PROGRAM NOVEGA »MINISTRA« ZA PROSTOR
Treba bo imeti posluh za strokovnjake, pri tem pa ne pozabiti na potrebe ljudi
Janez Skarlovnik je novo ime v naši občini. In tudi v naši občinski hiši. Naslednilk je Jo-žeta Novaka v izvršnem svetu in je na čelu resoija za prostor. Nelahko, obsežno delo. Kake-ga pol leta bo potreboval, da se dodobra razgleda in spozna razvejane in marsikdaj težko rešljive probleme, ki so v gro-supeljski občini povezani s prostorskim urejaniem, varo-vanjem okolja, načrtovanjem prostora, komunalno in cestno infrastrukturo ... Pa še potem mu ne bo lahko, saj so časi ta-ki, da tudi dobrim idejam in trdni volji, da bi se stvari pre-maknile k zaželenemu cilju, stoji nasproti večno pomanjka-nje denarja.
Skarlovnik je redek priimek. Od kod izvira? »S Koroškega. Mislirgčan sem. Tam sem ho-dil tudi v osnovno šolo. Ko se takole pri petnajstih odločaš, kaj bi pravzaprav rad delal v življenju, sem se vpisal na mariborsko srednjo gradbeno. Po njej je bilo treba kar v služ-bo, saj za študij ni bilo denarja. Delal sem v operativi, kjer se mora kaliti vsak gradbeni teh-nik. Ves čas pa nisem nehal sanjati o študiju arhitekture. Spoznal sem, da ga je mogoče uresničiti tudi ob delu. Le da študiraš bolj počasi. In da sem se zato iz operative preselil za mizo, v klasi&en projektivni bi-ro. Delal sem s prof. Košiijem in imam nekaj malega tudi pri tivolskem bazenu. Pa še kje.«
V gradbeništvu so vedno ni-hanja, obdobja, ko je dela veli-ko.in obdobja, ko se manj gra-di. Takrat se je Janez Skariov-nik odločil za urbanizem. Nje-gova streha je 1974 postal ljub-ljanski urbanistični zavod, kjer je preskusil vsa urbanistična področja planiranja od Ljub-ijanskih industrijskih con do stanovanjskega gospodarstva. In do razvoja podeželja, od ko-der je skok v grosupeljski ur-banizem skoraj sam po sebi umeven. Bo huda nova metla?
Svetlolas in modrook, s krat-ko ščetinasto brado, izza kate-re mu hitro uide nasmeh, oceni samega sebe takole: »Ni v moji naravi, da bi bil oster. Sem pa dosleden. Če ne izpeljem, kar sem zastavil, imam občutek, kot da sploh nisem nič počel!«
Trdih orehov mu v grosu-peljski občini ne bo manjkalo. »Občina ima dobre arhitekte. Bilo je tudi veliko idej, ne pa potrebnih planov zanje, ideje je  pač  vedno  treba  najprej
spremeniti v ustrezne urbani-stične dokumente. Komunal-na infrastruktura, cestno pro-metna infrastruktura, stano-vanjsko gospodarstvo, sklad za urejanje stavbnih zem-Ijišč ... kako vsa ta področja organizirati, da bi ne prihajalo do zastojev in do konfliktov z občani?« razmišlja, saj iz iz-kušnje ve, da je ravno njegov resor tisti, ki s svojimi odloči-tvami najbolj neposredno po-sega v življenje ljudi.
Grosuplje - mesto
Prva naloga je, sodi, da končno vzpostavimo v Gro-supljem določene mestne funkcije: oblikujemo mestne forme in organiziramo mestne dejavnosti. Ureditveni načrt je že v zakijučni fazi in ga mora le še potrditi skupščina.
Pošta, telefoni, kabli
Na vrhu spiska nujnih reči je poštni prizidek v Grosupljem. V ryem bo nova telefonska centrala. Graditi naj bi začeli aprila, zdaj zbirajo ponudbe. da bi se lahko odločili za naju-glednejšega izvajalca. Gradili bodo 6, največ 9 mesecev, po-tem pride na vrsto telefonska tehnika. Razširjeno telefonsko omrežje bodo združili tudi z razpeljavo kabelske televizi-je. Investitor bo Gorenje, ki bo potem pobiralo naročnino za priključke.
Avtobusna postaja
Letos bodo poskusili vsaj as-faltirati novo površino desno pri železniški postaji, začrtati talne označbe in postaviti za-časno streho, ki bo potnike va-rovala pred dežjem in soncem. Zadrega, ki jo je še treba rešiti, je prometna dostopnost do no-ve lokacije.
Blagovnica
Kolodvorsko naj bi zaprli za promet in tako dobili prijeten predel za pešce. Pešpot naj bi peljala tudi proti stavbi GPG. ob njej bi imeli prostor lokali za drobno obrt. Nasproti seda-nje občine naj bi zrasla lepa blagovnica. Tudi vso stano-vanjsko gradnjo naj bi v pri-hodnje usmerili v center kraja, zlasti ob Adamičevo. Za indivi-dualno gradnjo, torej za posa-mezne hiše pa je v Grosupljem tako in tako samo še nekaj raz-pršenih parcel. Tudi stara ob-činska hiša naj bi na zgorryem začetku   Kolodvorske   dobila
prizidek, ki bi jo povezal s so-sednjimi zgradbami.
Turistično oskrbovalni center
Načrtovani center pri Mote-lu naj ne bi bil toliko namenjen oskrbi Grosupeljčanov kot naj bi si prizadeval za ekskluziv-nejšo ponudbo, ki bi tja poleg potnikov z avtoceste pritegnil kupce iz Ljubljane. Zanj je že bila izdelana tržna študija in sprejet zazidalni načrt, prido-biti je treba še zemljišča - ne-kaj tega dela je že opravljenega - potem pa poskrbeti za ko-munalno in energetsko oprem-ljenost. Šele potem bo sicer komercialno vabljivi prostor mogoče ponuditi investi-toijem.
Dvori II
Sprejet je bil zazidalni načrt, zdaj se oblikuje delniška druž-ba za športno rekreativni del gradnje, medtem ko za stano-vanjsko zazidavo še ni natanč-nejših programov. Tudi šola pride na vrsto šele v zaključni fazi.
Avtocesta
Od Šmarja do Višnje Gore je zgrajena, zdaj merijo stopnjo hrupa, da bodo tam. kjer bo potrebno, napravili protihrup-no zaščito. Del od Škofljice do Smaija pa terja ogromne pose-ge v naravo, zaradi skromnej-šega denaija morebiti ne bo nared do prihodryega marca, vsekakor pa naj bi se po njej začeli voziti do konca 1992. V kratkem pa bodo na občini in krajevnih skupnostih razgr-nili lokacijski načrt za odsek od Višnje Gore do Biča.
Varovanje okolja
Pripravljeni in tudi potrjen na  skupščini je  dober  pro-
gram, le da ga praktično mai« uresničujemo. »Želimo zapo-sliti strokovnjaka za okolje, ki bi mu hkrati zaupali tudi po-dročje razvoja podeže^a,« po-udarja Janez Skarlovnik. Prva naloga je napraviti kataster onesnaževalcev, na njem pa potem zastaviti lestvico najpo-trebnejših naloig za sanacijo. Za varovaiye okolja je po-membna tudi gradnja povezo-valnega kanala od Smaija do Grosupljega, ki bi šele ponudil vse možnosti za priključevanje sekundarnih, torej lokalnih ka-nalizacijskih omrežij naiy in prek njega na čistilno napravo.
Odlagališče smeti
Stehan s svojo neurejenostjo in zlasti nezavarovanostjo gro-n. Medtem pa, ko smo se dogo-vorili, da ga bomo preuredili, se je v Ljubljani rodil iniciati-ven odbor za pripravo regi-onalnega odlagališča za smeti, kamor jj)i smeti odvažali na le iz vseh ljubljanskih občin, pač pa tudi iz Vrhnike, Kamnika, Domžal, Litije in Grosupljega. Zamisel bo mogoče uresničiti, če bodo vse naštete občine do-volile strokovnjakom iskati primeren prostor za takšno od-lagališče na vsetn svojem ozemlju - dokler takega pro-stora ne najdejo, je Ljubljana pripravljena takoj začeti spremljati vse smeti na Barju, na sedargi deponjji ob Cesti dveh cesaijev in sicer leto ali dve, dokler novo regionalno odlagališče ne bi bilo gotovo.
»Če se do konca aprila ne bomo dogovorili za takšno re-gionalno odlagališče, ne bomo več čakali. Hkrati tudi priprav-ljamo ureditev deponije Ste-han, ki naj bi jo sanirali do pri-hodnje pomladi,« obljublja Ja-nez Skarlovnik. S tem bi rešili enega naših najbolj perečih vo-zlov.
BOGI PRETNAR