Leto IX. V Celju, dne 27. oktobra 1899.1. Štev. 43. jfcfeaj* vaaki petek v tednu. — Dopisi naj se krojijo pošiljati uredništvu iti aicer franknuno. - Kokopiai 86 ne vračajo. - Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne p>* ter od vsake petifc-vrato po 16 kr. aa vwakokr«fc; U večje inserate, kakor tudi za mnogokratoo ineeriranje primerni popust. — Naročnina sa celo leto 3 gld., -» pol M« 1 fM. M kr , za Četrt leia 80 kr., katera naj ne po&ilja: UprarniitTn .Domovine" v Celji. 200 milijonov za topove in 5 milijonov za zvišanje častniških plač. Bliža se čas, ko se snidejo delegacije. Kakor bajka se sliši vest, da namerava naš vojni minister o tej priliki zahtevati novih davkov in naprtiti davkoplačevalcem še večjih bremen. Z edne strani se sicer temu oporeka, z druge pa se ravno tako trdovratno zatrjuje, s kakšnimi nečuvenimi zahtevami namerava plemeniti Kriegbammer najpozneje 1. 1901 stopiti pred zbrane zastopnike obeh državnih polovic. Bodisi, da je kaj resnice na tem, bodisi, da je to vse izmišl eno, na vsak način je treba do skrajnosti obremenjene davkoplačevalce že sedaj opozoriti na pretečo nevarnost. V Avstriji ie vse mogoče! 200 milijonov za nove topove! Grozenska vsota za gospodarski slabotno prebivalstvo, kakor smo Avstrijci. Celo minist&rska predsednika obeh državnih polovic se je piaSita, fcai. dokazuje okolnost, da misli le polagoma, namreč vsako leto počenši z 1901, po 20 milijonov v to svrho iztirjevati. Dočim si hoče vojni minister skupno naenkrat in to že drugo leto to velikansko vsoto izpo8lovati, odlašata Clary in Szell na leto 1901. Toda zakaj? Morda menita načelnika to-in onostranske vlade, da bodo davkoplačevalci 1. 1901 laglje plačali nego 12 mesecev prej?! Ne, marveč dokazati hočeta po svojih poslušnih organih, da so Avstriji novi topovi neobhodno po trebni, ako hoče veljati še nadalje za velevlast Do 1. 1901 namerava se nezadovoljne davkoplačevalce omehčati in jih pridobiti za svoje nakane. Temu pa se je z vsemi mogočimi sredstvi upreti. Nikar naj se naši merodajni činitelji ne sklicujejo na Francosko, Rusijo in Nemčijo, ka- tere države so že upeljale brzostreljajoče topove I v svojih vojskah. To je neumnost. Naša revna, j gospodarski nerazvita, in V3led narodnostnih pre- | pirov razcepljena Avstro-Ogrska se z omenjenimi bogatimi deželami nikakor ne more meriti. Torej mi avstro ogrski davkoplačevalci brez pretečega poloma nikakor ne zmoremo nameravanih novih davkov. Ne moremo pa se tudi za to ne ogreti za nove topove, ker jih ednostavno ne potrebujemo. Od kod nam preti danes vojna? Kar se godi v Afriki, Aziji ali Ameriki, to nas nič ne briga, ker smo ugodno priliko za morebitne pridobitve že zdavno zamudili. Sosedov pa se nam tudi ni bati. Mar naj si omislimo novih topov zaradi Italije! Smešno. Če so pred Menelikom bežali, da jih je srajca komaj dohajala, zakaj ne bi pred nami. Ali potrebujemo nove topove zoper Nemčijo, s katero živimo v prijateljski zvezi! Tudi ne. Morda zoper Rusijo? Že mogoče, toda z našim „sevemim str(ij?(Jjaa utegnemo le takrat v naskrižje priti, storimo veliko neumnost. In čemu to! Političnih pridobitev nam tam doli ni pričakovati, k večjemu bi bilo iskati kaj v gospodarskem oziru. To polje pa so naši politiki že prepustili Ogrom. Iz tega sledi nadalje, da so nameravani milijoni povsem nepotrebni; denar, katerega bi se izdalo za nove topove, bil bi naravnost v vodo vržen. Razun tega pa bi se naša država še pred vsem omikanem svetom osramotila, ako bi trosila krvavo pridelane milijone svojih državljanov za čisto nepotrebne nabave, kakor so ravno topovi; osramotila. bi se Avstrija ako žrtvuje ednemu ministru na ljubo milijone, katere potrebuje nujnejše za povzdigo in razvitek gospodarstva, ki leži še v povojih, in za izobrazbo ljudstva, katero raste po veliki tretjini brez vsake šole liki gozdna živad. Na davkoplačevalcih in posebno na njih zastopnikih pa je, da kot eden mož zavrnejo vojnega ministra, kadar potrka na njih žepe. A motil bi se, kdor bi mislil, da pl. Krieg-hammer nima nobenih drugih boleznij. Nezadovoljni, baje slabo plačani častniki stalne vojske zahtevajo že dalje časa zvišanje plač. Vojni minister je njih mislij in je sklenil, zahtevati v to svrho za začetek prihodnje leto samo letnih — 5 milijonov. Skoro se nam vsiljuje misel, da nam bo zanaprej le za vojake plačevati. Minister želi sicer samo častnikom aktivne vojske plače zvišati. Kaj pa poreko k temu domobranski častniki? Niso li ti ljudje kot oni, in nimajo li i ti enakih potreb in boleznij kakor pri stalni vojski? Gotovo! Tudi ti se prej ali pozneje oglasijo in tako pojde brez konca in kraja. Toda oglejmo si malo častniške plače. Poročnik ima dandanes na Dunaju okoli 1200 gld., sicer pa 900 do 1000 gld. plače. Nadporočnik pride za par sto višje, stotnik potegne na leto zares 1560 do ,1800 gld., ako prištejemo razne doklade. in s temi baje ne more shajati. Ne more baje stanu primemo živeti, in ako je oženjen in ima otroke, ne more jih stanu primerno odgojiti. Recimo, da je temu res tako, ali že res sledi iz tega, da se mora precej na davkoplačevalce seči? Ako ne more svojih otrok stanu primerno s svojo plačo vzgojevati, meni li gospod minister, da mora potem precej ljudstvo globje v žep poseči. Ljudstvo je že preveč obremenjeno, dalje ne more. Ako so pritožbe stotnikov res upravičene, tedaj si lahko minister brez ljudske pomoči pomaga s tem, da zniža nepotrebno visoko število vojaštva. Sicer pa noben pameten človek ne verjame, da stotnik s sedajno plačo ne more izhajati. Kaj še le štabni častniki in generali, ki so naravnost rečeno, knežje plačani, in katerim se LISTEK. Vernih duš dan. Vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom bo moj, In — tvoj, Nocoj se vsul je roj močan, Saj jutri bo vseh mrtvih dan, Vseh mrtvih dan! (S. Gregorčič.) Vseh mrtvih dan!---Tužno se razlega mili glas zvonov iz stolpa vaškega pokopališča. Zdi se mi, kakor bi iz vsakega zvoka odmevale besede: Memento mori! —--- Dež bije na stekla moje sobice; — burja stoka, meša se med žalne akorde zvonov, zadušiti hoče njih slednji refcem: Memento mori! — Zdaj narašča zvonenje, — zdaj ga zopet komaj slišim, dokler se popolnem ne poizgubi v viharju. — Zdaj čujem iz njega strasten upor srca pred usodo, — zdaj zopet njega zadnjo tragedijo.--- Memento mori!---Kam naj ubežim temu groznemu strahu, ki pretresa mojo dušo, ki jo vznemirja in ji ne da obstanka?-- Ven, ven, na prosto! Naj pozabim nekoliko na smrt; saj se mi zdi, da že čutim nje mrzli dih, da vidim nje koščene roke, ki me hočejo ugrabiti, da slišim njene počasne stopinje!-- Pusti me! pusti me!--Ali ne čuješ burnega vtripa mojega vročega srca, ki se boji tvoje mrzlote, ki trepeče pred tvojim ledenim dihom, ki se boji tvojega mrzlega, tesnega ob jema?!--- Ven, — ven, — na prosto! da se ubranim te grozne misli!--A zaman! — Neka čudna moč me vleče na pokopališče, kjer počiva toliko src, nekdaj vročih kakor moje, — strastnih kakor moje.-- Smrt mi diha iz vsake cvetke, iz vsakega venca. — Kamor pogledam: žalostni obrazi. — bleda lica, — solzne oči! Na bližnjem grobu kleči stara mamica, — toči solze po sinu edincu. Revica obtožuje usodo, ob enem se zgraža nad svojo nevero; nje vele ustnice udano šepečejo: „Bog mi ga je dal, — Bog mi ga je vzel; — izidi se njega volja!" — Tam stoji bled mož, obupno opira oči na grob, na spomenik. Pod trdim kamenom so zakopali njegove sanje, — njegove nade, — ljubljeno nevesto.---- Ali ni še dovolj teh žalnih prizorov?! Kamor se ozrem, vse, vse me spominja smrti! A ne!--Glej!--Okoli priprostega spomenika se ovija zeleni bršljan. Nežno pokriva mrzlo zemljo, objema kamen in zakriva celo pismenke na spomeniku. Upanje! — Da! upanje je moja zvezdica, ki naj me vodi, podpira, tolaži! Bršljan je še vedno zelen, in veje so čvrste, četudi je „davi slan'ca pa'la".----- Mrak je že polegel na tiho zemljo in jo zavil v svoja mehka krila. — Še en pogled na gomile, — še en pogled na zeleni bršljan, predno odidem.--Vendar me ne ostavijo še žalostne misli. Koliko vročih src je bilo tega dne na pokopališču, koliko izmed teh bo počivalo prihodnje leto v mrzli gomili?! In tudi sedaj, ko zapisujem te tužne spomine, ponavljajo se mi iste misli. — — Ne bo li morebiti kmalu trohnela v hladni zemlji roka, ki piše te vrstice ?----ker : „Znabiti, da, kdor zdaj prepeva, V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva Molčč trobental bo: memento mori!"--- Otilija F. vkljub temu namerava zvišati dohodke od 500 do 900 gld. Najbolj pa se s prstom kaže na poročnike in nadporočnike, češ, ti so pravi reveži. Kaj so poročniki? Mladeniči v starosti 21 do 26 let. In ne bi imeli 900 do 1000 gld. oziroma 1200 gld. na leto dovolj? Primerjajmo njih plačo s plačo akademično-izobraženih juristov, ki morajo dovršiti dolgotrajne svoje študije, čakati dve ali tri leta, predno stoje glede plače s poročniki na ednaki stopinji. Poleg tega pa se ne sme poza biti, da ima poročnik še to ugodnost, da obeduje skupno s svojimi tovariši po primeroma prav nizki čeni, česar civilni uradnik nima. Čemu rabi tedaj enindvajsetletni človek več nego 1200 gld.? In ako jih res rabi, je li to že dokaz, da se morajo davki zvišati! Da bo poročnik ugodneje živel in se krasneje razveseljeval, zato naj bi moral davkoplačevalec stradati in tarnati. To ne gre! Ako je res gmotno stanje častnikov slabo, tedaj naj se le zboljša, toda nikakor ne na nov račun ljudstva, katero čestokrat nima, da bi si kupilo soli in se obvarovalo biriča. Manj vojaštva, pa bo denarja dovolj. Našim gg. poslancem pa polagamo toplo na srce, naj varujejo za časa interese plačujočega ljudstva. Z. Kaj nam obeta nova vlada? V prvi seji državnega zbora je podal grof Clary »običajno" vladno izjavo, ki je bila sicer sestavljena strogo po vseh pravilih njegovih prednikov. Tu se vrsti zveneča fraza o državnih koristih za visokoletečimi vladnimi obljubami; dotika se stroge jezikovne ednakopravnosti ter nravstveno-verske šole itd., vse kakor smo bili vajeni slišati dosedaj. Na dveh mestih pa je Clary-jeva izjava nekakšna posebnost; to že niso več običajne, obrabljene fraze, temuč smelo zapostavljenje ! večine. Trditev, da stopa nova vlada pred zbornico kakor popolnoma nevtralna vlada, je hinavščina. Nobena zadnjih vlad ni še pred nastopom tako neprikrito simpatizovala z Nemci, kakor baš grof Clary. Kakor očitno zasmehovanje Slovanov pa je še le bil poziv vlade do vseh strank in skupin zbornice, naj zastavijo vse svoje moči, da bo parlamentarno delovanje nemoteno, v isti sapi pa proglaša odpravo jezikovnih naredeb za Čehe. Pripoznal je grof Clary, da je storila s tem vlada korak, čegar dalekosežnost in pomemb nost sta ji popolnoma jasna, toda, to se je moralo zgoditi, ker da so bile te naredbe na potu vsakemu plodonosnemu delovanju! Zelo dvoumna je bila tudi izjava, da bo vlada obračala pri prihodnji ureditvi jezikovnih razmer posebno pažnjo na praktično potrebo in na potrebe rednega vzdrževanja uprave. Diplomatično je zvenel ta govor po zbornici. Bistvo govora so razumeli tako na desnici kakor na levici. Značilno dovolj je pač, da so bivši nemški obstrukcijonisti ves čas minister-skemu predsedniku navdušeno ploskali, na des niči pa hrupno oporekali. Ko bi bila Clary jeva vlada res nevtralna, ne dobil bi bil priznanja od levice niti graje od desnice. Vsi so temveč razumeli, da njegovo povdarjanje o nevtralni vladi ni odkritosrčno. V istini je novo uradniško ministerstvo levičarsko ministerstvo. Grof Clari se opira na ono stranko, ki je leta sem strmoglavila vsako pravično vlado. Sedaj je naletela na povoljno. Le iz stališča nemških skupin je zamogel grof Clary tako ravnodušno, da, prezirljivo govoriti o odpravi jezikovnih naredeb, ki je največji udarec ne le za Čehe, nego za slovansko solidarnost sploh. Kaj pomeni obljuba, da se bo varovala ednakopravnost vseh jezikov — s „posebno pažnjo na praktično potrebo in na potrebo rednega vzdrževanja uprave," to si pač Clary-jeva vlada po svoje tolmači. Vsak Nemec in vsaka nemška vlada smatra nemščino za zadostilo praktičnim potrebam pri rednem vzdrževanju uprave. Za Nemce je seveda silno praktično, ako zamorejo njihovi sinovi po vseh slovanskih uradih izpodjedati domačinom kruh. Tako praktično potrebo misli tudi grof Clary uvesti, oziroma sedanjo po odpravi jezikovnih naredeb vzdržati. Kako nujno je vladi, da uravna zakonitim potom jezikovne razmere, zaupal je baje grof Clary nemškemu poslancu Prade-ju v nastopnih besedah: Samo po sebi je umevno, da tako te žavna in kočljiva stvar, kakor je zakonita uredba jezikovnega vprašanja, ne bode rešena v treh in tudi ne v šestih mesecih, temuč bo potreba za to nekaj let. Tak zakon je mogoč le tedaj, ako bodo Nemci, ki so pozvani, da prevzamejo v državi vodilno vlogo, podpirali vlado. Iz vsega uvidimo, da nosi nova vlada za Slovane zahrbtno orožje, da ni v njenih besedah niti dejanjih nič odkritosrčnega, nič nevtralnega. Spletkariti misli 4 hujše, nego katerakoli vlada pred njo. Slovansko večino to ne plaši. Pri volitvah predsedništva so pokazali svojo solidarnost ter zadali nemškim nakanam in nemški vladi prvi poraz. To mora grofa Claryja spametovati, da si je izbral napačno pot vladanja v Avstriji. Če pa vkljub temu ostane v taborju naših sovražnikov in sovražnikov Avstrije, pustili ga bodemo hoditi svoja pota, Slovani pa bodo hodili svoja, in videti hočemo, komu bo potreba poprej pomoči. Claryjeva politika je zahrbtna ter temelji na razdvojitvi. Ni več tajnost, kako skrivno ruje zoper slovansko solidarnost v desnici, kako skuša posebno Poljake z raznimi obljubami odvrniti od ostalih slovanskih skupin. Toda upajmo, da je i Poljakom slovanska zavest več, nego par obljub | nemškega grofa. Andrej. Slika. Slovaški načrtala Ljudmila Podjavorinska. Poslov. Podravski. Po poti od graščine se mu je bližala žen ska postava in Andrej ji skoro skakaje pohiti naproti. To je Mara, ki mu prinaša hrano za dva dni. Zasopljena odklada precejšen jerbas pred kolibo ter si z zastorom briše potno lice. Je nizke rasti in debela; kratko krilo in robec, malomarno prevezan čez nedrije. dela jo še bolj okroglo. Njeno zarjavelo lice je na gosto posuto s pegami ter te nikakor ne spominja kra sote; samo njene jasno modre oči so krasne in kadar se nasmeji, pokažeta se izpod polnih, ru dečih ustnic dve vrsti drobnih, nenavadno zalih zob. . . Toda sedaj se Mara ne smeji. Jezna je, da mora v taki vročini nesti obed pol ure daleč. „Tebi je dobro — lenuh!" reče Andreju, odvijajoč iz robca kruh ter polagajoč ga k loncu, iz katerega je močno duhtelo po česnu. „Ne delaš nič, samo Bogu gledaš skozi okno, mi drugi pa ti naj nosimo semkaj živež! Ko bi bila jaz gospodinja, pustila bi te lačnega. . ." Andrej se veselo nasmeji ter se s slastjo spravi nad lonec, ne zmeneč se za Marino hu-dovanje, s katerim mu ta zabeli vsak obed. Poželjivo lovi iz lonca kosove testa, skuhanega na česnovi juhi. Čez malo časa je bil lonec pra zen in Andrej se je smejal z onim topim smehom, ki je dajal njegovemu licu izraz tepca. Zadovoljen je z obedom in sedaj bi se rad raz-govarjal. Toda Mari se danes ne prilega bese dičenje. Potoma se ji je razpletla kita in kopa kodrastih krasnih las ji skoro povsem zakriva lice ter jo dela še posebno mično. Andrej jo malomarno gleda, vendar pa zapazi, da je nekako žalostna. „Mara, nasmejaj se!" reče ter se namuzne tako smešno, da bi se Mara drugekrati ne mogla ubraniti smehu. Toda sedaj je ostala resna. „Daj mi mir," odvrne osorno; „ne prilegajo se mi tvoje neumnosti, ker imam drugih skrbi dovolj." „Kaj ti je, Mara?" vpraša Andrej in tudi njegovo lice postane resno. „Marsikaj. . . Včeraj so mi poginile nakrat tri grlice, a danes pav, oni najlepši. Dobro, da me gospodinja ni pretepla . . . toda kaj morem jaz za to?! Meni sami je žal za njimi, pa mi še ona obira ušesa. Tudi kuharica se jezi, da race hirajo, da ne bo imela iz česa napraviti pe čenke. Jaz nisem tega kriva, ako pa Bog tako hoče, a vendar se zaletavajo v me kakor ose. Ne vzdržim, pa ne vzdržim, ako pojde tako dalje!" Celjske novice. (Osebna vest.) Profesorja na tukajšnem višjem gimnaziju Pavel Ploner in AlberV Fietz, sta pomaknjena v sedmi činovni razred. (Volitev v okrajni zastop celjski.) Ker se je volitev za okrajni zastop celjski razpisala, sklical se je na dne 23. t. m. shod narodnih zaupnikov okraja celjskega v »Narodni Dom". Pri tem se je dogovorilo zarad kandidatov v skupini velikega posestva, kmetske skupine ter za trga Sv. Jurij n. j. ž. in Žalec. Ravno tako so se določili kandidati za volilna komisijona. Pri shodu je poročal g. dr. Dečko, kateri je bil zopet prevzel tudi za to volitev opravilo reklamacij, da je prav z uspehom prerešetal volilni imenik velikega posestva. Vsled njegove reklamacije zbrisali so se trije nasprotni volilci, veleposestniki, ker niso avstrijski državljani; pet pa zarad tega, ker plačujejo za veleposestvo premalo davka. — Končni volilni imenik velikega posestva broji sedaj 74 volilcev. Od teh dva zanesljivo ne prideta volit; ostane še torej volilcev 72 Od teh jih je takih, ki pridejo zanesljivo volit in bodo narodno volili najmanje 38, kacih šest pa, če pridejo, bodo volili tudi narodno, tako, da sme narodna stranka računati do 44 glasov. Nasprotna stranka spravi k večjemu 29 volilcev na volišče, najbrž pa jih ne bo čez 25. — Narrdna stranka ima torej zanesljivo lepo večino, ter bo nje zmaga lahka in sijajna. Seveda, narodna dolžnost vsakega slovenskega veleposestnika je, da na dan volitve dne 6. novembra t. 1. pusti vsak drug opravek, ter pride čisto zanesljivo k volitvi ter voli narodno, kakor to zahteva narodna čast in dolžnost. Da stori vsak svojo dolžnost, pa bode dan 6. novembra zopet vesel dan, dan slovenske časti in slave! (»Mlinar in njegova hči") žaloigra v petih dejanjih se igra na dan Vseh svetnikov, t. j. v sredo 1. novembra 1899 v veliki dvorani »Narod-nega doma" v Celju. Pri predstavi sodeluje celjska narodna godba pod vodstvom g. J. Koruna. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob polu 8. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju 1. in 2. vrste 80 kr., 3. do 7. vrste 60 kr., 8. do 16. vrste 40 kr. — Sedeži na balkonu 60 kr. — Stojišče 30 kr.; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delavsk. podp. društva 20 kr. Vstopnice ima v predprodaji trgovina Dragotin Hribarja. (»Mlinar in njegova hči") Žaloigra v pe ti h d e j an j i h. Ta igra se je obče tako priljubila, da se igra baš na dan Vseh svetnikov po širnem svetu. Tudi diletantsko društvo celj ske čitalnice nam jo letos priredi zvečer 1. novembra. Da se omogoči občinstvu pazno zasledovanje celega dejanja., priobčimo tukaj glavno vsebino igre. Glavne osebe so: stari mlinar Črnot, njegova hči Micika in mlinarski hlapec Janko. Razun teh nastopijo: županova sestra, mati Jankova Korenka, gostilničar Pivek s svojo ženo Meto in dvema otročičema, Micikin snubač kmet »Hm, a kaj vendar počneš?" vpraša Andrej že povsem resno. Marina pritožba ga je močno ganila, da se ni mogel ubraniti sočutju. „Navzlic temu ti vendar ne učiniš ničesar," »Učinim: utopim se — ako pojde tako dalje. Čemu naj živim na svetu, sirota brez očeta, brez matere. Vsakdo te psuje in suva. Tudi on, za kogar bi človek žrtvoval svojo dušo — tudi ta je sama hinavščina. . ." Pobesila je glavo ter umolknila. Prava, istinita žalost se ji je pojavila na licu in tudi Andreju je tlačila žalost dušo. . . »Čemu sem na svetu, ko pa vendar ne doživim kakega veselja? Utopim se, ali doprinesem kaj drugega in vsega bo konec." Andrej pobesi glavo ter cepetajoč z bosimi nogami po poteptani zemlji, se zamisli. Resnica, kako tužno je življenje na tem božjem svetu! Tudi tukaj in — povsod. . . Evo, tudi nebo je prevlečeno z oblaki — tudi ono je žalostno. A vsakdo se zaletava v tebe in vse je sama hinavščina. . . Ako pojde še dalje tako, se Mara utopi in vsega bo konec. . . »Ne utopi se, Mara, ne utopi," poprosi jo tesnobno. »Utopim se. . ." pritrjuje Mara žalostno. Andrej pa si ni mogel izmisliti ničesar takega, s čemur bi jo odvrnil od njenega groznega na- Matija, grobokop Luka, duhovnik in dva mlinar-ska hlapca. Dejanje se vrši v neki vasi. Janko si pridobi v službi pri Črnotu srce mlinarjeve edinke Micike. Ker pa stari mlinar, strog in brezsrčen skopuh, noče nič slišati o njuni lju bežni, stopi Janko v službo pri mlinar ci vdovi. Ta pa ga jame kmalu s svojimi ljubezenskimi namigavanji nadlegovati, a Janko noseč ljubezen do Micike v srcu, odpove se službi ter se vrne k svoji materi. Oba mlada zaljubljenca uvide-vata, da so njuni upi nedosežni. Janko toži svoje gorje svoji materi, Micika pa svoji teti županji. Prva si prizadeva Jankota, druga Miciko prego voriti, naj se raj še pozabita. Končno začne županja svojega brata mlinarja prigovarjati k privoljenju, ker Micika hujša m bledi, da se je bati njene smrti. Toda stari je neizprosljiv, nima srca ne za hčer, ne za človeštvo, nego le za svoje premoženje. Sam začne pokašljevati ter naprosi grobokopa Luko za zdravilo. Ta mu svetuje iti o polnoči na pokopališče ter si vzeti pest zemlje z groba ter isto položiti na prsi, le to ga bo ozdravilo. Predno gresta na pokopališče, snide se Luka z Jankotom v gostilni pri Piveku, ter pripoveduje vsakojake vraže, ki se godijo zvečer pred praznovanjem vseh vernih duš na pokopališču, češ, da korakajo o polnoči od pokopališča v cerkev vsi oni v mrtvaških prikaznih, ki imajo še to leto umreti. Jankova radovednost se zbudi, bode li stari mlinar, ki je bil ovira njegovi zvezi z Miciko, prihodnje leto umrl. 0 polnoči gre na pokopališče, kjer utrujen zadremlje, a v spanju vidi procesijo mrtvecev, med njimi pa ne le samo mlinarja, nego tudi njegovo hčer, svojo ljubljenko Miciko. Ko jame prestrašen kričati za Miciko, pride mimo njega res stari mlinar in grobokop. Mlinar veruje, da ga je Janko videl med mrtveci ter dolži Janka, da mu je izprosil smrt. Ves zbegan tava Janko okoli, cela vas kaže s prstom na njega. Mlinar res zboli. Da bi pa tudi po smrti zvezo svoje hčerke z Jankom, katerega smatra svojim morilcem, preprečil, najme na svoje posestvo ogromen dolg, a denar hoče po noči zakopati. Pri tem delu pa obnemore; Janko pride baš v tem trenotku na njegov vrt — hotel je zadnjikrat videti Miciko — ter priskoči one-sveščemu mlinarju na pomoč a drži še mrtvega v rokah. To še ljudsko vražo bolj potrdi, sama Micika ga imenuje »Kajna". Kmalu zboli tudi Micika. Le duhovniku se posreči, da sme priti Janko pred njo. Odpusti mu domišljeno krivdo na smrti svojega očeta, poprosi Janka, naj ji zopet zasvira ono priljubljeno pesem: »O kam Gospod gre Tvoja pot". Med turobnim sviranjem Micika mirno izdihne svojo dušo. — To je po vršna vsebina te pretresujoče žaloigre, katero nam ta večer oživotvorijo naši spretni igralci in igralke na odru. (Delavsko stavbeno društvo) se snuje v Celju ter se bo v kratkem sklical osnovalni shod. Namen temu društvu je, preskrbeti delav- mena, s čemur bi jo razvedril ter jo spravil na druge misli. »Tudi Mihec je takšen. . ." nadaljuje Mara čez nekaj časa, uporno zroča v tla. »Mislila sem, da vsaj on — vsaj on--toda tudi on je takšen. . . še nečimnejši. Kolikokrat mi je ob-ljuboval večno ljubezen. . ." Po teh besedah Mara globoko vzdihne. »Včeraj pa je ves popoldan plesal z Berto ter se n&-me niti ni ozrl . . hinavec grdi!" Mari se je tresel glas; komaj je zadrževala solze. Ne izguba najlepšega pava, marveč bolest ranjenega srca predstavlja ji svet v tako neve-seli barvi. Andrej, ne razumevajoč je, se topo zagleda va-njo. Mara mu je zmerom pripovedo vala o Mihcu, toda tako, kakor sedaj, še nikdar ne. Pač pa vsikdar s ponosom, z veseljem, z razkošjem. Evo, tudi ta svet, ki je bil Andreju tako tajnosten, tako mičen, tako oddaljen, je otožen. . . A on si je pa mislil, da je v njem zmerom jasno, zmerom veselo. . . Ne razume sicer, čemu je Mara otožna radi tega, da Mihec pleše z drugo, vendar je žalost nesrečne, zaljubljene deklice napravila tudi na njegovo malomarno dušo globok vtis. »Kaj ti je mar zanj, Mara; radi tega se ti ni treba žalostiti," reče čez nekaj časa. skim slojem za nizko ceno hiš* z vrtom, ki lehko postanejo v kratkem času Ist društvenika in sicer pod zelo ugodnimi pogji. Delavci se čestokrat morajo pomikati po zadinlih in mokrot nih na pol podzemeljskih stanoališčih ter za te še neprimerno visoko stanariio plačevati. V takih stanovanjih se nalezejo aznih boleznij, kar zamoremo posebno opazov&i na njihovih otrocih. Iz teh ozirov iskreno pzdravljamo to misel in želimo, da se uresniči. (Celjsko pevsko društvo) lode na praznik Vseh svetnikov na okoliškem polopališču pelo ob 3. uri popoludne tri žalostinke svojim umrlim članom in prijateljem. (Namesto venca na krsb pok. prof. dr. Fr. Janežiču), kot svojemu rediemu članu, je darovala celjska čitalnica 10 gld.tukajšni dijaški kuhinji. Bog plati! (Nemško mora biti!) Te dri so dobili novi krajni šolski nadzorniki svoja ptverila (dekrete), a edino le v nemškem jeziku. G)sp. okr. glavar, ali je člen XIX drž. os. postav, tuli že preklican ? (Gosp. Stallner) posiližupai vojniški, peha se, kakor smo poizvedeli po Gadcu in Dunaju pri raznih gospodih, da bi spravil svojega ljub-čeka g. Jos. Koschutnika na stir' X JCX"XJ '^r '/f Tfr^p ^f^fTp W TTTTTTTT -F 13» § = ' j (305) 3-3 Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem se povrnil od vojaške službe iz Prage in da se bom sedaj poleg splošnega zdravilstva pečal tudi s celo zobozdravniško tehniko. Ljubno, dne 3. oktobra 1899. H)r_ Anton "Vil ime k: okrožni zdravnik na Ljubnem Postranski zaslužek, ^sasif 1 deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante. (155) . h »v »v rv » »v S. gg Splošno kreditno društvo v Ljubljani, gg Vplačani zadružni deleži gld. 45.080. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. oktobra 1899 gld. 2,058.685-94. — Skupna aktiva gld. 302.643-53. Sprejema: hranilne vloge po 4Va%, vloge na tekoči račun po 3y2% od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5% do 6°/0 brez kakih stroškov. XTrac3.-u.je se vsaki član ob navadnih -u.racl.nili (315) 6—3 urah; Dvorski "trg- štev. 3. Dragotin Doljan v Zagrebu. Popolno renoviran hotel. — Krasne prostorne sobe. — Največji komfort. — Voz omnibus pri vsakem vlaku. — Cene primerno nizke. — Pristna hrvatska in inozemska vina. — Prava, okusna hrvatska kuhinja. Rojakom Slovencem priporočam se za mnogobrojni obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, bil je zadovoljen. Z velespoštovanjem (284) 10-7 Dragotin Doljan, hotelir. JTlorie Raue h steklar v Celju, liotovška ulieašt. i. Priporoča si. občinstvu steklene črke v raznovrstnih barvah, kakor: črne, bele, emajlirane, zlate in srebrne, jako pripravne za napise pri tvrdkah in reklamah: prav lepe in cene. — Gostilnam posebne izjemne cene pri vrčih, steklenicah, kupicah, krožnikih, skledah itd. iz porcelana ali kamenine Prevzame vsakovrstna steklarska dela, kakor: šipe pri hišnih in cerkvenih oknih, strehah itd. po neverjetno nizkih cenah. Razpošilja steklo, porcelan, ogledala, podobe, svetilnice itd. kakor tudi olnate barve za takojšno rabo, ki se brzo posuše. Na razpolago ima tudi najlepši blesteči povlak, brunolin in vse vrste lakov. Prosim, da se prepričate z naklonjenim mi obiskom (306) 6—3 M. Rauch. 3 S Za prodati je pri Celju trgovina z mešanim blagom, prodaja tobaka, žganja i. t. d. Pri hiši je poštna postaja. — Več pove (323) 2—2 upravništvo tega lista. Svoji k. svojim I Anton Kolenc trgovec v Celju v „Narodnem domu" in „pri kroni" priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako" nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor: bez-govo gobo, kamiKce, tisočrože, malisno štupo, lipovo cvetje, sploh vse rastline, cvetke in koreninice; tudi kupim vsake vrste deželnih pri-delKov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času-**sako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. Kupujem zgodnji kakor* tudi pozni hmelj. „Kmetijska zadruga v Žalcu ' naznanja vsem onim kmetovalcem, kateri še niso njeni udje, da se dobi umetni gnoj, kompost m toma-ževa žlindra, kakor živinska sol, pri Antonu Kolencu, trgovcu v „Narod. domu" v Celju, kamor se obrnejo naj neudi zadruge. „Knietijska zadruga za Spodnještajersko" _ vknjiž. zadruga z omejenim poroštvom v Žalcu. W a Ti < v. v a> < ►i 01 rt-® C_i. v C* O I—» (»r S) I S33EC JMCC 3»~£ 3«KC S^EC 3iiEE 3*:C 3:*C 3:»-C 3acC 3o«E 3r«C 3acC 3«K£ O^tcC JJCC JscC 3 + C 3i«cC X 33fc'C 3s«£ 3-Č«C a Oelzova kava bolj priljubljena ker napravi je vsak dan zdravo, slastno in tečno, užitno in hranilno. rija-žMiaretaa E3H o