniška kmetija Kerin) • Ob 1900 » dr. Gregor Stare: Discipliniranje teles v športu« • predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Avla Doma XIV. divizije Senovo (Društvo Karbid Senovo) . Ob2000 »V vrtincu čustev« - plesna predstava Kulturni dom Krško (Anika - svet plesa in zabave) SOBOTA, 9Junij 2007 • Ob9°° Strelsko tekmovanje z vojaškim orožjem Letališce Cerklje ob Krki (Združenje slovenskih častnikov, Občinsko združenje Krško) . Ob 1000 Mednarodno srečanje modeiarjev Modelarsko letališče v Žadovinku pri Krškem (Modelarski klub Krško) • Ob 10°° JKA SHOTOKAN prvenstvo Slovenije do 20 let Osnovna sola Leskovec pri Krškem (Klub borilnih veščin Dren) • Ob 1000 Ustvarjalna delavnica in ART za otroke Park v Krškem (Ustvarjalnica v Krškem) . Ob 1000 »2. plesni vikend v občini Krško« Mednarodno odprto prvenstvo »Krško open« v standardnih in la- tinsko ameriikih plesih Športna dvorana Srednje sole Krško (Plesni klub Lukec) . Ob1100 Proslava ob dnevu izgnancev Grad Rajhenburg, Brestanica (Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945) • Ob 1400 Proslava ob 50-letnici Združenja soferjev in avtomehanikov Kr- sko Lovski dom na Trški gori (Združenje šoferjev in avtomehanikov Krško) . Od1500do2300 »Mladinski kulturni festival 2007« Staro mestno jedro krškega (Klub Zvezda) (Mladinski center Krško) • Ob 1900 Speedway dirka za Zlati znak občine Krško in za pokal Franca Babiča Stadion Matije Gubca Krško (AMD Krško) NEDELJA, 10. junij 2007 . Ob8°° Vinogradniški pohod Zbirno mesto Pri Tišlerju na Zdolah (Vinogradniško društvo Zdole) . Od15°° Tradictonalni pohod po Ajdovski potl Zbirno mesto na Trgu v Leskovcu (Zavod Vrbov Log) . Ob 1700 Slavnostna akademija ob SO-letnici delovanja Zveze kulturnih društev Krško Dvorana v parku (Zveza kulturnih društev Krško) • Ob 1830 "2. plesni vikend v občini Krško« Državno prvenstvo v show plesih za formacije Športna dvorana Srednje sole Krsko (Plesni klub Lukec) • Ob20°° -Nepozabne melodlje sveta« - samostojn) koncert Moškega zbo- ra Svoboda Brestanica Kulturni dom Krsko (KD Svoboda Brestanica) SREDA, 13. junij 2007 . Ob8°° Start kolesarskega maratona Krsko • Dunaj 2007 Parkirišče City Hotel Krško (ŠTD Balanca Krsko) PETEK, 15. junij 2007 . Ob8°° Turnir v malem nogometu Igrišce OŠ XIV. divizije Senovo (Sportno društvo Senovo) SOBOTA, 16. junij 2007 • Ob 1000 Državno prvenstvo v amaterskf radiogoniometriji (Lov na Hsico) Gostišče Ribnik, Brestanica (Radioklub Krsko) . Ob 1700 Proslava ob 60-letnici Zveze lovskih družin Posavja Lovski dom na Trški gori (Zveza lovskih družin Posavja) Osrednji prireditvi ob prazniku občine Krsko: • Ob17°° Siavnostna akademija s podetttvijo priznanj Občine Krško Kulturni dom Krško (Občina Krško) . Ob19°° Kulturno-zabavno druženje nas občank in občanov Ptoščad pred Kulturnim domom Krško (Občina Krško in Zavod Regio) Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31.5. 2007 PRAZNIK OBČINE KRŠKO 13 Names and likenesses of Stan Laurel and Oliver Hardy licensed by Larry Harmon Pictures Corp , U.S.A. Laurel & Hardy seal © 1997 Larry Harmon Pictures Corp. EUvjttji. I AVTOMOBILSKA ZAVARGVANJA . ."V triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. ZAVAS SMO NA SEDEŽU OBMOČNE ENOTE KRSKO PODAUŠALI DELOVNI ČAS: Sklepanje avtomobilskih zavarovanj od ponedeuka do petka: od7.-17.ure Telefonski številki: 07 4818 201 07 4818 254 Cenitev in likvidacija skod OD PONEDEUKA DO PETKA: OD 7.-17. URE TELEFONSKAŠTEVILKA: 07 4818 256 ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO! 14 PRAZNIK OBČINE KRŠKO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Mmm ¦ metalna Metalna Senovo d.o.o. Titova 52, 8281 Senovo Tel.: 07/488 18 00 Fax: 07/488 18 18 E-pošta: metalna.senovo@siol.net "Odkritje temelji na tem, da vidite tisto, kot vidijo vsi in razmišljate kot nihče drug." Albert S. G. Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku. I 51 - 8280 Brestanica, Cesta prvih borcev 51, Tel.: +386 (0)7 480 IS 00, fax: +38« (0)7 480 15 60, mM .-pduropack.si, www.duropack.si Duropack I Tespack d.o.o. Wyodba pal-e'kja ÜpaketU H . Smo občina, ki gradi regijo Kdaj, če ne ob prazniku občine, razmišljati o njej. 0 občini, ki gradi regijo Posavje, regijo s po- sebnim strateškim pomenom za našo državo. Tako se v zadnjih letih v naš prostor umeščajo ve- Uki državni projekti, katere nad- grajujemo in usklajujemo z našimi potrebami in zahtevami. To nam narekuje hiter in včasih tudi prehiter tempo v našem vsakdanjiku. Rezultati današnjega dela niso vidni takoj, zato včasih potrebujemo tudi nekaj potrpežljivosti in dobre volje pri določenih projektih, predvsem pa racionalno načrtovanje izvedbe. Mislim, da je obdobje, ki se je začelo že nekaj let nazaj, in obdobje prihodnjega desetletja tisto, ki bo dodobra spremenilo podobo naše regije. Z minulim delom smo v ob- čini Krško lahko zadovoljni, saj dosedanje načrtovanje in pri- zadevanja v praksi že kažejo rezultate. Aktivnosti, ki so bile v preteklem obdobju usmerjene v veliki meri na prostorskem in lastniškem pridobivanju površin za poslovne cone, tako na gospodarskem področju kakor na področju zmanjševanja ne- zaposlenosti prinašajo pozitivne učinke. Pri svojem delu in načrtovanju pa občina pomemben poudarek namenja clove- skim virom. Da bi lahko odgovorila na izzive, ki jih ponuja go- spodarsko okolje, je bila v letu 2004 ustanovljena Fakulteta za logistiko. Nov člen v verigi razvoja visokega šolstva pa bo bodoča Fakulteta za energetiko, ki naj bi prve študente vpi- sala že v študijskem letu 2008/2009. 7. junij, praznik občine Krško, je posvečen spominu na sreč- no vrnitev izgnancev, na prve krške žrtve in na borce, ki so z življenjem branili svoj dom. Praznik v teh dneh pa praznu- jejo tudi nekatere krajevne skupnosti, ki v našem prostoru predstavljajo temelj lokalne samouprave. Delo na terenu z Ijudmi in za ljudi je ključno poslanstvo občine Krško, saj se lahko tako najhitreje seznanimo s potrebami in željami na- ših občank in občanov. Zakonodaja na različnih področjih na- laga čedalje več administrativnega dela, kar nas včasih od- daljuje od konkretnih težav, a si bomo prav zato v bodoče v zakonsko predpisana določila javne uprave prizadevali vne- sti nove elemente kot povezovalni člen med občani in občin- sko upravo. Povezovanje, sodelovanje in posluh za drug dru- gega so hkrati smer, v katero usmerjamo naš pogled. Pa ne le na dan praznika. Prijetno praznovanje občinskega praznika želim, Ana Nuša Somrak, podžupanja Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. V SKRBIZA VAŠO VARNOST G7-Posavje, druiba za varovanje d.o.o. Cesta kriiklh žrtev 135/c, 8270 KrSko tsl.: 07 488 16 04, fax: 07 488 16 43 wyvw.g-7.si V Javnem zavodu Poklicna gasilska enota Krško so zaključili s projektom prenove svojega dispečerskega teleko- munikacijskega centra, ki bo dispečerjem na sedežu enote omogočal kvalitetnejšo in sodobno telekomunikacijsko povezavo z uporabniki ali s svojimi operativnimi enotami na terenu. Zaposleni v zavodu so v posodobitev centra vložili veliko svojega lastnega dela, nabavo in montažo več deset tisoč evrov vredne sodobne elektronske opreme pa je kot ustanoviteljica zavoda omogočila občina Krško v okviru planiranih investicijskih sredstev letošnjega proračuna. Z novo pridobitvijo se zaposleni v PGE pridružujejo čestitkam k prazniku občine Krško in želijo občanom Krškega čim manj razlogov za interveniranje gasilcev in reševalcev. Spoštovane obcanKe, ^^^T spoštovani občani občine Krško, j^^B želimo vam ^^^ veliko dobrega počutja in veselja pri praznovanju vašega praznika, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. ^^HKLa 16 PRAZNIK OBČINE KRŠKO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Vsem občankam in občanom Občine Krško čestitamo ob občinskem prazniku. infra Izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o. Trg svobode 9, Sevnica tel.: 07/81 63 800 Kmeetra zadruga Krško z.o.o. www.kz-kreko.si Rostoharjeva 88 info@kz-krsko.si 18270 Kiško tel.: +386 (0)7 48 82 500 Slovenija faks: +386(0)7 48 82 515 Smo največji pridetovatec dolenjskega posebneža - cvlčka, vina priznanega tradicionahiega poimenovanja (P.T.P.) Iskrene čestitke ob občinskem pflKku! PUSTITE SE lyzVAJATI - VIMSKA KLET KRŠKO f_ Minister za zdrav/e opozarja: prekormmo p$e alkohola Skodu/e zdravju! STEKLARSTVO VUČAJNK Stavba pri Žitu obdelava ravnega stekla okvirjanje in prodaja slik termopan, ogledala galerija umetniških slik prodaja slikarskih platen prenova vaših oken terenska montaža Cenjenim stranjkam se zahvaljujemo za Leskovec - I GoM17-8270Ki«o«T«lj0749212S9>Gsiii:Mt6«343 Crawford PSC Paičdoo Krška vas 28e, Krška vas 07 49 59 059 07 49 59 313 čestitamo ob prazniku občine Krško. tlOßTIKULTUßfl. PLfisiTflZf in bQÜ\Ct d.o.o. 8250 BREŽICE, Gornji Lenart 28/a Tel.: 07/ 49 62 074 Tel.: 07/ 49 61 281 Brežice d.o.o. Telefon Drevesnica Rimš: 07/49 75 023 Direktor: 07/499 30 15 Faks: 07/ 49 62 074 E-mail: hpg2@siol.net - izdelava in izvedba hortikultumih načrtov - ozelenitve in vzdrževanje zelenih površin - proizvodnja in prodaja okrasnih, gozdnih in topolovih sadik - izvedba vseh vrst gradbenih del pri urejanju okolja - druga gradbena dela - odkup lesnih gozdnih sortimentov KOPRON P«mwä «wttoÄtca ( Cirje 6, 8274 Raka, toi.: 07/ 81 464 10 fax: 07/ 81 464 20, GSM: 041/ 60 68 16 (gips plošče, profili, pritrdilni material, vijaki...) - SISTEMI @me*ang ¦rj.^J - PERLITE (suhi estrihi) - ALUMINIJASTE STROPNE OBLOGE - - ALUMINIJASTE FIKSNE ŽALUZIJE - BRISOLEJI - DEKORATIVNI DODATKI - ŠTUKATURE Tpe&lclanto o& o6&naAe>m, toatMuAu/ RESTAVRACIjF^J| "StfcVESTER Rnka 113. RAKÄÜei-rO7'Qi A^ <>* '•¦¦¦•, KDIIJO NMÖ«»; ¦ MAEKE1 I fezf ^LApiC^j NEDELJSKA KO'SlLA .^ NEVIODVNVM GRADBENIŠTVO, KOMUNALA IN VZDRŽEVANJE VIPSO d.o.o. Titova 101, 8281 Senovo, Tel.: (07) 49 71 320, Fax: (07) 49 71 321 e-pošta: vipso@email.si Vsem obČankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Krško. SL - inženiring ms' m ¦------------------------------------------------------ F Za vas gradimo stanovanja v Krmelju Stanovanjsko-poslovni objekt Krmelj Investitor: SL-inženiring Borst d.o.o. ¦ Borst 12 B, Cerklje ob Krki Informacije: | PE Krško. tel. 07 490 22 67 Velikost stanovanj: od 34,58 nr do 73,08 m' Cena: od 1.205,33 do 1.277,70 EUR/m Čestitamo ob prazniku občine Krško. Kgl alvasorjeva I5iknjižnica Krško ¦ Ob obctnskem prazniku obctne Krško se našim ustanoviteljem zahvaljujemo za dobro in konstruktivno sodelovanje ter izražamo pričakovanje, da bo v letošnjem letu tudi nova zgradba VaJvasorjeve knjižnice Krško v starem mestnem jedru dobila prve idejne obrisc. Ti naj bi ob enem izmed prihodnjih praznikov postali tudi resničnost - kultumo, informacijsko, študijsko in družabno središče za vse generacije naših občanov in prebivalcev nove pokrajine. Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku, na&im obiskovalcem pa v teh toplih dneh, ki prihajajo, zelimo veliko dobrega branja z naših polic. Kolektiv Valvasorjeve knjiinice Kriko GLASBENA ŠOLA KRŠKO Kolodvorska 2, 8270 Krško Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si Iskrene čestitke in vse dobro zelimo našim občankam in občanom ob prazniku naše občine Krško. Naj čestitka velja v imenu vseh zaposlenih Glasbene šole, njenih učenk in učencev. Izkoriščamo tudi priložnost, da se zahvalimo mnogim delovnim organizacijam, zavodom, posameznikom, staršem in naši lokalni skupnosti, da so razumeli naša hotenja in nas podpirali pri delu z mladimi. Naj tako tudi ostane. Na svojstven način bomo spoštljiv praznik obeležili na mnogih prireditvah, ki so posvečene občinskemu prazniku. Veselimo se Vaših obiskov! tl^MUA Pivnica APOLON d.o.o., gostinstvo in turizem, Dalmatinova 3 Krško, tel.: 07/ 49 • 02- 360 JEDIPO NAROČILU PIZZE MALICE CATERING (pogostitev izven lokala) TESTENINE ZAKLJUČENE DRUŽBE do 40 oseb (po dogovoru) Vabljenl! f|i OELOVNI ČAS: (vsak dan) PON-PET 8 - 24 SOBOTA 8 - 01 NEOELJA11-23 ^ Našim gostom se • zahvaljujemo za zaupanje in čestitamo ob prazniku občine Kr&ko. VBREŽICAH SMO ZA VAS ZGRADILI NOVA STANOVANJA N* Izjwnnl foftac0? v Bnthah v bližini tryovskaga centra, vrtea, zdnvstvenega doma, bolniSnic«, avtobusna postaj» smo zgradtti zdrava stanovanja x izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garatami In dvigali. Velikost od 47 m' do 91 m'. PROST1H JE ŠE NEKAJ STANOVANJ. VmagMmamatilt Cena stanov*n>. j2iMlMnHHIMRftM(!or z garatnimi prostori od 74.500 EUR do 136.200 EUR. Informacijo: SL. - inženiring Borit 12b, 8263 Cerklje ob Krk! MDB 2a, 8273 Leskovec pii Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63 18 PRAZNIK OBČINE KRŠKO Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 pošOm KFtŠKO citi/ RESTAVRACIJA I ^¦utffcSj^KiKiwulKSSif^EHCnfii^E&lKS^vU^ßsivt^^^l L KOVINSKO PODJETJE d.O.o. Kl |\i| Ulica 11 novembra 49 W\ 11 TI 8273 Leskovec pri Krškem Posiovno proizvodni Objekt LESKOVEC Občankum in občanom, poslornim partnerjem in vsem prijateljem festitfimo ob prasniku občine Krško. Tai 07,48 52 395.48 82 33G. fax: 0743 82 392 e-mail: kim@siol.net WTlgrad BegroCKiÄc ¦ armirano betonski montažni objektl ¦ armirano betonski piloti za globoko temeljenje Ob prazniku občine Krško čestitamo vsem občanom in želimo veliko osebnih in poslovnih uspehov. Begrad Krško proizvodnja In gradbeništvo, d.o.o. Vetlka vas 62 8273 leskovec pri Krskem tel.: 07 488 11 00 www begrad.si ObzorniK Spoštovane bralke in braid, tudi letos, ie deseto leto zapored, smo or- Sanizacije, sospodar- ske družbe in podje- tnike povabili k objavi dobrih želja in voščil ob prazniku občine Krško, v kateri opravljajo svo- jo dejavnost ali sodelu- jejo z njenimi občani. Precejšen del povablje- nih se je vabilu odzval in tako ob svoji pred- stavitvi hkrati podprl prizadevanja založni- ške hiše Neviodunum, da vsi prebivald Posav- ja še naprej brezplačno prejemajo svoj časopis. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo! Uredništvo ObžorniK [krskoI prispevki: redakciia@Dosavie. info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781 marketing: marketinc€uiom/-iii/ o/jciiii/tiiin če*s(Atusii& 06 posavje INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE info Odl.junija2007 ponovno na svetovnem spletu: www.posavje.info Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31.5. 2007 IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO 19 Praznik občine Krško 2007 Občina Krško praznuje občinski praznik. Obeležila ga bo z več kot šestdesetimi prireditvami in dogodki, ki bodo po različnih krajih naše občine potekali od 26. maja do 16. junija 2007. Osrednja slovesnost bo na dan praznika, v četrtek, 7. junija 2007 v Kulturnem domu Krško, ko bomo na slavnostni aka- demiji podelili tudi priznanja Občine Krško, po njej pa letos prvič pripravili druženje z ob- čani in predstavitev krajevnih skupnosti. Med letošnjimi prejemniki ob- činskih priznanj so: dobitnika Velikega znaka Jože Habinc in Šolski center Krško-Sev- nica; Znak Občine Krško bodo prejeli Franc Rakar, družba AERO Papiroti d.o.o in Zve- za šoferjev in avtomehani- kov Krško; Priznanja pa Janja Blatnik, Elizabeta Križanič, Alojz Kerin, Damjan Pavlin in podjetje NUMIP d.o.o podru- žnica Krško. Rdeča nit tokratnega praznika bo tudi avizo domačega skla- datelja Dejana Učakarja, ki je glasbeno podlago pripravil posebej za to priložnost. Avi- zo bo atribut prepoznavnosti dogajanja ob občinskem pra- zniku tudi v prihodnjih letih, saj bo sestavni in nepogrešlji- vi del vseh prireditev, uvršče- nih v program. Premierno ga bodo učenci in učitelji Glasbe- ne sole Krško odigrali na slav- nostni akademiji. Med več kot šestdesetimi pri- reditvami, ki bodo pospremile tokratni praznik občine Krško, so tudi otvoritve novih prido- bitev. Dandanes, ko povpraše- vanje po stanovanjih presega ponudbo, se posebej veselimo simbolične predaje ključa na- jemnikom novih stanovanj, ki jih je Občina Krško z rekon- strukcijo nekdanjega objekta vrtca pridobila na Solski ulici 14. Gre za štiri stanovanja, tri dvosobna in trosobnega, v ne- posredni bližini OŠ Jurija Dal- matina, investicija pa znaša dobrih 344 tisoč evrov. Dan pred tern, 6. junija, je v pro- gramu praznika tudi otvoritev prenovljenih prostorov na Dal- matinovi 6, kjer je dolga leta delovala Glasbena sola Krško, sedaj pa so namenjeni delo- vanju Ljudske univerze Krško. Ob tej priložnosti bo Občina Krško v uporabo predala tudi obnovljene poslovne prostore v pritličju istega objekta. Tega dne bomo v Brestanici namenu slovesno predali še razširjeno pokopališče. Z 290 tisoč evrov vredno investici- jo bo KS Brestanica pridobi- la prostor za raztros pepela, prostor za skupni žarni pokop, prostor za pokop ob prekopih grobov, 576 žarnih mest in 32 grobov za klasični pokop. Po- leg širitve poteka tudi gradnja pomožnega gospodarskega objekta, ki bo služil za hram- bo orodja in odrov, pokopali- šče pa bo pridobilo tudi večji prostor za parkiranje; doda- tnih 11 parkirnih mest. V na- slednji fazi je predvidena ob- nova mrliške vežice, ki bo zahtevala dela pod nadzorom Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, ker se objekt nahaja na varovanem obmoqu. Občina Krško je načrtu obno- ve sledila tudi na Solski uli- ci v Brestanici. Tarn bomo 6. junija slovesno prerezali trak na rekonstruirani cesti z novo zgrajeno javno razsvetljavo in pločnikom do sole, urejen je tudi del Dovškega potoka ter postavljen nov most čez potok Lamberščica. Občina Krško je zamenjala tudi obstoječe ko- munalne vode, investicija pa velja 542 tisoč evrov. V petek, 8. junija, bomo na Senušah v uporabo predali dva 5 in pol metrov široka mosto- va z enostranskim pločnikom, ureditvijo dela struge potoka. Tako bo zagotovljena poplav- na in prometna vamost ter iz- gled kraja. Vrednost investici- je znaša nekaj manj kot 184 tisoč evrov. Program prireditev je pester, zato povabljeni k obisku! Zasnovo in potek praznika so na novinarski konferenci predstavile predstavnice Občine Krško s podžupanjo Ano Somrak (v sredini) na čelu. ELKROI V času praznika občine Kr- ško vam v prodajalni El- kroj v Krškem voščijo s popustom. Dobrodošli! Ponovno praznik na hipodromu Brege KRŠKO, BREGE - Konjeniški klub Posavje Krško ima bogato tradicijo, saj se dopolnjuje osem desetletij njegovega delovanja. Lahko se pohvalijo, da so bili v lanskem letu med 18 slovenskimi klubi po tekmovalnih uspehih na pe- tem mestu. Na leto pripravijo nekaj tekem, ena izmed njih so že tradidonal- ne kasaške dirke, organizirane ob prazniku občine Krško. Razvijati so zače- li tudi galopske nastope s konji in preskakovanje ovir. V zadnjem času veliko naporov vlagajo v ureditev lastniških razmerij na hipodromu, saj je zemljišče v lasti večih lastnikov. Že osem let pa klub vodi Jože Habinc. V nedeljo, 3. junija, bodo ob 15. uri na hipodromu Brege prišli na svoj račun ljubitelji konj in kasaškega tekmova- nja. Konjeniški klub Posavje organizira ob počastitvi ob- činskega praznika že tradi- cionalne velike kasaške dir- ke. Steza na hipodromu men 1000 m in spada med stan- dardne steze, ki ustrezajo vsem svetovnim normativom tekmovalnih stez. Hipodrom na Bregah se ponaša med vsemi slovenskimi hipodro- mi z najboljšimi kilometr- skimi časi. Priprava na veli- ko tekmovanje od ureditve prog do celotnega hipodro- ma poteka Ijubiteljsko, saj so člani zagrizeni volonterji, ki poprimejo za vsako delo, kar se jim poplača z obiskom občinstva. Računajo na ude- ležbo blizu 100 tekmovalnih konj iz vse Slovenije. Pred pričetkom dirke se bo pred- stavilo Posavsko konjerejsko društvo Krško-Brežice-Sevni- ca, za konec pa bo dogodek popestrila še dirka domačih konjskih dvovpreg. Otrokom do 15. leta starosti so omo- gočili prost vstop. Seveda bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, domače dobrote pa bodo ponudile članice Aktiva kmečkih žena. M. K. M. Konjske vprege v značilni tekmovalni drii Razigrani mladi Evropejci KRŠKO - V petek, 25. maja, je v Kulturnem domu Krško in pred njim potekala zaključna prireditev natečaja Evropa v šoli, ki ga je or- ganizirala Zveza prijateljev mladine Krško. Na zaključni prireditvi so izvedli koncertno pred- stavo Harmonije Evrope, v avli doma je bila na ogled razstava izbranih likovnih in fotografskih del, sledilo je družabno srečanje mentorjev, na ploščadi se je odvijal zabavni program, na stoj- nicah pa so predstavili najrazličnejše promocij- ske izdelke. M.K.M. Občina Krško objavlja celoletni Javni razpis za sofinanciranje dogodkovv občini Krško za leto 2007, ki jih organizirajo subjek- ti, ki delujejo na območju občine. 0 vseh podrobno- stih razpisa si lahko prebe- rete na spletni strani www, krsko.si. kjer je objavljena razpisna dokumentacija, katero lahko prevzamete v času uradnih ur tudi v Ka- binetu župana. Dodatne in- formacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Metka Resnik, tel. 07/49-81-201, e-mail: metka.resnik® krsko.si. Prijave se bodo obravnavale mesečno. Otroci na obisku pri Ani Lokanc RAKA - Drugo starostno skupino vrtca pri osnovni šoli Raka obi- skuje 19 otrok, njihova povprečna starost pa je 5 let. Če po- množimo število otrok (19) s povprečno starostjo otrok (5), dobimo številko 95. In prav toliko je bila pred kratkim sta- ra druga najstarejša krajanka Rake gospa Ana Lokanc. Otroci so jo obiskali na njenem domu, ji čestitali za rojstni dan in jo razveselili s skromnim darilom, ki so ga izdelali sami, ter pri- srčnim programom. Gospa Ana je skupino otrok pričakala v do- mači hiši na Selah, kjer že dolga leta živi z eno od svojih hčera. Pred hišo sta učenca, ki sta spremljala skupino, raztegnila me- hova na harmoniki in veselo zaigrala. S pesmijo so otroci vsto- pili v hišo, se predstavili in slavljenki zapeli pesem za rojstni dan. Gospa Ana in vsi njeni domači so ganjeno postušali in gle- dali poskočne otroke, ki so se ob skladbi Na Golici tudi veselo zavrteli. Po kratkem druženju je sledila še pogostitev s slavno- stno torto in skupinica se je od slavljenke poslovila. T.B. O prometu največ vesta Luka in David LESKOVEC - Pred tukajšnjo osnovno solo je v četrtek, 17. maja, potekalo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je tre- tje leto zapored organiziral Svet za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu občine Krško. Tokrat je sodelovalo 23 učen- cev iz petih osnovnih šol (Senovo, Krško, Leskovec, Podbočje in Raka), ki so tekmovali kot kolesarji, ter sedem dijakov prve- ga letnika krike srednje sole, ki so se pomerili na kolesu z mo- torjem. Teoretičnemu preizkusu znanje je sledilo tekmovanje v spretnostni vožnji na poligonu, nato pa še vožnja po cesti. Kot pravijo organizatorji, je v prometnem znanju mladih vi- den napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, saj se pozna delo mentorjev na šolah. Tokrat sta se najbolj izkazala Luka Bevc iz OŠ Leskovec pri Krškem med kolesarji ter David Davidovič iz Srednje šole Krško med motoristi, ki sta se 26. maja v Kra- nju pomerila še na driavnem tekmovanju. Priznanja in nagra- de najboljšim, zmagovalca sta dobila kolo oziroma motoristično opremo, sta skupaj podelila prejšnji predsednik sveta in pobu- dnik tekmovanja Ivan Petrišič ter novi predsednik sveta Cve- to Srsen. Pri izvedbi tekmovanja so pomagali še izpitni center Upravne enote Krško, Policijska postaja Krško, avtošole in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov. P. Pavlovič Tekmovali so kolesarji in motoristi Sprememba namenske rabe zemljišč V občini Krško v tern času po- tekajo aktivnosti za pripra- vo Prostorskega načrta občine Krško. Pobude in predloge za spremembo namenske rabe zemljišč lahko oddate do 15. julija 2007 na sedežu Občine Krško ali pri posamezni Kra- jevni skupnosti. Občina Krško je v fazi izde- lave strokovnih podlag za opredelitev namenske rabe zemljišč za opredelitev proi- zvodnih, obrtnih dejavnosti, poselitve in za to potrebne in- frastrukture. Za kakovostno pripravo prostorskih doku- mentov je potrebno pridobi- ti pobude vseh subjektov, ki pomembno vplivajo na razvoj vseh vrst dejavnosti na obmo- čju občine Krško. Pobude ob- čanov in gospodarskih subjek- tov pomenijo usmeritev pri analizi spreminjanja namen- ske rabe prostora, ki jo dolo- ča nedavno sprejet nov zakon o prostorskem načrtovanju. V času priprave Prostorskega načrta imajo priložnost tudi vsi tisti, ki kljub pridobljenim dovoljenjem še nimajo vrisa- nega stavbnega zemljišča, da uskladijo razhajanje med re- alnim stanjem in stanjem v prostorskem aktu. K pobudi je potrebno priložiti ustre- zna dovoljenja z opredelitvijo gradbene parcele, na osnovi katere se bo uskladila namen- ska raba zemljišč. Prispele pobude se bodo pre- učile v fazi analize priprave strokovnih podlag za poseli- tev. Slednje bodo predstavlje- ne na posameznih Krajev- nih skupnostih, kjer se bodo na delovnih sestankih lastniki zemljišč lahko seznanili z na novo definiranimi strokovni- mi opredelitvami. občinakrSko 20 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31.5. 2007 Infrastrukturne ureditve V kulturnem domu na Blanci je potekala predstavitev izgra- dnje infrastruktumih ureditev v okviru Državnega lokacijske- ga načrta HE Bianca na obmo- čju gradnje, ki sega v območje Gomjega, Dolnjega Brezove- ga in Blance. Predstavniki Ob- čine Sevnica in javnega podje- tja Infra d.o.o. so predstavili aktivnosti in postopke v prete- klem obdobju in trenutno sta- nje projekta, projektanti vo- dnogospodarskih in cestnih ureditev pa so predstaviU reši- tve in načine urejanja na ob- močju HE Bianca. Na območju Gomjega Brezovega je pred- videna zaščita železniške pro- ge s kamnito oblogo, ureditev poljskih poti in pol zapomic, nadvišanje terena na Gomje Brezovškem polju, regulacija Žrvinskega potoka in Zdenske- ga grabna. Predviden je ener- getski nasip s kamnito oblogo in tesnilno zaveso s kolesar- sko stezo po nasipu. Na ob- močju Dolnjega Brezovega je predvideno nadaljevanje viso- kovodnega energetskega nasi- pa s kamnito oblogo in tesnil- no zaveso s kolesarsko stezo po nasipu, regulacija Kolar- jevega grabna, predvidena je tudi izgradnja novega iztoč- nega kanala iz čistilne napra- ve Inplet. Na območju Blance pa je predvidena izgradnja ob- voznice, prestavitev cestno že- lezniškega prehoda, regulacija Čanjskega potoka in Blanšcice ter ureditev dostopov do vode. Na desnem bregu Save predvi- dena zaščita Dolenjega Bošta- nja pred 100 letnimi vodami, na območju Radne je predvi- deno zavarovanje brežin s ka- mnito oblogo ter ureditev po- toka Konjsca ter lokalne ceste ob potoku. Na območju Loga je predvidena regulacija Loškega potoka z rekonstrukcijo dosto- pne ceste, nadvišanje Loškega polja, regulacija potoka Miv- ka in Globoškega potoka. Na- dalje je predvidena regulacija potoka Kamenca, izgradnja pi- lotne stene, nadvišanje glavne ceste G1-5, regulacija Impolj- skega potoka z rekonstrukcijo ceste ob potoku. Predvidena je tudi sonaravna ureditev Ma- čjega potoka, nadvišanje tere- na Impoljca in izgradnja nove- ga iztočnega kanala iz čistilne naprave Impoljca. Na območju med Impotjco in hidroelektrar- no Bianca je predvidena rekon- strukcija oziroma nadvišanje glavne ceste G1-5 in regulaci- ja Čagoškega potoka in potoka Podtum. Ob koncu obeh pred- stavitev so poročevalci kraja- nom podali posamezne odgo- vome na njihova vprašanja in pojasnili posamezne nejasnosti v zvezi z ureditvami. Podane so bile tudi informacije o uredi- tvah izven območja državnega lokacijskega načrta za hidroe- lektrarno Bianca in bodo smi- selno dopolnjevale ureditve ob hidroetektrami Bianca. Dograditev vrtca v Loki V ponedeljek, 21. maja 2007 je v Podružnični šoli Loka pri Zi- danem Mostu Občina Sevnica slavnostno podpisala pogodbo za dograditev vrtca pri podružnični šoli Loka pri Zidanem Mostu z iz- branim izvajalcem Remont d.d. iz Celja. Pogodbena vrednost in- vesticije, ki naj bi bila konča- na konec letošnjega koledarske- ga leta, znaša 263.950,46 EUR brez DDV oz. v višini 316.740,55 EUR z 20 % DDV. Projekt dogra- ditve se bo sofinanciral iz inter- ventnih sredstev Ministrstva za šolstvo in sport. Po podpisu sta iiJban Kristijan Jane in direktor Bogomir Amon položila tudi te- meljni kamen. Prireditev so s svojim nastopom popestrili učenci podružnične sole Loka ter otroci iz obeh enot vrtca Ciciban Sev- nica, ki komaj čakajo na nove prostore. Poloiitev temeljaega kamna (foto: V. Zupancic)_________ Posodobitve in rekonstrukcije na državnem cestnem omrežju Na Občini je bil sestanek v zvezi stanja projektov na driav- nem cestnem omrežju na območju občine Sevnica. Sestanka sta se poleg podžupana Srečka Ocvirka in sodelavcev iz občinske uprave, udeležila predstavnika upravljavca državnih cest Direk- cije Republike Slovenije za ceste ter konzultantskega podjetja DDC iz LjuWjane, ki sta odgovoma za planiranje in izvedbo pro- gramov investicijskih posegov na državnem cestnem omrežju za območje Posavja. Na sestanku so bile obravnavane strateške in aktualne investicije na državnih cestah, za katere se občina Sevnica še posebej zavzema, to pa so: nadaljevanje postopka za izgradnjo podvoza pod Trebanjsko železnico v Dolenjem Bošta- nju, uvedba in pospešitev postopka za dodatne infrastrukturne ureditve, ki so predvidene ob izgradnji HE Boštanj - gre pred- vsem za most na Logu in pločnike na Radni ter nadaljevanje po- stopka za izgradnjo novega nadvoza nad železnico v Šmarju in celovite ureditve Hermanove ceste. V pogovorih o aktualnih in- vesticijah, katerih izvajanje je predvideno že za letos, pa so se dotaknili predvsem izvedbe prve etape rekonstrukcije Kvedro- ve ceste, od rondoja Šmarje do Ajdovca, nadaljevanja gradnje hodnikov za pešce ob Planinski cesti, od rondoja Šmarje do mo- stu pri Kopitarni, razširitve regionalne ceste in gradnje hodnika za pešce skozi Orehovo in rekonstrukcije regionalne ceste v Kr- melju od Mercatorja proti stari soli. Posebej je bila obravnava- na tudi problematika umestitve poslovnega centra Spar v nave- zavi s predvideno rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Sevnico, zlasti z vidika ureditve križišca pri avtobusni postaji. Sodelovanje z novima občinama v Mirnski dolini Z delitvijo občine Trebnje sta v Mirnski dolini nastali še dve novi občini, Mokronog - Trebelno in Šentrupert. V tern prostoru se je porodila ideja o medsebojnem povezovanju in sodelovanju za vzpostavitev ustreznega podpomega okolja za hitrejše in uskla- jeno razreševanje razvojnih in drugih problemov Mirnske do- line. Za ta namen so krajevne skupnosti, nekatera podjetja, podjetniki in posamezniki ustanovili družbo, ki bo opravljala to- vrstne naloge in izdelala območni razvojni program Mirnske do- line. Predstavniki so v pogovoru s podžupanom Srečkom Ocvir- kom predstavili idejo o projektnem sodelovanju tudi z Občino Sevnica, katere del je Mirnska dolina. Ko bo izdelana strategija, ki bo temeljila na oceni stanja, se bodo razgovori o možnostih sodelovanja nadaljevali. Obnova cestnih odsekov Župan Kristijan Jane se je se- stal s predsedniki nekaterih gradbenih odborov, ki pripra- vljajo vse potrebno za obnovo cestnih odsekov v odročnejše zaselke občine Sevnica. Občina bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomagala pri ob- novi tovrstnih cestnih odsekov, saj sicer zaradi njihove dolžine in majhnega števila gospodinj- stev samo s prispevki krajevne skupnosti in krajanov se dolgo ne bodo obnovljeni. Občina si prizadeva, da bi v naslednjih letih vsem občanom omogoči- la dostop do naselij po asfalti- ranih lokalnih in krajevnih ce- stah. V teku je popis stanja krajevnih cest, ki ga izvajajo krajevne skupnosti. Na osnovi zbranih predlogov bo narejena ocena predvidenih vlaganj in terminski plan obnove cestne- ga omrežja v občini. Majska seja Občinskega sveta občine Sevnica Svetniki Občinskega sveta Ob- cine Sevnica so na 6. redni seji svetniki sprejeli odlok o loka- cijskem načrtu za poslovno cono Krmelj. Območje pred- videne poslovne cone na skraj- nem južnem delu naselja Kr- melj zavzema skupno površino velikosti cca 6,0 ha. Prednosti bodoče poslovne cone so v do- bri prometni dostopnosti z di- rektno prometno navezavo na regionalno cesto, ki poteka v neposredni bhzini. V poslovni coni bo urejenih sedem grad- benih parcel velikosti od 5700 m2 do 7800 m2, za gradnjo po- slovnih objektov s pripadajoči- mi manipulativnimi in parkir- nimi površinami. Z lokacijskim načrtom se načrtuje uredi- tev nove dovozne ceste z ure- jenimi dovozi do posameznih gradbenih parcel, parkirišca za osebna in tovorna vozila, ploč- nike z javno razsvetljavo ter komunalno in energetsko in- frastrukturo poslovne cone. Predvidena je gradnja večjih proizvodno servisnih objek- tov, predvsem za dejavnosti, ki so v tern prostoru že priso- tne (žagarstvo, lesni izdelki, kovinarska dejavnost...). Spre- jem odloka omogoča nadaljnje postopke za odkup zemljišc in pripravo prostorskih dokumen- tov, ki bodo kmalu omogočili gradnjo novih poslovnih objek- tov v Krmelju, kjer je že zgra- jen nov poslovno stanovanj- ski objekt. Svetniki so sprejeli tudi odlok in pravilnik o tržnem redu na Kmečki tržnici v Sevni- ci, ki je locirana v novem delu mesta ob parkirišču pred ban- ko in hotelsko trgovskim cen- trom. Vsako sredo in soboto bomo Sevničani lahko na tern mestu kupovali blago domačih pridelovalcev. Svetniki so se strinjali tudi z osnutkom pra- vilnika o ohranjanju in spodbu- janju razvoja kmetijstva in po- deželja v občini za programsko obdobje 2007-2013, na katere- ga mora izdati soglasje še mi- nistrstvo, in določa vsebino ter oblike pomoči kmetijskim pri- delovalcem iz občinskega pro- računa. Svetniki so izdali po- zitivna mnenja kandidatom za ravnatelje OS Bianca, OS Ane Gale Sevnica, OS Milana Majc- na Šentjanž in Srednje sole Sevnica. Naslednja seja občin- skega sveta bo predvidoma v mesecu juliju. Seja občinskesa sveta (foto: V. Zupančič) Gradnja centralne čistilne naprave Župan Kristijan Jane se je se- stal z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobni- kom in njegovimi sodelavci. Pogovarjali so se o skupnem koordinatorju za Posavje ob gradnji čistilne naprave in o informiranju javnosti. Obči- na Sevnica je ministrstvo za- prosila tudi za dodatna sred- stva, ki jih bo potrebovala za izgradnjo centralne čistilne naprave. Ministrstvo bo po- skušalo zagotoviti dodaten de- nar, saj brez širše pomoči tega zahtevnega projekta občina sama ne bo mogla izvesti. Z letošnjim letom se je spreme- nil tudi sistem porabe taks iz naslova obremenjevanja oko- lja zaradi odpadnih voda, zato so predstavniki občine mini- stra seznanili tudi z načrti po- rabe teh sredstev, ki se zbere- jo v občini Sevnica. S predstavniki Holdinga Slo- venske elektrarne in javnega podjetja Infra pa se je župan pogovarjal o sočasnem izva- janju infrastrukturnih uredi- tev v mestu Sevnica ob na- črtovani izgradnji centralne čistilne naprave s kanalizacij- skim omrežjem in ureditva- mi zaradi izgradnje HE Blan- ca. Upamo, da bo zaključek izbire izvajalca za projektira- nje in gradnjo čistilne naprave minil brez pritožb in se bodo lahko aktivnosti lažje medse- bojno koordinirale in usklaje- vale. Dogovorili so se za redno koordinacijo in stalno sode- lovanje pri izvajanju zahtev- nih posegov v prostor v mestu Sevnica. Sredstva za financiranje razvojnih projektov Strokovni delavci občinske uprave so se s predstavniki Regional- ne razvojne agencije in podjetja Oikos d.o.o. pogovarjali o pri- pravi projektov, ki jih bo občina prijavila na razpis v letih 2007- 2009 za pridobitev sredstev za regionalne spodbude. Vsi razpisni pogoji žal še niso popolnoma dorečeni, v času od priprave pro- računa občine pa do sedaj, ko je prišlo tudi do nekaterih strate- ških sprememb, ki bodo vplivale na programe, ki jih bo možno prijaviti na razpis. Upamo, da bo Občina kljub temu lahko izpol- nila zahtevane kriterije razpisa in pridobila sredstva, ki jih nuj- no potrebuje iz izvedbo razvojnih projektov. Investicije v KS Loka pri Zidanem Mostu Župan Kristijan Jane se je sestal s predsednikom Krajevne sku- pnosti Loka Francijem Strajnarjem. Pogovarjala sta se o letošnjih investidjah v tej krajevni skupnosti in o načrtovani obnovi Loške- ga trga in cerkve ob praznovanju 800 letnice župnije, ki bo nasle- dnje leto. Objekte Sadjarstva Bianca v Loki pa je možno preure- diti za druge namene, zato je potrebno tudi s pomočjo krajevne skupnosti in občine poiskati možnosti za preureditev v poslovno stanovanjski objekt. V kraju ostaja nedorečena tudi usoda objekta blagovnih rezerv, ki je v lasti driave in bi ga bilo možno uporabiti za druge namene. Aktivnosti v te smeri se bodo še nadatjevale. Trg v Loki (foto: V. Zupančič) Otvoritev nove bivalne enote DUO Impoljca v Boštanju Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je v stanovanjski hiši v Boštanju odprl že tretjo dislocirano enoto. Družinska obli- ka življenja ponuja nekaterim stanovalcem večje možnosti za ohranjanje in razvijanje samostojnosti in neodvisnosti. Stano- valci v največji možni meri sami prevzemajo pobudo in odgo- vornost za lasten način življenja. Strokovno podporo zagotavlja mobilna služba v obsegu kot jo stanovalec želi ali potrebuje. Odprtja enote so se udeležili številni domačini, svojci oskrbo- vancev in gostje. Direktorici Milki Cizelj in kolektivu je za vse dosežke čestital tudi župan Kristijan Jane, ki je stanovalcem zaželel prijetno bivanje v Boštanju. Direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milka Cizelj (foto: L. Udovč) Vodooskrba v KS Studenec Občina Sevnica skupaj s Krajevno skupnostjo Studenec pripravlja projekt oskrbe s pitno vodo. Župan Kristijan Jane se je s predse- dnikom krajevne skupnosti Mihaelom Metelkom pogovarjal o na- daljnjih postopkih izbora izvajalca del. Finančna sredstva so za- gotovljena v proračunu občine in v finančnem načrtu krajevne skupnosti. Občina uspešno izvaja določila strategije vodooskrbe v občini, ki predvideva združevanje manjših vodovodnih sistemov in njihovo upravljanje v skladu z zakonodajo. Posavski obzornik - leto XI, številka 11, četrtek, 31.5. 2007 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE 21 Pričetek gradbenih del za čistilno napravo Brežice V občini Brežice se že od nekdaj prizadevamo, da bi okolje, v katerem živimo, ohranili čim bolj čisto in urejeno. Prav zaradi tega Občina Brežice med ostalim vlaga v čistilne naprave, kanalizacije in kakovo- stno ravnanje z odpadki. Z namenom izboljšanja kva- litete okolja smo zato že ne- kaj časa usmerjeni k projek- tu izgradnje čistilne naprave, dograditve obstoječe kanali- zacije mesta Brežic s kanali- zacijskimi zbiralniki ter izgra- dnje kanalizacijskega sistema za okoliška naselja. Ker občina sama ne zmore za- gotoviti tako velikega finanč- nega zalogaja, smo se odločili za črpanje evropskih sredstev za izgradnjo čistilnih naprav. Občina Brežice je v ta namen že v tetu 2003 podpisala po- godbe za črpanje mednaro- dnih sredstev iz ISPA progra- ma, ki v občini Brežice pokriva izgradnjo kanalizacijskega sis- tema in centralne čistilne na- prave Brežice. Za čistilno napravo Brežice je Občina Brežice že sprejela lo- kacijski načrt, odkupila ze- mljišča in pridobila okoljsko dovoljenje, prav tako so bile pridobljene tudi služnostne pogodbe. Tudi s strani Ministrstva za fi- nance smo pridobili soglasje, za kar smo morali novelirati že izdelano investicijsko do- kumentacijo, uskladiti načrte razvojnih programov države z občinskimi načrti ter spreje- ti občinski proračun, skupaj z načrtom razvojnih programov. Na podlagi soglasja Ministrstva za finance ter usklajene razpi- sne dokumentacije smo v letu 2005 tudi izvedli javni razpis za izbor izvajalca del, ki je potekal od decembra 2005 do meseca maja 2006. Na javnem razpisu je bilo izbrano podje- tje Primorje d.d. iz Ajdovšci- ne, s katerim je Občina Bre- žice v juniju 2006 slavnostno podpisala pogodbo za izgra- dnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Brežice. Primorje d.d. je nato v skla- du s sprejetim terminskim pla- nom napredovanja del pripra- vilo projektno dokumentacijo in pridobilo gradbeno dovo- ljenje za predmetno investici- jo, uredilo gradbišče in izvedlo pripravljalna dela. Tako je pri- stopilo k izvedbi del in v me- secu maju 2007 so stekla za- četna gradbena dela izgradnje kanalizacijskega sistema in či- stilne naprave Brežice. Lokacija čistilne naprave se nahaja ob nasipu jugovzhodno od naselja Mostec in bo posta- vljena na nasutem platoju, z ograjenim področjem velikosti 100,00 m x 60,23 m v skupni površini 5.010 m2. Projekt kanalizacijskega siste- ma in čistilne naprave Breži- ce, naj bi bil zaključen v roku treh let. Omenjeni projekt ob- sega projektiranje in izgra- dnjo čistilne naprave s kapaci- teto 13.500 PE (populacijskih enot), 2.000 m3 zadrževal- nih bazenov ter kanalizacij- skega sistema v skupni dolži- ni 8,5 km. Čistilna naprava Brežice bo s svojo velikostjo v končni fazi pokrivala potrebe po čiščenju odpadnih voda v naseljih: Bre- žice, Bukošek, Cundrovec, Ča- tež, Dobova, Gabrje, Glogov Brod, Gornji Lenart, Loče, AAali Obrež, Mihalovec, Mostec, Ri- gonce, Sela in Veliki Obrež. Za Občino Brežice je to do- slej največja investicija na področju varstva okolja, saj njena vrednost znaša kar 7.128.637,37 € in je delno sofinancirana iz ISPA progra- ma Evropske unije (38 % oz. 2.708.882,2 €), delno s strani taks(22%oz. 1.568.300,22 €) in Ministrstva za okolje in pro- stor(24%oz. 1.710.872,97 €) ter proračuna Občine Brežice (16%oz. 1.140.581,98 €). Celotna investicija se je načr- tovala fazno in se bo kot taka rezultirala z izboljšanim učin- kom čiščenja, zmanjšanjem emisij v vode iz virov onesna- ževanja, varovanjem in zašci- to vodnih virov ter sanacijo vi- rov onesnaževanja v naseljih. Občani Brežic smo lahko po- nosni, saj lahko zagotovo tr- dimo, da bo čistilna naprava Brežice, ki je sedaj v fazi iz- gradnje, skupaj s čistilno na- pravo Obrežje, ki od oktobra 2006 deluje za naselja krajev- nih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem ter či- stilnimi napravami, ki se pred- videvajo v prihodnje v Krški vasi, Globokem in v Artičah, znatno prispevala k čistejšemu in bolj prijaznemu okolju za vse nas in naše zanamce. 0 vseh nadaljnjih aktivnostih pri izgradnji čistilne naprave Brežice vas bomo preko medi- jev sproti obveščali. Ivan Molan, župan Občine Brezice Tekmovanje brežiških gasilcev DOLENJA VAS PRI ART1ČAH - Na lepo urejeni domačiji družine Kramžer v Dolenji vasi pri Artičah ali na Tlakah, kakor pravijo za- selku domačini, je v soboto, 19. maja, potekalo občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Brežice. Ta je bila organizator leto- šnjega občinskega tekmovanja. ob logistični podpori članov Pro- stovoljnega gasilskega društva Spodnja Pohanca, ki pokriva s pri- pravljenostjo in v primerih intervencij tudi območje Dolenje vasi pri Artičah, kjer poteka meja z občino Krško. Po besedah pred- sednika PGD Sp. Pohanca Franca Goriška se je v dopoldanskih in popoldanskih urah pomerilo skupno 40 ekip, ki so jo sestavlja- li pionirji, mladinci, članice in člani. „Tovrstna tekmovanja pa so hkrati tudi pokazatelj," je povedal Gorišek, „da imamo opera - tivno usposobljene člane, četudi vsa društva nimajo tekmovalnih ekip, ali pa niso zastopana v vseh tekmovalnih kategorijah." Si- cer pa pod okriljem Gasilske zveze Brežice, ki jo kot predsednik vodi Mihael Boranič, deluje skupno 33 gasilskih društev, od tega 31 prostovoljnih društev in dve industrijski društvi. B. /A. PosIP - Posavje izziv in priložnost miJuinsKiccnTCRBRCzict: pobop ^^^^^^^^^^QQ^^^g flh prlloftrtovt Drugo mesto PoslPovega natečaja 2006/2007 je zasedla Inida Sinančevič s projektom Zdraviliški zavod PŽO za bolnice obolele za rakom na dojki Razmišljanje o PoslPu... Pri PoslPu je bilo res dobro in odlično, ker menim, da si vsak posameznik nabira iz- kušnje in razna znanja. Vidi, kako se stvari delajo, lahko poveže znanje iz predmeta gospodarjenje podjetij in po- kaže svoje sposobnosti. Kot udeleženka delavnic menim, da so bile delavnice koristne in zanimive. Naučili smo se teorijo videti v praksi. Brez Polonine pomoči ne bi prišli tako daleč. Razlaga je bila razumljiva in jasna. Vsak po- sameznik je lahko Polonino razlago in pomoč izkoristil v poslovnem načrtu. Vsak se je prav tako pokazal v svoji luči, vendar ni nihče bil slab. Ko- nec koncev je cilj PoslPa ob- čutiti poslovni svet. Sama sem pri delavnicah do- bila voljo, velika možnost je, da se ti odprejo nova vrata. Kajti PosIP ti pripomore pri razvijanju prihodnosti in am- bicij. Moja uvrstitev med pr- vih pet mi je vlila voljo do uresničitve mojih želj, sanj in tega poslovnega načrta, ki sem ga naredila. Menim, da je PosIP res do- bra stvar, ki bi jo moral vsak mlad izkusiti, ker si bo s tern v prihodnosti veliko pomagal in pripomogel. Prav tako je to ena velika izkušnja in odskoč- na deska za napredek. Poma- ga pa tudi pri nadaljnjem šo- lanju. V glavnem, na kratko povedano, vse pozitivno. Predstavitev ideje... Rehabilitacijsko-zdraviliški center, organiziran kot zaseb- ni zavod PŽO (Premagovanje Življenjskih Ovir) bo name- njen izključno strankam, ki so obolele za rakom na dojki, saj je teh vsak dan več (v Slo- veniji jih na leto zboli okoli 1000, število pa še narašča). Le-tega v Sloveniji in dru- god po svetu še ni, vendar bi bil zelo koristen, saj dajemo premalo poudarka na to bole- zen, ki raste iz dneva v dan bolj. Namenjen bo tudi osta- lim ženskam, ki bodo ime- le možnost pregleda. Tako se bodo lahko prepričale, da so zdrave. Prav tako pa bo cen- ter obsegal trgovino, v kateri bo možnost kupiti dermatolo- ške izdelke. V celotni men pa gre za za- vod, ki bo zdravil pacient- ke na njihov najboljši način in jim poskušal nazaj pribli- žati staro življenje. Ponujali bomo vse od posebne hrane, posebnih terapij in masaž, tematskih večerov, kjer bodo lahko pozabile na skrbi oz. težave, predavanja, tekmo- vanja v balinanju, medita- cijo, plesne večere, izlete, različne bazene, telovadni- ce in vsekakor zelo znane in odlične psihologe. Zgrajen bo iz velikega objek- ta, v katerem se bodo obi- skovalke počutile kar se da najboljše. Celotna zunanja površina pa bo vrtnarsko ure- jena (stezice, poti, ribnik). Za PosIP Inida Sinančevič Prepojeni s plesom BREŽICE - JS RS KD - Območna izpostava Brežice je orga- nizirala plesni spektakel, regijsko revijo plesnih skupin Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Oder brežiškega Pro- svetnega doma je oživelo enajst skupin, kjer so prevlado- vale posavske skupine. Revijo sta strokovno spremljali Nina Meško in Petra Pikalo, revi- jo je povezoval Amir Tokič, Simona Rožman Strnad pa je skupi- nam za sodelovanje podelila priznanje. Na regijskem tekmovanju so sodelovale skupine, ki so bile izbra- ne na območnih srečanjih, in sicer: iz Novega mesta Plesno dru- štvo Terpsihora - Skupina za balet III s Pekarno Miš Mas, koreogra- fija in mentorstvo Regina Križaj Babačič, in Skupina za sodobni pies s plesom Znova in znova, koreografija in mentorstvo Sabi- na Schwenner; iz KD Kostanjevica na Krki Plesna skupina Harle- kin - Otroška reprezentativna s plesomVesele hiške, koreografi- ja in mentorstvo Lucija Kuntarič, ter Članska reprezentativna s plesom Nemir, koreografija Kjara Starič, mentorstvo Lucija Kun- tarič; 1. razred Glasbene sole Krško se je predstavil z Ožigalkarji, koreografija in mentorstvo Rosana Horvat; Plesni klub Lukec Kr- ško se je predstavil zAntonino in Anjo, ki sta predstavili Pajacka, koreografija in mentorstvo Sara Levičar, Mladinsko plesno skupi- no, ki je uprizorila Čas, koreografija in mentorstvo Sara Levičar, ter z Akapelo - Sebastijan, Luka in Matic, koreografija in mentor- stvo Sebastijan Vodlan; plesna skupina Unique, Anika-Svet plesa in zabave iz Leskovca pri Krškem z Minuto v sekundi, koreografija Sanja Antolič in mentorstvo Ana Antolič-Miler; KaBavidas Pelera iz Brežic je prikazala Preplet, koreografija in mentorstvo Rosa- na Horvat, revijo pa je zaključila tudi brežiška skupina Akroba- tik Brekaers, KD k.u.t. GAS s plesom Iz novega sveta, koreografi- ja Akrobatik Breakers in Dominik Černelič (tudi mentor). N.J.S. GREGOVCE - Brežiška sekcija Citroen kluba Slovenije je minulo soboto pripravila tradicionalni Citroenov raid. V Prečni pri Novem mestu se je zbralo okoli 35 starodobnikov, v organizirani koloni, z zastavo, ki jo je prinesel padalec, so krenili skozi Novo mesto do Otočca. Tarn se je začel tekmovalni del, ki se ga je udeležilo 21 vozil, ti so imeli turistično kontrolne točke v Pleterjih, Klunovih toplicah in na gradu Brežice. Predsednik sekcije Damir Zalokar pravi, da na raidu šteje iznajdljivost, saj naj bi na poti uživali in jo prevozili s dm manj kilometri, tako da čas ne šteje. Cilj je bil na prireditvenem prostoru Rio Grande v Gregovcah na Bizeljskem, kjer so podelili nagrade najboljšim, se zabavali z Bogomirjem Bogovčem, zaigral je tudi Peter Dirnbek, ob taborjenju pa so za druženje izrabili športno prireditveni prostor. Udeleženci poudarjajo vzdrievanje dobri navad voznikov na cesti, druženje vseh generacij in seveda ohranjanje starih vozil. _________________________________________________S^ Z BAG-om iz roda v rod BREŽICE - Na odru Prosvetnega doma Brežice je letošnja Brežiška akademija gimnazijcev (BAG) predstavila lepo uprizorjeno prire- ditev, ki so jo naslovili »Iz roda v rod«, kar seveda pomeni, da so številni spremljevalci v dvorani spremljali in z aplavzi navdušeno nagrajevali mlade, ki so jih vodili po različnih ljudskih izročilih, s poudarkom na slovenskih. Takoj v začetku so poudarili, da se ne razumejo zgolj na hamburgerje in mašila kot so »full« in »cool«, temveč jih še kako zanima, kdo so, kje so in od kod so njihove korenine, zato so zavrteli kolo časa bogate zakladnice dedišcine, vrednot, ki so še žive in bodo - verjamejo - preživele. Z njimi so spremljevalci podoživeli vse od zapete Igraj kolo, Bala- do o desetnici, slovenske ljudske pesmi, venček narodnih z Ijud- skimi godci, Kurentov lik, ponarodelo Tri planike, spomin na brata Grimm, ki sta bila zavzeta zbiralca ljudskega izročila, saj v njunih pravljicah otrod še danes lahko spoznavajo temeljne resnice ži- vljenja, ter prav zato dali priporočilo, naj odrasli otrokom berejo pravljice. Sprehodili so se palčki, prikazali so Jurjevanje po zapi- su Svetlane Makarovič, iz irske kulturne dedišcine so program di- namično dopolnili mornarji, program pa so šegavo s plesom skle- nili gimnazijci, ki so člani skupine FS Oton Župančič iz Artie. Sicer pa je bila ena od številnih pomembnih misli povezovalk programa tudi ta: »Starih šeg ne zatreti in novih vseh ne sprejeti!« Program in sceno so pripravili dijaki pod mentorstvom profesorjev. N. Jenko S. 22 OBVESTILA Posavski obzornik ¦ leto XI, številka 11, četrtek, 31. 5. 2007 Monday night big band jazz V ponedetjek, 4. junija, ob 20. uri bo v veliki dvorani Kul- turnega doma Krško skupni nastop orkestra HGM (Hrvaška glasbena mladina) in Big Banda Krško, gost pa bo svetovno znani bobnar Peter Erskine. Big bandu Krško se je ponudila izredna priložnost v goste pri- peljati gosta Petra Erskinea, ki se že 30 let nahaja v vrhu svetovne bobnarske elite. Koncert terminsko sovpada s kraj- šo turnejo, ki jo ima orkester HGM z omenjenim gostom v za- četku junija. Peter Erskine je začel z igranjem bobnov pri svojih štirih letih. Odli- kuje se z izvajanjem ra- znovrstnih stilov glasbe. Njegovo prvo večje pro- fesionalno delovanje, leta 1972, je bilo igra- nje v orkestru legen- darnega Stana Kenton- a in dve leti v orkestru Maynarda Fergusona. 1978 se je pridružil sku- pini Weather Report in je v izvrstni kombinaciji z basistom Jaco Pastoriusom pred- stavljal bistven prispevek k uspehu te skupine. V svoji karie- ri je sodeloval s svetovnimi zvezdami jazza, kot so Michael Brecker, Jan Garbarek, Diana Krall, pa tudi simfoničnima or- kestroma Los Angelesa in Birminghama, s katerima je nastopal kot solist. Posnel je več kot 400 albumov, od tega pet s kultno zasedbo Weather Report, vključno z albumom 8:30, za kate- rega je dobil nagrado Grammy. Vbdi tudi lastne zasedbe, s ka- terimi je prav tako posnel vrsto albumov. HGM jazz orkester Zagreb, ki deluje pod okriljem Hrvaške glasbene mladine, sestavljajo mladi hrvaški jazz glasbeniki. Nastal je na osnovi dotgoletnega delovanja poletnega jazz se- minarja Mednarodnega kultumega centra Hrvaške glasbene mladine v Grožnjanu. Orkester deluje s ciljem afirmacije mla- dih nadarjenih glasbenikov in približevanja jazz glasbe mladi publiki. Poleg mnogih nastopov v Hrvaški, je orkester gostoval v Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Italiji, Indoneziji, New Yorku in na Švedskem. Umetniški vodja in diligent orkestra je Sigi Feigl, dolgoletni predavatelj na Jazz univerzi v Gradcu. Big Band Krško je v dolgoletnem delovanju pod vodstvom Aleša Suse dosegel visok kakovostni nivo in na številnih na- stopih v Sloveniji in bližnji tujini promoviral krško občino. Peter Erskine BIG-BAND KK KOLESARSKI KLUB O IMP 2 O4 KRŠKO vas 06 prazni^u O6čine T(rš%p vCjuino vaSi na 3* KOLESARSKI MARATON PO OBČINl KRŠKO UKaM&jomtmKOu&wt nedelja, 03.06.2007, ob 10. uri, igrišce ŠAJSPOH KRŠKO PROGA: MALI MARATON: 19 km ravnine - primeren za otrokc in družine SREDNJI MARATON: 34 km r«vn!ne - pinna en za tiste. ki se bolj redno ukvarjajo s kolesarslco tekreacijo VELIKI MARATON: 8« km ravnine, vzponov in spustov - primeren za bolj tahtevne reixeativce in tekmovalce NAGRADE: Vsak udeleicncc maratona bo prejcl na cilju majico, sporainsko medaljo in toplo malico. Pokale prejmejo: najšicvilčnejSa ekipa. najmlajSi, najstarejSi in najbolj oddaljem udeležcnec prireditve. DODATNIINFORMACUE NA: 040 M3 OS» ali www.olimp9004.com IEvsüiwM socWnl SUM BREZPLAČNE POTI DO ZNANJA v TOČKAH ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, kjer Vas seznanimo z vso izobraževalno ponudbo v Posavju in širše ter pomagamo pri odločanju za izobraževanje in učenje; v TOČKAH ZA SAMOSTOJNO UČENJE, kjer se brezplačno naučite tujih jezikov, računalništva, strojepisja, pripravljate seminarske naloge in klikate po internetu. Center vseživljenjskega učenja Posavje Ljudska univerza Krško Dalmatinova 6, 8270 Krško P O S A V I t info@lukrsko.si www cvzu-posavje.si 07/488 11 70 »Ker znanje uresničuje sanje!« GLASBENA SOLA KRŠKO Kolodvorska 2, 8270 Krško Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si Z velikim zadovoljstvom zaključujemo bogato šolsko leto. Mno- gi nastopi, ki smo jih kreirali z našimi učenkami, učenci s pod- poro njihovih staršev in s pomočjo naših vestnih učiteljev, nam daje elan za še smelejše projekte v naslednjih letih. Seveda bi bili nerealni, če bi trdili, da je bilo vse brez napak in po oku- su vseh, vemo pa, da smo se optimalno potrudili in predvsem s spoštovanjem pristopali k naši celotni dejavnosti. Upamo, da bomo tudi novost (izredni program), ki je obja- vljena na naši spletni strani, izpeljali v veliko zadovoljstvo ve- čine zainteresiranih občank in občanov. Naj velja v tern tre- nutku ponovno vabilo k neobvezujočemu - informativnemu vpisu, ki se bo zaključil konec meseca junija 2007. Vsi, ki delamo z mladino, moramo z velikim razočaranjem sprejeti dejstvo varčevalnih ukrepov naše Vlade. Že več let nismo smeli vpisati več učencev, kot je bilo vpisanih v času, ko so ukrepi začeli veljati. Na tako dobro organiziranem glas- benem šolstvu, kot je v Sloveniji, in na vzgoji mladine nobena država ne bi smela varčevati. Dejstvo, da imajo vsi državlja- ni ustavno pravico do izobraževanja, bi moralo prevladati nad varčevalnimi ukrepi. Morda potem ne bi imeli med mladimi toliko nasilja, ki ga v našem izobraževanju ne poznamo. Zelo nam je žal mnogih razočaranih otrok in staršev, ki ne bodo mogli biti vključeni v program glasbene vzgoje. Sprašu- jemo se, ali ne bi morda zainteresirani in oškodovani starši za- radi odvzema pravice izobraževanja njihovih otrok bili uspe- šnejši pogajalci z resornim ministrstvom. Naši napori, kljub tehtnim argumentom na tern segmentu, žal niso bili uspešni. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomaga- li pri naših prizadevanjih. Učenkam in učencem želimo uspe- šen zaključek šolskega leta na vseh področjih izobraževanja in bogate počitnice. 2. PLESNi ViKENV ¦jHf ^aJ SohpgL9. JUNIJ 20«MF ^uwf&Wb opJmiooi Državno prvcnvKgiiaw plcsih za formacijc Športna dvorana Sr&nj