
LETO Ll, št. 49 PTUJ, 10. DECEMBER 1998 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Zagotavljanje
enakih možnosti
Mogoče ni naključje, da je ravno v decembru teden Karitas,
dan boja proti aidsu, dan prostovoljcev in dan invalidov, saj
smo v predprazničnem času ljudje bolj odprti za razumevanje
soljudi. Mnogi želijo polepšati praznike tistim, ki so tako ali
drugače prikrajšani za doživljanje in uživanje njihovih čarov.
Danes je mednarodni dan človekovih pravic. Pred petdeseti-
mi leti je Organizacija združenih narodov sprejela deklaraciji
o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, dokumenta, ki
sta na področju varovanja človekovih pravic pomembno zaz-
namovala dvajseto stoletje.
Kljub številnim dokumentom, ki jih je Slovenija sprejela, pa
tudi praktičnim ukrepom in pravicam na posameznih
področjih, kot so zdravstvo, socialno varstvo, inavlidsko in po-
kojninsko zavarovanje in izobraževanje, naša dražava še ni
dala pravih odgovorov na vprašanja, ki jih zastavljajo novi
pogledi na položaj oseb z invalidnostjo v družbi, ki izhajajo iz
človekovih in državaljanskih pravic.
Tudi v Sloveniji je veliko diskriminacij do invalidnih oseb z
vidika spoštovanja njihovih človeških in državljanskih pravic.
Vprašanje je le, ali in v kolikišni meri se je zavedamo in si jo
priznamo. Diskriminacija je del stalne prakse politike neena-
kosti, ugotavljajo v Evropskem parlamentu, ter sega od
obravnavanja invalidov po stereotipih do skrajnega nasilja.
Diskriminacija je tudi nedostopnost dela, omejena svoboda gi-
banja, komuniciranja, manjši dostop do blagovnih dobrin, do
storitev in izobraževanja. Osebe z invalidnostjo so zaradi
okvar ali primanjkljajev v neenakopravnem položaju pri
izobraževanju in zaposlovanju. Običajno jim zelo na široko
ponujamo šole s prilagojenim programom in posebne oblike za-
poslovanja, da s svojo prisotnostjo ne bi"vznemirjale" naših ot-
rok ali nas odraslih. (Prejšnji teden sem v Slovenski Bistrici
doživela svetlo izjemo, ko deklica s težko cerebralno paralizo
na invalidskem vozičku obiskuje "normalno" osnovno šolo.)
Kar nekajkrat sem se lahko sama prepričala, da je diskrimi-
nacija prisotna v vsakdanjem življenju. Poglejmo parkirni
prostor, rezerviran za invalidne osebe; čeprav jih je za invalide
precej manj, mnogi zdravi označb sploh ne upoštevajo.
Nekateri invalidi so kljub vozičku ali drugim oviram zelo sa-
mostojni, če imajo seveda ustrezne pogoje. Te pa bi jim morali
nuditi, če želimo upoštevati temeljne človekove pravice.
Predvsem je važno, da ta enakost živi v resničnem svetu, v ka-
terem živijo ljudje, samo tako bodo mnogo bolj lahko zaživele
enakosti tudi v .	—
pravnem svetu pred- JousoAv
pisov in načel.	^	\)
LEDENA TRGATEV PTUJSKE KLETI
V najhladnejših dneh letošnjega leta, minuli torek, 8. decembra, so v Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze
Kmetijskega kombinatu Ptuj opravili svojo zadnjo letošnjo trgatev - ledeno. Na Dravinjskem Vrhu v
Halozah se je pri minus 13 stopinjah Celzija 10 trgačev že okoli šeste ure, torej še preden se je prikazalo
sonce, z rokavicami na rokah, a s pesmijo na ustih lotilo trgatve laškega rizlinga. Mraz jim ni mogel do
živega, tudi okoli 20 cm snega ne; presenetilo jih je predvsem to, da so v takšnem mrazu iz vinograda
spodili več kot 100 škorcev in jih tako prikrajšali za "zimsko malico". Tehnični vodja ptujske kleti Albert
Gonc je povedal, da pričakujejo dober ledeni pridelek, saj bodo z okoli 1500 trsov stisnili od 200 do
300 litrov kot olje gostega mošta z okoli 30-odstotno vsebnostjo sladkorja. Po skrbnem kletarjenju bodo
ledeno vino '98 tržišču ponudili v 2,5 del buteljkah, ki bodo veljale okoli 8.000 tolarjev. Pili bomo torej
po kapljicah, ampak vrhunsko in odlično ledeno vino.	Foto: M. Ozmec
MESEC PRIREDITEV ZA NAJMLAJŠE
Veseli detember v ptujskem gledališiu
Otroci se najbolj veselijo zadnjega meseca v letu, kajti praz-
nični december jim prinese veliko veselja in zabave. V Ptuju
in okolici, bo zanje v decembru precej prireditev, sicer pa
smo v zadnjih letih že vajeni gledaliških in lutkovnih pred-
stav v gledališču pod skupnim naslovom Veseli december.
Organizacijsko vlogo decembrskih srečanj je prevzelo
Društvo prijateljev mladine ob pomoči Centra interesnih de-
javnosti, Zveze kulturnih društev in Gledališča Ptuj.
Prireditve v okviru Veselega
decembra se začenjajo 18. decem-
bra s glasbeno predstavo Janka
Jezovška Snežfra godba, nas-
lednji dan, 19. decembra, se bo s
pravljico Janko in Metka
predstavilo Lutkovno gledališče
iz Kranja in v nedeljo, 20.
decembra, še gledališče Unikat iz
Ljubljane z otroškim muziklom
Gremo na vlak. Mariborski lut-
karji se bodo v nedeljo, 27.
decembra, predstavili z letošnjo
uspešnico Prihaja cirkus, ki je
nastala izpod peresa Marjana
Pungartnika. Zanja praznična
predstva bo v ptujskem gleda-
lišču v ponedeljek, 28. decembra,
pripravlja pa jo lutkovno gleda-
lišče Papilu s predstavo Brunda-
rija; kot posebnost naj omeni-
mo, da v predstavi nastopajo lut-
ke iz papirja in je namenjena ot-
rokom s še posebej bujno
domišlijo.
Vstopnice za pravljične
predstave so v pisarni Zveze kul-
turnih društev Ptuj v stavbi Na-
rodnega doma na voljo že od
ponedeljka, 7 . decembra, in
bodo na razpolago, dokler ne
bodo pošle. Otroci imajo tudi le-
tos prost vstop na vse predstave,
odrasli pa morajo za vsak obisk
plačati 700 tolarjev.
Sicer pa se bo na Ptuju zvrstilo
tudi nekaj prireditev za učence
osnovnih šol. Najprej bo to glas-
bena predstava Snežna godba,
21. decembra bo v gledališču
državno srečanje otroških ples-
nih skupin Migam, ravno na ta
dan pa se obeta še predstava
Sadna opera. O hrestaču, ptujski
baletni predstavi, pa pišemo po-
sebej.
VIDEM •
Ustvarjalne delavni-
ce za najmlajše
Letos bodo najmlajši v občini
Videm v decembrskih dneh
deležni veliko pozornosti, saj so
v Kulturnem društvu Franceta
Prešerna ob pomoči KS Videm
in občine poskrbeli za bogat,
ustvarjalen in praznično obarvan
program. Na urice druženja,
ustvarjanja v delavnicah in v svet
prazničnega razpoloženja so po-
vabili blizu 230 predšolskih ot-
rok iz cele občine. Z njimi bodo
delale učiteljice razrednega pou-
ka in vzgojiteljice, zbirali in
ustvarjali pa bodo v dvorani
občine Videm vsakokrat ob 16.
uri.
Videmčani so se letos prvič do-
mislili tovrstnih dejavnosti za
najmlajše, saj so prepričani, da
tako druženje in skupinsko
ustvarjanje za otroke v njihovem
okolju manjka. Ančka Selak,
upokojena učiteljica in ljubi-
teljska kulturna delavka, sicer pa
glavna v organizacijski skupini
za prireditve, pravi, da bi radi v
božično-novoletnem času otro-
kom pričali praznično vzdušje,
radi bi jih kaj naučili in se z nji-
mi poveselili. Delo v delavnicah
bo pestro in se tematsko navezu-
je na praznike, otrokom pa ponu-
ja marsikaj. Delavnice so
zamišljene kot velika družina,
kjer se bodo majhni in veliki
srečevali, čaka pa jih zahtevno in
z majhnimi presenečenji oboga-
teno ustvarjalno delo. Delavnice
so namenjene predšolskim otro-
kom, saj je po mnenju Selakove
otroke, še posebej tiste, ki ne
obiskujejo vrtca in so do vstopa v
šolo doma, potrebno vzpodbudi-
ti k ustvarjalnosti. Geslo
letošnjih delavnic je Hura, veseli
december je tu!
Prva delavnica za otroke bo že
to soboto, 12. decembra, naslovi-
li pa so jo Novoletna jelka je
oživela. Otroci bodo izdelovali
okraske in se lotili krašenja. V
nedeljo, 13. decembra, bodo li-
kovno ustvarjali na temo Zima,
zima bela, v četrtek, 13. decem-
bra, jih čaka pravljična ura pod
naslovom Ni copatka, v soboto,
19. decembra, bodo ustvarjali v
glasbeno-ritmični delavnici z
naslovom Babica zima, v soboto,
26. decembra, pa bodo družabne
igrice z naslovom Igrivo v novo
leto. Za zaključek bodo pripravi-
li srečanje z dedkom Mrazom, ki
bo obdaril vse povabljene otroke.
Delavnice za najmlajše bodo vo-
dile: Biserka Selak, Manja Vinko,
Vida Voglar, Ančka Selak, Violeta
Flajs, Kristina Orlač, Daria Gla-
zer, Marijica Sosterič, Darja Ostro-
ško, Marinka in Mateja Vaupotič.
T. Mohorko
2
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / OBISK PREDSTAVNIKOV MINISTRSTVA ZA
ŠOLSTVO IN ŠPORT
Gimnazi/ti v dru-
gem polletju 1999
Ptuj so prejšnjo sredo obiskali državni sekretar za inves-
ticije v ministrstvu /a šolstvo in šport Matjaž Vrčko, di-
rektor Urada za mladino Stanko Šalamun in član up-
ravnega odbora Počitniške zveze Slovenije Bogomir Paj.
Obisk so začeli v Gradbenem podjetju Ptuj, ki je nosilec
investicije in izvajalec del v novem poslovno-stano-
vanjskem središču Drava na Osojnikovi devet, v katerem
so tudi prostori mladinskih prenočišč in Centra interes-
nih dejavnosti; te so si gostje v spremstvu direktorja
Gradbenega podjetja Ptuj Boruta Bernharda in direktor-
ja CID Jureta Šarmana tudi ogledali.
Na pogovoru s ptujskim župa-
nom Miroslavom Lucijem,
podžupanom Ervinom Hojker-
jem, tajnico Evelin Makoter
Jabločnik in vodjem oddelka za
družbene dejavnosti v mestni
občini Ivanom Vidovičem so
izpostavili dosedanji potek obeh
investicij, njuno financiranje in
okvirna programa potreb po opre-
mi, kjer bo financiranje potrebno
še doreči v okviru novega pro-
računa, ter uresničevanje dogovo-
ra o investicijah v šolstvo in šport
v mestni občini Ptuj v obdobju
1995-2002.
Gradnja mladinskega pre-
nočišča z 58 posteljami bo stala
okrog 150 milijonov tolarjev; v 55
odstotkih jih zagotavlja mi-
nistrstvo za šolstvo, 30 odstotkov
mestna občina Ptuj in 15 odstot-
kov Počitniška zveza Slovenije, ki
bo z njimi tudi upravljala. Uredi-
tev prostorov za potrebe Centra
interesnih dejavnosti bo brez
opreme stala 49 milijonov in jih
bosta v enakem deležu zagotovila
ministrstvo za šolstvo in mestna
občina. Projekt za opremo Centra
interesnih dejavnosti je v izdelavi,
za mladinska prenočišča pa je že
izdelan. Po sedanjih izračunih bo
oprema veljala okrog 120 milijo-
nov tolarjev.
Dela in financiranje gradnje
mladinskih prenočišč in prosto-
rov Centra interesnih dejavnosti v
skupni površini več kot 1300 m2
bolj ali manj potekajo po predvi-
denem planu, odprtje je predvi-
deno za prvo polovico leta 1999,
tega pa ni mogoče trditi za ures-
ničevanje dogovora o sodelovanju
na področju investicijskih vlaganj
v šolske in športne objekte v
mestni občini Ptuj v obdobju
1995-2002, ki sta ga ministrstvo za
šolstvo in mestna občina podpisa-
la v letu 1996. Ker bodo občine v
glavarini s prvim januarjem leta
1999 dobile več denarja za investi-
cije, je ideja, da bi se spremenil
ključ za investicije, kar enostavno
pomeni manj denarja iz državne
blagajne za te namene. Trenutno
pa je še dilema, ali bo to veljalo
tudi za stare investicije ali samo za
nove. O tem naj bi v petek odločil
odbor za finance. Če bo obveljala
druga varianta, to pomeni manj
denarja za že dogovorjene ptujske
investicije v šolstvu, kar je v
vodstvu mestne občine povzročilo
hudo nezadovoljstvo. Pri investi-
ciji v osnovno šolo Mladika to
konkretno pomeni sedem milijo-
nov tolarjev manj denarja. Nič
manjši pa niso problemi pri zago-
tavljanju pogojev za devetletno
osnovno šolo v mestni občini, ki
jih, kot kaže, ne bo še vrsto let, kaj
šele da bi se lahko v kratkem raz-
rešili problemi v osnovni šoli
Olge Meglič in podružnični šoli v
Grajeni. Za osnovno šolo Olge
Meglič je v izdelavi projekt za
adaptacijo obstoječega poslopja
oziroma se dela tako, kot je bilo
dogovorjeno na mestnem svetu.
Manj denarja, kot je bilo dogovor-
jeno, je tudi za ptujsko gimnazijo,
kjer se je župan Miroslav Luci po-
sebej zanimal, kako je to glede na
sprejeti zakon mogoče. Državni
sekretar v ministrstvu za šolstvo
Matjaž Vrčko mu je odgovoril, da
nanj to vprašanje naslovi na mi-
nistrstvo za finance. Konkretno je
bilo po zakonu za ptujsko gimna-
zijo, ki bo stala okrog milijardo
tolarjev, v zakonu predvidenih
900 milijonov tolarjev, v pro-
računu za leto 1999 pa jih je za
dvesto manj, to je 700 milijonov.
Bojda je razlog v poraznem fi-
nančnem stanju države.
Nezadovoljstvo so v mestni
občini Ptuj pokazali tudi ob po-
datku, da se bo gradnja nove
ptujske gimnazije pričela šele v
drugi polovici leta, četudi je mi-
nister za šolstvo še pred tremi
tedni govoril drugače. Končali
naj bi jo v letu 2000, če bodo našli
ustrezne rešitve za manjkajoča
sredstva.
Državni sekretar v ministrstvu
za šolstvo Matjaž Vrčko si je
prejšnjo sredo nekaj ptujskih šols-
kih problemov tudi ogledal. Obis-
kal je osnovno šole Mladika, Olge
Meglič in Grajeno.
Naknadno pa je z ministrstva za
šolstvo prišlo sporočilo, da bo
država svoj napovedani delež za
osnovno šolo Mladika v celoti za-
gotovila. Kljub temu pa v tej
ptujski osnovni šoli še vedno ne
bodo imeli pogojev za devetletno
šolanje. Adaptacija oziroma nove
učilnice jim bodo omogočile le
prehod na enoizmenski pouk.
Vodja oddelka za družbene dejav-
nosti mestne občine Ptuj Ivan Vi-
dovič je po pogovorih s pred-
stavniki ministrstva za šolstvo po-
vedal, da so v mestni občini nare-
dili vse, kar je potrebno, za zače-
tek gradnje nove ptujske gimnazi-
je, katere lastnik objekta bo v 94
% država," v šestih pa mestna
občina Ptuj. Mestna občina Ptuj
oziroma njen župan Miroslav
Luci je tudi že podpisal pogodbo
o sofinanciranju izgradnje gimna-
zije na Ptuju. Sedaj v občini čaka-
jo, da jo bo podpisala tudi država.
Kot je znano, pa so končana tudi
arheološka izkopavanja na zemlji-
šču, kjer bo potekala gradnja.
MG
Gostje z ministrstva za šolstvo in šport so obisk v
Ptuju pričeli z ogledom prostorov mladinskega hote-
la in Centra interesnih dejavnosti. Foto: M. Ozmec
LENART / AVTOCESTA BO?
Južno južno od Lenarta?
Trasa bodočega odseka avtomobilske ceste po Slovenskih
goricah na odseku med Lenartom in Cogetinci znova buri
duhove. Dvomov o nujnosti njene izgradnje ni več, saj je
prometna obremenitev središča Slovenskih goric
nevzdržan. Zato pa so nekoliko porasli dvomi v ponujeno
južno-južno varianto avtoceste pred Lenartom.
Zlasti kmetje v Lormanju in
Šetarovi nad ponujeno različico
niso najbolj navdušeni, zato pa
so zadovoljni meščani Lenarta,
zlasti tisti iz naselja nad Globov-
nico. Avtocesta bi se namreč le
nekoliko oddaljila od stanovanj-
skega dela Lenarta in od hipo-
droma Polena ter bodočega špo-
rtno-rekreacijskega centra. Zato
pa so znova zaskrbljeni naravo-
varstveni, ki opozarjajo na uni-
čujoč poseg v občutljivem delu
Pesniške doline, ki je naravni
prehod na mnoge živali. Tod je
tudi zelo redka vidra, ki je
drugje v Pesniški dolini ni več.
Ravno ekološki vidik bo
očitno najtrši oreh. Ne smemo
namreč pozabiti še na področje
naravnega rezervata Komarnik
pred Črnim lesom in na bližino
gradu Hrastovec z bivšimi
grajskimi ribniki. Zato bodo
morali strokovnjaki zelo odgo-
vorno pretehtati vse predloge in
se odločiti, ali bo avtocesta
mimo Lenarta speljana po že po-
nujeni in načelno potrjeni južni
varianti ali po najnovejši južčno-
južni, ki prinaša veliko eko-
loških dvomov in vprašanj. Nan-
je opozarjajo lovci, ribiči in na-
ravovarstvenih, vse bolj pa tudi
mladi Lenarčani, ki se jim zdi
nestrokoven poseg preveliko
tveganje.
Počakajmo, kaj bodo dokon-
čno rekli strokovnjaki, ki naj bi
imeli zadnjo besedo. Ne lokalni
politiki ali morda celo politikan-
ti.
M. Toš
RADENCI / ZNANJE ZA RAZVOJ
Prleki držijo skupaj
OD JUTRI DO NEDELJE BODO V OKVIRU SREČANJA PRLEKOV
NAČELI VELIKO AKTUALNIH IN RAZVOJNO ZANIMIVIH TEM - PO-
VEZOVANJE ZA UČINKOVITEJŠE SKUPNO NASTOPANJE JE NUJNO
Kot smo v Tedniku na kratko že poročali, bo od jutri,11., pa do nedelje, 13. decembra, v
Radencih srečanje Prlekov. Glavna organizatorja prireditve, ki ima vseslovenski značaj,
sta Ustanova akademika Antona Trstenjaka in Radenska, soorganizatorji pa številne us-
tanove in občine iz Prlekije, Spodnjega Podravja, Slovenskih goric in Haloz.
Moto letošnjega srečanja je
Znanje za razvoj, zato ne prese-
neča, da so se organizatorji
odločili za množico okroglih
miz in strokovnih srečanj. Stro-
kovno najbolj pester bo prvi dan
letošnjega srečanja, ki bo v zna-
menju zanimivih razprav o pro-
mociji Prlekije in njenem
vključevanju v slovenske razvo-
jne tokove. Dotaknili se bodo
tudi evropsko aktualnih tem, saj
bodo načeli probleme slovenske-
ga kmetijstva ob vstopu naše
države v Evropsko unijo. Na
uradni novinarski konferenci
Ustanove akademika Antona
Trstenjaka bo predstavljena
prva številka biltena te ustanove,
ki je neodvisna in samostojna
ustanova splošno koristnega in
trajnega namena. Deluje že od
leta 1992 kot prva slovenska us-
tanova za vsestranski razvoj
Prlekije, Slovenskih goric in Ha-
loz z osnovnim kapitalom 51 mi-
lijonov tolarjev. Popoldanski del
prvega dneva srečanja Prlekov
bo v znamenju delavnic o
trženju prleških vin in sadja
doma in v tujini, o trženju živi-
norejskih proizvodov, o turis-
tični ponudbi Prlekije in nje-
nem trženju ter vključevanju v
celovito ponudbo slovenskega
turizma in o smiselnosti povezo-
vanja medijev v Prlekiji za
boljšo predstavitev pokrajine.
Posebna pozornost bo namen-
jena večerni okrogli mizi o raz-
vojnih možnostih Prlekije. O
tem bodo govorili rektor mari-
borske univerze dr. Ludvik
Toplak, predse^fiik Trstenjako-
ve ustanove mag. Milan
Lovrenčič, predstavniki držav-
nih ustanov in župani občin iz
Spodnjega Podravja, Prlekije in
Slovenskih goric.
Drugi dan srečanja Prlekov
bodo namenili forumu študen-
tov in dijakov iz Prlekije, sestala
pa se bo tudi uprava Ustanove
akademika Antona Trstenjaka.
Po predstavitvah študentov bo
še teniško prvenstvo Prlekije v
dvojicah in zvečer še tradicio-
nalno družabno srečanje Prle-
kov s kulturnim programom v
športni dvorani v Radencih.
Zadnji dan srečanja, torej
nedeljo, bodo namenili izletu na
Kapelo.
M. Toš
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na
podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list
RS, št. 32/93 in 1/96), 154. člena Zakona o splošnem up-
ravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s prvim
odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1), v postopku izdaje loka-
cijskega dovoljenja za vkop dodatnega rezervoarja za skla-
diščenje navadnega bencina na bencinskem servisu v
Zavrču, investitorja INTERINA, d.d., Kotnikova 5, Ljublja-
na, s tem
JAVNIM NAZNANILOM
OBVEŠČA JAVNOST
1.	da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za vkop do-
datnega rezervoarja za skladiščenje navadnega bencina
na bencinskem servisu v Zavrču, Presoja vpliva na okol-
je razširitve kapacitet rezervoarjev za skladišče goriva
bencinskega servisa Zavrč, ki jo je pod št. K-ll-30d/c-6/35e
v mesecu julija 1998 izdelal GEOKO, d.o.o., javno pred-
stavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11, Zavrč
od 10.12.1998 do 07.01.1999, v času uradnih ur občine:
ob ponedeljkih med 8. in 12. uro, ob sredah med 8. in
12. uro ter med 15. in 17. uro in ob petkih med 8. in 12.
uro,
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja IN-
TERINA, d.d., Kotnikova 5, Ljubljana, opravljena
dne 06.01.1999 v pisarni političnih strank
ob 12.00 uri
(Zavrč 11, Zavrč),
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pri-
pomb, ki se nahaja v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11,
Zavrč, v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredu-
jejo Ministrstvu za okolje in prostor do 07.01.1999, kakor
tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Sonja Traunšek, univ.dipl.inž.arh.
svetovalka Vlade
POVZETEK POROČILA S SKLEPNO OCENO, ki je ses-
tavni del Presoje vpliva na okolje razširitve kapacitet rezer-
voarjev za skladišče goriva bencinskega servisa Zavrč, ki ga
je pod št. K-ll-30d/c-6/35e v juliju 1998 izdelal GEOKO,
podjetje za geološke raziskave, d.o.o., Ljubljana.
Ob upoštevanju pravne regulative, zlasti tehnično-varstve-
nih predpisov in ukrepov ter glede na dosedanja spoznanja
in izkušnje, je možno pravilno izvedeno razširitev kapacitet
rezervoarjev za gorivo na bencinskem servisu Zavrč smatra-
ti za tak poseg v okolje, ki ne prekoračuje dopustne stopnje
obremenitve. Vgradnja dodatnega rezervoarja za gorivo
predstavlja minimalni vpliv tako, da takšna razširitev ne bo
prekomerno onesnaževala ozračja, voda in tal, niti ne
povzročala hrupa nad dovoljeno ekvivalentno ravnijo. Po
predvidenem konceptu zunanje podobe pa se bo kvalitetno
in nemoteče vklapljala v obstoječe okolje, ki bo zaradi us-
trezne hortikulturne ureditve in komunalne opremljenosti
pridobilo na kvaliteti.
Ljubljana, julij 1998
mag. Josip Sadnikar, d.i.ge.
GRAJENA / NOVI KILOMETRI
ASFALTIRANIH CEST
Asfalt med nižinskim in
višinskim delom Krievine
Na Miklavževo soboto so se veselili v primestni četrti Grajena,
kjer so svečano odprli 2250 metrov asfaltiranih krajevnih cest.
Naložba je veljala 18 milijonov SIT, od tega so jih sami zagotovili 6,5
milijona, preostalo pa je prispevek proračuna mestne občine Ptuj.
Nekaj več kot dva kilometra na novo moderniziranih krajevnih cest
na območju primestne četrti Grajena predstavljajo v bistvu trije odseki
cest, ki povezujejo nižinski in višinski del Krčevine.
Asfaltiranje krajevnih cest ostaja tudi za novi svet primestne četrti
Grajena ena od prednostnih nalog. V naslednjih štirih letih pričakujejo,
da jim bo uspelo modernizirati še preostalih 10 km krajevnih cest, ki so
za zdaj še makadanske. S tem bo življenje na obrobju mestne občine
oziroma na Grajenščaku in v Mestnem Vrhu, kjer je še največ teh cest,
dobilo potrebno novo kakovost.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lagen.
Uredništvo: Jože Smigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
» 041 -669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; v (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www. radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik. si
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
3
MMMnMNNMfairi^NM
SVETNIKI PRVEGA MANDATA SO SE
POSLOVILI
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše sta v ponedeljek ptujski j
župan Miroslav Luci in dosedanji predsednik mestnega sveta !
Milan Čuček pripravila sprejem za dosedanje svetnike. Zahvalila !
sta se jim za štiriletno delo, katerega rezultati so vidni na vsakem i
koraku. Pri tem je zlasti pomembno, da so koristi Ptuja imele j
prednost pred strankarskimi. V zahvalo za dosedanje delo so j
svetniki prejeli v dar steklenico ptujskega promocijskega vina in ;j
ptujski zbornik septembrskih dogodkov. Novi ptujski mestni svet,
ki ima tri člane manj od prejšnjega, 29, se bo na prvi konstituivni
seji sestal jutri ob 12. uri.
BROŠURE OB SVETOVNEM DNEVU AIDSA I
Ptujski Center interesnih dejavnosti je^ob svetovnem dnevu aid-	j
sa razdelil osmošolcem in dijakom Šolskega centra Ptuj infor-	I
mativne brošure Rado&Ziva s preventivno vsebino v okviru boja	if
proti aidsu, ki naj bi mlade predvsem osveščale. Izšla je v nakladi	j
15 tisoč izvodov, izdajo je financirala mestna občina Ptuj. V izvir-	f
niku je brošura izšla v danskem jeziku. Rado&Ziva je prvi projekt
v okviru informativnega centra za mlade, ki bo kmalu pričel delati	|
na novi lokaciji in v okviru katerega želijo po besedah direktorja	f
ptujskega CID Jureta Sarmana razviti lastno založniško dejavnost.	I
MARJAN ROŽIČ OSTAJA
Na sobotni skupščini Turistične zveze Slovenije so dosedanjemu I
predsedniku dr. Marjanu Rožiču ponovno zaupali ^štiriletni I
mandat. Sprememb tudi ni pri glavnem tajniku Alojzu Sosterju.
Osrednja tema skupščine je bilo poročilo o delu zveze v obdobju |
1 994/98. Turistična zveza Slovenije je društvena organizacija, ki f
združuje 450 društev in območnih zvez iz cele Slovenije. Njeni
člani v glavnem s prostovoljnim delom sooblikujejo turistično
ponudbo in jo bogatijo s številnimi prireditvami, posebno pozor-
nost pa namenjajo urejanju okolja.
SREČANJE UPOKOJENIH OBRTNIKOV j
V gostilni Lužnik bo 16. decembra ob 14. uri prednovole1"o
srečanje upokojenih obrtnikov, članov sekcije obrtnikov pri j|
Območni obrtni zbornici Ptuj. Gre za tradicionalno srečanje, na
katerem se upokojeni obrtniki seznanijo tudi s programskimi izho- |
dišči zborničnega delovanja v novem letu.
MED DESETIMI DVA MLADA S PTUJSKEGA
Junija prihodnje leto bo v Londonu tretja konferenca o okolju in jf
zdravju pod geslom Zdravo okolje za vse v 21. stoletju. Ob tej f
priložnosti je Svetovna zdravstvena organizacija razpisala likovni
natečaj za otroke, na katerem je na poziv Inštituta za varovanje |
zdravja Republike Slovenije sodelovalo tudi okoli 350 slovenskih f
malčkov in dijakov šol, ki so vključene v Slovensko mrežo zdravih
šol. Otroci so z najrazličnejšimi likovnimi tehnikami upodobili
svoje razumevanje ekoloških problemov, ki najbolj tarejo
človeštvo in bodo tudi med glavnimi temami srečanja ministrov.
Štiričlanska komisija je izbrala deset izdelkov in jih poslala na Ev-
ropski urad Svetovne zdravstvene organizacije. Vsa zbrana dela i
bodo predstavljena na razstavi v Londonu, najboljša pa bodo
obogatila celostno podobo ministrske konference. Med desetimi
slovenskimi finalisti sta tudi dva mlada s Ptujskega: Ksenija
Draškovič iz osnovne šole Mladika in Marko Sorec iz osnovne
šole Videm pri Ptuju.
f SOBOTO il PTUJSKI TW |
Na sproedu je poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati" ;
ter glasbena "Naj spot" z domačimi in tujimi glasbenimi sku-
pinami.
GLEDALIŠČE PTUJ / PO PREMIERI
Finigar v seksšopu
V ponedeljek, 7. decembra, je Gle-
dališče Ptuj uprizorilo že tretjo pre-
miero v letošnji sezoni. Odločili so se
za besedilo sodobnega avstrijskega
avtorja Petra Turrini}a (rojen 1944)
z naslovom Grillparzer im Pornola-
den (iz leta 1993), ki ga je prevedel
in priredil slovenskim kulturnozgo-
dovinskim razmeram direktor gleda-
lišča Samo Strelec ter ga naslovil s
Finžgar v seksšopu. Komedijo je
režiral na Dunaju živeči sarajevski
igralec in režiser Zijah Sokolovič, v
vlogi Ženske in Moškega sta članica
igralskega ansambla Mestnega gle-
dališča ljubljanskega Stanislava
Bonisegna in član Slovenskega na-
rodnega gledališča iz Maribora Pe-
ter Ternovšek. Za glasbo je poskrbel
Bojan Jurjevčič-Jurki iz Ljubljane,
za sceno in kostume pa študentka ar-
hitekture iz Ljubljane Barbara Ka-
pelj. Tudi v tej predstavi sta sodelo-
vala Ljubljančana dramaturginja
Tatjana Doma in lektor Arko, po
angažmaju sedaj že stalna člana
ustvarjalne skupine ptujskega gleda-
lišča.
Moški sedi in lista knjigo, okoli
njega so razporejena raznovrstna
seksualna pomagala, kot so enojni in
dvojni vibratorji, analne kroglice,
vaginalne kroglice, orientalski lju-
bezenski prstan, pa tudi realistična
vibrirajoča vagina, napihnjena Lo-
lita in njen napihnjeni partner, bič,
steznik za privezovanje in še kaj.
Očitno je, da je Moški prodajalec v
trgovini s seksualnimi pripomočki.
Vstopi Ženska, nakupovalka. Njen
vpadljivi rdeči kostum, "fukotožni
pogled" in "jebozovna hoja"
nedvoumno sporočajo, da je na lovu.
Vendar seveda tega ne pove.
Zadržana je, vzvišena, hladna, od-
daljena, osamljena v svoji želji po ...
Po čem vendar? Po seksualnem
užitku? Ali po bližnjem stiku s sočlo-
vekom, po ljubezni, po dotiku, pogo-
vorih in deljenju skupnega časa?
Izkaže se, da po slednjem, saj ji mož
vsega tega ni dajal, nato pa sta se
ločila. Ne ve pravzaprav, kaj dela v
trgovini, v seksšopu, vendar se v ne-
kaj več kot uri trajajoči predstavi
zbliža s prodajalcem, s katerim si po-
vesta svoje temeljne probleme.
Tudi On ni brez njih. Predvsem se
ne more sprijazniti z dejstvom, da
ženske rinejo povsod, da zavzemajo
službena mesta in tlačijo moške.
Umaknil se je v seksšop, saj je mesto
prodajalca v teh trgovinah zaenkrat
še domena moških. Njegovo hrepe-
nenje je drugačno kot Njeno. Z ženo
je zadovoljen, no, morda bi lahko tu
in tam tudi skočil čez plot, češ ne
moreš jesti vsak dan sesekljanega
zrezka s krompirjevo solato, vendar
je srž Njegovega zanimanja usmer-
jena v odplačevanje kreditov, ki so
mu omogočili nakup stanovanja,
avtomobila, drugih gmotnih dobrin.
Na hlastanje za pridobitvami civi-
lizacije lahko pogledamo skozi sek-
sualno opcijo, je pred premiero pove-
dal režiser Zijah Sokolovič, in v tem
smislu je seksšop možnost za za-
bavno premagovanje osamljenosti.
Pa ne le seksšop in nakup seksualnih
pripomočkov, pač pa vseh predmetov
(avtomobilov, športnih rekvizitov,
lepih oblek, nakita, vsakdanjih pot-
rošniških artiklov), s katerimi se za-
bavamo in slepimo, da je živeti lepo,
četudi smo sami in brez resničnega
stika z drugimi ljudmi. To je vesela
zgodba o žalostni osamljenosti.
Približno tako režiser Zijah Soko-
lovič. Kaj pa mi?
Predstava je dovolj humorna in
žgečkljiva, da si jo je vsekakor vre-
dno ogledati. Za otroke, nevpeljane
v seksualne aktivnosti, ni primerna.
Milena Zupanii
DORNAVA / DRUGI ZBOR OBRTNIKOV
Delavci pri obrtnikih
v podrejenem položaju?
Zadnje dni novembra je bil v Dornavi drugi zbor obrtnikov. Na njem so
podobno kot na videmskem govorili o aktualni problematiki v obrti.
Tokrat so dobili priložnost dornavski obrtniki, člani Območne obrtne zbor-
nice Ptuj, ki jih je po uradnih podatkih 66, zbora pa se jih je udeležilo 19.
Tudi tokratni zbor je pokazal, da obrtnike marsikaj žuli. Dornavski si med
drugim želijo obrtno cono. Nezadovoljni so z določitvijo nove zavarovalne
osnove, ki je po njihovem nepravilna, zlasti pa nekatere žulijo 100-odstotne
blokade žiro računa, zaradi katerih je bil sprožen tudi ustavni spor. Neupra-
vičeno se jim zdi tudi dvakratno plačilo za Posočje, ker jih to postavlja v nee-
nakopraven položaj nasproti drugim državljanom.
Posebej pa so na dornavskem zboru obrtnikov izpostavili problem, ko de-
lavci pri obrtnikih za najem kredita pri Novi KBM potrebujejo poroka, ki pa
mora biti obvezno zaposlen v firmi in ne pri zasebniku. V zvezi s tem se bodo
za podrobnejši odgovor zanimali pri banki.
Tretji zbor obrtnikov bo predvidoma v občini Juršinci.
MG
RUCMANCI / VODA ZA 22 PORABNIKOV
Voda je vir življenja
Tega, da je voda zares vir življenja, se v mestu ne zaveda-
mo prav zares. Voda je namreč tisto, kar priteče iz pipe.
Za vse prebivalce ormoške občine pa še zdaleč ni tako. Z
vodo je preskrbljenih 95 odstotkov vseh prebivalcev, 5
odstotkov pa še vedno nima zagotovljene neoporečne vode
iz vodovoda. Največ dela na tem področju bo v krajevni
skupnosti Sv. Tomaž, kjer bodo vodovod napeljevali goto-
vo še prihodnji dve leti.
Pred dnevi so se v Rucmancih
pri Stanku Zelenjaku zbrali zado-
voljni prebivalci Rucmancev, ki so
letos dobili vodovodno povezavo s
svetom. Med njimi je bila tudi
predsednica krajevne skupnosti
Vera Jeromel, ki se ji je ta pri-
ložnost zdela vredena primerne
pozornosti in prijetne zabave, na
katero so povabili tudi župana Vi-
lija Trofenika in direktorico izva-
jalca del - komunalnega podjetja
Ormož Pavlo Majcen. Vabilu sta
se oba odzvala, župan pa je zagoto-
vil, da se bo napeljava vodovodne-
ga omrežja v KS Sv. Tomaž nadal-
jevala - najprej na hribovitem pre-
delu okoliša, ki vodovoda še nima.
Direktorica Pavla Majcen pa je
pozvala k čimvečji porabi vode, saj
je poraba marsikje prenizka in ne
pokriva stroškov.
Letos je bilo v Rucmancih nare-
jenih 22 priključkov, napeljanega
je bilo 7598 metrov omrežja, od
tega 4535 primarnega, ostalo pa se-
kundarnega voda. Dela so veljala
25 milijonov tolarjev. Finance za
izgradnjo vodovoda so pridobili iz
sredstev za demografijo, občinskih
sredstev ter prispevkov krajanov,
ki so se udeležili s prispevkom v
višini približno 250.000 tolarjev.
vki
Letos je v Rucmancih voda prvič pritekla k 22 odjemal-
cem. Nekateri so se ob zaključku del tudi skupaj pove-
selili, nazdravili pa so z vodo.
GOVORI SE ...
... DA v ponedeljek zjutraj ni
bilo mogoče dobiti novo izvol-
jenih županov. Menda so malo
zadremčkali z mucki.
... DA je eden od novoizvol-
iipi žtipan v novonastali
občini nazdravil z vsemi vas-
mi, kjer je zmagal. (Pre)hudo
je bilo to, da je zmagal kar v
sedmih.
... DA so v eni starih
ptujskih gostiln volitve izvedli
kar družinski člani kandida-
tov. Sami zagotovo najbolje
vedo, kaj je zanje prava demo-
kracija.
... DA se v eni od novousta-
novljenih občin sprašujejo, ali
ni morda kršenje predvolilne-
ga molka tudi to, da so v
bližnji trgovini tudi obe
predvolilno molčeči soboti
prodajali pašteto Kekec.
4
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA
Dnevu odprtih vrat
V letošnjem šolskem letu mineva 15 let od začetkov
izobraževanja v elektrotehniškem programu na Ptuju.
Začeli so z disloeiranima oddelkoma SERŠ Maribor v
šolskem letu 1983/84. Začetki niso bili lahki in za dosego
ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev potrebno je
bilo ogromno truda. Ta se je izplačal. Zanimanje za
izobraževanje je raslo, posebno ko so poleg energetikov
začeli izobraževati tudi elektronike. Leta 1991 so ob ra-
cionalizaciji mreže šol energetiko, žal, izgubili, vendar se
je v naslednjih letih povečalo zanimanje za elektroniko. V
letošnjem šolskem letu se izobražuje na šoli v 19 oddel-
kih 500 dijakov.
Osrednji del praznovanja ob-
letnice bo v marcu 1999. Oblet-
nico bodo proslavili s proslavo
in zbornikom. Začetek prazno-
vanja obletnice pa bo ta petek in
soboto, 11. in 12. decembra, ko
bo Poklicna in tehniška elektro
šola Ptuj organizirala dneva
odprtih vrat. Javnosti želijo z
razstavo izdelkov svojih dijakov,
predstavitvijo najuspešnejših se-
minarskih in raziskovalnih na-
log ter ogledom laboratorijev in
specializiranih učilnic predsta-
viti dejavnost šole.
Šola sodeluje z vrsto obrtnikov
in podjetij, med katerimi po-
sebno izstopa Elektronika Ve-
lenje, ki se je tudi ob tej pri-
ložnosti odzvala vabilu in bo
razstavljala izdelke iz svojega
proizvodnega programa. Ob tej
priložnosti so na Ptuj povabili
tudi predstavnike Obrtne zbor-
nice Slovenije, Gospodarske
zbornice Slovenije, območnih
obrtnih zbornic, Centra za po-
klicno izobraževanje Slovenije
ter ravnatelje poklicnih in teh-
niških elektro šol. Na krajšem
posvetu bodo analizirali dose-
danje aktivnosti na področju
uvajanja dualnega sistema
izobraževanja in izvajanja
mojstrskih izpitov za področje
elektronike.
Dneva odprtih vrat bosta v pe-
tek, 11. decembra, od 8. do 19.
ure in v soboto, 12. decembra, od
8. do 12. ure. Vabljeni vsi, ki jih
zanima delo na šoli, posebno pa
starši dijakov ter učenci zakl-
jučnih letnikov osnovnih šol in
njihovi starši, ki bi jim mogoče
lahko ogled šole pomagal pri
odločanju o nadaljevanju
izobraževanja.
Bo/on Terbue
Praktični pouk in laboratorijske vaje izvajamo v so-
dobno opremljenih učilnicah

Pravljične ure 1998
»Globlji pomen je v pravlji-
ci mojega otroštva kot pa v
resnici, ki jo uči življenje!«
Friedrich Schiller
Strokovnjaki različnih
področij, ki se ukvarjajo z ot-
roki, so enotnega mnenja, da
so pravljice ena izmed na-
jboljših razvojnih vzpodbud
za otroke. Zraven užitka pos-
lušanja nudi pravljica odgovo-
re na številna bivanjska
vprašanja, otroka osvobaja,
motivira, buri domišljijo, od-
kriva smisel človeškega
življenja, vzpostavlja vredno-
te, skratka: s pravljicami otrok
čustveno, intelektualno, soci-
alno in moralno dozoreva in
se oblikuje. Pravljice so tudi
oblika terapije, saj otroka po-
mirjajo, razveseljujejo in daje-
jo občutek varnosti. Prav zato
je pripovedovanje pravljic
redna oblika dejavnosti v mla-
dinskem oddelku knjižnice
Ivana Potrča, ki že četrto leto
privablja številne otroke in
njih starše.
V letošnjem letu je bilo izve-
denih devet pravljičnih ur, ki
so, kot leta doslej, bile vsak
prvi četrtek v mesecu. Otroci
so poslušali naslednje pravlji-
ce: Žabec in tujec, Nekoč je
bila, Mali Hokuspokus, O
treh grahih, Ema Pipifilipi,
Krtkovi kršijo prometne pre-
dpise, Princ Peter in medve-
dek, O plahem zmaju, Sneženi
mož. S pravljico Čudežne
goslice je v pravljični sobici
gostovala knjižničarka iz Lju-
tomera Jasna Branka Staman,
ostale pravljice sem izbrala in
jih pripovedovala podpisana
knjižničarka. Pravljične ure je
skupaj obiskalo tristo petinšti-
rideset otrok, ki so včlanjeni v
knjižnico in si knjige tudi
izposojajo.
Po štirih letih uspešnega
druženja ob pravljicah je nu-
jna sprememba pri oblikovan-
ju pravljičnih ur. Te bi morale
biti posebej pripravljene za
najmlajše poslušalce in pose-
bej za starejše, kar bi omo-
gočilo kvalitetnejšo izvedbo
uric in lažjo pripravo. Gotovo
je pripovedovanje starostno
pestri skupini otrok zah-
tevnejše, saj so pravljice pos-
lušali triletniki skupaj z mali-
mi šolarji. Starostno razdelje-
ne skupine bodo manj šte-
vilčne in izvedena bo lahko
marsikatera oblika pop-
ravljičnega druženja (igre,
uganke, igranje s knjigo, li-
kovna delavnica in podobno).
Kakšno bo prihodnje
pravljično leto v naši in vaši
knjižnici, boste bralci Tedni-
kove knjigarnice še obveščeni,
dotlej pa se vam in vašim
malčkom zahvaljujem za pri-
jetna druženja, ki so tudi meni
pravljična in nadvse ljuba.
Lilfana Klemenih
Pravljična ura O treh grahih - grahke smo tudi sadili!
BLED / PTUJSKA SLIKARJA RAZSTAVLJATA NA BLEDU
Slovenska krajino in
arhitektura
Likovnih razstav domačih likovnikov smo Ptujčani vajeni
iz meseca v mesec, redkeje pa se ptujski ljubiteljski sli-
karji predstavljajo drugod po Sloveniji. Pred štirinajstimi
dnevi sta slikarja Leon Pišek in Branko Gajšt združila
moči in sprejela prijazno povabilo slikarja Jožeta Vogel-
nika z Bleda ter v turističnem središču Gorenjske pripra-
vila razstavo svojih olj. To je že njuna sedma skupna
razstava, nadvse slovesno pa jo je odprla dr. Danica Purg,
direktorica Centra Brdo, sicer rojakinja iz majšperške
občine.
Krajšo slovesnost ob odprtju
razstave v hotelu Krim so poleg
številnih ljubiteljskih slikarjev z
raznih koncev Slovenije in sli-
karjevih prijateljev iz likovnih
kolonij obogatili tudi plesalci FS
Vinka Koržeta iz Cirkovc in s
pesniško zbirko Ujet angel si še
mlada pesnica Ingrid Pein-
kicher. Leon Pišek je po odprtju
razstave povedal, da sta skupaj z
Gajštom razstavo pripravila pod
sloganom Lepa je Slovenija.
Pišek je v slike ujel Haloze in
Haložane, Ptuj in domačo vas
Cirkovce, medtem ko je Gajšt
razstavil motive iz narave s po-
sebnostmi - predvsem krajinski-
mi in arhitekturnimi - slovens-
kih pokrajin, z nekaj slikami pa
se jima je pridružil še domačin
Jože Vogelnik.
Sodelovanja med ptujskimi in
gorenjskimi slikarji z omenjeno
razstavo ne bo konec, saj je ta
vzpodbudila še dogovor o
pripravi likovne kolonije na Ble-
du. Zgodila naj bi se že pri-
hodnjo pomlad, ko so tam že tra-
dicionalni Violinski večeri. Do
takrat bosta ljubiteljska slikarja
Pišek in Gajšt na veliko ustvarja-
la, največ seveda v svojih atelje-
jih, saj jima volje in idej ne
zmanjka. V kratkem lahko
kakšno njuno razstavo pričaku-
jemo tudi na ptujskem koncu,
zdajšnja razstava v hotelu Krim
na Bledu pa bo odprta do konca
leta.
T. Mohor ko
Ob odprtju razstave je imela slovesen nagovor rojakin
ja dr. Danica Purg
PTUJ / ZAKLJUČEK USTVARJALNIH LIKOVNIH DELAVNIC
Darila za praznike
V Društvu ustvarjalnih dejavnosti MAK na Ptuju so od
septembra organizirali likovne delavnice, kjer so lahko ob
koncih tedna otroci in tudi odrasli spoznavali različne li-
kovne tehnike. Delavnice je sofinanciral Center interes-
nih dejavnosti, strokovno pa jih je vodila Mira Mijačevi',
ki v teh dneh z udeleženci delavnic pripravlja zanimivo
razstavo narejenih izdelkov na temo: Prednovoletni čas je
čas obdarovanja.
Likovne delavnice so bile
dobro obiskane, otroci in odrasli
pa so ob uricah druženja spozna-
vali različne veje umetnosti: sli-
kanje na svilo in steklo, obliko-
vanje iz papirja, izdelovali so
vizitke in se lotili še nekaterih
drugih tehnik. Najpomembnejše
pri vsem tem pa je, da so nareje-
ni izdelki praktični in primerni
za božično-novoletno obdaro-
vanje.
Udeleženci likovnih delavnic
bodo svoje izdelke razstavili in
ponudili naprodaj v prostorih
Slovenske vinska akademije Ve-
ritas 15. decembra, nekaj po-
dobnega pa načrtujejo še v
sosednji stavbi - v prostorih
Nove Ljubljanske banke. Pro-
dajna razstava bo odprta do kon-
ca leta in morda bo komu ven-
darle pomagala pri izbiri pri-
mernega darila ob bližajočih se
praznikih.
T. Mohorko
FILMSKI KOTIČEK
Trumanov show
Ali ste se že kdaj videli na televiziji? Četudi ste se,
je vaš trenutek slave verjetno trajal nekaj sekund.
Ne bodite žalostni, kajti druga skrajnost, biti opazo-
van 24 ur na dan, je dosti hujša - razen če hočete,
da vas milijoni ljudi opazujejo tudi pri opravaljanju
velike potrebe.
Ta najhujša mora se je zgodila Trumanu (Jim Car-
rey), siroti, ki ga je v najbolj rosnih letih "posvojila"
televizija. Medtem ko ga tako pri najintimnejših kot
pri najobičajnejših opravilih opazujejo milijoni, se
sam tega sploh ne zaveda. Njegov pretirano prija-
zen svet iz kulis pa se začne podirati zaradi lukenj v
scenariju - njegovi sumi rastejo, toda ali bo uspel
pobegniti iz kletke, kjer cel svet opazuje vsak nje-
gov korak?
Jim Carrey se je tokrat odpovedal vlogi butca. Res-
na vloga vas bo vsekakor presenetila, toda ne
razočarala. Zraven komedij, kjer pridejo do izraza
njegove grimase, je Carrey odličen tudi kot naivnež,
ki srečno živi v svojem zrežiranem svetu. Seveda
so nepristni odnosi vredni premisleka, prav tako pa
je zanimivo poiskati krivce njegovega bednega
življenja. Črna luč namreč pade na filmsko industri-
jo, vendar pozabljamo, da le-ta obstaja zaradi nas,
gledalcev. Dokler se bomo naslajali nad krutimi raz-
kritji v popularnih talk showih, do takrat bo obstaja-
la verjetnost, da bo nekega dne televizija res posvo-
jila svojega "Trumana".
Kako je Truman vedel, kakšen je resnični svet, ko
pa je celo življenje poznal le zaigranega? Mar ga je
videl na televiziji? Odgovorov na ta vprašanja ne
boste našli v filmu. Pa tudi ne bolj preprostih, kot
kako je glavni junak lahko pobegnil s scene, ne da
bi to kdorkoli opazil. Morda pa nam je režiser tako
hotel povedati, da so luknje pač nepogrešljiv del
scenarija.
Morda si včasih želite, da bi vsak poznal ves svet.
Toda oglejte si film o človeku brez zasebnosti in
srečni boste za morebitnih nekaj sekund svoje po-
javitve na televiziji.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
5

PTUJ / V BALETNEM STUDIU PRIPRAVLJAJO PRAZNIČNO PREDSTAVO
S Hrestaiem ¥ no¥o teto
Letošnji božično-novoletni prazniki bodo v naši okolici še
bolj praznični kot običajno, saj se otrokom in odraslim
obeta kar precej gledaliških predstav, glasbenih in za-
bavnih prireditev ter srečanj. Enega takih se lahko že prav
kmalu nadejamo v gledališču, kjer bo 16. decembra pre-
dpremiera baleta Iirestač v izvedbi baletnega studia DPD
Svoboda iz Ptuja. V predstavi sodeluje kar 26 otrok - balet-
nih plesalcev, pomagajo še plesalci folklorne skupine Bol-
nišnice Ptuj in čarovnik Marlizz. Koreografinja predstave
je Ljiljana Keča Rošker.
Že nekaj let je tega, kar je na
Ptuju po daljšem premoru po-
novno oživela šola klasičnega
baleta. Nekateri se morda spo-
minjate, da je pred leti tukaj
poučeval priznani mariborski
baletni pedagog in koreograf Iko
Otrin. Kljub temu da takratne
razmere niso bile kdove kako
naklonjene pouku klasičnega ba-
leta, je gospod Otrin vzgojil in
pritegnil k šolanju na višji
stopnji kar nekaj plesalcev in
plesalk s širšega ptujskega
območja. Sam je večkrat pouda-
ril, da so naši otroci za ples zelo
nadarjeni. Izkazalo se je, da je
imel prav, kajti danes imamo na
Ptuju baletno skupino, ki bo v
letošnjem prazničnem decem-
bru izvedla pravcato baletno
predstavo, kar je za naše okolje
zagotovo izjemen dosežek.
Pred dobrimi petimi leti je
pouk baleta spet stekel, sprva
pod okriljem Športnega centra
Olimpic, nato pa je za organiza-
cijo pouka začel skrbeti Baletni
studio DPD Svoboda Ptuj, ki ga
vodi Mira Mijačevič. Zadnji
dve leti poučuje balet Ljiljana
Keča-Rošker, nekoč primabale-
rina mariborskega baleta, nato
pa vrsto let voditeljica baletnega
ansambla. Izkušena baletna pe-
dagoginja je nedvomno najzas-
lužnejša, da je navdušenih mla-
dih plesalk vse več, njihovo
znanje pa je iz leta v leto popol-
nejše. V različnih starostnih
skupinah redno vadi kar lepo
število mlajših deklic in deklet,
ki se skupaj s svojimi starši zave-
dajo, da je klasični balet odlična
umetniška zvrst, ki bogati telo in
duha. Najstarejše plesalke vadijo
že pet let in zmorejo zahtevnejše
baletne korake, kar mlajše prav
gotovo motivira za nadaljnje
trdo delo. Dobri zgledi so pri
plesu odločilnega pomena.
Predstava je zasnovana tako, da
se bodo lahko izkazali mlajši in
starejši. Prvim bo narasla želja
po napredku, nekoliko strejšim
pa bo nastop potrditev in priz-
nanje za dosedanje delo.
Romantična pravljica Hrestač
je namenjena tako otrokom kot
tudi odraslim in je lahko prav
lepo darilo ob praznikih. Mira
Mijačevič, vodja projekta, pra-
vi, da mora imeti vsaka baletna
hiša svoj repertoar, zato tudi na
Ptuju niso mogli mimo tega in
so si Hrestača, ki ga bodo letos
uprizorili le v prvi sliki, naložili
kot triletni načrt, ko naj bi celo
baletno predstavo končali.
Predstava je zelo obsežna in zah-
teva precej stroškov, zato so si
projekt zastavili po fazah, fi-
nančno pa sta jih podprla Center
interesnih dejavnosti in mestna
občina Ptuj, pričakujejo pa še
prijazno pomoč sponzorjev. Pri
kostumografiji jim je pomagala
Stanka Vauda, pri scenografiji
Gordana Smid, Tomaž Bezjak
bo poskrbel za luč in Davorin
Jukič za glasbo.
»Interes in potreba po učenju
baleta na Ptuju sta prisotna že
dalj časa, to ni nič novega, zato
smo tudi ustanovili baletni stu-
diu kot sekcijo ptujske DPD
Svoboda. Tudi pri glasbeni šoli
si prizadevajo v naslednjem šols-
kem letu uvesti oddelek nižje ba-
letne šole, kar nas vsekakor
vzpodbuja pri delu. Na Ptuju se
nasploh veliko pleše in zato je še
kako pomembno, da si otroci
pridobijo plesno izobrazbo zelo
zgodaj. Ptuj pa vendarle nima
dovolj plesnih prireditev za ot-
roke, takih, ki bi jih na neki
način tudi vzgajale in jim
približale nekatere plesne znake.
In še ne razlog je, da smo se lotili
baletne predstave: ta pripomore
k temu, da se o plesnem dogajan-
ju sliši. Na tak način lahko otro-
ke povabimo in potem vejo za
nas in za našo dejavnost in si
predstavo z veseljem pridejo og-
ledat,« pravi Mira Mijačevič.
Hrestač je eden najpopular-
nejših baletov vseh časov. Glas-
bo zanj je na izteku svojega
življenja, leta 1892, napisal Pe-
ter Iljič Čajkovski (1840-1893).
Delo je nastalo na pobudo njego-
vih prijateljev koreografov, in si-
cer kot tretje v vrsti velikih ba-
letnih uspešnic. Prva je bila La-
bodje jezero (1876), druga
Trnuljčica (1890) in tretja Hres-
tač. Osnova za zadnji balet je bila
pripovedka "Hrestač in mišji
kralj" Ernsta Theodorja Ama-
deusa Hoffmanna (1776-1822),
slikarja, glasbenika in pripo-
vednika, čigar književna dela so
inspirirala tudi druge. Ta
drobna pravljica je med drugimi
osvojila še Jacquesa Offenbacha
(1819-1880), navdušila ga je za
fantastično romantično opero
Hoffmannove	pripovedke
(1.1877), ter Lea Delibesa (1836-
1891), in sicer za balet Coppelia
(1870).
Pravljična zgodba pripoveduje
o deklici Klari in o njenih
predbožičnih sanjah, ki jo odpel-
jejo v Kraljestvo slaščic. Doga-
janje se začne z božičnim
večerom v domači hiši deklice
Klare in njenega bratca Fritza
(na Slovenskem je imenovan
Franc). Tako imenovana
Drobna uvertura je miniaturno
delo, ki s spretno in barvito or-
kestracijo pričara domišljijski
svet igrač ter praznično vzdušje
ob krašenju božičnega drevesca.
Ob živahni in neučakani igri ot-
rok vstopi v sobo skrivnostni
gospod, Klarin boter, obdan z
družbo velikih lutk. Klara dobi
posebno darilo, lutko v obliki
hrestača. V njenih sanjah lutka
oživi in se spremeni v lepega
princa, ki jo odpelje v Kraljestvo
slaščic. Baletna glasba, po vsebi-
ni razdeljena v dve dejanji, ori-
suje najrazličnejše podobe igrač,
jih oživlja in jim daje človeška
čustva. Odlikujejo jo tudi barvi-
ta plesna razpoloženja zbornih
plesov (plešejo plesalke baletne-
ga študija in člani Folklorne
skupine bolnišnice Ptuj) in orisi
posameznih vlog, kot so Klara
(Urša Kavčič), Franc (Daša
Savič), pupa (Lena Koter) ter
angelčki z vrtiljaka (Petra Segu-
la, Anja Vičar, Tjaša Cenčič in
Ina Lejko). V vlogi sluge nasto-
pa Oto Mesaric (v alternaciji
Boris Miočinovič), čarovnik pa
je Marlizz. V Plesu angelčkov je
dodan odlomek avtorske glasbe
Lada Jakše.
Kljub temu da so domači ple-
salci še prav mladi, je hva-
levredno, da so si zadali tako ve-
liko in zahtevno nalogo ter jo
pripeljali do premiere. Ob
pomoči izkušene mentorice in
številnih drugih sodelujočih (pri
tem ne smemo prezreti deleža
staršev, dedkov in babic) bo
predstava zagotovo všečna, ne
nazadnje pa tudi poučna plesna
prireditev, ki jo že vnaprej lahko
označimo kot uvod v še temelji-
tejše plesno izobraževanje mlade
domače publike. Hrestač bo na-
mreč za večino otrok prvo živo
srečanje z baletno umetnostjo.
Verjamem, da jih bo dogajanje
na odru navdušilo. Zaželimo to-
rej Hrestaču vse najboljše!
Premiera Hrestača v
ptujskem gledališču bo 22.
decembra ob 18. uri za otroke,
ob 19.30 pa za odrasle, že 16.
decembra pa se na gledališkem
odru obetajo tri predpremiere.
Tatjana Mohorko
PTUJ / CONTACTUM ZA RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE
Rtmmalniško tekmovanje za osnovnošolce
Firma Contactum, d.n.o., je bila v letu 1997 ustanovljena
kot družinsko podjetje. Njena glavna dejavnost je
izobraževanje, od tega predstavlja računalniško
izobraževanje in usposabljanje 95 odstotkov, v preostalem
delu pa se podjetje ukvarja z izobraževanjem s področja
matematike, statistike in poslovne matematike. Direktori-
ca podjetja je Mirjana Ivanuša, vodja izobraževanja pa Ro-
bert Ivanuša. Contactum med drugim za potrebe Repub-
liškega zavoda za zaposlovanje izvaja usposabljanje in
izobraževanje brezposelnih oseb v programu računalniško
podprtega pisarniškega poslovanja in komuniciranja.
Firma Contactum pa je tudi
organizatorica prvega tekmo-
vanja iz računalniških znanj v
več kategorijah za osnovnošolce
z območja Upravne enote Ptuj.
Za več kategorij tekmovanja (li-
kovno in literarno ustvarjanje,
praktično preveritev znanja o
določenem operacijskem siste-
mu, preizkus spretnosti in
logičnega razmišljanja pri
računalniških igricah in
računalniški kviz) so se odločili
predvsem zato, da bi omogočili
sodelovanje velikemu številu os-
novnošolcev, ki jim računalnik
predstavlja sodobno okno v svet.
To pa so naposled lahko tudi
računalniške igrice. Delno
računalniško tekmovanje za os-
novnošolce sicer organizira tudi
Zveza organizacij za tehnično
kulturo Slovenije, vendar je
Ljubljana za mnoge predaleč.
Kot edino podjetje za računal-
niško izobraževanje na
Ptujskem je firma Contactum
zaznala to potrebo, predvsem pa
je cilj tega tekmovanja, da se po-
leg preveritve že doseženega
znanja to usposabljanje do-
polnjuje in širi ter da se mlade
nasplošno spodbuja za to znanje.
Na podlagi pisne predstavitve
tekmovanja v znanju računal-
ništva in računalniških spret-
nostih se je za tekmovanje prija-
vila večina osnovnih šol s
Ptujskega razen treh. Vsaka šola
lahko glede na razpisane katego-
rije sodeluje z več kot desetimi
tekmovalci. Zaključek tekmo-
vanja so si organizatorji zamislili
kot računalniški kviz vseh sodel-
jujočih ekip. Potekal bo v pros-
torih osnovne šole Olga Meglič v
Ptuju. Po končanem kvizu bodo
razglasili rezultate in podelili
najboljši šoli naziv Najboljša šola
na Ptujskem na področju računal-
ništva v letu 1998. Glavni sponzor
tekmovanja je podjetje PCS, ki
bo najboljšim podelilo privlačne
nagrade. Prvo tekmovanje v
znanju računalništva in računal-
niških spretnosti na Ptujskem
bo 21., 22. in 23. decembra.
MG
MAJSPERK / DVANAJSTI DAN SOLE
Šola ni šala
Dan šole je praznik. Geslo letošnjega dneva majšperške
šole je bilo: Šola ni šala, morda pa. Šola je mala tovarna
znanja, ki vedno postavlja nova vprašanja in se vedno sooča
z novimi izzivi, zato so rezultati učenja učiteljev in učencev
vidni v učnih uspehih, na proslavah in na razstavah.
Starši in gostje so si lahko ogledali razstave po prostorih šole in se ude-
ležili osrednje proslave. V knjižnici je knjižničar pripravil razstavo 110
najnovejših in računalniško obdelanih knjig. Posebnost so bile slikanice
založbe Epta. Obiskovalci so bili nad ponudbo knjig zelo navdušeni in
presenečeni nad razvojem zadnjih let.
V	učilnici 3. b razreda je bila razstava na temo Šola ni šala, morda pa.
Tretji b razred je predstavil svoje triletno delo in svoje tri biltene. Zapi-
sali so tudi svojo himno, risali šolo na Marsu. Na razstavi smo lahko opa-
zili lutke iz vrvic in nogometno igrišče iz stiropora z lesenimi goli in
mrežo. Učenci so narisali šolske učilnice, telovadnico in knjižnico.
Predstavili so se z adventnimi venčki, lesenimi pručkami, lesenimi mo-
deli lokomotiv in barvnimi papirnatimi vetrnicami.
V	vitrinah pri vhodu v šolo je oživela preteklost šole in hkrati njena
tradicija. Predstavljeni so bili stari učbeniki in stara tablica za pisanje.
Osrednja prireditev je bila proslava za učence, starše in vabljene goste.
Učenci vseh oddelčnih skupnosti so se predstavili s svojimi točkami. Vo-
dilna nit proslave je bila, da šala domuje v sreči. Gostje so uživali ob petju
otroškega in mladinskega pevskega zbora, plesu in dramatizacijah.
Proslavo so sklenili z mislijo, da se kmalu znova srečajo.
Marjeta Kotnik
Utrinek s proslave
PTUJ / VIKTORINOV ADVENTNI
VEČER
Zgodovina odrešenja
NEDELJA, 13. DECEMBRA, OB 18. URI - KATOLIŠKO GLE-
DALIŠČE LJUBLJANA
Izvirno in nadvse zanimivo se
je Komisija za oznanjevanje -
zveza višjih redovnih predstojni-
kov in predstojnic Slovenije loti-
la zahtevne oznanjevalske nalo-
ge. Nobenih predavanj o Besedi,
ampak Beseda sama. Izvirna
beseda zgodovine odrešenja iz
ust sončnih, čutečih, trpečih in
upanja polnih mladih članov ka-
toliškega gledališča.
Biblicistka sestra dr. Snežna
Vrečko je izbrala odlomke iz stare
in nove zaveze in jih strnila v
odrešenjsko dramo, v človeško
stisko ob izgonu iz raja, v praznoto
človekovega napuha in neza-
dostnosti se vrine knjiga življenja,
knjiga besede, upanja in veselja.
Drama, stara dva tisoč let, ki se
začne z rojstvom otroka in konča s
križem in jutrom tretjega dne, je v
podajanju mladih igralcev prese-
netljivo sodobna in mladostno za-
peljiva. Postavijo simboličen križ
iz stolov, razkropijo se med ljudi
oznanjat veselo sporočilo in se glo-
boko dotaknejo sleherne pos-
lušajoče jih duše. To je moč besede
mladih izvajalcev. Zato so vredni
naše pozornosti. Svetopisemska
besedila spremljata balet in glasba,
ki jo je posebej za to priložnost
skladal prof. Damijan Močnik. Na
klavirju spremlja ženski tercet:
sopranistko Marto Močnik, mez-
zosopranistko Damijano Božič
končnik in altistko Ireno Močnik.
Katoliško gledališče Ljubljana
je bilo ustanovljeno 1995. leta.
Šteje približno 15 članov in deluje
ljubiteljsko. Želijo predstaviti
avtorje in dela, ki zaradi svoje
vsebine ali avtorjeve krščanske
duše skorajda ne zaidejo na slo-
venske odre. Zaenkrat so še brez-
domci; a zagnanost rodi sadove.
Vodi jih Gregor Čušin, igralec
Mestnega gledališča v Ljubljani.
Tokrat se bodo mladi člani kato-
liškega gledališča prvič predstavili
na Ptuju. Adventni večer, v sklopu
Viktorinovih večerov že
enainšestdeseti, vas bo popeljal
skozi zgodbo odrešenja s sodobno
Besedo, staro že dva tisoč let.
Vabljeni na Viktorinov adventni
večer v nedeljo, 13. decembra, ob
18. uri v refektorij minoritskega
samostana na Ptuju.
B.Č.
RAZPIS
za podelitev priznanj
Mestne občine Ptuj velika
oljenka in oljenka
I.
Mestni svet Mestne občine
Ptuj bo podelil veliko oljenko
-	za izjemne zasluge na
področju kulturne dejavnosti,
umetniškega ustvarjanja in
poustvarjanja, ki predstavlja
Mestno občino Ptuj v širšem
kulturnem prostoru.
Župan Mestne občine Ptuj
bo podelil oljenko
-	za uspehe, dosežene na
kulturnem področju.
II.
Predlogi za priznanja mora-
jo vsebovati osebne podatke
kandidata oz. podatke o
predlagani organizaciji, de-
lovni skupnosti, podjetju, or-
ganu in društvu ter natančen
opis posebnih in izrednih us-
pehov, doseženih na
področju kulturne dejavnosti.
III.
Predloge za podelitevjDriz-
nanj je potrebno poslati Ko-
misiji za priznanja in odliko-
vanja Mestne občine Ptuj naj-
kasneje do 11. januarja 1999.
Predloge za podelitev priz-
nanj Mestne občine Ptuj lah-
ko dajo podjetja, organizaci-
je in skupnosti, organi,
društva in posamezniki.
IV.
Priznanja bodo podeljena
na prireditvi ob praznovanju
slovenskega kulturnega
praznika.
Komisija za priznanja in
odlikovanja
Mestne občine Ptuj q
6
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / RAZSTAVNA DEJAVNOST V POKRAJINSKEM MUZEJU
Za ironec leta dve prireditvi
V PTUJSKEM MUZEJU KONČUJEJO LETOŠNJO RAZSTAVNO SEZONO Z DVEMA POVSEM RAZLIČNIMA PRIREDITVAMA
V Miheličevi galeriji bodo študenti oddelka za likovno pe-
dagogiko s Pedagoške fakultete v Mariboru predstavili gra-
fične liste, ki so jih pod mentorstvom rednega profesorja
Bojana Golije in docenta Samuela Grajfonerja naredili v
zadnjih treh letih. Mladostno živahno razstavo bo v četr-
tek, 10. decembra, ob 18. uri slovesno odprl rektor mari-
borske univerze, prof. dr. Ludvik Toplak. V nedeljo, 13.
decembra, pa bo ob 11. uri po daljšem času spet odprta
grajska kapela. Več kot leto dni je trajalo restavriranje ol-
tarja, ki se zdaj kaže v bolj razkošni in barvno povsem dru-
gačni podobi. Ob oltarju bo razstavljen tudi restavriran
baročni klečalnik z nastavkom za jaslice.
Pedagoška fakulteta v Mari-
boru je naslednica pedagoške
akademije. Ta je bila usta-
novljena leta 1961, status fakul-
tete pa si je pridobila v letu
1988. Ves ta čas deluje na šoli
tudi oddelek za likovno peda-
gogiko, od konca šestdesetih
let kot enopredmetni študij.
Študenti v štirih letih obiskuje-
jo predavanja in vaje iz risars-
kega, slikarskega, grafičnega in
plastičnega oblikovanja, iz zgo-
dovine likovne umetnosti in
umetnosti kulture, likovne teo-
rije in specialne didaktike
vzgoje. Grafično oblikovanje
predstavlja pomemben delež v
učnem procesu. Študentje pod
vodstvom profesorjev Bojana
Golije in Samuela Grajfonerja
delajo v razmeroma dobro
opremljenem ateljeju, za kate-
rega pa na oddelku že načrtuje-
jo posodobitev tehnologije.
Toksične kemikalije pač niso v
skladu z današnjimi težnjami
po ekološko prijaznem ravnan-
ju in v svetu se že uveljavljajo
okoljevarstveno ustreznejši
programi.
Profesorji dajejo ton dogajanju
v ateljejih. Bojan Golija (rojen
leta 1932 v Mariboru) in Samuel
Grajfoner (rojen leta 1962 v Ma-
riboru) se generacijsko do-
polnjujeta. Vsak s svojim
opusom na svojstven način opre-
deljujeta grafično ustvarjalnost v
Sloveniji. Oba sta končala Aka-
demijo za likovno umetnost v
Ljubljani in oba se razglašata za
naslednika svojih učiteljev. Bo-
jan Golija je bil študent Božidar-
ja Jakca, Samuel Grajfoner pa
poudarja, da pripada ljubljanski
grafični šoli. Čeprav je njun nas-
lon na ljubljansko šolo opazen,
pa vendarle ni mogoče prezreti,
da na oddelku za likovno peda-
gogiko vlada svojstveno ustvar-
jalno razpoloženje, ki ga vsrka-
vajo tudi študenti. Učni proces
pri predmetu grafičnega obliko-
vanja zahteva od profesorjev in
študentov, da se držijo strogih
pravil in omejitev. Šele obvlado-
vanje obrti omogoča sproščen
pristop k svobodnim kompozici-
jam. Kljub temu študentom ni
odvzeta možnost, da razvijajo
ustvarjalnost. Na razstavi v Mi-
heličevi galeriji je predstavljen
izbor listov, ki so na oddelku
nastali v zadnjih treh letih. V de-
lih študentov je opazen vpliv
profesorjev, v mnogih pa pre-
poznamo tudi iskro navdiha in
premišljen osebni pristop, ki
obetata nekaj več. Razstavo sta
omogočili Mestna občina Ptuj in
Univerza v Mariboru, na otvo-
ritveni slovesnosti pa nas želijo
presenetiti še dijaki Srednje
glasbene šole v Mariboru. Štu-
denti, ki so aktivno sodelovali
pri pripravi in postavitvi razsta-
ve, pa nameravajo spremljati
razstavo tudi še vnaprej. S pril-
jubljeno ptujsko pedagoginjo in
slikarko Rozino Šebetič bodo
vodili likovno delavnico za otro-
ke, in to dve zaporedni soboti in
nedelji, 12. in 13. ter 19. in 20.
decembra od 10. do 13. ure. Na
osnovni šoli Mladika bodo pri-
jazno posodili stiskalnico, otroci
pa se bodo preizkusili v monoti-
piji in tiskanju s šablono, spret-
nejši in vztrajnejši tudi v linore-
zu. Vsi pripomočki jih bodo
čakali v Miheličevi galeriji, svoja
dela pa bodo lahko sproti razsta-
vili, jih odnesli domov in katere-
ga od listov pustili v muzeju za
muzejsko zbirko izdelkov z
otroških likovnih delavnic.
V nedeljo, 13. decembra, pa bo
v viteški dvorani na ptujskem
gradu potekala zadnja letošnja
nedeljska matineja. Predstavili
bomo restavriran oltar s konca
17. stoletja in prav tako
obnovljen baročni klečanik z
nastavkom za omarične jaslice.
Dva zahtevna restavratorska
postopka je izpeljal Boštjan
Roškar, restavrator specialist,
zaposlen v ptujskem muzeju.
Restavriranje klečalnika z nas-
tavkom je bilo njegovo semi-
narsko delo, z obsežnejšimi in
tudi zahtevnejšimi posegi na ol-
tarju pa je dosegel naziv specia-
lista. Delo na oltarju je spremlja-
la komisija, predsedoval ji je
Franc Kokalj, redni profesor in
restavrator specialist, člana pa
sta bila redni profesor dr. Sergej
Vrišer in dr. Marjeta Ciglenečki.
Ob posegih je nastala obsežna in
natančna dokumentacija.
Zdi se, da je bil oltar pos-
tavljen na sedanje mesto šele leta
1830, takrat so namreč ptujski
grad temeljito prenavljali. Danes
se nam oltar predstavlja v prvot-
nem sijaju in podobi. Najmlajši
barvni nanos je bil svetel in
bleščeč, zdaj se pozlačeni deli
odražajo na žametno črnem
ozadju, kar je v skladu s časom
njegovega nastanka. Restavra-
torska dela so razkrila, da je ol-
tarna arhitektura izjemen mi-
zarski izdelek, ki daleč prekaša
druge podobne mojstrovine pri
nas. Presenetil nas je tudi klečal-
nik z nastavkom za omarične
jaslice. Sprva smo menili, da
predajamo v restavratorski pos-
topek dvodelno omaro razgiba-
nih rokokojskih oblik. Že po
prvih pregledih se je izkazalo, da
gre za klečalnik z izvlečno polico
za klečanje, na katerega so ob
božiču postavljali omarico za
jaslice. V notranjosti jaslične
omarice se je na stranicah ohra-
nil del poslikave s prikazom
vzhodnjaške pokrajine, v razpo-
ki na dnu pa je bilo še nekaj
drobnih školjk in kosov bisero-
vine, s čimer so bila verjetno
okrašena oblačila jasličnih figu-
ric. Klečalnik z nastavkom so ob
koncu 19. stoletja precej predela-
li in mu spremenili namem-
bnost. Čeprav vsebina jaslic ni
več ohranjena, pa se vendar lah-
ko pohvalimo z edinstvenim
pohištvenim kosom, ki na Slo-
venskem nima prave primerjave.
Nedeljsko dopoldne bo oboga-
til godalni kvartet Feguš iz Ma-
ribora, za dobro malico pa bodo
poskrbeli člani ptujskega Rotary
kluba. Izkupiček od prodanega
bodo ponovno namenili otro-
kom s cerebralno paralizo.
Marjeta Ciglenečki
Matej Koren: Brez naslo-
va, suha igla.
Foto: Boris Farič
Slikar iz grajske kapele po konačnem restavriranju.
Foto: Boris Farič
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
7

PTUJ / V ZUPNIŠČIH, PRED MESTNO HISO IN NA
PETLJINEM VLAKU
Miklavž se /e poslovil
Miklavž je tudi letos čisto po
tihem obiskal mnoge otroke na
domu, tako da ga niso niti vide-
li niti slišali, pač pa našli le da-
rilce ali pa šibo, če niso bili v
preteklem letu dovolj pridni. V
javnosti je obiskal predvsem
župnišča, pa tudi Mestni trg
pred ptujsko občino, skozi Ptuj
pa se je pripeljal še celo z vla-
kom.
Muzejski vlak je pripeljal na
Ptuj najprej mariborske otroke,
ki so izstopili in si nekoliko og-
ledali mesto, v tem času pa je
vlak popeljal približno 200
ptujskih otrok s spremljevalci do
Ormoža in nazaj. To so bili otro-
ci zaposlenih v trgovskem
podjetju Petlja in otroci Petlji-
nih poslovnih partnerjev. Na
poti jih je Miklavž obdaril, par-
kelj požugal tistim, ki niso bili
pridni, zabaval pa jih je tudi
čarovnik s svojimi neponovljivi-
mi triki.
MZ
Miklavž je na vlaku obdaril Petljine otroke.
Foto: Langerholc.
GORIŠNICA/ OBMOČNO SREČANJE TAMBURASEV
Tamburite so zazvenele...
Sklad Rep. Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti -
Območna izpostava Ptuj je v soorganizatorstvu s tambu-
raško skupino Prosvetnega društva Gorišnica in Občino
Gorišnica v nedeljo, 6. decembra, v Gorišnici pripravil
območno srečanje tamburaških skupin in orkestrov.
Občinstvu se je predstavilo
šest skupin z območja nekdanje
ptujske občine, kot gosta pa sta
nastopili skupini s slovenjebist-
riškega konca. Predstavili so se:
otroška tamburaška skupina PD
Gorišnica, ki jo vodi Drago Ko-
ren, otroška tamburaška skupi-
na KUD Vitomarci pod
vodstvom Vide Toš, tambu-
raška skupina KUD Šmartno na
Pohorju pod vodstvom Hinka
Sernca, tamburaška skupina PD
Gorišnica pod vodstvom Draga
Korena, tamburaši iz Cirkulan,
ki jih vodi Boštjan Polajžer,
tamburaši Kavkler KUD Janka
Čivka iz Poljčan pod vodstvom
Marijana Drea, tamburaški or-
kester KD F. Prešerna iz Vidma
pod vodstvom Jožeta Šmigoca
in tamburaški orkester PD Cir-
kovce, ki ga vodi Drago Klein.
Program je povezovala Nada
Kotar.
is
Prvič je na območnem srečanju nastopila otro-ška tamburaška skupina PD
Gorišnica, ki jo vodi Drago Koren.	Foto: Laura
PTUJ / ODPRTJE RAZSTAVE DEL BRANKA GORJUPA
Prodajna razstava zna-
nega ptujskega slikarja
V Mercatorjevi blagovnici so prvega decembra odprli že
letošnjo dvanajsto razstavo. Z olji in s slikami na svilo se
predstavlja znani slikar na Ptujskem Branko Gorjup,
neumoren organizator likovnih dejavnosti pri Društvu
upokojencev Ptuj in član likovne sekcije DPD Svoboda
Kljub slabemu vremenu se je
otvoritve udeležilo veliko ljubi-
teljev slikarjevega dela, ki jih je
uvodoma pozdravil Milan Pe-
tek, upravnik Mercatorjeve bla-
govnice. V odsotnosti mentorja
razstav v tem ptujskem razsta-
višču, profesorja likovne pedgo-
gike Jožeta Foltina, pa je o svo-
jih delih, ki razveseljujejo tako
njega kot njegovo družino in
druge, govoril avtor sam. Pri
tem je uporabil besedilo iz
zloženke, ki jo je njegovi razstavi
na pot zapisal Jože Foltin.
Branko Gorjup svojo special-
nost - slikanje na svili - obvlada,
zato se v njej lahko poigrava. Ne-
katere so akvarelno lahkotne,
druge z ostro začrtano risbo,
vedno pa izredno koloristične.
Zanimivo pa je tudi njegovo ol-
jno slikanje na reliefno podlago,
ki daje sliki plastičnost.
Razstava Branka Gorjupa je
prodajna in bo odprta do konca
meseca.
MG
Branko Gorjup po enem letu ponovno razstavlja v Mercatorjevi blagovnici.
Foto: Črtomir Goznik

8	Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / 50 LET ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Studijska knjižnica
Rimi 1948-1998
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Uredili smo si po okupaciji našo znanstveno priročno
knjižnico, ki šteje 1923 vpisanih del, nevpisanih je ca 200,
koliko zvezkov pa imamo, pa vam trenutno ne morem pove-
dati.
Ferkova knjižnica je ostala v ce-
loti in med okupacijo se je izgubilo
le malo del. Kolikor smo mogli v
tesnih prostorih oceniti, imamo
najmanj 40.215 zvezkov. Nisem
tukaj štel letakov in arhiva, ki ima
najmanj 16.530 številk. Ravnokar
smo dobili za našo študijsko
knjižnico tri nove prostore, tako
da bomo mogli sortirati naše knji-
ge, kar je bilo doslej popolnoma
izključeno. Naša muz. Knjižnica
bo imela sedaj 9 prostorov. Čim
bodo adaptacije končane in police
gotove, bomo začeli s sortiranjem,
ker je vse križem kražem. Med
okupacijo so bile knjige večinoma
skrite in smo jih za silo namestili v
treh tesnih prostorih skoraj do
stropa. /.../
Rad bi spravil v muzejsko
knjižnico svojo ženo, ki trenutno
prakticira na Univerzitetni
knjižnici v Zagrebu. Sploh bi mo-
rala vprašanja naše znanstvene
knjižnice kreniti z mrtve točke.
Imamo izvrstna dela, posebno ar-
heologija, zgodovina in umetnost-
na zgodovina, ki jih v celi državi
ne najdete. Včeraj mi je povedal
ravnatelj gimnazije, da bi morala
gimnazijska profesorska knjižnica
postati javna knjižnica po onem
odloku ministrstva, ker v Ptuju ni
študijske knjižnice. Gimnazija sto-
ji na stališču, da je vendar muzej-
ska študijska knjižnica za to v prvi
vrsti poklicana. Saj je bilo na ses-
tanku bibliotekarjev govora, da bi
muzejska knjižnica postala špeci-
jelna študijska knjižnica /.../"
Omenjena žena je Rajka Tonejc-
Smodič, ki je dobila ob koncu 1.
1947	mesto knjižničarke.
Že sredi 1. 1947 (na seji MD 21.
7.) toži Smodič, da niso v muzeju
niti zmožni urediti priročne
knjižnice, kaj šele študijske,
čeprav jim je MLO odstopil tri
sobe.
Vendar so se na seji 6. januarja
1948	mnenja o ustanovitvi ŠK
malo razhajala. Tako na primer
profesor in arheolog Josip Korošec
ločuje v tem dosedanjo muzejsko
knjižnico, ki upošteva le zgodovi-
no in arheologijo, medtem ko bi
morala iti nova ŠK v vse smeri ter
dobivati tudi dolžnostni izvod ozi-
roma obvezni primerek. Kljub
temu Muzejsko društvo "toplo
pozdravlja predlog ministrstva za
prosveto, da se v Ptuju ustanovi
SK Glasom sklepa odborove seje
6. januarja 1948 bo društvo v vsa-
kem oziru in z vsemi sredstvi
podprlo novo ustanovo, da bo od-
govarjala vsem znanstvenim in
kulturnim potrebam. Zavedamo
se, da je SK v Ptuju nujno potreb-
na za proučevanje bogatega kul-
turnoznanstvenega in fokloris-
tičnega gradiva ter za splošno
povzdigo ljudske izobrazbe ravno
v SV delu LRS, kjer so bile skoraj
vse knjižnice uničene/.../ Soglasno
se sklene, da Muzejsko društvo od-
stopi novi ustanovi vso razpo-
ložljivo gradivo s pridržkom last-
ninske pravice in z ozirom na
zapuščinski značaj in zasebne last-
nine, da ostanejo knjige v Ptuju.
Knjige, ki spadajo v priročno mu-
zejsko knjižnico, ostanejo v muze-
ju /.../" V ta namen pripeljejo iz
Ormoža neko knjižnico in jo
vključijo v ostali fond. Istočasno v
poročilu (8. 2. 1948) knjižničarka
piše, da s pomočjo gimnazijskih
profesorjev izločajo knjige, ki bi
prišle v poštev za novo nastalo ŠK
s prostori v Narodnem domu. Po-
sebej so izločena dela za vinarski
muzej. Skoraj šaljivo je slišati
predlog prof. Frana Stiplovška, da
bi določena dela, ki so jih sicer
določili za Š K, po končni ureditvi
vrnili v gimnazijo, kjer bi jih pro-
fesorji potrebovali za nujni pouk
(7. 7. 1948).
Ministrstvo za prosveto in kultu-
ro v Ljubljani je spodbujalo ustan-
avljanje študijskih knjižnic ter jim
širokogrudno obljubljalo strokov-
no in finančno pomoč. V ta namen
je izdalo tudi odločbo za ustanovi-
tev "Študijske knjižnice v Ptuju" in
skupaj s pobudo NUK-a je bila ta
ustanovljena z odlokom OLO Ptuj
dne 27. 7. 1948 (št. 4007/1-48). V
ustanovnem aktu je bilo 9 členov, s
katerimi so določali ustanovi de-
lovne naloge, financerja ter
tričlanski odbor, ki ga imenuje
OLO Ptuj v soglasju z ministrst-
vom. V ta osnovni akt je zajeta na-
bava knjig, prirejanje bibliotekar-
skih tečajev in razstav, medbiblio-
tečna izposoja, katalogi. Za osnovo
prevzame muzejsko in gimnazij-
sko knjižnico, nadaljnja rast pa je
v nakupih, zamenjavah in darovih.
Izposoja je brezplačna razen
poštnine in nadomestitev nemar-
no uničenih knjig. Delo nadzira
od zunaj tričlanski odbor. Podpi-
sana sta predsednik IO OLO
Franc Belšak in podpredsednik Ja-
nez Petrovič.
Dejansko je postala prva
uslužbenka nove knjižnice Rajka
Smodičeva in začela na novo ureje-
vati fond muzejske knjižnice, del-
no gimnazijske pa tudi iz zbirnega
centra v Narodnem domu^ ki je bil
tudi mišljen kot bodoča Studijska
knjižnica. Toda delo ni šlo ravno
gladko od rok, kar nas najlepše
pouči upokojeni šolski nadzornik
Henrik Šel v pismu ministrstvu za
prosveto (10. 12. 1948), kjer piše o
perečih problemih brez dlake na
jeziku:
"Na poziv OLO - poverjeništvo
za prosveto v Ptuju z dne 6.11.
1948, da prevzamem "Študijsko
knjižnico Ferkovega muzeja", sem
navedenega dne prevzel od
knjižničarke Rajke Smodičeve 5
kom. ključev in sicer: 2 od
knjižnice, 2 od arhiva in 1 od pre-
grajenih vrat na hodniku. Čeravno
je knjižnica že od 1.8. ti, samostoj-
na, še nima štampiljke, inventar-
ske knjige, kakor tudi seznamov
knjig, izvzemši prevzete Muzejske
knjižnice, ni bilo. Zato podrobni
prevzem ni bil mogoč, razen nekaj
slik, prevzetih od Narodne imovi-
ne. Do 1. 8.1948 je bila knjižnica v
skupni upravi z Muzejem, ki ga je
upravljal kustos Smodič. Njegova
žena Rajka pa je bila postavljena za
knjižničarko samostojne Študijske
knjižnice od 1. 8. ti. dalje.
Ureditvi knjižnice se ni posvetila
potrebna in pravilna skrb. /.../
Po omarah, policah in kotih je
nebroj neurejenih, nesortiranih
knjig. Menda 1. 1947 se je odpelja-
lo nekaj kamionov knjig v "Pro-
svetni dom", prej "Narodni dom",
kjer se je nameravala vzpostaviti
Študijska knjižnica. Govori se o 25
do 35 tisoč raznih knjig in brošur.
Ta množica knjig se mora spraviti
nazaj v sedanje prostore, kar dela
precejšnje težave radi prevoza in
delavcev.
Konec prihodnjič
V. bibl. Jakob Emeriii
SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (II
Kdor zelo hiti...
Desetega novembra so se v Bruslju za Slovenijo in drugih pet
kandidatk začela dokončna pogajanja za pridruženo članstvo
v Evropski uniji. Minister za evropske zadeve nam je zagoto-
vil, da se je Slovenija na pogajanja dobro pripravila in da s
primerjalnimi prednostmi vodi v izpolnjevanju zahtevanih
pogojev pred drugimi kandidatkami za pridruženo članstvo.
Sam se sprašujem, zakaj pogovore v Bruslju sploh imenuje-
mo pogajanja. Pravila so namreč določena in povsem jasno
je, kaj se od kandidatk zahteva.
Novembrski proces prilaga-
janja lahko razumemo tudi kot
uradni začetek procesa usklaje-
vanja za status polnopravnega
članstva, ki naj bi si ga Slovenija
pridobila že okrog leta 2006.
Spremembe zakonodaje in uva-
janje direktiv na vseh političnih
segmentih bodo v procesu prila-
gajanja Slovenije za polnoprav-
no članstvo deležni velikih na-
sprotovanj. Ta bodo verjetno te-
meljila na odpovedovanjih, ki
bodo za morebiten polnopravni
vstop v unijo nujna.
V naslednjih odstavkih se
sprašujem, čemu in zakaj se bo
Sloveniji potrebno odpovedati.
Preden bomo poskušali odgovo-
riti na ta vprašanje, pa si poglej-
mo, zakaj se za vstop Slovenije
in drugih kandidatk v EU zav-
zema Zveza industrijalcev v Av-
striji.
1. Odpirajo se novi trgi za av-
strijsko gospodarstvo. Zaradi
avstrijskih naložb v državah
kandidatkah za EU in
živahnejšega trgovanja je Av-
strija po padcu železne zavese
pridobila že 20.000 novih delov-
nih mest. od leta 1989 se je av-
strijski izvoz v reformne države
potrojil, uvoz pa se je le podvo-
jil.
2.	Velikanska možnost gospo-
darske rasti zaradi izvoza. Za
Avstrijo to pomeni dolgoročno
stabilizacijo pozitivnega gospo-
darskega razvoja.
3.	Zdravi konkurenčni pogoji.
Veljati bodo začeli evropski
pravni standardi. Avstrijci vidi-
jo svojo priložnost predvsem v
nižjih socialnih standardih
bodočih članic, pomanjkljivi
okoljevarstveni zakonodaji in
subvencionirani infrastrukturi,
zlasti v prilagajanju evropskim
pravnim standardom.
4.	Razvijanje infrastrukture.
5.	Stabilnost in varnost.
6.	Naložbe v prihodnosti.
7.	Razvoj obmejnih območij.
8.	Enoten trg.
9.	Izkoriščanje subvencijskih
programov EU.
10.	Naraščajoča pravna var-
nost.
Vidimo lahko, da v tržnem sis-
temu vsaka država zastopa le
lastno korist. Orožje postaneta
politična moč in denar. Danes
so nekateri ljudje pri nas te ugo-
tovitve že lahko občutili na svoji
koži. Tukaj mislim predvsem
na delavce v industriji, kme-
tijstvu in tekstilni industriji, pa
tudi na management malih in
velikih podjetij. Slej ko prej pa
se bomo s posledicami morali
soočiti vsi.
Iz primera Avstrije je razvid-
no, da se Avstrijci ob novih kan-
didatkah za vstop veselijo
predvsem lastnega uspeha. Po
načelu podobnosti pa lahko ena-
ko sklepamo tudi za druge
države članice.
Odpovedovanje v Sloveniji bo
po mojem mnenju temeljilo na
treh dejavnikih, ki si jih do
neke mere želimo sami, delno
pa nas tudi objetivno determini-
rajo.
-	Tako velja, da so se ob vsto-
panju vse dosedanje države čla-
nice le redko srečevale s tako
preobrazbo političnega sistema
in ekonomske politike, kot je to
morala in še počne Slovenija.
Da bi bila mera polna, želimo
Slovenci postaviti rekord v
menjavi sistema in ideologije.
Od leta 1991 do leta 2006, ki ga
naš predsednik vlade omenja
kot želeno leto za polnopravno
članstvo Slovenije v Evropski
uniji, naj bi preteklo le petnajst
let. Ker v unijo hitimo, bomo
prilagajanju predvsem v našo
korist namenili manj pozornos-
ti in natančnosti. Izurjen evrop-
ski konkurenčni sistem bo v
naši zakonodaji zelo hitro našel
vrzeli. Pričakujemo torej lahko,
da se bo potrebno nekaterim
stvarem odpovedati zato, ker
smo v celotnem procesu prilaga-
janja preveč neučakani in
usmerjeni na pogoje, ki jih pos-
tavlja unija, premalo pa ščitimo
svoje interese.
-	Eden izmed pogojev za vstop
v Evropsko unijo je tudi ta, da
potencialna članica v zagotovi
prost pretok kapitala. Že sedaj si
moramo naliti čistega vina in si
priznati, da bomo na ta način le
stežka ohrnaili ekonomsko ne-
odvisnost. Celoten slovenski
proračun je po obsegu pri-
merljiv s proračunom po veli-
kosti petega podjetja v Nemčiji.
Vštevši ves drugi kapital, ki ga
je v uniji v nekaterih panogah
mnogo več kot pri nas, pa unija
daje našim podjetjem signal, da
bo potrebna racionalizacija. Nu-
jen del racionalizacije so tudi
združevanja podjetij oz. sinergi-
je. Kot primer naj navedem, da
je nemogoč obstanek osemind-
vajsetih slovenskih bank. V čim
manj enot se bodo združile in s
tem izboljšale pogoje za poslo-
vanje, tem večja bo možnost za
njihovo preživetje.
-	Najbolj pa nas vse skrbi izgu-
ba politične in kulturne suvere-
nosti. Slovenci smo majhen na-
rod, a po drugi strani ravno do-
volj velik, da svoje kulturne
identitete ne moremo kar tako
pozabiti. Kaj izguba kulturne
identitete pravzaprav pomeni,
se bomo po mojem mnenju
začeli zavedati takrat, ko bo za
kakršnekoli korekcije na strani
zakonodaje že prepozno.
Nemška natančnost, britanska
previdnost, italijanska iznajdlji-
vost, belgijsko-nizozemski
občutek za povezovanje ter fran-
coska aroganca (če poenosta-
vim) so nekatere izmed lastnos-
ti, ki so v drugi polovici dvajse-
tega stoletja izoblikovale
današnjo podobo Evropske uni-
je. Upamo lahko, da bo kateri od
novih kandidatk za članice v
uniji uspelo dodati kakšno iz-
med svojih narodnih vrlin, pa
pri tem ne mislim le na "prila-
godljivost".
Naslednjič bo govor o evru
(evro je novi evropski denar, ki
ga bo enajst od petnajstih držav
članic Evropske unije uvedlo
1.1.1999).
David Visenjak
Karikatura Vlado Šegula
PTUJ / MED KRVODAJALCI TALUMA
Med najboljšimi krvodajalci na Ptujskem
V četrtek, 26. novembra, smo obiskali transfuzijski oddelek
ptujske bolnišnice. Pomešali smo se med krvodajalce Talu-
ma, podjetja na Ptujskem, kije pred kratkim prejelo priznan-
je Rdečega križa Slovenije kot najboljši aktiv krvodajalcev v
podjetju na tem območju. Tega dne je kri darovalo več kot 50
krvodajalcev Taluma. Med njimi sta bila tudi Aleksander
Kranjc, ki je kri daroval prvič, in Branko Mohorko, ki jo je
daroval šestdesetič.
Predsednik aktiva krvodajal-
cev v Talumu Milan Vrabl je
povedal, da po nepotrjenih po-
datkih aktiv deluje že od leta
1956. V svojih vrstah imajo 365
krvodajalcev, ki kri darujejo
najmanj enkrat na leto. Nekate-
ri se udeležijo akcij tudi trikrat
oziroma celo štirikrat na leto.
Novembrskih akcij odvzema
krvi se je udeležilo kar 81 njiho-
vih članov, med njimi veliko
večkratnih krvodajalcev. Statis-
tika kaže, da jih je veliko daro-
valo kri že čez 50 krat, tistih nad
25 krat je že čez 50, sedem jih je
kri darovalo že 60 krat, s 70
odvzemi se lahko pohvali Alojz
Zoreč, z 80 pa Bojan Stanič.
Milan Vrabl pravi, da takih re-
zultatov njihov aktiv krvodajal-
cev zagotovo ne bi imel, če ne bi
imel podpore v vodstvu podjet-
ja, kjer še posebej omenja direk-
torja Danila Topleka. Vsakemu
krvodajalcu podjetje omogoči
dva prosta dnva, poleg tega jim
pomaga pri organiziranju oziro-
ma izvedbi izleta in občnega
zbora, saj teh dejavnosti s tisto
malo denarja, ki ga dobijo od
Rdečega križa, ne bi zmogli, čla-
nom pa veliko pomeni.
Zaradi take podpore, in ker
člani nesebično razširjajo idejo
krvodajalstva med zaposlenimi,
ima aktiv vedno več mladih čla-
nov. Nekaj se jih je udeležilo
tudi novembrske akcije odvze-
ma. Med njimi je bil tudi Alek-
sander Krajnc, ki se je akcije
udeležil skupaj s prijateljem
Franjem Mihelačem - ta je tega
dne kri daroval četrtič. Krst je
dobro preživel. "Še bom daroval
kri, ker s tem pomagam drugim
in tudi sebi, saj gre pri krvoda-
jalski akciji tudi za kontrolo
zdravja. Kri lahko daruje samo
zdrav človek. Z enim odvze-
mom krvodajalec pomaga trem,
ki so pomoči potrebni."
Med krvodajalce s 60 odvzemi
pa se je 26. novembra vpisal
Branko Mohorko. "Prvič sem
kri daroval v vojski leta 1974.
Krvodajalstvo mi pomeni veli-
ko, rad pomagam ljudem, ki so
bolni. Priporočil bi vsem, da
postanejo krvodajalci, da vsaj
enkrat darujejo kri. Kri rešuje
življenje, že jutri je lahko vsak
med nami tudi prejemnik krvi.
Odvzema se ni potrebno bati,
ker to nič ne boli!"
Zgledi vlečejo, med zaposleni-
mi v Talumu jih imamo veliko.
Stopimo po njihovih stopinjah.
MG
Aleksander Krajnc je 26. no-
vembra prvič daroval kri
Za Branka Mohorka, prav tako krvodajalca iz Taluma, je bil no-
vembrski odvzem že 60. Foto: Kosi
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998

9
PTUJ / OBISKALI SMO MESTNO ČETRT JEZERO
ledina zorana - dolg krajanom plaian
ABSOLUTNO PREDNOST JE IMELA SANACIJA POPLAVNIH VODA • DELA NA LEVOBREŽNEM KANALU SO SE PRIČELA
Ob koncu mandata sveta mestne četrti Jezero smo se pogovar-
jali z Marjanom Mundo, dosedanjim predsednikom sveta v tej
ptujski mestni četrti. Predvsem nas je zanimalo, kako jim je
uspelo v tem mandatu reševati oziroma rešiti najbolj odprte
probleme na tem območju. V pogovoru za Tednik, ki smo ga
objavili 17. februarja lansko leto pod naslovom Spomeniki ne
rešujejo problemov ljudi, je Marjan Munda izpostavil tri
ključne zadeve: ureditev statusnega položaja četrti, postavitev
premoženja četrti v funkcijo financiranja dela četrti in sana-
cijo poplavnih voda (levobrežni kanal, kanalizacija Ormoška
cesta).
"Že od prve seje našega sveta se
je začela neenakopravna borba za
nekatere pravice in pristojnosti
novooblikovanih mestnih in pri-
mestnih četrti. Neenakopravna
zato, ker je bil na eni strani mest-
ni svet s statutarno komisijo,
strokovnimi službami in žal svet-
niki, ki so morali zastopati sta-
lišča svojih strank, da namreč
mestna in primestna četrt nima
drugih pristojnosti kot upravljati
s premoženjem, ki služi potrebam
krajanov (domovi, igrišča) in se
ukvarjati s športom in kulturo ter
socialo. Da se razumemo: beseda
upravljati pomeni, da se podržavi
lastnina nekdanjih krajevnih
skupnosti, za kar se je ponudila
možnost z nedorečeno republiško
zakonodajo. Druga stran so bili
sveti mestnih in primestnih
četrti, ki so me pooblastili, da v
njihovem imenu zastopam uskla-
jena stališča. Navzven pa smo se
kreativno borili, da ohranimo
osnovne pravice, ki so jih imele
že predhodnice četrti (nekdanje
krajevne skupnosti), to je statut
in iz njega izvirajoče pravice: sta-
tus pravne osebe, lasten žiro
račun, razpolaganje z lastnim
premoženjem in podobno. Ostale
pravice in obveznosti, ki niso
urejene v statutu, pa naj se v skla-
du z dejanskim stanjem uredijo z
odlokom. Z zadovoljstvom ugot-
avljam, da je v povedanem prime-
ru moč argumenta prevladala nad
argumentom moči.
Čas bo pokazal, da je nadstran-
karsko delovanje na krajevnem
nivoju nujnost, ki jo vse bolj
upošteva razviti svet, in da kraja-
ni morajo imeti možnost direkt-
nega odločanja pri posegih v ok-
olje in prostor, v katerem bivajo.
Kar zadeva upravljanje z last-
nim premoženjem, mislim, da je
imel svet srečno roko. Uspelo
nam je za del prostorov, ki ne
služijo potrebam krajanov, dobiti
stalne in resne najemnike. Mis-
lim, da je za občane mestne
občine še kako pomembno, da se
v naših prostorih usposablja do
deset težje zaposljivih občanov in
gojencev, da imamo trgovino z
odličnimi ročno izdelanimi izdel-
ki gojencev Zavoda dr. Marijana
Borštnarja iz Dornave in sedež
Društva gluhih in naglušnih Ma-
ribor - podružnice Ptuj. V prosto-
rih, ki niso dani v najem, pa je
tudi precej živahno. Med drugim
se v njih že tretje leto zapored za
maturantski ples pripravljajo di-
jaki Šolskega centra Ptuj. Najem-
niki so nam omogočili, da smo
poleg primernega vzdrževanja
premoženja financirali ureditev
centralnega ogrevanja Doma kra-
janov Budina - Brstje, prihranili
sredstva za nameravano celovito
obnovo prostorov nekdanje KS
Toneta Znidariča (streha, fasada)
in v dveh letih odplačali okrog 13
tisoč nemških mark v tolarski
protivrednosti od prevzetih 15
tisoč nemških mark dolga, ki je
izviral iz sodne poravnave po
adaptaciji prostorov doma od pre-
hodnega najemnika.
Prizadevanje za sanacijo po-
plavnih voda pa je imelo v našem
mandatu absolutno prednost
pred drugimi projekti. Že dejst-
vo, da je imel četrtni svet svojo
prvo sejo točno na dan poplav 3.
julija 1996, je bil dovolj močan
argument za vsestransko prizade-
vanje na tem področju. Da je šlo
za zelo zahteven projekt, pove že
dejstvo, da je bilo že leta 1995 za
te namene v proračunu mestne
občine Ptuj odobrenih 140 mili-
jonov tolarjev, vendar niso bili iz-
koriščeni. Po zelo vztrajnem pri-
zadevanju sveta četrti, predsedni-
ka sveta, svetnikov z Liste KS
mesta Ptuja v mestnem svetu,
mestnih svetnikov iz mestne
četrti Jezero in obljub župana o
vsestranski podpori smo v okviru
proračuna za leto 1997 uspeli do-
biti osem milijonov tolarjev za iz-
delavo študije in projekta za po-
globitev in razširitev levo-
brežnega kanala Markovci - Gra-
jena, ki odvaja vode Grajene, Ro-
goznice in meteorne ter podtalne
vode dela mesta, ki leži na levem
bregu Drave. Projekt je razdeljen
na tri etape: prva so Markovci -
izliv Rogoznice, druga izliv Ro-
goznice - Grajena in tretja ponov-
na poglobitev spodnjega toka Ro-
goznice. V proračunu mestne
občine Ptuj za letos je bilo za ta
projekt odobrenih 45 milijonov
tolarjev. Po podpisu sporazuma
med županom mestne občine in
direktorjem Dravskih elektrarn
je bil ta denar dodatno oplemeni-
ten s 45 milijoni tolarjev iz naslo-
va amortizacije Dravskih elek-
trarn. 90 milijonov tolarjev pa je
vsota, ki zagotavlja izgradnjo
prve faze. Upanje vzbuja tudi
obljuba državnega sekretarja za
vodno gospodarstvo, ki jo je dal
ob obisku po zadnjih poplavah,
kar bi skrajšalo čas realizacije ce-
lotnega projekta. Z največjim ve-
seljem ugotavljam, da so se dela
na samem kanalu uradno začela
30. novembra, torej pred iztekom
mandata tistih, ki so se za sanaci-
jo v tem mandatu tako zelo pote-
govali", se je o uresničevanju naj-
pomembnejših projektov v mest-
ni četrti Jezero razgovoril Marjan
Munda.
TEDNIK: Gospod Munda,
kako pa ste zadovoljni z dodelit-
vijo proračunskih sredstev za
druge projekte v mestni četrti
Jezero in s sodelovanjem oddel-
ka za okolje, prostor in gospo-
darsko infrastrukturo mestne
občine Ptuj ter s strokovno
službo, ki dela za mestne četrti,
v času vašega mandata?
M. Munda: "V naravi človeka
je, da pogosto hoče več, tudi nad
dejanskimi možnostmi. Če sem
realen, moram reči, da je bila
naša četrt bolj ali manj enako-
pravno obravnavana v primerjavi
z drugimi četrtmi v mestni občini
Ptuj. Ne bom našteval, kaj se je v
tem času naredilo, omenil bom le
projekte, ki so v teku iz letošnje
dodelitve sredstev. Ob že omenje-
nem levobrežnem kanalu gre še
za prečrpališče kanalizacijskih
voda na Rogoznici z glavnim vo-
dom do Ribiške poti, kar bo omo-
gočilo izgradnjo kanalizacije na
levem bregu Rogoznice, to je na
delu Ormoške, Spuhlje in dela
Zabovcev. V omenjeni sklop sodi
tudi dokončanje kanalizacije v
ulici ob Rogoznici, asfaltiranje,
preplastitev in ureditev pločnika
v Rajšpovi ulici in izdelava pro-
jektov za celotni del Ormoške, ki
je še brez kanalizacije. Sodelo-
vanje z oddelkom za okolje, pros-
tor in gospodarsko infrastrukturo
mestne občine Ptuj ter s strokov-
no službo je bilo po mojem
mnenju korektno, zato se jim
tudi javno zahvaljujem."
TEDNIK: Gospod Munda,
imeli ste smolo, vaš mandat se
je pričel z močnimi poplavami
in se na žalost tudi končal s ka-
tastrofalnimi poplavami.
M. Munda: "O poplavah je bilo
in še bo dosti govora. Vse kritične
točke so dokumentirane na film-
skem traku in na slikah. Na neki
način lahko rečem, da so me po-
plave naplavile in tudi odplavile.
Ledina je zorana - dolg kraju in
krajanom pa s tem po moji
možnosti plačan. Vsem, ki so mi
v iztekajočem se mandatu zaupali
in kakorkoli pomagali, se iskreno
zahvaljujem."
MG
Marjan Munda, dosedanji
predsednik mestne četrti
Jezero
Dela na kanalu ob levem dravskem bregu so se konec
novembra pričela.	Foto: Langer-
PTUJ / 30 LET TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE
Teritorialti - utemeljitelji slovenske vojske
V počastitev 30. obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe
Slovenije je območno vojaško teritorialno poveljstvo sloven-
ske vojske v Ptuju v petek, 4. decembra, pripravilo osrednjo
regijsko slovesnost. Nekdanjim teritorialcem, pripadnikom
slovenske vojske in številnim gostom, zbranim v dvorani Ga-
stroja, je o za domovino pomembni obletnici govoril poveljnik
377. območnega poveljstva, major Mirko Novak.
Udeležencem slovesnosti je ob
jubileju čestital načelnik 3. ope-
rativnega poveljstva polkovnik
Slavko Ogrinc, v imenu mestne
občine Ptuj pa podžupan Ervin
Hojker. Majorju Jožetu Perku so
ob prazniku izročili bronato me-
daljo slovenske vojske, zgodovin-
sko pot TO so ponazorili z bogato
razstavo slikovnega gradiva, jubi-
lej so kulturno popestrili člani
tamburaške skupine iz Cirkulan,
slavje pa so sklenili z družabnim
srečanjem.
Mirko Novak je med drugim je
povedal, da so sredi leta 1968 z
ukazom takratnega predsednika
Jugoslavije Josipa Broza Tita
kmalu po posredovanju držav
Varšavskega sporazuma na
Češkoslovaškem bile ustanovlje-
ne enote teritorialne obrambe po
vseh nekdanjih republikah. V
Sloveniji se je to zgodilo 20. no-
vembra 1968 z ustanovitvijo glav-
nega štaba TO Sloveniije s po-
veljnikom Bojanom Polakom in
komisarjem Albertom Jako-
pičem. Vendar se generali takrat-
ne JLA z ustanovitvijo enot TO
niso sprijaznili, kar so dokazovali
s težnjami po nadvladi in
določanju nalog za TO. Kljub
temu so v TO Slovenije in delno
tudi Hrvaške vse od ustanovitve
naprej razvijali dokaj samostojno
pot. Vsa odgovorna mesta v šta-
bih enot TO so prevzemali slo-
venski častniki, po vsej Sloveniji
pa so že leto po ustanovitvi
pričeli intenzivno usposabljanje
enot TO. Z enotami v Ptuju so
leta 1969 imeli kar 19 mobiliza-
cijskih vaj. Kljub neizdelani ter-
minologiji so v večini enot povel-
jevali v slovenskem jeziku. V
začetku so bile enote TO obo-
rožene le z lahkim pehotnim
orožjem, večinoma starejših let-
nikov, saj so od JLA dobivali
predvsem odpisano orožje. Zato
si je Slovenija pri posodabljanju
oborožitve pomagala sama. Leta
1974 je za svoje enote kupila 500
ingramov in nekaj ostrostrelnih
pušk, kar so v Beogradu razumeli
kot ogrožanje državne varnosti.
Polaka in Jakopiča so sicer za-
menjali, orožje pa je le ostalo in
razvoj je šel naprej, tako da je TO
Slovenije nezadržno rasla. Novi
poveljnik je postal Rudolf Hri-
bernik, glavni štab TO pa se je
preimenoval v Republiški štab
TO. Ob koncu 70. let je bilo v
Sloveniji več kot 700 enot in šta-
bov TO, v TO Slovenije pa je bilo
zajetih 4,5 % prebivalcev. Jugos-
lovanska armada je že dopuščala,
da so občine in takratne OZD
lahko kupovale sodobno obo-
rožitev in TO je dobila prve mi-
nomete ter protiletalske topove.
Enote TO so bile formirane tudi
po večjih OZD, v Kidričevem na
primer delavska baterija in četa
TO, po krajevnih skupnostih pa
vodi in oddelki. Nastajali so tudi
večji sestavi TO do ravni brigad.
Pokrajinski štab za vzhodnošta-
jersko pokrajino je v teh letih po-
veljeval celo trem brigadam.
To pa spet ni bilo po volji vsem
v Jugoslaviji in po Titovi smrti
leta 1980 se je pritisk na TO spet
povečal. V nekatere štabe,
predvsem pokrajinske, so pričeli
prihajati oficirji JA, brigade pa so
poskušali podrejati armadnim
sestavom in nalogam. Tudi slo-
venski jezik je pri poveljevanju
postal sumljiv in vse redkejši. A
tudi to ni ustavilo razvoja TO, ki
je svoje pripadnike še naprej in-
tenzivno usposabljala. Uspo-
sabljanja štabov, poveljstev, enot
in specialistov so v glavnem pote-
kala v prostem času. Izvedenih je
bilo nekaj zahtevnih vaj, kjer je
sodelovala slovenska TO, kot re-
cimo Pohorje 75, Maribor 77,
Mura 81, združena vaja enot za
PSD iz Ptuja, Ormoža, ter nekaj
sosednjih občin Hrvaške.
Kot je dejal Mirko Novak, je
bila TO resnično ljudska, naša
vojska, saj so občine, delovne or-
ganizacije in krajevne skupnosti
z velikim razumevanjem zagotav-
ljale potrebna sredstva za potrebe
TO, pa tudi med krajani na tere-
nu so enote TO vseskozi naletele
na prijetno dobrodošlico, pa naj
je šlo za nastanitev, zagotovitev
prehrane ali zadovoljitev drugih
potreb. Morda v vsakem trenutku
vsi pripadniki TO niso delovali
najbolj vojaško strumno, vendar
so bili z dušo in srcem teritorial-
ci, pripravljeni marsikaj žrtvovati
in si med seboj pomagati.
Dogodki ob koncu 80. in v
začetku 90., ki so potekali v smeri
samostojnosti Slovenije, so bili
povod in razlog za nove pritiske
iz Jugoslavije; ta se je lotila tudi
konkretnih aktivnosti. S pretve-
zo, da gre za varnejše hranjenje,
je bil po direktivi jugoslovanske
armade izdan ukaz o selitvi
orožja iz skladišč TO v skladišča,
ki so bila pod kontrolo JA. Na
srečo ta ukaz ni bilo nikoli v celo-
ti izpolnjen. Del orožja je ostal iz-
ven kontrole JA, skrit v raznih
tajnih skladiščih in zanj so vedeli
le redki pripadniki manevrske
strukture narodne zaščite in TO,
ki so skupaj v tajnosti pripravljali
in načrtovali oborožen odpor.
Ker je manjkalo orožje, so na raz-
ne izredno nevarne načine priha-
jali do orožja iz skladišč JA.
Ob koncu leta 1990 je bil v re-
publiškem sekretariatu za ljud-
sko obrambo bil ustanovljen po-
seben sektor za razvoj TO, kate-
rega naloga je bila razviti in pri-
praviti TO na celovit prevzem na-
log nove, slovenske vojske z
ustrezno oborožitvijo, lastnimi
uniformami ter lastnim progra-
mom usposabljanja.
Zgodaj spomladi leta 1991 so se
pričeli tečaji za častnike TO v
Poljčah in ti so že maja istega leta
sprejeli na služenje vojaškega
roka v Pekrah in na Igu prvo ge-
neracijo slovenskih fantov. S tem
se je pravzaprav pričel preporod
TO v pravo in edino slovensko
vojsko. Sledili so znani pekrski
dogodki ter pritiski za "discipli-
niranje" Slovenije, vendar kot je
dejal Mirko Novak, kolesa zgodo-
vine ni bilo več možno zaustaviti.
Dobre priprave, enotne, koordi-
nirane in energične aktivnosti
državnega vodstva, policije, Teri-
torialne obrambe ter vseh prebi-
valcev Slovenije so prinesle zma-
go. Nasprotniku in mednarodni
javnosti smo dokazali, da je TO
nova slovenska vojska, resen dej-
avnik, na katerega je treba
računati.
M. Ozmec
O 30-letni zgodovini enot TO priča bogato slikovno gradivo
O za domovino pomembnih
dogodkih je govoril major
Mirko Novak.
Foto: M. Ozmec
Majorju Jožetu Perku so ob prazniku izročili bronasto
medaljo slovenske vojske
10
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

Kuharski nasveti
Drobno - tajno pecivo
Nekoliko pred prazniki si pripravimo drobno ali čajno pecivo,
ki je primernejše za daljše shranjevanje. Med drobno pecivo ne
spadajo samo različno oblikovani in izrezani keksi, ki jih
lahko še dodatno okrasimo ali nadevamo, temveč tudi različno
pecivo, ki ga pečemo v modelih v pečici. Sestavljeno je iz pod-
lage, ki je različno krhko ali umešano testo, nadeva in iz bis-
kvitnega ali ponovno iz krhkega testa. Tako pripravljeno peci-
vo kasneje narežemo na manjše kose poljubne oblike v velikos-
ti enega do dveh grižljajev. Ravno zardi podobnih sestavin kot
keksi spada to pecivo, ki ga običajno imenujemo rezine, na pri-
mer berlinske rezine, oranžne rezine, orehovi trikotniki itd., v
skupino drobnega peciva. Zaradi svojih neobčutljivih sestavin
pa ga lahko pripravimo tudi nekaj dni pred prazniki.
Med praznično drobno pecivo
spadajo še različni keksi, kot so
različno oblikovani in pripravl-
jeni medenjaki in medene zvez-
dice, pri katerih srečujemo kot
začimbe cimet, mlete klinčke,
ingver, vanilijev sladkor in kot
rahljalno sredstvo sodo bikarbo-
no ali jelenovo sol ter uporabi-
mo klasično medeno testo. Rav-
no iz medenega testa pa pri-
pravljamo tudi večino figur ob
različnih praznikih, kot so par-
kelj, škof, dedek Mraz. Seveda je
vsak po svoje dekorativno obde-
lan s sladkorno glazuro, ki je
različno obarvana. Model za
poljubno figuro dobite zelo
enostavno. Iz revije prerišite fi-
guro na karton, nato jo izrežite,
model postavite na testo in
obrežite. Grobi robovi se bodo
med peko spremenili in zao-
krožili. Sladkorno glazuro, kot
je beli led, na figure nanašajte,
ko je pečeno testo popolnoma
hladno.
Vse drobno pecivo, ki ga dru-
gače krasimo s čokolado, dodat-
no v teh tednih krasimo še z zla-
timi in srebrnimi perlicami,
sladkornimi mrvicami, na lis-
tiče narezanimi mandlji in po-
dobnimi dodatki.
Lahko si pripravimo tudi
lešnikove tortice. Gre za kekse,
ki so oblikovani iz treh delov,
treh višin in so najbrž ravno za-
radi tega dobili ime lešnikove
tortice. Sestavljene so iz podlage
oziroma v krog oblikovanega
krhkega tesat, iz lešnikove mase
ali nadeva in dekoracije, ki je
lahko kupček marmelade ali
kandirano sadje.
Pripravimo jih tako, da 20 de-
kagramov gladke moke preseje-
mo in ji dodamo 14 dekagramov
masla ali margarine ter 7 deka-
gramov mletega sladkorja in 1
drobno jajce. Iz sestavin na hi-
tro ugnetemo testo in ga damo
na hladno počivat vsaj pol ure.
Nato testo razvaljamo okrog 3
mm na debelo in iz njega
narežemo okrogle kolobarje
premera največ do 4 cm. Po
možnosti uporabite valovit
okrogli model.Tako narezane
pečete v pečici pri temperaturi
180 C.
Posebej pripravimo lešnikovo
maso iz 2 beljakov, ki jih stepe-
mo v trd sneg, nato jim počasi
med mešanjem dodamo 1/8 kg
kristalnega sladkorja. Sladkor
dodajate zelo previdno, da se
vam beljak ne utekočini. Doda-
mo še 1/8 kilograma grobo mle-
tih lešnikov in sok pol limone.
Pripravljeno maso damo v dre-
sirno vrečko in na skoraj pečene
kekse nabrizgamo pripravljeno
maso v krog, vse skupaj damo
nazaj v pečico in pečemo še 10
do 15 minut. Lešnikovo maso
na kekse na brizgamo tako, da v
sredini ostane majhna vdolbini-
ca. Ko so pečeni, jih ohladimo
in v vdolbinico damo košček
sadnega želeja ali malo marme-
lade.
Berlinske rezine pripravimo iz
krhkega testa, ki je za podlago,
nadeva, ki je lahko mandljev,
lešnikov ali orehov, ter iz po-
krova, ki je iz biskvitnega testa.
Krhko testo pripravimo iz 25
dekagramov mehke moke, ki ji
dodamo 15 dekagramov marga-
rine, 8 dekagramov sladkorja v
prahu in 2 rumenjaka ter polo-
vico pecilnega praška. Iz našte-
tih sestavin na hitro zagnetemo
testo in ga damo počivat na
hladno 20 minut. Med tem
časom lahko pripravimo nadev
iz 15 dekagramov mletih
mandljev, 15 dekagramov mle-
tega sladkorja, 15 dekagramov
sladkih drobtin in prilijemo 1
deciliter do deciliter in pol
vode, dodamo žličko cimeta in 2
žlici namočenih rozin.
Spočito testo razvaljamo v
obliki pekača. Pekač namažemo
z margarino, potresemo z ostro
moko ter vanj položimo razval-
jano testo. Na testo enakomerno
razporedimo nadev, čez nadev
pa biskvitno testo, ki ga pripra-
vimo iz treh jajc, tako da ločimo
rumenjake od beljakov. Rumen-
jakom dodamo 6 žlic sladkorja
in penasto umešamo, nato doda-
mo še 6 žlic gladke moke ter
premešamo. Iz beljakov stepe-
mo trd sneg in ga primešamo
rumenjakom s kuhalnico. Bis-
kvitno testo razporedimo na na-
dev in damo v pečico ter
pečemo minimalno pol ure pri
temperaturi 180C. Pečene rezi-
ne do mlačnega ohladimo ter
narežemo na poljubne oblike -
kvadrate, pravokotnike, trikot-
nike - v velikosti enega do dveh
grižljajev.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PI5E: ING. MIRAN GLUSIG
Vrt v pozni jeseni
Ko si v grudnu jesen in zima podasta roki, se v vrtu in njego-
vem naravnem okolju začenja obdobje zimskega mirovanja.
Vrtnar je v tem času razpet med opravili zunaj, saj rastlinju in
naravi v vrtu pomaga pri prezimitvi ob neugodnih zimskih vremenskih razme-
rah, in v svojem domu, kjer v tem prazničnem zimskem mesecu neguje in
uživa darove zelene narave.
V SADNEM VRTU se v pozni jeseni vre-
menske razmere spremene v zimske. Ko na-
ravo prekrije sneg in ko prične okrog vogalov
zavijati ledeno mrzel veter, tedaj v naravi
zmanjka tudi hrane za ptice in te se kaj hitro
zatečejo v bližino zgradb, najraje pa v bližnje
sadovnjake. Ptic se v zimskih razmerah sad-
jar mora spomniti in jim nuditi pomoč pri pre-
zimitvi. Med sadno drevje postavimo ali v
veje obesimo krmilnice, kamor v najtežjih
zimskih dneh polagamo potrebno in ustrez-
no pičo. Pri postavljanju krmilnic in izbiri hra-
ne smo pozorni, kateri vrsti ptic je pomoč na-
menjena, da poznamo njene naravne potre-
be in njene naravne sovražnike. Krmilnico v
sadovnjaku postavljamo na mesto, ki nam
bo za prinašanje in krmljenje lahko dostop-
no, a da ne bo dostopna mačkam, klateškim
psom ali morebitnim drugim pleniteljem ptic.
Posvetujmo se s poznavalci ptičjih vrst in nji-
hovega življenja pri izbiri prave piče.
Pri zimskem krmljenju ptic niso vsa krmila
ustrezna. Nekatera živila ob nizkih tempera-
turah zmrznejo in niso užitna, nekatera pa ob
toplejših in vlažnih dneh prično gniti in so
takšna za ptice prej škodljiva kot pa koristna
hrana. Za krmljenje lahko uporabimo tudi os-
tanke raznih vrtnih semen, ki se jim je
zmanjšala kaljivost in so za setev neuporab-
na, zagotovo pa ne smejo biti razkužena s
kemičnimi sredstvi, ker bi bila za ptice za-
strupljena. To opozorilo velja za semena v
vrečkah, pridelana in dodelena v semenar-
nah, ki so praviloma vsa že razkužena. Varuj-
*..»»«. >*■-«-v* i«. SggBSggHfl
mo ptice pevke, saj te naše okolje ne samo
poživljajo s petjem in žvrgoljenjem, pač pa
so nam poleti bile zveste spremljevalke in
pomočnice pri uničevanju večjega dela
mrčesa, ki nam ogroža sadno drevje in
sadeže.
V	sadnem nasadu, ki ni zavarovan pred
divjadjo - srnjadjo in zajci - drevesa z mla-
dostnimi debli in nižjimi, do tal visečimi veja-
mi, ki bi jih divjad ob hudem pomanjkanju
hrane utegnila objedati in poškodovati,
narežemo nekaj mladostnih vej iz vrhov ja-
bolčnih in hruševih krošenj ter jih raznosimo
po nasadu. Takšen les je za glodavce slajši,
s tem pa ohranimo sadno drevje poškodb na
deblu in nižjih vejah, ki so najobčutlivejši del
drevesa, koristno pa je tudi zniževanje
krošenj.
V	OKRASNEM VRTU se pozno posajene
vrtnice in druge grmovnice niso uspele vko-
reniniti, ker se je v novembru zemlja že toliko
ohladila, da je plitvejšim koreninam zadržala
rast. Da korenine ne bi preveč trpele za sušo,
sadike dodatno ogrnemo z rahlo vrtno
zemljo ali presejano kompostovko, na izpos-
tavljenih legah pa jih dodatno zavarujemo še
s smrečjem.
Tudi sobne lončnice so v obdobju zimske-
ga mirovanja; njegova dolžina je glede na
vrsto rastlin zelo različna. Najbolj smo pri njih
pozorni na pravilno zalivanje. Zalivamo jih le
toliko, da se koreninska gruda ne izsuši, am-
pak mora biti vselej rahlo vlažna, da korenine
iz nje po potrebi črpajo vlago, če pa je zemlja
suha, pa se prične povraten proces, ko
zemlja prične črpati vlago iz korenin in tedaj
rastlina oveni in odmre. Pri pretiranem zali-
vanju izrinemo zrak iz tal, in če v tleh ni zraka,
korenine prično gniti.
V	ZELENJAVNEM VRTU v decembru
lahko pričakujemo občutno nižje temperatu-
re, kot so bile v preteklem mesecu. Zelenja-
vo endivijo, radič in druge vrtnine, ki jih ima-
mo spravljene v plastičnih tunelih, v poostre-
nih zimskih razmerah dodatno zavarujemo
pred pozebo tako, da preko obstoječega tu-
nela namestimo še dodatne loke 8 do 10 cm
nad prejšnjimi in preko njih položimo še eno
plastično folijo. Zrak med dvema folijama kot
slab prevodnik toplote izvrstno zadržuje to-
ploto, da tako zavarovane rastline ne poze-
bejo niti pri precej nižjih zimskih temperatu-
rah. V bunkerjih z dvojno folijo pa moramo
bolj skrbeti za zračenje kot pri enoplastnih.
Vsak topel, lep in sončen dan, ko temperatu-
re prestopijo zmrzišče, odgrnemo stranice
bunkerja toliko, da se v njegovi notranjosti
zamenja zrak. Na prostem še pustimo pasti-
nak, por, brstični in kodrolistni ohrovt.
Brste brstičnega ohrovta in liste kodrolist-
nega ohrovta lahko pobiramo in uporablja-
mo tudi, če so zmrznjeni. Ko se temperature
spuste globoko pod zmrzišče na okrog -12 C
do -15C, je brstični ohrovt priporočljivo izko-
pati, mu obrati liste in ga prenesti v zaveten
kraj ter zavarovati s folijo, kjer bo ostal svež
in ohranjen do februarja. Po obiranju glavic
brstičnega ohrovta stebel ne zavržemo. Iz
olesenelega stebla izluščimo stržen, ki je
zelo okusen kot dodatek k drugim solatam
ali zelenjavni dodatek v enolončnicah.
V	toplih gredah ali plastenjakih, kjer goji-
mo zimsko solato, motovileč ali druge vrtni-
ne, v toplih dneh posevke zalivamo in
zračimo. Steklena in plastična prekrivala so
za zrak in vodo nepropustna, ob neupošte-
vanju tega pa rastline propadejo.
Miran Giušič, ing.agr.
't V VRTU * V VRTU t V VRTU t
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 202. NAD
latrofi, družina In
duševno zdravje
63. nadaljevanje
Družina shizofrenega
bolnika - 4. nad.
Shizmatična in
popačena družina -
3. nad.
Nekateri avtorji trdijo, da je
za otroka posebno ogrožajoče,
če živi v tako imenovani psev-
doskupnosti. Značilno za ta
tip družine je, da vlada v njej
misel, da je sleherna divergen-
ca med člani resna motnja nji-
hovih odnosov in se ji je treba
zaradi tega izogibati. Posledica
je, da rast odnosov med posa-
mezniki in s tem njihovo zo-
renje in individualizacija ni
mogoča.
Značilnosti psevdoskupnosti
v družinah preshizofrenih so:
-	stalna nespremenljivost
strukture vlog v družini in to
kljub fizičnim in situacijsko
spremenjenim pogojem
družinskih članov in kljub
spremembam v družbi;
-	toga strukturiranost pred-
stav v družini, od katerih ni
odstopanj;
-	v!»ak družinski člasn sode-
luje pri tem, da igrajo vsi člani
vloge, ki ustrezajo konceptu
družine;
-	pomanjkanje spontanosti,
originalnosti in humorja v
medsebojnih odnosih.
Z vidika komunikacije vodi
psevdoskupnost v družini do
razvoja Številnih mehaniz-
mov, ki naj preprečijo sleherni
odklon od nakazanih vlog. Ti
mehanizmi delujejo zlasti v
smeri artikulacije in selekcije
spoznanj, ki bi mogla posa-
meznemu Članu družine omo-
gočiti, da odkrije in razvije
lastno identiteto.
Opazovanja teh družin
kažejo, da se celo slutnje posa-
meznika, Češ da morda nekaj v
družini ni v redu, sproti spod-
kopljejo, preobrnejo, zamegli-
jo ali popačijo. Namen teh me-
hanizmov je, da se z njimi pot-
lači spoznanje o kaotičnem,
praznem in tesnobnem načinu
življenja v družini.
Naslednjič pa še o usodnem
pomenu psevdoskupnosti za
nastanek shizofrene psihoze,
mag. Bojan Sinko
PTUJ / KONČANA OCENJEVANJA VIN ZA VERITASOV
VINSKI NAKUPOVALNI VODNIK 1998
tMmmjm 1998- mm meseta decembra
V LETU 1998 OCENJENIH 232 SLOVENSKIH VIN - OSTER BOJ MED SLOVENSKIMI PRIDELOVAL-
CI VIN - SLOVESNA RAZGLASITEV VINARJA LETA 1998 BO TA ČETRTEK V KOPRU
Z 10. ocenjevanjem vin za Ve-
ritasov vinski nakupovalni vod-
nik v tem letu, ki je bilo v
začetku novembra v ljubljan-
skem Provinu, Slovenska vin-
ska akademija Veritas zakl-
jučuje tretje leto ocenjevanj vin,
vzetih na prodajnih policah. Za
naziv vinar leta se je letos pote-
govalo več deset kleti, skupaj
ocenjenih vin pa je bilo 232. Na-
ziv vino meseca je uspelo doseči
šest kleti iz vseh treh slovenskih
vinorodnih dežel: Ljutomerčan,
d.d., Ljutomer, Vinakoper, KK
Ptuj - Vinarstvo Slovenske gori-
ce Haloze Ptuj, VVS Jeruzalem
Ormož, d.d., Vinag, d.d., in Slo-
venijavino Ljubljana. Na osnovi
najvišjega števila vin meseca bo
ta četrtek znano tudi ime vinar-
ja leta 1998. Doslej sta laskavi
naslov prejeli ormoška in ljuto-
merska klet.
Sicer pa je bilo na decembr-
skem ocenjevanju ocenjenih re-
kordnih 43 vzorcev vin, med ka-
terimi so prevladovala mlada
vina letnika 1998. Petčlanska
komisija ocenjevalcev je svoje
delo tudi tokrat opravila pod
predsedstvom enologa dr.
Dušana Terčelja. Vina so ocen-
jevali še: sommelier Borut Zer-
jal iz Provina, Dušan Brejc iz
Slovenijavina, Božidar Zaje iz
Enovarie Glass Sežana in Aleks
štakul, voditelj TV Slovenija.
Polnitev malvazije 1998 iz kle-
ti Vinakoper, vino meseca de-
cembra, se uvršča med sveža
mlada vina letošnje jeseni.
Kljub mladosti vino deluje
uglajeno in zrelo, nekoliko pre-
senetljivo za mlada bela vina,
kar lahko pripišemo zgodnji
trgatvi v Primorju. Najznačil-
nejša predstavnica belih pri-
morskih vin ponuja kot mlado
vino izrazito vinsko cvetico in
svojstveno nežen okus, ki spo-
minja na sočni ananas. Z vsemi
vrlinami opojnih mladih belih
vin nas popelje k mizi, bogato
obloženi z lahkimi jedrni, kot so
pečen piščanec, jedi z morskimi
sadeži ali tipično primorsko ku-
hinjo. Malvazija 1998 se uvršča
med suha primorska bela vina.
Veritas
Krvodajalci
24. NOVEMBER - Janez Bedenik, Na-
dole 13, Maks Plohi, Kraigherjeva 25,
Ptuj, Jožef Karneža, Doklece 26/a,
Anton Brglez, Kungota 44, Zvonko Ko-
lednik, Ul. 25. maja 3, Ptuj, Jože Hor-
vat, Poljska c. 18, Oplotnica, Simona
Hojak, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj,
Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Jože
Hentak, Dornava 119, Janez Muršec,
Zg. Hajdina 48, Franc Hentak, Sta-
nošina 29/c, Ivan Strelec, Zg. Hajdina
78, Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28,
Ptuj, Vikica Vinkler, Slape 9, Stanko
Kurbos, Volkmerjeva 23, Ptuj, Stanko
Jus, Ptujska Gora 2, Janko Zelenik,
Nova vas pri Markovcih, Davorin Lju-
bej, Trniče 43, Stojan Dajnko, Ptujska
Gora 105, Boštjan Lešnik, Prvenci 29,
Božidar Drvar, Obrež 18, Metod Kise-
lak, Gerečja vas 71, Janko Fras, Fle-
geričeva 1, Ptuj, Tomaž Habjanič, Ul.
5. prekomorske 4, Ptuj, Matevž Mo-
horko, Apače 3, Dušan Kolmanič,
Draženska 18, Ptuj, Franc Zaje, Sela
34, Vlado Gregorec, Podgorci 41, Mi-
lan Marinič, Kicar 111/a, Ivan Bilano-
vič, Ul. 25. maja 7, Ptuj, Vojko Šohar,
Zg. Hajdina 137, Mojca Gorjup, Ple-
terje 15/a, Jožica Peršoh, Sp. Jablane
42/b, Janez Lovrec, Čopova ul. 4,
Ptuj.
26. NOVEMBER - Ivanka Murko,
Bišečki Vrh 47, Marjetka Potrč,
Bišečki Vrh 50, Janko Cimerman, Šar-
dinje 54/a, Franc Križnjak, Brezovec
22, Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6,
Ptuj, Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5,
Ptuj, Matija Kouter, Župečja vas 1/g,
Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Stan-
ko Kovačec, Zrkovskac. 184/a, Mari-
bor, Franc Veselič, Kajuhova 11, Ki-
dričevo, Aleksander Krajnc, Draženci
38, Zvonko Auer, Mihovce 12, Kristina
Žgeč, Kraigherjeva 21, Ptuj, Vlado
Kos, Grdina 12/a, Janez Mlinarič,
Nova vas pri Markovcih, Mirko Sam-
bolec, Župečja vas 2/a, Andrej Horvat,
Gorišnica 95, Miroslav Jagušič,
Gorišnica 180, Alojz Magdič, Pršetin-
ci 33, Peter Petek, Starošince 5, Jan-
ko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj, Janez
Rajh, Gabrnik 34/a, Branko Sitar, Kun-
gota 158, Emil Kirbiš, Njiverce 29,
Branko Vajskopf, Ul. 25. maja 3, Ptuj,
Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju
1, Mirko Fruk, Apače 221, Viktor Le-
sjak, Mestni Vrh 75, Janez Plajnšek,
Tovarniška 1, Kidričevo, Štefan Vogri-
nec, Popovci 17/a, Leon Zoreč, Gre-
gorčičev drevored, Ptuj, Branko Mo-
horko, Apače 284, Branko Spolenak,
Mejna c. 2, Ptuj, Maks Kostanjevec,
Pobrežje 98/b, Vlado Belšak, Panon-
ska 5, Ptuj, Miran Pešl, Arbajterjeva 8,
Ptuj, Franc Matjašič, Vlahovičeva 5,
Kidričevo, Miran Kojc, llčeva 17, Ptuj,
Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj, Lucija
Cafuta, Trnovec 2, Milan Munda, Ul.
25. maja 5, Ptuj, Stanko Munda,
Lačaves 60, Franc Prelog, Markovci
52, Zvonko Janžekovič, Brezovci 11,
Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju 5,
Stanko Soršak, Lovrenc na Dr. polju
5, Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21",
Ptuj, Metka Kouter, Župečja vas 1/g,
Zoran Belič, Ul. 25. maja 3, Ptuj, Bran-
ko Zaje, Kajuhova 11, Kidričevo, Ja-
nez Zavec, Zg. Leskovec 9/b, Jožef
Korez, Janški Vrh 50, Vido Kavarič,
Prerad 50/a, Janez Vertič, Ločič 1/b,
Miran Krajnc, Miklošičeva 4, Sloven-
ska Bistrica, Jože Rubin, Jastrebci 34,
Franc Vindiš, Soviče 18, Branko Go-
dec, Krčevina pri Vurbergu.
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
11

SILVESTER VOGRINEC: ZAKAJ SEM VEGETARIJANEC - 7
Ne ubiia/!
Vedno več ljudi je danes
prepričanih, da se Božja za-
poved "Ne ubijaj!" nanaša
tudi na živali. Krščanstvo
dopušča mesojedstvo, ker
meni, da živali nimajo duše.
Jezus Kristus: "Kar storiš
najmanjšemu mojih bratov,
to si storil meni!" (Matej
25,40)
Šrila Prabhupada, eden naj-
večjih duhovnih učiteljev 20.
stoletja in vodja Gibanja za
zavestnost Krišne, se je julija
1973 v Parizu pogovarjal z
rimskokatoliškim kardinalom
Jeanom Danieloujem o peti
božji zapovedi in vegetari-
janstvu.
Šrila Prabhupada: »Peta
božja zapoved se glasi: "Ne
ubijaj!" (v hebrejščini "Lo tirz-
nach.") Zakaj potem kristjani
ubijajo živali?«
Kardinal	Danielou:
»Krščanstvo vsekakor prepo-
veduje ubijanje, toda mi verja-
memo, da obstaja razlika med
življenjem človeškega bitja in
življenjem živali. Življenje
človeškega bitja je sveto, ker
je človek ustvarjen po božji
podobi; zato je prepovedano
ubiti človeka.«
Šrila: »Toda Biblija ne pravi
samo "Ne ubij človeka," tem-
več naravnost pove: "Ne ubi-
jaj!"«
Kardinal: »Mi verjamemo,
da je samo človeško življenje
sveto.«
Šrila: »To je vaša interpreta-
cija. Zapoved se glasi: "Ne
ubijaj!"«
Kardinal: »Ubijanje živali je
nujno za človeško prehrano.«
Šrila: »Ni res. Človek lahko
je žitarice, sadje, zelenjavo in
mleko ter preživi s to hrano.«
Kardinal: »Mesa pa ne?«
Šrila: »Ne. Ljudje smo ust-
varjeni za vegetarijansko hra-
no. Tiger ne prihaja v vaš sa-
dovnjak. Njegova predpisana
hrana je meso. Človeška hra-
na je sadje in zelenjava. Mar
ni Bog tega predpisal prvima
človekoma, Adamu in Evi?
Kako lahko potem rečete, da
ubijanje živali ni greh?«
Kardinal: »Mi verjamemo ...«
Šrila: »Vzamimo za primer
kravo; pijemo njeno mleko, to-
rej je naša mati. Se strinjate?«
Kardinal: »Da, gotovo.«
Šrila: »Torej če je krava vaša
mati, kako lahko potem pod-
pirate njeno ubijanje? Od nje
jemljete mleko, ko pa ostari in
ne more več dajati mleka, ji
prerežete vrat. Je to humano?
V Indiji menimo, da je to naj-
večji greh. Vse dokler je člo-
vek grešen, ne more dojeti
Boga. Glavni smisel
človeškega obstoja pa je, da
razume in ljubi Boga; ampak
če ostanete grešni, ne boste
nikoli mogli dojeti Boga - še
manj pa ga boste sposobni
ljubiti.«
Kardinal: »Mislim, da razu-
mevanje Boga niti ni naj-
važnejše. Pomembno ga je
ljubiti. Praktične zapovedi se
lahko razlikujejo v različnih re-
ligijah.«
Šrila: »Torej v Bibliji se prak-
tična zapoved glasi, da ne
smete ubijati, zato je ubijanje
krav tudi za vas greh.«
Kardinal: »Bog Indijcem
pravi, da ubijanje krav ni do-
bro, vendar Judom pravi, da
Šrila: »Ne, ne. V Bibliji piše:
"Ne ubijaj!" Zakaj to razlagate
tako, kot vam je volja?«
Kardinal: »Krščansko odo-
bravanje mesne prehrane te-
melji na stališču, da nižje obli-
ke življenje ne posedujejo
duše.«
Šrila: »To je nesmisel! Naša
(sveta knjiga) Bhagavad-gita
(Gospodova pesem) pravi: "V
vseh vrstah življenja obstaja
duša!" Telo je kot obleka. Vi
imate črno obleko, jaz pa
oranžno. Toda pod obleko ste
vi človek in jaz sem človek.
Podobno so tudi telesa raz-
ličnih vrst živih bitij samo oble-
ke, pod katerimi se skrivajo
duše. Po Bhagavat-giti obsta-
ja 8,400.000 živalskih vrst ozi-
roma vrst oblek in v vsaki se
nahaja duhovna duša, ki je
delček Boga.
Vzamimo na primer, da ima
oče dva sinova. Eden je sod-
nik vrhovnega sodišča, drugi
je fizični delavec. Po družbeni
pomembnosti se razlikujeta,
toda oče trdi, da sta oba nje-
gova sina in da ju ima oba
enako rad. Med njima ne dela
razlike v smislu, da je sodnik
pomembnejši od delavca. In
če bi sodnik rekel: "Dragi oče,
tvoj drugi sin je nepomem-
ben; dovoli mi, da ga ubijem
in pojem?", ali bi oče to dovo-
lil?«
Kardinal: »Seveda ne. Mi
priznavamo, da živali posedu-
jejo isto vrsto biološkega ob-
stoja kot človek, toda nimajo
duše.«
Šrila: »Razlika med živaljo in
človekom je posledica razvoja
zavesti. V človeškem telesu je
zavest na višji stopnji kot pri
živalih, toda oboji poseduje-
mo nesmrtno dušo.«
Kardinal: »Toda z vidika me-
tafizike je človeško življenje
sveto. Samo človek ima meta-
fizično potrebo po iskanju
smisla življenja.«
Šrila: »Da. Zato metafizično
raziščite, zakaj verjamete, da
živali nimajo duše - to je meta-
fizika. V redu je, če razmišljate
metafizično. Toda če je vaše
razmišljanje animalno, kakšna
je potem korist od vašega me-
tafizičnega proučevanja? Me-
tafizično pomeni "nadfizično"
ali drugače rečeno "duhovno".
V Bhagavad-giti Krišna pravi:
"V vsakem živem bitju obstaja
duša." To je metafizično razu-
mevanje. Zato tudi Biblija za-
poveduje "Ne ubijaj!", ne pa
samo "Ne ubijaj ljudi!" To je
metafizično tolmačenje. Ne
vem, zakaj ga ne sprejmete?«
NAUK
PRAKRISTJANOV
Prakristjani so pripadniki gi-
banja Univerzalno življenje.
Obuditi poskušajo prvotno
krščanstvo, kakršno je učil Je-
zus kot esenski pitagorejec
(da Jezus ni užival mesa, je
bilo predstavljeno že v tretjem
nadaljevanju feljtona). Zbirajo
se okrog božje prerokinje
Gabrijele iz Wurlitza. Pravijo,
da niso pripadniki pribitega
(križanega), temveč vstalega
Kristusa. S svojim življenjskim
slogom želijo dokazati, da je
bil Jezus realist in ne sanjav
utopist, kakor misli večina lju-
di.
Jezus je rekel: "Kar storiš
najmanjšemu mojih bratov,
to si storil meni." Ta njegova
izjava se nanaša na celotno
stvarstvo. Koliko človek priza-
dene svojega bližnjega in tudi
naslednjega bližnjega, žival,
toliko prizadene sebe in obre-
meni svojo dušo.
Tudi živali imajo svet
občutkov, ki ustreza njihovi
razvitosti, njihovi zavesti.
Človek ga imenuje instinkt.
Ker živali občutijo ali kakor
pravi človek, instinktivno
zaznavajo in ravnajo, občuti-
jo tudi strah in stisko, če
ljudje z njimi ravnajo okrut-
no in brutalno.
Kdor se torej pregreši proti
kraljestvom narave, kdor je
nasilen do živali, ta obremen-
juje svojo dušo. Nasilen je do
samega sebe in tako
povečuje kompleks svoje last-
ne usode. Če človek daje
prednost mesni in ribji hrani,
če je to glavni del njegove
prehrane, potem pripomore
k ubijanju živali za prehrano.
To pomeni, da obremenjuje
svojo dušo prav tako kot tisti,
ki ubijajo živali s tem name-
nom. Kdor se pregreši proti
življenjskim oblikam, deluje
proti samemu sebi.
Živali so ob človeku naj-
višja oblika življenja na
Zemlji. Če jemo meso, mora-
mo najprej iz njega izgnati
živalsko dušo, ki je prav tako
del večnega življenja. Prakris-
tjani pravijo, da je hranjenje
z mesom ena od oblik kani-
balizma, saj so živali naša
najbližja bitja.
Ljudje duha premagujejo
svoje nižje misli, občutke in
strasti. Sad tega premagovan-
ja je ljubezen do vsega
stvarstva, do vseh življenjskih
oblik. To oplemeniti značaj.
Zaradi bolj očiščenih, pleme-
nitejših misli ti ljudje odklanja-
jo meso in ribe kot hrano,
ker morajo zanjo naslednji
bližnji žrtvovati življenje.
Kdor najprej premaga svojo
nižjo naravo, svoje negativne
misli, občutke in vzgibe,
nagnjenja in strasti, bo ustrez-
no tej duhovni preobrazbi izbi-
ral tudi svojo hrano.
FRANC FIDERSEK / O DOGODKIH PRED 80 LETI
ljubi oika, kaj si rekel...
VIL
V poročilu Okrajnega sodišča v Ptuju, akt Z VI
222/18, pa je zapisano: "Orožniki so o vzroku te
nesreče ugotovili sledeče: Na Pragerskem je
skušalo nekaj tam zaostalih vojakov z vlakom, ki
se je pozneje ponesrečil, dalje, a niso dobili v vago-
nih prostora. Zato so položili na odbijače želez-
niške hrastove pragove in sedli nanje. Med vožnjo
na hajdinskem železniškem ovinku pa je bržkone
zaradi guganja in nagibanja vagonov spolzel en
prag z odbijačev pod kolesa in vrgel vagon s tira."
Moja teta Marija Jernejšek iz Stoperc mi je o tej
nesreči večkrat pripovedovala. Že v otroštvu sem
take zgodbe veliko raje poslušal kot pa še tako na-
pete pravljice. Teta se je z drugimi korajžnimi dek-
leti iz Stoperc 6. novembra že v temi odpravila
proti Strnišču, predvsem zato da bi kupile kje pe-
trolej in kake druge na kmetih nujno potrebne
stvari. Tudi v ta odročni kraj je hitro prispela go-
vorica, kaj vse je moč dobiti od tistih, ki so oplenili
vagone in taboriščna skladišča. Že v zgodnjih do-
poldanskih urah so ta dekleta bila na kraju omen-
jene železniške nesreče. Prepadeno so opazovala,
kako so mrtve vojake na kmečkih vozovih vozili
na hajdinsko pokopališče, in od množice radoved-
nežev tudi slišale, kako je do nesreče prišlo. Pripo-
vedovala je približno tako, kot je zapisano v obeh
navedenih poročilih, z domnevo, da se je zaradi
preobremenjenosti na petem vagonu zlomila ena
od osi in zaorala ob pragove, saj so baje videle,
kako je bila proga razrita. Tako ugibanje takratnih
očividcev potrjuje ugotovitve in domneve orožni-
kov, da je med vožnjo eden od pragov, položenih
na odbijače, zdrsnil pod kolesa in je zaoral ob pro-
gi, ne pa zlomljena os.
Zanimivost iz pripovedovanja takratnih očivid-
cev pa je v tem, da so trdili, da so na Pragerskem k
tej vlakovni kompoziciji dodali še eno lokomotivo,
ki je kompozicijo potiskala od zadaj. Baje so prav
zaradi tega vagoni udarili v prevrnjen peti vagon s
tako silo, da se je kar nekaj vagonov zdrobilo na
trske, kot je zapisano v poročilu župnijskega ura-
da. Dejstvo je, da se je nesreča zgodila sredi noči in
da v tisti zmedi ter brezvladju ob koncu vojne ni
nobena komisija strokovno raziskala vzroka
omenjene nesreče. Že nekaj ur po nesreči je pripel-
jal iz Maribora posebni vlak s petimi zdravniki, ki
jih je vodil sanitetni major dr. Turšič ob pomoči
sanitetnega kapetana dr. Ipavica, ter oddelek
vojaških bolniških strežnikov pod poveljstvom Er-
nesta Zelenke, ki je bil vodja bolniške postaje na
glavni železniški postaji v Mariboru. Na kraju nes-
reče je bila proga močno razrušena. Začeli so jo po-
spešeno popravljati in proti večeru 6. novembra je
s Pragerskega proti Ptuju že zopet odpeljal vlak.
NAVAL TRANSPORTOV
SEJE UNESEL
Največji pritisk vojaških transportov po železnici
čez ozemlje spodnje Štajerske je trajal od 31. okto-
bra do 19. novembra 1918. Sreča je bila v tem, da je
ves ta čas bilo razmeroma lepo vreme. Dežja, snega
in hujšega mraza ni bilo, zato so se vojaki lahko
vozili v odprtih in nepokritih tovornih vagonih,
na strehah potniških vagonov, stopniščih in po-
dobno. Ko se je na Špelino (god Elizabete) vreme
občutno spremenilo, pritisnil je mraz z dežjem in
snegom, je bil naval mimo. Od takrat naprej so pri-
hajali umirjeni transporti vojnih ujetnikov in
izgnancev ter vlaki z bolniki. Med njimi so bili
tudi strogo urejeni transporti Čehov, ki so imeli
svoje transportno osebje in kuhinje, zato na posta-
jah z njimi ni bilo nobenih težav. V decembru so
prihajali le še redki transporti Čehov, Poljakov in
Nemcev, največ bivših avstrijskih državnih
nemščencev, ki so službovali na Primorskem, v
Trstu, Istri, Dalmaciji, Hrvaški ter Bosni in Her-
cegovini. Ostali so brez delovnih mest in so se
vračali v svoje domače kraje. Večina železničarjev
omenjenih narodnosti pa je še ostajala, saj so jih za
nemoteno poslovanje železnic potrebovali, vendar
o tem pozneje.
Mnogi strokovnjaki s področja transportov po
železnici so tedaj ugotavljali, da so železničarji v
tistih prevratnih dneh uspešno opravili izjemno
naporno nalogo. Po načrtu, ki ga je izdelalo vodst-
vo vojaških transportov, naj bi odprava vojaštva in
vojnega materiala nazaj v svoje garnizije po
končani vojni trajala okoli 6 mesecev. Dejansko pa
se je vse to, zlasti vojaštvo, prepeljalo v treh ted-
nih! Upoštevati je sicer treba, da je velik del orožja
in drugega vojaškega blaga ostal tam, kjer je vojake
zajel prevrat. Vsak si je želel čimprej priti domov,
odnesel je s seboj le tisto, kar bo med potjo potre-
boval, vse drugo pa ga ni zanimalo.
Spomenik ponesrečenim madžarskim voja-
kom na hajdinskem pokopališču.
Foto: M. Ozmec
'STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
NakoeoergeHka tiša
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Za dosego ustrezne kvalitete zraka je po-
trebno prezračevanje bivalnih prostorov,
kjer zadošča izmenjava zraka 0,7-krat na uro.
To dosežemo bodisi z odpiranjem oken ali
kako drugače in pri tem presežemo prej
omenjeno stopnjo izmenjave zraka. Tako se
pojavljajo večje izgube toplote zraka, kot je
potrebno.
VARČNA NIZKOENER-
GETSKA HIŠA
Na osnovi vse bolj aktualnih ekoloških
problemov, ki jih povzroča uporaba fosilnih
goriv (nafta, zemeljski plin premog) za ogre-
vanje objektov, se zadnja leta vse bolj pojav-
lja zamisel o nizkoenergetski hiši, ki bi ime-
la čim manjše izgube toplotne energije. Med
ogrevanjem objekta se pojavijo transmisijske
izgube in izgube zaradi prezračevanja, ime-
novane tudi konvekcijske izgube.
Transmisijske izgube se pojavljajo skozi
zunanje stene, strehe, okna, torej glede na
bolje ali slabše izolirane gradbene elemente.
Konvekcijske izgube nastajajo zaradi potreb
po dovajanju svežega zraka v bivalni prostor.
Vendar so transmisijske izgube le del izgub
in s povečevanjem izolacije zmanjšujemo le
del celotnih izgub. Ker prostor zračimo z
odpiranjem oken, se pri tem pojavljajo veli-
ke toplotne izgube že segretega zraka. Z ne-
odpiranjem bi jih lahko zmanjšali, vendar je
dovod svežega zraka pomembnejši za naše
bivalno ugodje.
Kje je torej rešitev?
Odgovor je preprost. Potrebno je samo iz-
rabiti toplotno energijo, ki jo vsebuje že se-
greti zrak v prostoru in ga moramo zaradi iz-
rabljenosti odvajati. Z realizacijo kontrolira-
nega prezračevanja dosežemo naslednje: do-
vajamo sveži zrak, ki ga pred vstopom v bi-
valni prostor segrejemo s toploto izrabljene-
ga zraka in ga nato segretega dovajamo nazaj
v prostor. Že ohlajen izrabljen zrak pa odva-
jamo iz objekta.
Pri načrtovanju energetske hiše so se v za-
hodni Evropi dokopali do teh kriterijev:
1.	zmanjšati "k" faktorje gradbenih ele-
mentov na minimum, kar pomeni:
Zunanje stene	0,2-0,4 W/m2K
Streha, izoliran strop 0,15-0,2 W/m2K
Okna 1,5-1,8 W/m2K
Strop nad kletjo 0,3-0,45 W/m2K
Pri nas pa v praksi to pomeni: vsi proizva-
jalci sodobnih montažnih lesenih hiš z ele-
menti ustrezajo tem pogojem, medtem ko
klasična gradnja z opečnimi zidovi v najpo-
gostejših izvedbah tem zahtevam še žal ne
zadošča;
2.	izkoriščanje toplotne energije že iz-
rabljenega zraka z vgradnjo toplotne črpal-
ke;
3. pravilno izbrana moč kotla za ogrevanje
in grelnih teles, pravilno izbrana regulacija
ogrevanja in upravljanje ter tudi najoptimal-
nejša namestitev grelnih teles (stensko ogre-
vanje, talno ogrevanje, uporaba sprejemni-
kov sončne energije za pripravo tople vode,
kombinacija).
Vsem tem pogojem lahko zadosti oziroma
ima odlična izhodišča sodobna montažna le-
sena hiša. Že uveljavljene konstrukcije izka-
zujejo nizke vrednosti "k" faktorjev gradbe-
nih elementov, kot so zunanje stene, strehe
in stropovi. Če analiziramo naše proizvajalce
stenskih elementov, se "k" vrednosti za zu-
nanje stene gibljejo med 0,25 do 0,3 W/ m2
K. Brez spremembe sestave konstrukcije,
zgolj s povečevanjem debeline izolacije, se
jih da še nekoliko izboljšati. Z izboljšavo in
povečevanjem izolacije lahko tako
zmanjšamo "k" faktorje na minimum, žele-
nih vrednosti porabljene energije za zelo
varčno nizkoenergetsko hišo med 50 in 80
kWh/m2 stanovanjske površine letno pa ne
dosežemo. Šele z uporabo kontroliranega
prezračevanja (z vgradnjo toplotne črpalke
zrak/zrak), kjer izkoristimo toploto izrablje-
nega zraka, je cilj z manjšimi stroški, kot se
zdi na prvi pogled, zelo preprosto dosegljiv.
Toplotne črpalke se v ta namen v tujini zelo
pogosto uporabljene, tudi pri nas je v
letošnjem letu država finančno podprla
tovrstne graditelje. Žal so za letos sredstva že
porabljena, vendar pričakujemo, da bodo na
voljo spet v začetku prihodnjega leta.
Bojan Grobovšek, dipl. ing. str.
12
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

PTUJ, MURETINCI / AKTIVNOSTI V DOMU UPOKOJENCEV
V decembru za vsakogar nekaj
V ptujskem domu upokojen-
cev so prejšnji teden razsta-
vili ročna dela, ki so jih pri
delovni terapiji izdelali sta-
novalci doma na Ptuju in v
Muretincih. Na ogled so pos-
likane rute, našiti prtički,
spletene jopice, okrasni
predmeti iz papirja, lesa in
drugih materialov, poslikani
kozarci ... Približno 30 sta-
novalcev sta pri delu vodili
višji delovni terapevtki Nada
Fišer in Darja Lepenik.
Sicer pa bo v decembru v obeh
domovih upokojencev lahko
vsak stanovalec našel kaj zase.
Tako je stanovalce že obiskal
Miklavž, pred božičem pa še
Božiček. Stanovalci so spletli
adventne venčke, pred božičem
pa bodo postavili tudi smrekice
in domova okrasili.
Tudi letos bo polnočna maša v
hišni kapeli ptujskega doma, za
29. december pa pripravljajo sil-
vestrovanje. V Muretincih se bo
pričelo ob 16. uri, v ptujskem
domu pa ob 18. uri. Skupaj s sta-
novalci bodo lahko v ptujskem
domu silvestrovali tudi sorodni-
ki stanovalcev in upokojenci, ki
ne stanujejo v domu. Za silvest-
rovanje že sprejemajo rezervaci-
je. Za večerjo, program in zaba-
vo ob živi glasbi bo potrebno
odšteti 1500 tolarjev po osebi.
Sicer pa bodo lahko stanovalci
22. decembra obiskali tudi kon-
cert pevskega zbora Društva
upokojencev Ptuj. Pričel se bo
ob 16. uri.
Nil
Domiselne in zelo lepo izdelane ročne izdelke upokojencev iz Ptuja in Mu-
retincev so si v ptujskem domu upokojencev ogledovali tako stanovalci kot
njihovi obiskovalci
VIDEM / ZLATA POROKA CAFUTOVIH
Zadovoljstvo
treh generatij
V poročni dvorani v Vidmu so prejšnjo soboto opravili obred
zlate poroke. Zlato poroko sta imela Janez in Julijana Cafu-
ta iz Sovič 11. Njuna prva poroka je bila 18. septembra leta
1948 v Vidmu.
Prvih sedem let zakona sta
zlatoporočenca preživela v Dra-
vcih, leta 1955 pa sta se preselila
v novo hišo v Soviče. Janez je bil
po poklicu železokrivec, nekaj
let je delal v tujini, zatem se je
zaposlil v Gradisu. Julijana je
bila gospodinja, obdelovala pa
sta tudi majhno kmetijo. V za-
konu se jima je rodil en sin,
danes ju razveseljujeta tudi dva
vnuka. Zdravje jima še služi, na-
jbolj pa sta zadovoljna, ker je sin
ostal doma in ker sedaj srečno
in zadovoljno pod skupno stre-
ho živijo že tri generacije.
Zlatoporočencema tudi naše
čestitke.
MG
Zlatoporočenca Cafuta.	Foto: Langerholc
PTUJ / SE ENA USPESNA PTUJSKA LEPOTICA
Gordana Ogrizek za miss
Eurocity in miss Panonia
Letošnjo uspešno bero
ptujskih lepotic je pričela
Gordana Ogrizek, in kot
kaže, jo bo tudi končala. Na
tekmovanju za najlepšo Slo-
venko leta '98 se je uvrstila
na odlično tretje mesto. Si-
cer pa smo imeli Ptujčani na
tem tekmovanju podobno
kot na miss Slovenije dve fi-
nalistki: Majo Lešnik in
Gordano Ogrizek. Z uvrstit-
vijo na tretje mesto si je Gor-
dana prislužila tudi ude-
ležbo na mednarodnem tek-
movanju miss Eurocity, ki bo
jutri v Varaždinu, in na tek-
movanju za miss Panonia, ki
bo v soboto prav tako v
Varaždinu.
Na tem tekmovanju bi naj so-
delovala tudi finalistka letošnje-
ga tekmovanja za supermodel
leta Simona Kolarič.
Tekmovanje za miss Eurocity
je tako za nas kot za Gordano
neznanka. "O kunkurentkah ne
vem ničesar, tako da o pričako-
vanjih ne morem ničesar pove-
dati. Obstaja pa še en razlog za
to: v zadnjem času več ne nasto-
pam na lepotnih tekmovanjih,
tako da sem nekako izgubila
stik s temi dogajanji. Bolj malo
delam tudi kot manekenka.
Tega je bilo več v začetni fazi, v
letu 1996, ko sem bila druga na
ptujski avdiciji za manekenke
in manekene. Sedaj veliko več
delam kot fotomodel in sodelu-
jem na drugih snemanjih. Za
jutrišnje tekmovanje za miss
Eurocity smo si udeleženke mo-
rale same priskrbeti večerne ob-
leke in elegantne čevlje, organi-
zator pa je zagotovil kopalke in
obleke za prvi izhod ter frizerja
in maskerja. Kot že rečeno, bom
več o tekmovanju lahko poveda-
la, ko se vrnem."
Leto, ki se izteka, je bilo za
Gordano uspešno, zgodilo se ji
je veliko novih stvari. Zadovol-
jna je, da je bila med tremi naj-
lepšimi v letošnjem tekmovanju
za najlepšo Slovenko. "Če v fi-
nalu nekaj narediš, je to zagoto-
vo uspeh, pa čeprav tekmovanje
za najlepšo Slovenko nima
takšne veljave in ugleda kot za
miss Slovenije, v katerem sem
se prav tako že preizkusila in
prišla v polfinale. Brez dvoma
pa se za vsakim takim dose-
žkom skriva precej trdega dela."
V tem letu se je Gordana za-
poslila kot prodajalka v edini
trgovini Big-Star v Ptuju, kjer je
zelo zadovoljna. Če bo uspešen
tudi njen jutrišnji in sobotni
nastop v Varažadinu, bo zado-
voljstvo toliko večje.
Uredništvo Tednika in s tem
njegovi bralci ji to želimo.
MG
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
13

PTUJ / PRODAJALNA TUŠ VABI
Ob živilski tudi vet
tekstilnih prodajaln
Trgovsko podjetje Tuš ima v svoji sestavi 21 maloprodajnih
trgovin, ki so jih odprli v različnih slovenskih krajih, ukvarja-
jo pa se tudi z veleprodajno dejavnostjo. Skupno zaposlujejo
že 425 delavcev, z dejavnostjo so pričeli leta 1989.
Konsolidirana bilanca za letos
bo pri Tušu znesla 17 milijard
tolarjev. Od druge trgovske
konkurence se razlikujejo v
tem, da ustvarjajo največji pro-
met po zaposlenem v Sloveniji.
V Ptuju so svojo maloprodajno
enoto odprli oktobra letos z na-
menom, da zasedejo del tržišča.
Trgovina TUŠ v Osojnikovi uli-
ci v Ptuju ima 1360 m bruto
površin, neto prodajnih površin
2 .
je 837 m . Začetek, pravijo, je
dober, rezultati se izboljšujejo iz
dneva v dan, za kar gre zasluga
tudi dvajsetim zaposlenim. V
Ptuju nameravajo odpreti več
tekstilnih prodajaln. Z eno so že
prisotni - so namreč večinski
lastniki športne trgovine Metro
v Prešernovi ulici.
MG
Z odprtja Tuševe trgovine v Ptuju oktobra letos.
Foto: M. Ozmec
DOMAČA ZABAVNA GLASBA
Primorski fantje na videu
Založba kaset in plošč RTV
Slovenija je na željo mnogih
oboževalcev ansambla Pri-
morski fantje te dni izdala vi-
deokaseto, na kateri je zbrano
12 najlepših videospotov, ki so
jih "Primorci" posneli za TV
Slovenija v zadnjih osmih letih
svojega skupnega dela v enaki
zasedbi.
V skladbah: Bičerin, Strune
ljubezni, Mini krilo, Moj nonič,
Brinistra, Fijaka, Zastran lju-
bezni in Za lahko noč so šaljivi,
otožni, zaljubljeni, izzivalni,
temperamentni ali pa čustveni.
Stalno presenečajo in želijo biti
drugačni, takšni pač, kot sami
čutijo. Poleg terenskih posnet-
kov so tudi trije z največjih pri-
reditev narodnozabavne glasbe
v Sloveniji: Alpski večer, Boš
videl kaj dela Dolenc in Novo-
letni videomeh. Kar polovica
predstavljenih pesmic je bilo
nagrajenih na festivalih, seveda
so tu tudi vse tri absolutne zma-
govalke Števerjana: Je hitla gla-
vo na kušin, Amore - amore in
Decembrski dan. Otrokom bo
prav gotovo najbolj vešč pojava
plešoče lutke pri lanskoletni na-
jboljši polki ptujskega festivala
Signorina ballerina.
Ponavadi si ansambli za po-
vezovanje spotov "sposodijo"
poklicnega napovedovalca. To
sta na tej kaseti opravila kar Ivi-
ca Vergan in Bogdan Gerk,
pevka in vodja ansambla. Gerk
pa je celo avtor veznih tekstov.
Tudi to je nekaj neobičajnega.
Ivica Vergan
PTUJ / NEKOLIKO DRUGAČNA MODNA REVIJA
Predpasniki kot umetniške kreatije
Da se modni trendi predpasnikov še niso dotaknili, opaziš
šele ob prikazu možnih rešitev tega vsakodnevnega, pre-
potrebnega kosa oblačila. Nimajo le zaščitne vloge, pač pa so
lahko tudi priročne shrambe za kuharsko orodje, sadje in ze-
lenjavo, pa seveda tudi kozmetiko, da se lahko sodobna
ženska med kuhanjem mimogrede polepša za svojega partner-
ja. Tako ni nujno, da je predpasnik tisti, ki žensko neusmilje-
no neurejeno postavi pred vsakodnevne zadolžitve, pač pa je
lahko oblikovan tudi nekoliko bolj seksi, tako da pritegne
občudovanje moškega.
Nikakor pa ni predpasnik
oblačilo, ki je namenjeno samo
ženski, enakovredno naj ga
uporabljajo tudi moški, je bilo
sporočilo prve modne revije
predpasnikov svobodne obliko-
valke Vesne Hrovat. Moški
predpasniki sicer niso imeli to-
likerih funkcij, pač pa so bili
prav tako domiselno zašiti -
celo v obliki dodatnih hlačnic,
ki zaščitijo pri moškem pred
kuharskimi packami seveda
hlače. Ti, hlačni predpasniki,
bi lahko bili vse bolj in bolj na-
menjeni tudi ženskam.
Vesna Hrovat iz Novega mes-
ta se je za prvo predstavitev
svojih predpasnikov odločila v
vinoteki Veritas na Ptuju.
Kljub zelo močnim snežnim
padavinam je ekipi uspelo priti
pravočasno iz Novega mesta in
razveseliti sicer redke obisko-
valce z zelo zanimivo in ne-
vsakdanjo modno revijo. Avto-
rica je pričela s tkanjem za ar-
tistične akcije režiserja Matjaža
Bergerja, doslej pa se je predsta-
vila že z laneno modno kolekci-
jo "Lanka" ter rastlinsko obar-
vano volneno kolekcijo "Pojo-
pa". Pred novim letom (11.
decembra) bo modno revijo
Predpasniki izvedla še pred
ljubljanskim občinstvom v
Mladinskem gledališču.
Milena Zupanič
Malo bolj zapeljiv predpas-
nik za žensko ...
... in majhen, hitro snemljiv
za moškega.
14
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK
L * J * Jm k* J * JP I i ® W ' F, H
VIDEM PRI PTUJU / KDO SO ČLANI KRAJEVNIH SVETOV
Odslej osem krajevnih skupnosti
Na letošnjih lokalnih volitvah so v občini Videm poleg župa-
na in občinskih svetnikov volivci odločali še o članih krajev-
nih svetov v kar osmih krajevnih skupnostih. V videmski
občini namreč KS ostajajo še naprej pravne osebe in poleg
dosedanjih štirih (če ne štejemo KS Podlehnik, ki je po no-
vem samostojna občina) so na območju občine nastale še
štiri: KS Soviče-Dravci-Vareja, KS Pobrežje, KS Tržeč in KS
Lancova vas.
KS VIDEM PRI PTUJU
V krajevni svet so bili izvolje-
ni: Milan Sosterič (Videm),
Jožef Milošič (Videm), Marjan
Sitar (Dravinjski Vrh), Andrej
Rožman (Sturmovci), Alojz
Zajšek (Ljubstava), Danilo
Skok (Majski Vrh) in Dragica
Zumer (Majski Vrh).
KS LESKOVEC
Novi člani krajevnega sveta
so: Jožef Zavec (Zgornji Lesko-
vec), Ida Vindiš - Belšak
(Spodnji Leskovec), Franc Vo-
glar (Belavšek), Janez Mere
(Trdobojci), Jožef Smigoc
(Repišče), Jožef Krajnc (Veliki
Okič), Branko Kozel (Veliki
Okič), Andrej Kmetec (Sko-
rišnjak), Franc Kozel (Gra-
dišče), Franc Stopajnik (Strmec
pri Leskovcu), Darko Srdinšek
(Mala Varnica), Ivan Vidovič
(Velika Varnica) in Srečko Ko-
zel (Velika Varnica).
KS SOVIČE - DRAVCI - VA-
REJA
V	svet nove krajevne skupnos-
ti so bili izvoljeni: Jožica Cafuta
(Soviče), Srečko Bratušek
(Soviče), Janez Alt ( Dravci),
Franc Zerak (Vareja) in Marjan
Jelen (Vareja).
KS POBREŽJE
V	svetu nove krajevne skup-
nosti bodo poslej sedeli: Jakob
Mlakar, Janko Rogina, Friderik
Šimenko, Marjan Selinšek, Aleš
Horvat, Branko Marinič, Ivan
Šimenko in Stanko Simonič -
vsi iz Pobrežja.
KS TRŽEČ
Krajevni svet novoustanovlje-
ne KS Tržeč bo v prihodnje štel
pet članov, vanj pa so bili izvol-
jeni: Franc Kirbiš ml., Andrej
Strucl in Milan Zajšek - vsi iz
Tržca, Franc Sitar in Franc Si-
tar ml. pa prihajata iz naselja Ju-
ro vci.
KS SELA
Po slabem letu delovanja no-
voustanovljene KS Sela se je z
lokalnimi volitvami članstvo v
svetu nekoliko zamenjalo. V
svetu KS bodo po novem sedeli:
Martin Beranič (Sela), Franc
Narat (Trnovec), Jožef Krajnc
(Barislovci), Alojz Božičko
(Zgornja Pristava) in Stanislav
Butolen (Popovci).
KS DOLENA
V svetu KS Dolena so novi
člani krajevnega sveta: Feliks
Papež (Dolena), Alojz Stramič
(Zgornja Pristava), Frančiška
Petrovič (Zgornja Pristava), Mi-
ran Marinič (Zgornja Pristava)
in Marija Belšak (Popovci).
KS LANCOVA VAS
Novoustanovljena KS Lanco-
va vas ima šest članov krajevne-
ga sveta, vanj pa so bili izvolje-
ni: Martin Vidovič, Stanko Bu-
kvič, Srečko Sitar, Anton Jus,
Andrej Prelog in Miran Pod-
goršek - vsi iz Lancove vasi.
T. Mohorko
MARKOVCI / ZUPAN JE FRANC KEKEC
Novo občina se ne bo
zapirala v svoje meje
Franc Kekec, ravnatelj osnovne šole Cirkulane-Zavrč, je
prvi župan novoustanovljene občine Markovci. Po izvolitvi je
povedal, da je rezultat pričakovan. Veseli ga, da je skoraj
enakovreden, malo je manjkalo, pa bi bil izenačen, kar po-
meni, da so volilci oba kandidata ocenili kot enakovredna.
Zanj nasprotni kandidat ni poraženec, ker je bil izvoljen v
svet nove občine, in upa, da to ne bo vplivalo na delo v svetu.
"Podobno kot v vseh novousta-
novljenih občinah bomo tudi v
markovski morali prehoditi pot,
ki so jo druge občine že preho-
dile. Čaka nas konstituiranje
sveta, odborov in uprave. K so-
delovanju bomo povabili sode-
lavce, ki so strokovnjaki na
svojih področjih. To bo trajalo
nekaj časa, potem sledi ure-
sničevanje vsega tistega, kar
smo volivcem obljubljali.
Občina Markovci bo imela
začasno sedež v prostorih sedaj
že bivše primestne četrti Mar-
kovci. Načrtujemo pa adaptacijo
stare osnovne šole, kjer bi ob
občinskih prostorih imele svoj
sedež tudi druge dejavnosti:
zdravnik, zobozdravnik in po-
dobno, tudi trgovine. Nova
občinska uprava bo štela največ
štiri ljudi, začeli bomo s tremi.
Se naprej bomo sodelovali z
mestno občino Ptuj, nova
občina Markovci ne bo zaprta v
občinske meje, prav tako
računamo, da bi mestna občina
Ptuj tudi v bodoče opravljala za
naše občane nekatere naloge
skupnega pomena. Skušal bom
po najboljših močeh usklajevati
obveznosti v šoli in občini, v ve-
liko pomoč pa mi bo tudi
podžupan. Ker se bom kmalu
upokojil, bo razdvojenost trajala
le malo časa, še prej pa moram
dokončati prizidek k osnovni
šoli Cirkulane, " je po izvolitvi
povedal župan občine Markovci
Franc Kekec.
MG
KIDRIČEVO / ZADNJA SEJA DOSEDANJEGA SVETA
Ob slovesu umirjeno
Člani sveta občine Kidričevo so na zadnji seji v torek, 1. decembra, nadaljevali obravna-
vo dnevnega reda 33. redne seje.
Za postavitev otroških igral so izbrali podjetje
Albin Promotion iz Lovrenca, ki je v nekaterih
vaseh igrala že postavilo. Zaradi nerešene delit-
vene bilance se niso strinjali z začasnim preno-
som soustanoviteljskih pravic Ljudske univer-
ze na občino Ptuj. Niso se strinjali s spremem-
bo namembnosti dela prostorov ambulante v
poslovne prostore, saj jih bodo v kratkem sami
potrebovali. Svetniki niso soglašali z začasnim
prenosom ustanoviteljskih pravic do javnega
zavoda knjižnice Ivana Potrča in Centra inter-
esnih dejavnosti na mestno občino Ptuj. So-
glašali pa so z ukinitvijo javnega dobra v ka-
tastrski občini Podlehnik, podprli odločitev za
odkup socialnega stanovanje od družbe Stana-
lum ter za odkup dela njive v Lovrencu, ki bo
služila za razširitev pokopališča.
V drugem delu pa so nadaljevali obravnavo
dnevnega reda 18. izredne seje in za gradnjo ka-
nalizacije v Njivercah izbrali podjetje Nizke
gradnje iz Ptuja. Imenovali so 5-člansko inven-
turno komisijo, v javno razpravo dali predlog
sprememb in dopolnitev prostorskih ureditve-
nih pogojev za območje občine Ptuj izven mes-
ta Ptuja, ob koncu pa do sprejetja novega pro-
računa so sprejeli še sklep o začasnem financi-
ranju v letu 1999.
■OM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
; i f » * JV • F • i [ i L ii C-JT • i
|mh m V ^ BL.,	^ . p šlBi 1 1 ®
Slovenija ima zdaj "polovičnega"
vršilca dolžnosti obrambnega mini-
stra. Lojze Marinček (SLS) že nekaj
dni ob svoji "standardni" funkciji
ministra za znanost in tehnologijo
opravlja tudi dolžnosti obrambne-
ga ministra. To pa hkrati pomeni,
da se vladajoči koaliciji (LDS-SLS-
DeSUS) še vedno ni uspelo dogo-
voriti o stalni (novi) kadrovski
rešitvi za prvo pozicijo v obramb-
nem ministrstvu. Tudi zaradi tega
postaja Slovenija čedalje večja po-
sebnost v Evropi in nekoč bo treba
natančneje ugotoviti, kaj vse je tis-
to, kar kar naprej obnavlja krizo in
negotovost v tem pomembnem
vladnem resorju.
"NENAVADNO"
MINISTRSTVO
"Nenavadnosti" spremljajo slo-
vensko obrambno ministrstvo že
nekaj let. Najprej je bilo nenavadno
to, da je Janez Janša ob spremin-
jajočih se vladah stalno ostajal
obrambni minister in tako postal
človek z najdaljšim mandatom v
vladi. Potem se je obrambno mi-
nistrstvo "proslavilo" s političnimi
spori med ministrom Janšo in
predsednikom republike ter vrhov-
nim poveljnikom slovenske vojske
Kučanom. Za ta čas je bila nasploh
značilna problematična politizacija
vojske, ki naj bi se končala z za-
menjavo obrambnega ministra Ja-
neza Janše. Mandat novega
obrambnega ministra Jelka Kacina
je potekal pod stalnim kritikami in
pritiski iz vrst opozicijskih Janševih
socialdemokratov, vendar je Kacin
preživel celo interpelacijo. Prvi
obrambni minister iz Slovenske
ljudske stranke Tit Turnšek je pa-
del zaradi afere v zvezi z delom
vojaške varnostno-obveščevalne
službe (pa tudi zaradi neenotnosti
znotraj SLS). Žrtev "stanovanjske
afere" pa je postal komaj vzpos-
tavljeni drugi minister iz vrst SLS
Alojz Krapež. V bistvu obrambno
ministrstvo kar naprej pretresajo
različne afere, s katerimi se pove-
zujejo tako rekoč vsi obrambni mi-
nistri, vključno z Janšo. Janšo še
zdaj spremljajo nekatera (ne-
razčiščena) vprašanja v zvezi s
prodajo orožja. O tem je Janez
Janša nedavno javno spregovoril.
V pogovoru za Delo je dejal, da so
mu vprašanja v zvezi s prodajo
orožja novinarji zastavili "že dves-
tototisočkrat. In jaz sem še dvesto-
tisočkrat odgovoril." Janša pravi,
da od prodaje orožja osebno ni
imel koristi, pač pa samo težave in
te ima še vedno ...
Seveda bi bilo zanimivo vedeti,
kdo - poleg neodgovornih in nere-
snih ministrov - še generira vedno
nove afere v obrambnem ministrst-
vu in čigave tipalke so za tem. Raz-
mere v tem ministrstvu so zagoto-
vo nenormalne. Dokler v vladi in
parlamentu ne bodo zmogli moči,
da bi začeli ugotavljati, kaj vse
povzroča to nenormalnost, tako
dolgo se bodo ministri menjavali
po tekočem traku ali pa ukvarjali
predvsem z aferami. Nekateri go-
vorijo o nujnosti "dejanševizacije"
ministrstva, vendar ne povedo, na
kaj v zvezi s tem mislijo. Janša je
nedvomno pustil močan pečat v
obrambnem ministrstvu. Na
obrambnem ministrstvu je opravil
veliko delo. Vendar pa se ni nikoli
nihče potrudil, da bi (neodvisno od
dnevnih političnih iger) ugotovil
tudi vse tiste negativne stvari "feno-
mena Janša", ki jih je omogočila
nedosledna in premalo razvidna
"širša" politika na obrambnem po-
dročju. Pravzaprav se vsak dan
bolj maščuje nedorečenost pri raz-
jasnjevanju posameznih afer z
obrambnega področja. Zaradi
"miru" in najrazličnejših taktiziranj
marsikaj še vedno ni razčiščeno, to
pa omogoča različne manipulacije
in tudi izsiljevanja.
Seveda bi težko našli opravičljive
razloge za takšen oportunizem.
Prav tako je težko najti opravičilo
za počasnost (in neusklajenost) pri
iskanju novega obrambnega mini-
stra. Glede na "pretrese" v obramb-
nem ministrstvu bi bilo edino nor-
malno, da bi tako SLS kot LDS
kandidirali za mesto obrambnega
ministra s svojimi najboljšimi (in
najvplivnejšimi) kadri, celo z lider-
jema svojih strank. Predvsem pa
niti eni niti drugi ne bi smeli dovoli-
ti, da se "začasno vodenje" tega
ministrstva razvleče v nedogled.
"SIMPATIČNA
GOSPA", TODA ...
Kakšno je dejansko stanje? SLS
kot nosilka mandata za mesto
obrambnega ministra predlaga za
novo obrambno ministrico sedanjo
državno sekretarko v obrambnem
ministrstvu Marijo Ribič. Do tega
predloga se je stranka pretolkla
potem, ko je SLS zavrgla možnost,
da bi novi obrambni minister postal
eden izmed najvplivnejših članov
vodstva SLS dr. Franc Zagožen in
potem ko so v SLS odbili idejo
predsednika vlade Drnovška, da
naj bi obrambni resor prevzel pred-
sednik SLS Marjan Podobnik.
Marjan Podobnik je po sestanku
glavnega odbora stranke dejal, da
Marijo Ribič podpira vodstvo stran-
ke in da zato pričakuje, da se bo
tudi predsednik vlade hitro odločil.
Kljub temu pa so se razširile novi-
ce, da v SLS za Ribičevo vendarle
ni povsem "enotne" podpore, še
zlasti, ker ne gre za članico Stanke.
Marija Ribič pravi, da se je za delo
na ministrstvu odločila zaradi stro-
kovnih ambicij in zato, ker je pre-
pričana, "da politika SLS ne daje v
ospredje strankarskih interesov,
temveč v večji meri interese države
Predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek nad predlogom, da bi
ministrstvo za obrambo prevzela
Marija Ribič, ni navdušen. "Gospa
Marija Ribič mi je čisto simpatična,"
pravi dr. Drnovšek, "toda ... /.../
Ocenjujem, da je državna sekretar-
ka Ribičeva dobro opravljala svoje
dosedanje delo, vendar je prvenst-
vo usmerjena na finančno-računo-
vodstvo področje, zastavlja pa se
vprašanje, ali je ta poudarek res
nujen za delo novega obrambega
ministra. Po nekaj zamenjavah
obrambnih ministrov se v tem re-
sorju ubadamo z zelo izpostavlje-
nim položajem, tudi v političnem
pogledu. O predlagani kandidatki
bom še premislil, vendar pa je
dejstvo, da je z imenovanjem treba
zmanjšati vsa tveganja in da je to
upravičen pomislek, ali je v tem za-
pletenem položaju, ko se tudi
obrambno ministrstvo močno poli-
tizira, to najboljša možna rešitev ali
ne. Odgovornost za imenovanje
primernega ministra je zelo velika,
zato zaradi interesov države ne
mislim pristajati na kakršenkoli
predlog, ki bi ga opravičevali samo
koalicijski razlogi. Gospodu Po-
dobniku sem predlagal, naj pre-
misli tudi o nekaterih najbolj znanih
slovenskih strokovnjakih za
obrambna vprašanja, ki pa niso
strankarsko vezani. Zdi se mi, da bi
bila to lahko prava smer raz-
mišljanja. Vsekakor od SLS
pričakujem dodatne predloge, pa
tudi sam bom sugeriral še
kakšnega kandidata..."
Dnevnik v komentarju piše, da se
v zadnjih mesecih vlada norčuje
tako iz sebe kot iz volivcev. "Zadnja
akrobacija z obrambnim ministrst-
vom je pokazala vso perverznost
vladne koalicije. Marjan Podobnik
je predlagal Marijo Ribič, Drnovšek
pa tega ni sprejel in je imenoval dr.
Marinčka za začasnega vršilca
poslov. Politično popolnoma neiz-
kušena in strokovno popolnoma
nepodkovana Marija Ribič, ki je
najbrž sicer čisto simaptična - pač
ni oseba, ki bi jo odgovorni pod-
predsednik vlade smel poslati v
volčji brlog, da sanira ruševino Slo-
venske vojske, a kakšna rešitev je,
če ministra za znanost in tehnolo-
gijo pošlješ na dopoldanski fuš še
v obrambno ministrstvo ..."
Načelnik generalštaba Sloven-
ske vojske Iztok Podbregar je na
novinarsko pripombo, da naj bi
slovenska vojska podpirala imeno-
vanje Marije Ribič za obrambno mi-
nistrico, dejal: "Izbira obrambnega
ministra je predvsem politično
vprašanje. Slovenska vojska in nje-
ni pripadniki se o tem nismo pri-
pravljeni opredeljavati in se ne
bomo. Za vodenje ministrstva ni
pomembno, ali ga vodi ženska ali
moški, pomembna je usposoblje-
nost. Dosedanje sodelovanje z
državno sekretarko Ribičevo je bilo
korektno. Meni je, naj še enkrat po-
novim, vseeno, ali je minister
moški ali ženska."
Jak Koprive
ZDAJ
V KULTURI
ooo Jantarska
zveza Leva Detele
Lev Detela, slovenski pisatelj,
ki živi in dela na Dunaju,
občasno pa se zadržuje v Sre-
dišču ob Dravi, od koder se nam
je oglasil, je pri celovški Mohor-
jevi družbi izdal obširen zgodo-
vinsko-fiktivni roman z naslov-
om Jantarska zveza. V romanu
kar nekaj dogodkov poteka tudi
v bližini današnjega Ptuja,
mimo katerega je vodila stara
jantarska pot. "Jantarska pot je
stvaritev močne in zrele ustvar-
jalne osebnosti," je zapisal pisa-
telj Marjan Tomšič. "Lev Dete-
la, ki živi življenje dunajskega
samohodca in neke vrste neu-
radnega kulturnega glasnika iz-
seljenske, zamejske, zunajma-
tične slovenske zavesti, je v ro-
manu dosegel svoj izpovedni
vrh," pa meni na Ptuju rojeni pi-
satelj Ivan Cimerman. Roman je
mogoče kupiti za 2940 SIT.
MZ
••• Na Ptuju
"Literarna arena"
Zveza kulturnih društev Ptuj
načrtuje v soorganizaciji s ptuj-
sko Gimnazijo in Klubom ptuj-
skih študentov organizirati ci-
kel literarnih večerov z naslov-
om Literarna arena. Vodil jih bo
študent Aleš Steger, ki je napo-
vedal, da bo to cikel "večernih
spektaklov s slovenskimi besed-
nimi artisti". Literarni večeri
naj bi bili enkrat mesečno v Na-
rodnem domu ali v Steklarski
delavnici. Prvi bo že drevi, ko
bo gostja Svetlana Makarovič.
Literarni večer se bo pričel ob
20. uri v Narodnem domu. Za
vse večere pa velja, da si "lahko
zase in za svoje prijatelje zagoto-
vite cirkuško mizico" na številki
771-494, so zapisali organizator-
ji na vabilu in se podpisali:
"Vaša cirkuška direkcija".
MZ
••• Alenka Viceljo
v galeriji Drava
V galeriji Drava na Ptuju se je
predstavila akademska kiparka
Alenka Viceljo, kf svoje zamisli
udejanja v za nas nenavadnem
materialu - porcelanu. Čeprav
sega tradicija oblikovanja porce-
lana v starodavno Kitajsko, nato
pa preko umetnikov Sevresa,
Meissna, Rosenthala in drugih
tudi v Evropo, le redkokdo po-
skuša sprostiti v porcelanu svoje
umetniške ideje. Alenki Veceljo
je to uspelo, ali kot med drugim
piša Janez Mesesnel v razstav-
nem lističu, "so se silnice pre-
maganih težav in razrešenih
vprašanj spletle v čudovite,
zahtevne in izvirne rešitve ..."
Razstava plastik iz porcelana bo
na ogled do zadnjega decembra.
MZ
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
15
fTJTTFtTTT^^ttti
HAJDINA / JUTRI KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA
SVETA
Prednost bo imela strokovnost
Ekonomist Rado Simonič, oče dveh deklet, žena je zdravnica
diabetologinja, je prvi župan nove občine Hajdine, ki se je izo-
blikovala iz sedaj že bivše primestne četrti Hajdina. Župan je
postal v drugem krogu volitev, zmagal pa je v vseh sedmih va-
seh. Kot je povedal dan po volitvah, je z volilnim izidom zelo
zadovoljen. Rezultat je bil pričakovan, prevolilni boj pa je bil
po njegovi oceni korekten.
"Izgrajevanje nove občine ne
bo lahko, v začetkih pričaku-
jem, da nam bodo pomagale
tudi sosednje občine. Najprej se
bom lotil oblikovanja statuta in
poslovnika; tega bom kot osnu-
tek pripravil že za januarsko
sejo sveta. Sedež nove občine bo
na Zgornji Hajdini 45, v prosto-
rih bivše primestne četrti Haj-
dina. V najkrajšem možnem
času bomo poskušali priti do
tajnika in računovodje, posle
vodje pisarne pa bo opravljala
dosedanja delavka mestne
občine Ptuj. Na januarski seji
bom v potrditev predlagal tudi
podžupana, če bodo to predpisi
dovoljevali. Kriterij pri izbiri
bo strokovnost in ne strankar-
ska pripadnost, podobno bo pri
sestavi odborov in komisij pri
svetu. Strokovnost pa pričaku-
jem tudi pri delu sveta, saj dru-
gače ne bomo mogli delati v ko-
rist naših občanov in tistih, ki
so nam zaupali mandat.
Osrednje naloge v prvem letu
našega mandata bodo vezane na
usposobitev razmer za delo nove
občine; za to bomo usposobili
prostore dosedanje primestne
četrti Hadjina. Od vsebinskih
nalog pa so najpomembnejše na
področju nadaljnje izgradnje in-
frastrukture, med temi pa pred-
nostna izdelava projektne doku-
mentacije za celovito zaščito vo-
dohrana v Skorbi," je v prvi izja-
vi po izvolitvi za župana občine
Hajdina povedal Rado Simonič.
MG
ZAVRČ / VOLIVCI SO SE ODLOČILI ZA ŽUPANSKO
SPREMEMBO
Novi župan - uspešen
podjetnik Miran Vuk
V drugem krogu volitev župana je v obmejni občini Zavrč
večino glasov volivcev (dobrih 70 odstotkov) dobil Miran Vuk,
doma iz Hrastovcu pri Zavrču, ki ga je za volitve predlagala
stranka Slovenskih krščanskih demokratov. V politiko se po-
daja prvič, sicer pa je uspešen podjetnik. Prepričan je, da si bo
v štiriletnem obdobju nabral dovolj izkušenj in znanja ter da
bo završko občino kot župan lahko vodil kar najuspešneje. Mi-
ran Vuk bo majhni haloški občini županoval neprofesionalno,
obeta pa si dobro sodelovanje z novoizvoljenim občinskim sve-
tom in občinsko upravo.
Miran Vuk je dan po zmagi na
županskih volitvah povedal:
»Po drugem krogu lokalnih vo-
litev so občutki zelo dobri,
čeprav je malce nenavadno, ker
sem v politiki prvič, ampak mis-
lim, da se bom počasi navadil.
Tudi nazdravili smo v nedeljo
zvečer, potem ko je bilo znano,
da so me volivci izvolili za župa-
na; najprej z občinskimi komi-
sijami in svetniki, kaj veliko
časa za praznovanje nisem imel.
Narava mojega dela je že taka,
da je treba kaj postoriti tudi
zvečer, zjutraj pa biti spočit, za
praznovanje je torej ostalo bolj
malo časa.
Rad bi se zahvalil dosedanje-
mu županu Francu Majceno-
viču in občinskemu svetu, saj
menim, da mora novo vodstvo
občine nadaljevati program, ki
ga je dobro zastavilo dosedanje
vodstvo občine. Program dela je
narejen vsaj še za dve prihodnji
leti in vsebuje prioritetne nalo-
ge, ki se jih bo novo vodstvo
občine lotilo v skladu z razpo-
ložljivimi sredstvi. Rekel bi, da
je eden najbolj perečih proble-
mov v završki občini ostanek
dolga pri novozgrajeni osnovni
šoli, nadaljevanje gradnje vodo-
vodnega sistema in telefonskega
omrežja, to pa so v bistvu tri na-
loge, ki jih bo treba najprej
rešiti. Program dela pa je dosti
obsežnejši, čaka nas veliko dela,
a sem prepričan, da ga bomo
zmogli opraviti. Že ta četrtek se
bo prvič sestal občinski svet.«
Tatjana Mohorko
VIDEM / DRUGI KROG VOLITEV ZUPANA
Občino bo vodil dose-
danji župan F. Kirbiš
Drugi krog volitev župana je bil potreben tudi v občini Videm,
kjer so volivci za župana znova izvolili dosedanjega prvega
moža občine Franca Kirbiša, člana Slovenske obrtniško-pod-
jetniške stranke. Franc Kirbiš je edini slovenski župan, ki iz-
haja iz vrst Sops. Do sedaj je občino vodil poklicno in bi želel,
da bi tako ostalo tudi v tem mandatu.
Franc Kiribiš nam je o zmagi
na lokalnih volitvah in o pro-
gramu dela, ki ga je smelo zasta-
vil, pred dnevi povedal:
»Računal sem, da bo v drugem
krogu nekoliko tesneje pri volil-
nem izidu. Mislim, da je rezul-
tat na županskih volitvah dovolj
zgovoren: občani so zaupali mo-
jemu delu in delu občinskega
sveta. Rad bi se ob tej priložnos-
ti zahvalil vsem volivcem za so-
delovanje in pričakujem, da
bom z njimi lahko dobro delal
tudi v prihodnje.
Kar se tiče naše stranke, lahko
rečem, da smo ponosni, ker smo
tudi drugič uspeli. Obrtniki se
sicer te stranke izogibajo, gredo
v "boljše stranke", sam pa tega
nisem naredil.
Svojo župansko pot bi rad na-
daljeval profesionalno, saj po
izkušnjah drugače skoraj ne bi
mogel delati. Začetih nalog je
kar precej, v občini jih bomo
samo nadaljevali, čakajo pa nas
novi programi, predvsem pri
urejanju šolskega prostora,
predšolski vzgoji, posvetili se
bomo urejanju zdravstvene
oskrbe, na komunalnem po-
dročju pa predvsem gradnja vo-
dovoda na hribovitih območjih,
urejanje cest, pa še in še bi lahko
naštel. V prihodnje več ne bomo
največja občina na Ptujskem, saj
se je Podlehnik odcepil od nas,
večjo vlogo in več nalog pa
bomo najverjetneje prenesli na
krajevne skupnosti; teh imamo
po novem v občini osem. V tem
času bomo v občini dali več
poudarka zimski službi, konsti-
tuirati je treba občinski svet,
urediti razmere v občinski upra-
vi - nalog je torej več kot dovolj.
Kot župan pričakujem več sode-
lovanja z občani, več strpnosti
in razumevanja med ljudmi na
vseh področjih.«
Tatjana Mohorko
PTUJ / VOLITVE V MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTIH
Največ svetnikov
so€ialdemokratov
Pri volitvah članov svetov v mestnih
četrtih občine Ptuj so rezultati pri vodilnih
strankah LDS in SDS podobni kot pri volit-
vah za mestne svetnike: prva ima med 39
člani v mestnih četrtih 9 članov, druga šest.
Daleč največ članov v petih mestnih četrtih
pa ima Lista KS. Dobila je enajst mandatov
ali 28 odstotka, pri volitvah v mestni svet pa
ni bila tako uspešna. Rezultati drugih strank
v mestnih četrtih so: SKD pet članov, Zele-
ni štiri, Združena lista dva, Demokratska
stranka enega in SLS enega. Če pa upošte-
vamo še rezultate volitev v primestnih
četrtih, pa se slika nekoliko spremeni. Vo-
dilna stranka postane SDS, ki je med skup-
no 55 novimi člani svetov mestnih in pri-
mestnih četrti dobila 14 mandatov, sledi
Lista KS zli člani, LDS z 10 člani, medtem
ko sta Desus in SLS ostali vsaka s po enim
članom sveta. SKD jih ima šest, Zeleni pet,
Združena lista tri, Demokratska stranka tri,
enega pa skupina volilcev.
V svet mestne četrti Breg so bili izvoljeni:
Jožica Težak, Franc Štrucl, Vladimir Korit-
nik, Janez Rožmarin, Aleksander Mlakar,
Franc Malek, Uroš Langerholc in Erih Šara. V
svet mestne četrti Center so bili izvoljeni:
Ivan Puž, Erika Kysela, Jelka Petrovič, Erika
Šafranko, Boris Krajnc, Franjo Rozman in Pe-
ter Gaspari. V svet mestne četrti Jezero so bili
izvoljeni: Darko Stropnik, Janko Čuš, Marjan
Janžekovič, Marija Cvetko, Marija Strelec,
Dušan Kralj, Adolf Meglič in Zlatko Kosi. V
mestni četrti Ljudski vrt so člani sveta posta-
li: Milan Ostrman, Marjan Lenartič, Boris
Gerl, Franc Potočnik, Rajko Brglez, Danica
Debeljak, Tatjana Mršnik, Valter Pliberšek,
Vojteh Belšak in Matevž Cestnik. Šestčlanski
svet mestne četrti Panorama sestavljajo: Jože
Štrafela, Aleksander Solovjev, Silva Čerček,
Janez Gornik, Franc Veselič in Rudolf Belšak.
V svet primestne četrti Grajena so bili 22. no-
vembra izvoljeni: Ervin Hojker, Franc Ploj,
Branko Petek, Anton Rojko, Janez Polanec in
Marjan Germovšek. V primestni četrti Rogoz-
nica pa so člani sveta četrti postali: Janez
Svržnjak, Franc Duh, Mirko Kekec, Branko
Šešerko, Franc Benko, Anton Čuš, Marjan
Kolarič, Mirko Ciglar, Martin Ptočnik in
Jožef Zelenko.
MG
SV. ANDRAŽ / PO DRUGEM KROGU VOLITEV
Za župana izvolili F. Krepša
V nedeljo so se volivci v novi občini Sv. Andraž v Slovenskih go-
ricah že drugič odločali o tem, kateri od dveh kandidatov bo
poslej vodil občino. Volja občanov je bila tokrat na strani mla-
dega, dvaintridesetletnega Franca Krepša, ki ga je za lokalne
volitve predlagala stranka Slovenskih krščanskih demokratov.
Krepša je v politiki dejaven šele nekaj časa in mu volje do dela
pri vodenju nove občine ne manjka.
Franc Krepša je bil z zmago
na lokalnih volitvah izredno za-
dovoljen, dan po izvolitvi za
župana pa je med drugim pove-
dal: »Boj za tak rezultat na volit-
vah je bil trd, vse strasti se še
niso pomirile, ampak občutki so
lepi. Po razglasitvi rezultatov
smo se malo poveselili, v pri-
hodnje pa bo treba delati, kot
smo govorili že na predvolilnih
shodih, saj bo treba najprej pos-
taviti dobro občinsko upravo, ki
bo poskrbela, da bo vse teklo po
načrtu.
Začeli bomo z delitveno bilan-
co, sprejeti moramo proračun,
na področju komunalne infra-
strukture pa je problematika po-
sebej pereča. V januarju bomo
šli v gradnjo nove transforma-
torske postaje v Smolincih, na-
daljevali bomo napeljavo vodo-
voda, pa tudi na področju lokal-
nih ter krajevnih cest je veliko
dela. Veliko problemov
pričakujemo pri ureditvi pros-
torov za delovanje občine, saj
teh sedaj tako rekoč nimamo,
država pa najverjetneje ne bo
dala zagonskih sredstev, tako da
bomo morali kar sami urediti
prostore s pomočjo občinskega
proračuna in morda tudi sa-
moprispevka.
Najbolj si želim, da bi uspešno
izpeljali naloge na področju
šolstva, saj je naša naloga, da
poskrbimo za gradnjo novega
šolskega objekta s telovadnico,
ker menimo, da je to področje
precej neurejeno in se morajo
naši otroci voziti tudi na Ptuj.
Na koncu bi se rad zahvalil
prav vsem volivcem, ki so mi iz-
kazali zaupanje, in tudi tistim,
ki so volili Albina Druzoviča.
Menim, da bomo morali vsi v
občini zavihati rokave, ne glede
na politične tabore, skupaj si
moramo namreč prizadevati za
bodočnost naših krajev.«
Tatjana Mohorko
lokalne volitve'98
LENART m Tesna
zmaga Ivana Vogrina
V preoblikovani občini Lenart
sta se v drugem krogu župan-
skih volitev pomerila samostoj-
ni kandidat Ivan Vogrin in kan-
didat SLS Janez Kramberger,
sicer tudi poslanec Državnega
zbora. V drugem krogu sta ga
podprli še SKD in LDS. Volilna
udeležba v Lenartu je bila dokaj
nizka, manjša kot v prvem kro-
gu, le 44,87-odstotna. Zelo tesno
je zmagal Ivan Vogrin, ki je do-
bil 50,59%, medtem ko je Janez
Kramberger dobil 49,41%.
Sprva je kazalo obratno, nato pa
so prevladali glasovi iz volilne
enote Voličina.
M. Toš
BENEDIKT m
Ponovljene volitve
za obiinski svet
V	novi občini Benedikt so
imeli ponovljene volitve v 2. vo-
lilni enoti. Tam sta bila za člana
občinskega sveta izvoljena Ja-
nez Leopold iz LDS in Janez
Rajšp iz SLS.
M. Toš
G. RADGONA •
Prepričljiva zmaga
Ni Vodenika
V	občini Gornja Radgona je v
drugem krogu županskih voli-
tev prepričljivo zmagal Miha
Vodenik, neodvisni kandidat in
dosedanji župan, v Radencih
neodvisni Herbet Šefer in v
Ljutomeru Jože Spindler, kan-
didat LDS.
M. Toš
VOUTVE SO MIMO! Smo obilna Markova!
Dragi Markovčani! Hvala za zaupanje!
Vaše zaupanje mi nalaga veliko odgovornosti do dela v
naši občini. Naš prvi korak je storjen. Vabim vas še naprej k
sodelovanju, da bo delo sveta in župana po vaši volji.
Ponosem sem, da sem MARKOVČAN, s ponosom vas
bom prestavljal, kjerkoli bo to potrebno, in zastopal naše
skupne interese.
Naša skupna pot naj bo čim plodnejša!
VAŠ ŽUPAN
Franc Kekec
16
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

KIDRIČEVO / IZVOLJEN DOSEDNJI ŽUPAN A. ŠPRAH
"Naredimo
V občini Kidričevo je v drugem krogu lokalnih volitev minulo
nedeljo, 5. decembra, zmagal dosedanji župan Alojz Šprah iz
Slovenske ljudske stranke, za katerega je bilo 56,63 odstotka
volilcev. Njegov protikandidat Janko Baštevc iz Liberalne de-
mokracije Slovenije je prejel 43,37 odstotka vseh glasov.
Kmalu po izvolitvi je Alojz
Šprah povedal:
"Res prijetni so občutki po na-
pornih dnevih predvolilnega
boja. Večkrat me je stiskalo v
duši, ko sem moral poslušati ne-
katere "polresnice". Prestal sem
in pripravljen sem skupaj z
občani in novoizvoljenim
občinskim svetom nadaljevati
zastavljeno delo v naslednjem
štiriletnem obdobju. Skupno
delo bo še kako potrebno, saj
nas čaka pridruževanje Evropi,
pa tudi doma imamo še ogrom-
no postoriti za boljši jutri.
Že sedaj pripravljamo prvo
sejo občinskega sveta, za katero
želimo, da bi bila prelomna za
naše politično delo in da bi bili
sposobni presekati strankarske
strasti. S tem seveda ne želim
reči, da smo do sedaj naredili
premalo; nasprotno, ogromno je
bilo narejenega, vendar je moja
želja, da naredimo še več; ne
samo na materialnih dobrinah,
ampak tudi za svojo dušo, kul-
turo.
Naj vam ob tej priložnosti
voščim še prijetne praznične
dneve!"
Župan Alojz Šprah bo v no-
vem mandatu vodil občinski
svet s 17 člani: 5 iz SLS (Franc
Škrila iz Njiverc, Božidar
Kopušar iz Apač, Milan Unuk
iz Zg. Jablan, Alojz Korošec iz
Lovrenca in Janez Celofiga iz
Sp. Jablan), LDS 4 (Vlado For-
bici iz Strnišča, Janko Baštevc iz
Zg. Jablan, Jožef Peršuh iz
Župečje vasi in Anton Babšek iz
Šikol) SDS 3 (Zvonimir Holc iz
Kungote, Dragan Koren iz Zg.
Jablan in Janez Zafoštnik iz
Lovrenca), ZLSD 2 (Vojteh
Rajher iz Njiverc in Marta Pin-
terič iz Kidričevega), po enega
pa Zeleni Slovenije (Slavko
Feguš iz Njiverc), SKD (Vinko
Mlakar iz Lovrenca) ter samos-
tojni kandidat Branko Valentan
iz Apač.
Novi svet občine Kidričevo se
bo na prvi, konstitutivni seji
sestal že jutri, v petek, 11. de-
cembra, ob 17. uri!
-OM
MAJSPERK / SOLA IN VRTEC
Moiif otrok, vendar
prevei xa sedanjo šolo
Tudi v Majšperku je od 1. julija, po razdružitvi ptujskega
vrtca, vrtec pod upravo osnovne šole. Tako je v okviru šole se-
daj v Majšperku ter podružničnih šolah v Stopercah in na
Ptujski Gori 446 učencev in predšolskih otrok.
Tri skupine vrtca obiskuje v
prostorih vrtca 62 otrok, še 16
otrok obiskuje pripravo na šolo
•v zgradbi osnovne šole
Majšperk, 8 je malih šolarjev v
šoli na Ptujski Gori, kar 12 pa v
podružnični šoli v Stopercah.
Za Stoperce je to izjemno veliko
število otrok, saj ima šola sicer v
vseh štirih razredih le 19 učen-
cev. Tudi sicer nataliteta na
območju občine Majšperk pada
kot v večjem delu krajev v Slo-
veniji. Demografski podatki
kažejo, da bo majšperška osnov-
na šola imela v prihodnje na
razredni stopnji samo po eno
vzporednico namesto dveh kot
doslej, na predmetni stopnji pa
dve vzporednici, saj pridejo v
višje razrede še otroci iz Stoperc
in s Ptujske Gore.
Letos imajo prvič učenci v
Majšperku popolnoma enoiz-
menski pouk, saj je prvič v
prvem razredu le za eno paralel-
ko otrok, medtem ko jih je bilo
v prejšnjih letih za dve ali tri.
Kljub zmanjšanju števila otrok
pa šola ni dovolj velika za uved-
bo devetletnega pouka, niti ne
ustreza drugim zahtevam za
pouk po novem, zato se je
občina odločila zgraditi novo
šolsko zgradbo z večnamensko
dvorano, ki bo namenjena telo-
vadbi in prireditvam šolarjev in
potrebam Majšperka. Občina
Majšperk sedaj pridobiva idejne
projekte in zemljišče za gradnjo.
Nova šola bo predvidoma stala
za bencinsko črpalko. Večna-
mensko dvorano naj bi pričeli
graditi že prihodnje leto, šolo pa
leta 2002. Predinvesticijska štu-
dija, ki jo je izdelalo podjetje Iu-
sing iz Ptuja, predvideva, da bo
za celotno investicijo potrebnih
724 milijonov tolarjev.
MZ
V vrtcu v Majšperku bodo
v tem mesecu pripravili
več pravljičnih zimskih
uric za predšolske otroke,
dvakrat pa bo zimsko urico
obiskal tudi dedek Mraz.
Urice so namenjene tako
viteškim otrokom kot otro-
kom, ki ne obiskujejo
vrtca. Zimske urice bodo
vsak torek in četrtek od 8.
do 22. decembra ob 17. uri.
Vodila jih bo vzgojiteljica
Vera Korže.
ORMOŽ / IZ PISARNE RDEČEGA KRIZA
Ustanovili lokalno
aktijsko skupino
Na Območnem združenju Rdečega križa Ormož so letos še po-
sebej dejavni. Poleg projekta Kaj lahko storimo za svoje
zdravje se je pričel uresničevati tudi drugi projekt, ki ga prav
tako sofinancira evropska skupnost s sredstvi Phare progra-
ma. Namenjen je bolnikom s sladkorno boleznijo in temu, kaj
lahko pri lajšanju te bolezni naredijo sami.
Projekt so pričeli izvajati z do-
datnim usposabljanjem prosto-
voljcev, ki delajo na postajah
prve pomoči Rdečega križa.
Poučili so jih o sladkorni bolez-
ni, pomenu kontrole in samo-
kontrole ter o napakah, ki jih
delajo posamezniki pri merjen-
ju sladkorja. Usposabljanje je
vodila višja medicinska sestra
Franja Zupan. Prostovoljci so
se poleg teoretičnega znanja
usposobili tudi v praktični upo-
rabi merilcev sladkorja.
Prostovoljci na postajah prve
pomoči Rdečega križa so vsi
zdravstveni delavci, še posebej
aktivni pa so v Ormožu,
Ivanjkovcih, Podgorcih, Sre-
dišču ob Dravi in Veliki Nedel-
ji. Na postajah je bilo doslej uve-
deno merjenje krvnega tlaka,
poslej pa bodo povsod uvedli
tudi merjenje sladkorja v krvi.
Pred kratkim so na pobudo
OZRK Ormož po sklepu župa-
na imenovali Lokalno akcijsko
skupino za preprečevanje odvisnos-
ti v občini Ormož. Predsednica
skupine je Majda Keček, njen
namestnik pa je Bojan Burgar.
Delo skupine ne bo omejeno
samo na droge, ampak bodo
iskali tudi možnosti, ki bodo
mladim omogočale bolj zdrav
način življenja in koristno izra-
bo prostega časa. Organizirati
nameravajo predavanja za starše
in otroke ter navezati stike z
drugimi skupinami in instituci-
jami po Sloveniji, ki se ukvarja-
jo s to problematiko.
vki
OD TU IN TAM
SLOVENSKA BISTRICA •
Priprave na spominski dan
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica bo v ja-
nuarju pripravil slovesnost v spomin na 56.
obletnico padca Pohorskega bataljona pri Treh
žebljih nad Osankarico. Osrednja proslava bo
na predvečer spominskega dneva, v četrtek, 7.
januarja, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slo-
venska Bistrica. Naslednji dan, 8. januarja, pa
bo ob 11. uri odhod udeležencev izpred doma
na Osankarici do poslednjega bojišča Pohorske-
ga bataljona, kjer bo ob 11.30 žalna komemora-
cija.
Pri proslavi v viteški dvorani bistriškega gra-
du bodo sodelovali delavci zavoda za kulturo
ter mešani pevski zbor iz avstrijske Koroške, ki
sodeluje v okviru Koroških kulturnih dnevov,
pri komemoraciji pa učenci in kulturne skupi-
ne iz občin Ruše, Maribor, Oplotnica in Sloven-
ska Bistrica ter vojaki slovenjebistriške
vojašnice.
VT
PTUJ«
Živim zdravo na OS Breg
Minuli petek, 27. novembra, so na OS Breg
imeli predstavitev projekta Živim zdravo -
bolje se počutim, ki predstavlja samo eno iz-
med akcij v sklopu programa Zdrave šole.
Staršem in povabljenim gostom so bile pred-
stavljene aktivnosti, prikazane skozi program,
razstavo in degustacijo zdravih napitkov in na-
mazov. "Za promocijo zdravja skrbimo na naši
šoli že vrsto let, saj smo med prvimi leta 1993
izvedli projekt Tudi to je zdravje. Akcije bomo
nadaljevali, saj se zavedamo, da so za promocijo
zdravja bistveni elementi urejeno okolje, izobli-
kovanje pozitivne samopodobe in sprejemanje
odgovornosti za svoja dejanja. Posebno skrb pa
bomo namenili poslušanju drug drugega in
strpnosti," je povedala ravnateljica OŠ Breg Da-
rija Radičevič.
Ur
PTUJ •
Modna revija v Zlati črti
V soboto, 12. decembra, ob 18. uri bo v Zlati
črti modna revija. Sodelovali bodo Krojaštvo
Harite ter trgovine Daugo, Svitek in Unidar,
Boutique Ivana, otroška trgovina Pinocchio,
kozmetični salon Silva ter frizerski salon El-
nett. Na modni reviji bodo sodelovali izključno
ptujski manekeni in manekenke. Gostje si bodo
ob modni reviji lahko ogledali še razstavo Moj-
ce Loboda iz Ptuja.
VT
PREJELI SMO
Problematika
lovstva na
območju UE Ptuj
Na območju Upravne enote Ptuj
deluje petnajst lovskih družin, ki
upravljajo z lovišči. Po spremenje-
ni zakonodaji o društvih so prišla
na dan nasprotovanja med člani
istih lovskih družin, ki so občani
različnih občin. Posledica je bila
ustanovitev treh novih lovskih
društev.
Zahteve novih lovskih društev
za delitev obstoječih lovišč, ki jih
rešuje Upravna enota Ptuj (Odde-
lek za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano), so prve v Sloveniji za
spremembo obstoječe ureditve
lovišč, zato so vzbudile pozornost
lovcev po celi državi. Sam nasta-
nek teh novih društev in njihove
zahteve pa so posledica spremen-
jenih družbenih razmer v Slove-
niji po sprejemu nove ustave, zato
je za celovito predstavitev te pro-
blematike potrebno poznati vzro-
ke in okoliščine, ki so privedle do
takšne situacije. Ukinitev mono-
pola ene politične stranke in
uvedba večstrankarskega sistema;
odprava velikih občin in uvedba
lokalne samouprave ter nastanek
velikega števila manjših občin;
odprava političnega nadzora nad
ustanavljanjem lovskih društev in
uveljavitev pravice do svobodnega
združevanja občanov v društva; te
politične spremembe so vzrok za
drugačno ureditev posameznih
upravnih področij, med katerimi
je področje lovstva eno izmed
zadnjih, kjer še ni prišlo do spre-
memb. Vse reforme pa imajo svoje
zagovornike in nasprotnike, ker
so posledice reforme lahko zelo
korenite spremembe v obstoječi
organiziranosti, za kar je klasičen
primer reforma gasilstva, posledi-
ca katere je bil razpad prejšnje Ga-
silske zveze občine Ptuj in ustano-
vitev več novih gasilskih zvez.
Meje sedanjih lovišč (ki so se v
velikem delu pokrivale z mejami
bivših krajevnih skupnosti) so
določile bivše občinske
skupščine, ki pa so pri tem morale
upoštevati smernice političnega
vodstva Zveze komunistov. Sogla-
sje istega vodstva je bilo potrebno
tudi za nastanek lovske družine,
čeprav formalno v obliki soglasja
Socialistične zveze delovnega
ljudstva. Ne glede na neposredno
vmešavanje politike si je večina
lovcev pridobila ugled in ima veli-
ke zasluge za ohranitev posamez-
nih vrst divjadi, vendar to ni zas-
luga političnega vodstva lovcev.
To je zasluga tistih lovcev, ki jih
ni zanimala politika, temveč ohra-
nitev ravnovesja v naravi, in so so-
delovali z lovci drugih lovskih
družin, ne glede na meje lovišč.
Vplivu politike na področju lovst-
va pa se tudi v bodoče ne bo
mogoče izogniti, saj člani lovskih
družin sedijo v parlamentu in v
vladi.
Nove občine (novi občinski sve-
ti, sestavljeni iz novih strank), ki
so postale pristojne za gospodar-
jenje s kmetijskimi zemljišči na
svojem območju, želijo vplivati
tudi na gospodarjenje z divjadjo
na teh zemljiščih. Posiedica je
nastajanje novih lovskih društev,
ki so jih ustanovili lovci, občani
tiste občine, kjer ima društvo
sedež. Naslednji korak so bile
zahteve po preoblikovanju meja
obstoječih lovišč in ustanavljanje
novih lovišč v mejah določene
občine. Nekatere zahteve so posle-
dica nastanka nove občine, neka-
tere pa so posledica že več let tra-
jajočih sporov med lovci sicer iste
lovske družine, vendar iz raz-
ličnih bivših krajevnih skupnosti.
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu
divjadi ter o upravljanju lovišč je
bil sprejet leta 1976 in bi moral
biti usklajen z ustavo iz leta 1991,
vendar se v osmih letih politične
stranke še vedno niso mogle dogo-
voriti o besedilu novega lovskega
zakona. Obstoječi zakon se bo
kljub neusklajenosti z ustavo mo-
ral uporabljati do sprejema nove-
ga-
Upravna enota, ki je sedaj pris-
tojna za vodenje upravnih postop-
kov po zakonu o varstvu, gojitvi
in lovu divjadi, je dobila več
zahtev novih lovskih društev za
odvzem dela lovišča sedanjim lov-
skim družinam, ta pa naj se dode-
lijo novim društvom v upravljan-
je. Te zahteve so temeljile na
trditvi, da sedanje lovske družine
slabo gospodarijo. Dokazovanje
takih očitkov je zapleteno stro-
kovno vprašanje, ki smo ga
reševali s pomočjo izvedencev -
strokovnjakov na področju lovst-
va. Splošna ugotovitev je, da no-
ben očitek glede slabega gospo-
darjenja ni bil utemeljen, ampak
se je ravno nasprotno ugotovilo,
da lovske družine gospodarijo na
svojih lovišč v skladu z lovskimi
predpisi.
Specifičen primer je zahteva
Lovskega društva Gorišnica, da se
ji dodeli v upravljanje del lovišča,
s katerim upravlja Lovska
družina Sp. Ptujsko polje Sobe-
tinci, in sicer tisti del, ki leži na
območju občine Gorišnica. To
zahtevo so podprli občinski svet
občine Gorišnica in lastniki kme-
tijskih zemljišč iz te občine. Pos-
topek se je začel s prošnjo za dode-
litev lovišča, in ker to ni bilo
mogoče, se je nadaljeval z očitkom
Lovskega društva Gorišnica, da
Lovska družina Sp. Ptujsko polje
Sobetinci slabo gospodari na delu
lovišča v občini Gorišnica in da
jim je potrebno ta del lovišča
odvzeti. Vendar se je kasneje v
postopku, ko so se ugotovila neka-
tera dejstva, izoblikovalo dru-
gačno stališče in je Lovsko
društvo predlagalo, da se obsto-
ječe veliko lovišče razdeli na dve
manjši in se jim del v občini
Gorišnica dodeli v upravljanje,
ker želijo gospodariti na svojem.
Ko so bile presežene nekatere
osebne zamere med bivšimi lovci
iz Lovske družine Sp. Ptujsko
polje Sobetinci, je prevladalo sta-
lišče, da naj se upoštevajo
predvsem interesi lovstva in da je
potrebno vzpostaviti sodelovanje
med člani novega lovskega
društva in lovske družine. Uprav-
ni organ je odločil, da se lahko iz
enega lovišča oblikujeta dve
lovišči, ki sta obe naravni lovsko-
gojitveni in gospodarski celoti, s
čimer bi območje nekdanje kra-
jevne skupnosti Gorišnica tvorilo
novo lovišče. Ker gre za največje
lovišče, bi tudi po površini bili
obe novi lovišči primerljivi z dru-
gimi lovišči na območju Upravne
enote Ptuj. Po pritožbi je Mi-
nistrstvo za kmetijstvo, gozdarst-
vo in prehrano vrnilo zadevo v po-
novni postopek z naročilom, da
naj upravni organ še enkrat po-
skuša prepričati obe stranki, da
skleneta sporazum o delitvi
lovišča, podrejeno pa ponovno iz-
vedbo postopka glede ugotavljan-
ja utemeljenosti očitka slabega go-
spodarjenja.
Menimo, da je najprimernejša
rešitev sklenitev sporazuma. Vse
večja teritorialna razdrobljenost
občin, medtem je na območju se-
danjega lovišča nastala še nova
občina Markovci, vnaša različne
interese na področje lovstva, pri
čemer pa zgolj oblastno odločanje
ni najpnmernejsi način reševanja
sporov in ne bo prispevalo k na-
daljnjemu razvoju lovstva, ampak
je to le dobro sodelovanje med
lovci iz različnih občin, ki bodo v
prihodnosti verjetno dobile pris-
tojnosti za odločanje o gospodar-
jenju z lovišči na svojem območju,
kot to predvideva eden izmed
predlogov novega zakona o lovst-
vu.
Upravna enota Ptuj:
načelnik mag. Metod Grah
POPRAVEK
V sestavek Pragersko - tradi-
cija, znanje in tehnologija na ev-
ropski ravni, ki je izšel v 48.
številki Tednika, se je vrinil
neljub tiskarski škrat. V
uvodnem delu, kjer piše: "Da-
nes je Opekarna Pragersko,
d.d., podprta z najsodobnejšo
in tehnološko popolnoma av-
tomatizirano proizvodnjo, v
pogon so jo spravili 23. okto-
bra letos, sposobna ponuditi
poleg strešnika okoli 20 vrst
raznih opečnih izdelkov," bi
moralo namesto besede "po-
leg" pisati "razen strešnika",
kajti v Opekarni Pragersko
strešnikov ne delajo več, kljub
temu da je bilo po prvi svetov-
ni vojni takratno podjetje Zie-
gehverk Pragerhof specializi-
rano prav za to vrsto opeke.
Uredništvo
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
19

20
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

ORMOŽ / ODPRTJE NOVE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE
Sodoben nakupovalni center
Sedaj že številnim majhnim in velikim trgovinam seje nedavno
v Ormožu pridružila še trgovina C + C Koloniale na Ljutomers-
ki cesti 39. Gre za sodoben nakupovalni center, ki na površini
800 kvadratnih metrov ponuja čez 10.000 izdelkov.
Prodajalna Koloniale je bila
tudi doslej prisotna v Ormožu,
vendar kot prodajalna pijač. Pri
prenovi zgradbe in nabavi opre-
me za potrebe moderne samo-
postrežbe so lastniki vložili ok-
rog 65 milijonov tolarjev. Poleg
dosedanjih osem so zaposlili še
devet delavcev. Prokurist Go-
razd Kutnjak, ki je v imenu
podjetja govoril ob otvoritvi
centra, je poudaril, da se bodo
trudili biti najboljši po cenah
in številu izdelkov. Med doba-
vitelji sta tudi dve ormoški
podjetji: z ličnim kotičkom in
kvalitetno ponudbo je prisotna
mesnica Ortrade Podplatnik,
na policah pa je tudi kruh pe-
karne Fištravec. Prodajalci pa
so zagotovili, da bo na policah
tudi dnevno sveža zelenjava.
Prodajalno je odprl župan Vili
Trofenik, ki je povedal, da je
Ormož odprt za vse investitorje
in vesel vsakega novega delov-
nega mesta. Blago v trgovini bo
mogoče plačevati tudi s števil-
nimi karticami, odprta pa bo
vedno od 8. ure zjutraj do med
tednom 19., v soboto do 13. in v
nedeljo do 12. ure.
vki
Z odprtja prodajalne Cash&Carry Koloniale v Ormožu.
PTUJ / RAZSTAVA V POSLOVNI HIŠI
DOMINO
Da bodo pra-
zniki lepši...
Že drugič zapovrstjo na Miklavžev večer je v poslovno-
trgovski hiši Domino potekala modna revija, kjer so
predstavili ponudbo vseh, ki imajo svoje prostore v tem
posloven središču. Predstavil se je tudi frizerski salon
Nada z novimi trendi letošnje mode za vse priložnosti.
Vrhunec revije je bila prečudovita poročna pričeska, ki
so jo pripravili v tem salonu.
Foto Langerholc.
ORMOŽ / ZLATA POROKA
50 zadovoljnih
skupnih let
Pred kratkim sta se v cerkvi pri Sv. Tomažu ponovno vzela
Alojz in Antonija Šegula iz Trnovcev 12. Obred je vodil župnik
Stanko Matjašec, slovesnemu delu pa je sledila zabava v krogu
domačih, sosedov in prijateljev na turistični kmetiji na Gomili.
Antonija Šegula, roj. Šegula, se je v Trnovce primožila od Sv.
Andraža v Slovenskih goricah. Spomni se, da je bilo pred 50 leti,
ko sta se poročala, veliko topleje kot letos, takrat so kmetje sredi
novembra še grabljali listje. Antonija je delala na kmetiji, soprog
Alojz pa je skoraj 40 let delal na komunalnem podjetju v Ormožu.
V zakonu se jima je rodil sin Avgust, ki živi v bližini. V veselje so
jima tudi trije vnuki in dva pravnuka. Zdravje jima zaenkrat še
služi in po svojih močeh rada pomagata pri delu na kmetiji.
Lepim željam ob jubileju se pridružuje tudi uredništvo Tednika.
vki
Zakonca Šegula.	Foto Zalar.
PTUJ / PODJETJE ARTE V CENTRU PETOVIO, OB DRAVI 3 A
Bogata in barvita izbira hišnega tekstila
Ptujsko podjetje ARTE, d.o.o., je leta 1992 ustanovil Tomislav
Artenjak in še istega leta je pričel opravljati dejavnost na
področju veleprodaje hišnega tekstila. V dosedanjih šestih le-
tih se je podjetje Arte utrdilo na veleprodajnem področju po
vsej Sloveniji, "svoje" mesto so našli tudi na Ptuju, 30 odstotkov
prometa pa predstavlja izvoz v sosednjo Hrvaško in Bosno. Ne-
kaj mesecev je podjetje bogatejše za sodobno in stilno urejene
prostore (tudi skladiščne) v centru Petovia, Ob Dravi 3 a, kjer
so na novo odprli razstavno-prodajni salon hišnega tekstila.
O uspešnem podjetju govori
tudi dvig prodaje, saj direktor
podjetja Arte Tomislav Arten-
jak pravi, da je ta prešel na
maksimum. Že od začetka po-
slovanja so želeli uvesti malo-
prodajo, ki je edina prava vez
med kupci in ponudnikom.
Arte je direktni uvoznik vseh
prodajnih artiklov, ponujajo pa
vse tisto, kar kupci drugje na
Ptuju in v širši okolici težko
najdejo. V podjetju svetujejo in
se potrudijo vse do končne rea-
lizacije. Tomislav Artenjak po-
udarja, da se mu je Ptuj zdel
zmeraj pravšnji za tovrstno de-
javnost, da je dovolj zanimiv s
svojo okolico in da je v tem pro-
storu dovolj zdrave konkurence.
Magda Glažar, vodja ma-
loprodaje v podjetju Arte, in se
želi strankam kar najbolj posve-
titi, jim svetovati in pomagati
pri izbiri med najrazličnejšimi
modnimi vrstami blaga. Ponu-
jajo največ blaga za zavese,
širok izbor dekorativnega bla-
ga, najrazličnejše čipke, namiz-
ne prte, posteljno perilo, koc in
vseh vrst karnis. Poleg strokov-
nega svetovanja se ukvarjajo še
z "ureditvijo" doma, zavese tudi
sešijejo, skratka ponudijo celot-
no storitev na željo stranke.
Kljub temu da so v zadnjih le-
tih moderne dekorativne zave-
se, pa povpraševanje po čipkah
ni upadlo, kajti ljudje imajo
radi prijazno in prijetno urejen
dom.
Prihajajoči praznični dnevi so
še posebej lepa priložnost za
obisk v solonu hišnega tekstila
Arte v centru Petovia, kjer so
za ta čas pripravili pestro in bo-
gato ponudbo najrazličnejšega
blaga. Direktor podjetja Arte
Tomislav Artenjak je upešen
podjetnik in zatrjuje, da se
bodo v podjetju trudili, da bodo
stranke odhajale zadovoljne in
se bodo k njim še vračale. Sicer
pa je priložnosti za obisk
razstavno-prodajnega salona
Arte več kot dovolj, samo stopi-
ti je treba do njih, jih spoznati
in izbrati želeni kos hišnega
tekstila.
PR
V razstavno-prodajnem salonu hišnega tekstila Arte v sklo-
pu Centra Petovio boste našli vse za svoj dom
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998	21
21
H
Emmmmmmm
PTUJ / TRADICIONALNO TEKMOVANJE
18. Zlata rokavi ta
Največja boksarska prireditev v Sloveniji je zadnji konec
tedna pričakala polnoletnost - v športni dvorani Center je
namreč potekala 18. /lata rokavica, ki jo je organiziral Bok-
sarski klub Ptuj v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije in
pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj.
Za 18. zlato rokavico se je v sed-
mih bojih pomerilo štirinajst
boksarjev. Tekmo sta z eksibi-
cijskim dvobojem pričela z
neodločenim izidom domačin
Karahasanovič in gost iz Slo-
venske Bistrice Bradač.
Za zlato rokavico so se pomerili
štirje Ptujčani: Žerak, Arnuš,
Holc (vsi so v borbah prepričljivo
zmagali) in Janar, ki je klonil
proti najboljšemu. Zlato rokavico
si je v Avstrijo odnesel Adrian
Šoten, Za najboljšega tujega bok-
sarja so izbrali Zagrebčana Ved-
rana Perekoviča, za najboljšega
domačega boksarja Srečka
Arnuša, za najbolj borbenega Ro-
bija Krambergerja iz SI. Bistrice,
z najboljšo tehniko pa je bil
domačin Robert Holc.
Nekatere borbe so bile zelo za-
nimive, čeprav zasedba tekmoval-
cev ni bila ravno kvalitetna. Gle-
de na pretekla leta smo bili glede
organizacije malce razočarani,
prav tako dvora ni bila polna, kot
smo bili vajeni, zraven župana
Miroslava Lucija pa smo pričako-
vali še kakšnega uglednega gosta.
Najbrž so luknje v organizaciji
posledica menjava vodstva v Bok-
sarskem klubu Ptuj, ki še nima
toliko izkušenj kot prejšnje, ki jo
to boksarsko prireditev naredilo
za najbolj obiskano v Sloveniji.
Milan Krajnc
Boj za zlato rokavico.	Foto: Nini
PTUJ / NA OBISKU V KOŠARKARSKEM KLUBU
Novo rojstvo ptujske košarke
Pred kratkim smo se srečali z vodstvom ptujskega košarkarskega kluba:
predsednikom Zoranom Glušičcm, tehničnem vodjem Gordanom Škrabom in
sekretarko kluba Silvo Glušič. V ospredju so bile razmere za delo kluba, ki so,
glede na trenutno veljavna pravila igre v mestni občini Ptuj, vse prej kot
ugodne. To velja predvsem za prostorske in finančne pogoje dela.
čas za termine vadbe je neprime-
ren ali ga, recimo za mlajše se-
lekcije, sploh ni (hkrati pa ga ima-
jo na primer rekreativci v elitnem
času), denar pa se klubom dodel-
juje v glavnem na osnovi rezulta-
tov članov.
Zoran Glušič je predsedniko-
vanje košarkarskemu klub Ptuj
prevzel v letu 1996. Opravljene so
bile nekatere možne spremembe,
pripravljen strateški načrt
bodočega delovanja, po katerem
bodo rezultati dela ob urejenih
razmerah vidni šele čez nekaj let.
Klub bolj ali manj vodijo dva ozi-
roma trije ključni ljudje, ki so jim
v vsakem primeru pripravljeni
pomagati še štirje, k tem pa je
potrebno prišteti še trenerje, ki se-
daj še prejemajo 20 tisoč tolarjev
pavšalnega plačila na mesec,
vprašanje pa je, kako dolgo bo to
še mogoče. Mesečno ta ptujski
športni klub s šestimi selekcijami
dobi iz proračuna mestne občine
Ptuj za vso dejavnost 44.600 tolar-
jev. Pri dodeljevanju denarja nič
ne odtehta, da gre za delo z mladi-
mi, za delo, ki ne daje rezultatov
čez noč. Cenijo se le rezultati čla-
nov, ki pa jim v košarkarskem
klubu ne posvečajo pretirane po-
zornosti, ker gradijo na delu s pio-
nirji in kadeti, saj želijo oblikova-
ti novo ekipo. Če ne bi bilo
staršev, ki pomagajo, bi katera od
selekcij že odpadla. Tako si
vodstvo kluba ob trenerjih lahko
deli skrbi in prizadevanja v
glavnem le s starši otrok, ki razu-
mejo njihove težave. Podpore v
Športnem zavodu nimajo; če bi jo
imeli, bi se lahko dogovorili tudi
za termine, pa se ne morejo. Tre-
nirajo lahko samo v Mladiki, kjer
so dobili na voljo tri termine od
20. do 21.30 ure, dva termina ob
21.30 uri do 22.30 ure in dva ter-
mina za popoldan: od 14. do 15.30
ure in od 15.30 do 17. ure. Na
šolah pa morajo za termine po vel-
javnih pravilnikih plačevati. Ab-
surd je, da šole tržijo s svojimi te-
lovadnicami, ki jih uporabljajo
njihovi otroci. Na drugi strani pa
je tu še projekt Šolske košarkarske
lige, ki naravnost spodbuja mlade
k igranju košarke in drugim ak-
tivnostim v zvezi s košarko, v
klubu pa pogosto teh želja in
potreb mladih zaradi že omenje-
nih razlogov ne morejo izpolniti.
V dvorano Center Košarkarski
klub Ptuj s svojimi selekcijami
sploh ne more (lahko pa se tam
igra mali nogomet in podobno).
Kadeti so jesenski del svojega
tekmovanja končali kot najboljši.
Sedaj jih čakajo kvalifikacije za
prvo ligo. Za njimi je močna pio-
nirska ekipa (pet igralcev je bilo
na izboru za reprezentanco), mla-
dinci so tretji v II. ligi, člani pa
tekmujejo v III.
ligi, kjer so tre-
nutno
predzadnji. V
klubu si priza-
devajo tudi za
oživitev ženske
košarke, a za to
skoraj ni pogo-
jev.
Ptujska
košarska lahko
svoj kvalitetni
zasuk doseže le,
če bo klub imel
pogoje za delo z
mladimi. Sedan-
ji rezultati so
nastali v nemo-
gočih razmerah,
vendar to ni
perspektivno.
Vprašanje je,
kako dolgo vod-
stvo in drugi, ki jim je do kluba,
še lahko vztrajajo in delajo. Klub
ima potreben strokovni kader -
dva izšolana trenerja z licenco:
Matjaž Damiš trenira člane,
Tomaž Zmauc pa dela s pionirji
in mladinci. Vsako leto pošiljajo
na seminarje tudi druge trenerje,
da si bodo pridobili licence. Ka-
detinje trenira Matjaž Neudauer,
trener kadetov Branko Veršič bo
poslan na seminar v prihodnjem
letu, Emil Toplak pa je povabljen
na priprave v Postojno, da bo lah-
ko treniral pionirke, ko bodo do-
bili termin v kateri od osnovnih
šol.
Ko je Zoran Glušič prevzel vo-
denje kluba, je hkrati prevzel tudi
sanacijo dolgov; to traja že tretje
leto. Sponzorjev pa razen redkih
izjem (KK Ptuj, Nova Ljubljans-
ka banka - podružnica Ptuj, Ori-
noco, Auditor in Perutnina) ni-
majo.
MG
Ptujski kadeti vse uspešnejši.
Foto: Črtomir Goznik
22
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

Info -
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Teh-
nika Emone Merkurja Ptuj po-
darili zgoščenko.
Daje bila pred štirinajstimi dne-
vi na fotografiji Natalija Verbo-
ten, je ugotovila tudi Romana
Korpar, Župečja vas 59. Česti-
tamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 17. decembra.
Ko si mlad, čakaš na svojo najljubšo
pesem, da si jo presnameš z radia,
ko pa prideš iz pubertete in do de-
narja, pa si lahko kupiš originalen
glasbeni izdelek.
V začetku omenjam dobro glasbo z al-
bumov, ki so bili izdani v novembru:
Speed Ballads - REPUBLICA, A Little
South of Sanity "Live" - AEROSMITH,
Sultans of Svving "The Best of"- DIRE
STRAITS, Best of - EN VOGUE, Sup-
posed Former Infatuation Junkie -
ALANIS MORISSETTE, The Best of -
LEVEL 42, Mutations - BECK, The
Masterplan "B-Sides" - OASIS, R,- R.
KELLY, These are Special Times - CE-
LINE DION, Ladies & Gentlemen" The
Very Best of" - GEORGE MICHAEL,
Greatest Moments - CULTURE CLUB,
The Best of U2, "1980-1990" - U2,
Resurrection - E-17, Američana -
OFFSPRING, Modern Classics "Grea-
test Hits" - PAUL VVELLER, Who Lo-
ves a Lot - FAITH NO MORE, Another
Level - ANOTHER LEVEL, Greatest -
DURAN DURAN, Fabulous - THE
TAMPERER & MAYA, The Collection
Vol. 1 - BONE THUGS N'HARM0NY,
Human Being - SEAL, Špirit - JEVVEL,
No 1's - MARIAH CAREY, The Very
Best of - MEAT LOAF, Belly - S0UND-
TRACK, No Security "Live" - ROLLING
STONES, Greatest Hits - M0TLEY
CREW, La Mia Risposita - LAURA
PAUSINI, The Best of - M-PEOPLE,
Christmas with Babyface - BABYFA-
CE, Wild Praine - LINDA McCARTNEY,
From their Hearts - KELLY FAMILY,
Eros Live - EROS RAMAZZOTTI, Get
Higher - BLACKSTREET, One Two
Legs - PEARL JAM, Garage Inc. - ME-
TALLICA. Moji predlogi za dobro dari-
lo za prihajajoče praznike so ti odlični
novi albumi.
ttrtt
Irski kvartet B'WITCHED nas je zaba-
val z dvema pop komadoma: Cest La
Vie in Rollercoaster. Mlade "čarovni-
ce" so se popolnoma umirile v baladi
TO Y0U I BELONG	ki glas-
beno nekoliko spominja na balade
skupine Spice Girls.
Tri temnopolte lepotice iz soul skupine
H0NEYZ so zaslovele s skladbo Finally
Found. Nadarjeni trio bo svoje vokalne
sposobnosti dokazal še v soul baladi z
naslovom END OF THE LINE ***
Založba Polygram je k sodelovanju
povabila kar 35 britanskih soul izvajal-
cev. To so: Honeyz, Shola Ama, Cleo-
patra, Another Level, Beverly Knight,
Dina Carroll, Mica Pariš, E-17, Glam-
ma Kid, Des'ree ... Pod imenom
MOBO ALLSTARS prepevajo klasiko
AIN'T NO STOPPIN' US N0W
)K>K>|oK ki so jo v orginalu izvajali
McFadden & VVhithead. Ves izkupiček
od prodaje male plošče gre za bolne.
S^Ct
4 The Cause, Down Low, Sweetbox in
drugi manj znani izvajalci sestavljajo
skupino RAP ALLSTARS, ki je na me-
lodičen sodoben mehak rap način pri-
redila komad LAST CHRISTMAS
Kttt. Še boljšo pop/rock verzijo
te pesmi ponujata ALIEN VOICES &
THREE DEGREES, a je to še vedno de-
bela senca originala dueta Wham.
15-letna BILLIE beleži že dva No 1.
hita v Veliki Britaniji: Because We
Want To in Girlfriend. Zelo reklamirana
BILLIE ponuja plesni komad SHE
WANTSY0U***
Ameriška skupina N'SYNC je doma iz-
dala božično balado (God Must Spent)
A Little More Time on You. V Evropi pa
N'SYNC izdajajo plesni božični pop
komad MARRY CHRISTMAS, HAPPY
H0LIDAY ttttz albuma Home for
Christmas.
Britanska super pop/rock skupina BE-
AUTIFUL SOUTH je od projekta do
projekta boljša. Njihova zadnja
zgoščenka se imenuje Ouench. Po
prodorni uspešnici Perfect 10 se sku-
pina vrača v ljubezenski pesmi DUMB
R.E.M. so bili eden prvih alternativnih
ročk bandov v ZDA. V 90. so zasloveli
s hitom Loosing my Religon, sedaj pa
se vračajo v bolj melodični skladbi
LOTUS ttttz odličnega albuma
Up.
MEL C., članica skupine Spice Girls, je
trenutno zelo popularna s popevko
Goodbye, v duetu z BRYAN0M
ADAMS0M pojeta pesem WHEN Y0-
U'RE G0NE )K)K)K)|<, ki bo postala še
ena pevčeva ročk klasika.
David Breznik

1.1'm your Angel
-	CELINE DION & R.
KELLY
2.	Believe - CHER
3.	The Povver of Good-
bye - MADONNA
4.	When you Believe
-	WHITNEY HOUSTON
& MARIAH CAREY
5.	Miami
-	VVILL SMITH
6.	When You're Gone
-	BRYAN ADAMS &
MEL C.
7.	If You Buy This Rec-
ord (Your Life Will Be
Better) -THE TAMPE-
RER & MAYA
8.	Everytime
-	JANET JACKSON
9.	The Svveetest Thing
-	U2
10.	Outside
-	GEORGE MICHAEL
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem spore-
du radia Ptuj.
e>/W ladi dopisniki
JAHANJE IN
LOKOSTRELSTVO
V jesenski šoli v naravi na Koz-
jaku se je zgodilo mnogo zanimi-
vih stvari. Ko nam je učitelj pove-
dal, da bomo v četrtek imeli uro
lokostrelstva in jahanja, sem ko-
maj čakala ta dan. Razdeljeni smo
bili v dve skupini. Najprej sem
bila pri lokostrelstvu. Slišali smo,
kako se moramo lotiti lokostrelst-
va, in že smo imeli v rokah
puščice in lok. Vsi smo streljali
odlično. In že sta se skupini za-
menjali. Pri jahanju smo imeli na
razpolago kobilo in konja. Kobili
je bilo ime Maja. Jahali smo okoli
sto metrov. Na cilj smo vsi priha-
jali srečno in to je bilo najpo-
membnejše. To ni bilo moje prvo
jahanje, saj so mi konji in jahanje
zelo pri srcu.
Maja Prejac, 6. a,
OS Tomaž pri Ormožu
MOJ BENDZI
Imamo psička z imenom Bend-
zi. Je križanec med lesijem in
nemškim ovčarjem. Je rumene
barve z belo ovratnico okrog vrtu.
Ker je še mlad, se rad igra z otro-
ki. Mimica in ati se jezita, ker se
rad potepa in preganja kokoši.
Urška Slameršek, 1. b,
OS Markcrvci
MOJ KUŽA KLADO
Vedno sem si želela psa. Tako se
je moja želja nekega dne ure-
sničila. Očka mi ga je kupil v Pod-
vincih. Z bratcem sva šla z njim
po psička. Dali smo mu ime Kla-
do. Rad je, kadar pridem k njemu
in mu prinesem hrano. Pije vodo.
Rad se igra. Je črne barve in dober
čuvaj.
Anja,
OS Markovci
MOJ ČOPKO
Doma imam papagaja z imenom
Copko. Velik je okrog petindvaj-
set centimetrov. Je zelo lepe ru-
mene barve. Ima zelo ostre krem-
peljčke in kljun. Rad žvižga,
včasih pa se zna tudi dreti. V klet-
ki ima ogledalo, gugalnico, hrano
in ribjo kost. Imam ga zelo rad.
Aleks Vrbančič, 1. b,
OS Markovci
MOJ PIKI
Piki je papagaj. Živi v kletki.
Piki je sive barve. Glavo ima ru-
meno. Na glavi ima rumen čopek.
Najraje je sončnice in proso. Ved-
no mora imeti svežo vodo.
Jure Majerič, 1. b,
OS Markovci
ZGODILO SE JE
Nekega dne se je zgodilo ...
Nekega večera so se moji starši
odpravili na praznovanje rojstne-
ga dne. Na programu je bila
grozljivka. Takoj sem stekla v ku-
hinjo po pijačo in čokolado. Ko
sem pritekla v dnevno sobo, se je
grozljivka začela. Naslov je bil
Noč živih mrtvecev. Bilo je zelo
napeto in zanimivo. Mrtveci so
vstajali iz grobov, da me je bila
groza. Ko mi je zmanjkalo pijače,
sem odšla v kuhinjo. Naenkrat pa
sem nekaj zaslišala. Postalo me je
zelo strah. Takoj sem izklopila te-
levizijo, da bi bolje slišala. Ropo-
talo je tako močno, da sem se opo-
gumila, odklenila vhodna vrata in
se ozrla. Nekaj se je premikalo.
"Kaj se bo zgodilo, če stopim pred
hišo? Ali me bo kdo ugrabil?" me
je zanimalo. Stopila sem pred
hišo. Zagledala sem nekaj čudne-
ga. Nisem dobro videla, zato sem
se odpravila po baterijo. Posvetila
sem v oči sosedove mačke. Oči je
imela rdeče, kot bi me hotela
požreti. Sosedovi mački sem se
nasmehnila, zaklenila sem vrata
in se odpravila nazaj pred televizi-
jo. Na ekranu sem videla steklo
mačko, ki je bila vedno bolj lačna.
Ugriznila je tudi človeka. Spom-
nila sem se, da sem v kuhinji po-
zabila sok. Odpravila sem se, pa se
je spet zgodilo. Tokrat nekaj
hujšega. Vzela sem kos mesa, da bi
ga dala sosedovi mački, ki mi je
nenehno sitnarila. Ko sem odprla
vrata, nisem zagledala nadležne
sosedove mačke, ampak nekaj
večjega. Hodilo je kot človek.
Tako me je bilo strah, da sem po-
mislila celo na mrtveca. Pobegnila
sem nazaj v stanovanje in zakleni-
la vrata, kolikor je bilo možno.
Stekla sem v kuhinjo po ponev.
"Za vsak primer," sem si mislila
sama pri sebi. Potihoma sem odšla
k vhodnim vratom in ugasnila
luč. Vrata so se začela odklepati.
"Zdaj pa me bo konec," sem dejala.
Ko so se vrata odklenila, je v sta-
novanje stopil očka. Zadnji hip
sem zadržala ponev. "Hvala bogu,"
sem rekla, "samo da si ti." Čudno
me je pogledal in me vprašal, za-
kaj ne spim in zakaj me je tako
strah. Vse sem mu povedala. "Ni-
koli ne verjemi grozljivkam," me
je opomnil. Obljubila sem in
odšla spat. Se med spanjem se ni-
sem mogla pomiriti. Toda skleni-
la sem, da me nikoli več ne bo
strah ob spremljanju grozljivke.
Natalija Draškovič, 6. r.,
OS Cirkovce
BO ALI NE BO?
Zbudila sem se in pogledala sko-
zi okno. Ni bilo dežja, pač pa je
bilo vse mokro in blatno. Bila sem
v dvomih, ali bomo imeli športni
dan, natančneje kros. Pograbila
sem telefon in zavrtela sošolkino
številko. "Prosim?" je rekla vsa za-
spana. "Zdravo, Suzana tukaj,"
sem hitro izgovorila. Ona je
odzdravila. Zasipala sem jo z
vprašanji, ona pa je rekla samo:
"Ne vem." Čez nekaj časa me je po-
klicala in hitro povedala: "Klicala
me je Maja, njo Teja, Tejo sošolka
Polona, njej pa je pedagoginja, ki
živi v njeni vasi, sporočila, da mis-
li, da bo kros, samo da naj vzame-
mo v šolo še zvezek, če bomo ime-
li pouk." "Super!" sem zaklicala. S
Tanjo sva se dogovorili, da bova v
šolo odšli brez zvezka.
Pa naj še napišem, zakaj nas je
tako skrbelo. V primeru da ne bi
bilo krosa, bi pri nemškem jeziku
pisali kratek test glagolov v sedan-
jiku, pretekliku in deležniku pre-
teklika.
S Tanjo sva končali pogovor.
Hitro sem si nataknila hlače, oble-
kla majico in pograbila vetrovko.
Vzela sem še list z glagoli in se
obula. Sedla sem na kolo in hitro
kot še nikoli odpeljala v šolo. Pot
se mi je zdela daljša kot ponavadi,
čeprav sem se peljala zelo hitro.
Na šolskem igrišču so bili skoraj
vsi moji sošolci in sošolke. Pri-
družila sem se jim. Vsi so gledali v
liste in izgovarjali nemške besede.
Tudi sama sem iz žepa potegnila
list in ponavljala. Čez nekaj časa
smo se začeli pogovarjali. Skoraj
nihče ni imel s sabo torbe. Na šol-
sko igrišče so se začeli voziti
učitelji. Med njimi je bil tudi
učitelj za telovadbo. Vsi smo odšli
proti njemu in ga kot novinarji za-
sipali z vprašanji. Komaj se je pre-
bil skozi množico. Spet smo ostali
sami. Učitelji so imeli nekakšen
posvet. Čakali smo kot lačni
ptički. Končno so se odprla vrata.
Učitelj telovadbe je rekel na ves
glas: "Kros boo!" Zadovoljni smo
si oddahnili.
Suzana Sagadin, 8. b,
OS Cirkovce
JESEN JE BOGATO
OBRODILA
Jesen je čas, ko se zgodi veliko
stvari. Začne se pouk, kmetje
začnejo pospravljati poljske pri-
delke, in kar je najpomembnejše,
začnejo se trgatve. Trgatve so
zame še zmeraj nekaj imenitnega.
V trgatev grem rad predvsem za-
radi tega, ker je tam veselo, saj se :
vsaj za tri ali štiri mesece končajo
vsa dela v prelepih goricah.
Vinograd, ali po domače gorica,
zahteva veliko dela. Najprej je tre-
ba trse zasaditi, nato škropiti in
kositi travo okrog njih, da lažje
dihajo. Dela v vinogradu se
vlečejo čez pomlad, celo poletje in
še v zgodnji jeseni je treba zadnjič
škropiti. Končno se dela končajo
in že je treba razmišljati, ali je do-
volj posode za mošt, je trsje dobro
obrodilo in kdaj bo trgatev.
Trgatev je ponavadi sredi okto-
bra, imamo pa tudi razne pozne in
ledene trgatve. Mi ponavadi bere-
mo trikrat. Prvič trgamo samo
gnilo in rane sorte, drugič pobere-
mo grozdje, ki ga odpeljemo na
zadrugo, in tretjič pripravimo tis-
to pravo trgatev. Prava trgatev je
tisto, kar se najbolj pričakuje, kjer
je najbolj veselo in kjer se dolgo v
noč stiska ali po domače preša. Ob
tej pravi trgatvi je pri nas vedno
veselo, saj pride veliko ljudi, to pa
zato, ker nimamo veliko dela, saj
nam ostane samo še kakih šeststo
trsov. V trgatvi pa je najbolj
"luštno" ob "preši". Danes se preša
na hidravlične, a nekateri še ved-
no na lesene starinske "preše". Ob
prešanju se največ pije, in ko
žlahtna kapljica v ljudeh ponovno
zavre, si začnejo prepevati naj-
lepše pesmi o vinogradih. Ko pa
se vse to pozno v noč le nekako
umiri, se vse dokončno stisne,
greva jaz in dedek kot "gazda" vi-
nograda, pogledat v klet, kako je z
vsem moštom in koliko je nateklo
te okusne tekočine. Ženske ta čas
pospravijo mizo in trgatev je
končana. Dedek in babica, ki ima-
ta čas, tam ostaneta še dva dni, da
vse sode žveplata, pomijeta mlin
in "prešo".
Jesenski čas je zame nekaj lepe-
ga, kljub temu da se v šoli že začne
spraševanje, vendar se z dobro
voljo v trgatvah vse premaga.
Nejc Sok, 8. b,
OS Gorišnica
KORAKI PO SANJSKI
DVORANI
Zanji petek med počitnicami
smo se odločili, da gremo na izlet
po Rogaški Slatini. Ogledali smo
si veliko zanimivosti. Ena izmed
teh je Kristalna dvorana. Kristal-
na dvorana se imenuje zato, ker so
v njej luči, ki visijo s stropa, na
njih pa se bleščijo veliki kristali.
Dvorano krasijo tudi freske (slike
na stenah). V tej dvorani prirejajo
mnoge plese ob različnih pri-
ložnostih. Sem hodijo vsi po-
membni ljudje, kot so: Milan
Kučan z ženo, Marjan Podobnik,
Janez Janša in še kdo. Ko smo si
ogledali Kristalno dvorano, smo
nadaljevali izlet, vendar mi je
Kristalna dvorana bila najbolj
všeč. To je bil lep izlet.
Ajda Raca, 6. b,
OS Kidričevo
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pjebi, zaj
pa je prav mrzlo grotalo. Tak ke
sen si jaz na komando moje Mice
moga takoj oblečti duge unterhoze
ali duge gate, boj po domočen po-
vedano. Saj vete, moja Mica pač
skrbi, ke mi ne bi kera spodnja
okončina zmrznola ob neprovem
cajti. Je pač tak, da zima more
biti, pozimi je ponavodi sneg, pa
tudi led se najde, ke se lehko po-
spelovlemo in kosti teremo. Tak ke
majo potli v špitolih več dela in
manj gipsa.
V pondelek popodne sma bla z
Mico malo po potepih na Ptuju.
Bila sma na otvoritvi nove pošte,
bila pa sma tudi v novi zgradbi
ptujske Perutnine, tan na Novem
trgi. Nova pošta je prav zanimiva,
picekova hiša pa tudi. Eni provijo,
ke je preveč podobna sarajevski
baščaršiji, drugi provijo, ke je pač
nekaj posebnega, celo odličnega,
tretji pa nič ne provijo in hodijo v
tisto hišo samo dobro jest in pit.
Tak je pač, da ma vsoki svetnik
svojega molara, enim se dopodne
eno, drugim pa drugo. Cuja sen,
ke bo urodna otvoritev nove pice-
kologije v torek, 15. decembra, ob
14. vuri in bo pre toto novo P P
hišo odprja sam presvetli predsed-
nik drzove Milan Kučan.
Ja, kak ste vidli, so za nami tudi
volitve v drugem krogi. Eni so
zmagovalci, drugi pa poraženci.
Tak pač to je. Zguba je tudi moj
soimenjok Križmanov Lujzek,
Župan mestne občine Marprog.
Navsezodjo sije čista son kriv, saj
se je malo preveč vun meta, se
preobloča v mater Terezo in še
druge oslarije z rdečimi krvatlci
špiča, nazodjo pa so mu prav
rdeči kravatli županski stolec iz-
pod riti odnesli.
Tej ko o volitvah, kijih bomo
drgoč ponovlali za štiri leta. Do
tečas bom tudi jaz strenirani za
Županskega kandidata za občino
Suhi breg, poštna številka 00. Tej-
ko za gnes in drugič več.
Pojutrišjem boma z Mico mela
koline. Našo čuniko bomo v tunko
spravili. Naj v miri počivle in nam
dobro klobose do, tokšne, ki ne bi
tak hitro pojedene bile in bi še
dugo dišale pri nedeljskem kosili.
Pa srečno do drugega tjedna.
Vaš LUJZEK
TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
25
mhi!4 m 11 m j \*a £ t f: w* 1 ^•t74*x<t i ^Tm
Športne novite
ODBOJKA •
Žofc /Morse/ - ŠD Šentvid 3:0
Marsel: Terbučeva, Prauhartova, Mohorkova,
Zunkovičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Vin-
diševa, Frumanova, Lipovčeva, Krebsova in
Šeronova.
Zaradi zasedenosti dvorane Center so domačinke
v dvorani Mladika premagale borbene Šent-
vidčanke v dobri uri igre. Z zadnjo tekmo jesenske-
ga dela prvenstva so potrdile in utrdile visoko uvr-
stitev na razpredelnici in dokazale, da postajajo
prekaljene in trd oreh za vse nasprotnice. Rezultati
nizov: 15:6,15:13,15:11.
Za odbojkarice je do 16. januarja odmor, takrat pa
se prvenstvo nadaljuje, a treninge bodo kaj kmalu
nadaljevale.
-anc
KIKBOKS O EP v Nemčiji
V nedelju se je v nemškem mestu Leverkusnu
končalo Evropsko prvenstvo v light kontaktu (kik-
boksu). Slovenska reprezentanca, ki jo je vodil se-
lektor Vladimir Sitar, se je udeležila tekmovanja s
tremi tekmovalci. Tomaž Barada (Mb) je potrdil
naslov prvaka, Mladen Pavlin (Mb) je bil 5., Mi-
lan Korotaj (Ormož) pa je izgubil v osmini finala.
Milan Krajnc
KOŠARKA • Rekreacijska liga
Rezultati 3. kroga: skupina A: Talum - Policija
Ptuj 59:77 (24:32), ŠD Cirkovce - ŠD Majšperk
55:73 (28:35), Orači prosti; skupina B: ŠD Ki-
dričevo - ŠD Ptujska Gora 78:41 (32:11), Center
Dornava - Veterani 56:83 (26:45), ŠD Podlehnik
prost. Vrstni red: skupina A: 1. Policija Ptuj (4
točke), 2. Orači (4), 3. Majšperk (3), 4. Talum (3), 5.
Cirkovce (3); skupina B: 1. Veterani (4), 2. Ki-
dričevo (4), 3. Dornava (4), 4. Podlehnik (2), 5.
Ptujska Gora(l).
Lestvica najboljših strelcev: 1. Matjaž Frangež
(Cirkovce) 71 košev, 2. Boštjan Kostanjevec (Vete-
rani) 61 košev, 3. Jože Kolarič (Policija Ptuj) 60
košev, 4. Emil Golob (Dornava) 51 košev, 5. Izudin
Kanlič (Veterani) 45 košev.
Radko Hojak
ROKOMET
PolovUni izkupiiek
Naši moški rokometni ligaši so minuli konec tedna dosegli po-
lovični izkupiček. Medtem ko je Pyramidia v derbiju s Pomurko
izgubila v svoji dvorani, je Ormož klonil v Sevnici, Velika Nedel-
ja in Ptuj pa sta zmagala v gosteh, oba z najtesnejšim izidom.
V prvi B ligi je Velika Nedelja
med vodilnimi moštvi, ki so zbra-
la po 14 točk, Ormož pa trdno v
sredini lestvice z 10. V vzhodni
skupini druge lige pa je prvi del
prvenstva končan. Jesenski prvak
je Pomurka (točneje Pomurka-
Krog), ki ima dve točki prednosti
pred Ptujem, med ekipami, ki
kandidirajo za štiri mesta v
končnici, pa je tudi Pyramidia.
l.B SRL
•	Dol Tki Hrastnik
- Velika Nedelja
25:26 (13:10)
Velika Nedelja: Kovačec,
Belšak 2, R. Mesarec 1, Trofenik
1, Potočnjak 1, Kumer 3, Bezjak
7, Planine 6, Pisar 4, A. Mesarec 1,
Kokol, Belec.
•	Sevnica - Ormož
27:20 (11:7)
Ormož: Šulek, Dogša, Hanželič
5, Antolič 1, Pučko, Djarmati,
Prapotnik 6, Grabovac, Kirič 1,
Hrnjadovič 5, Škraban 2.
2.SRL - VZHOD
•	Pyramidia -
Pomurka 18:21
(10:12)
Pyramidia: Valenko, M. Šan-
dor, Osterc 5, Margušič 1, I.
Ivančič 3, Žnidarič 1, F. Šandor 6,
Ranfl 1, Janžekovič, D. Ivančič 1,
Cvitanič, Firbas.
Gostje so začeli kot prvi favorit
lige in povedli kar s 5:0. Ko so
domačini uskladili obrambo in
napad, se je razlika zmanjševala in
v začetku drugega dela je več kot
300 gledalcev pozdravilo ize-
načenje na 12:12. Vendar so gostje
v nadaljevanju izkoristili prešte-
vilne tehnične napake domačih,
predvsem zapravljene priložnosti
v napadu, in povedli z dvema ter
nato tremi zadetki prednosti.
Uspešnih obramb vratarja Valen-
ka igralci Pyramidie žal niso izko-
ristili in poraz proti vodilni ekipi
je bil neizbežen. So pa domačini
pokazali, da bodo trd oreh za vsa-
kega nasprotnika tako v Gorišnici
kot na gostovanjih. Medtem ko je
obramba delovala zanesljivo, pa
bo potrebno popraviti igro v napa-
du, predvsem učinkovitost
ključnih igralcev.
• Polet - Ptuj 24:25
(13:10)
Ptuj: Štumberger, Djekič 1, A.
Zajšek, B. Zajšek 6, Bračič 2, Kac
2, Pšajd 1, Potočnjak, Stražišnik
8, Žuran 3, Mešl 2, Krauthaker.
V drugem derbiju zadnjega je-
senskega kroga so bili igralci Ptu-
ja na robu težkega poraza. Dobrih
11 minut pred koncem je bilo
namreč kar 19:11 za domačine,
ptujska ekipa pa brez izključenih
Sandija Zajška in Pšajda ter s to-
krat preštevilnimi nerazpoloženi-
mi igralci, ki so grešili tako v
obrambi kot napadu. Vendar pa
so že uspeli ustaviti domačine, da
razlika ni bila višja, temveč se je
nekoliko znižala. Ko sta sodnika
zaradi ugovarjanja izključila
domačega igralca Lovenjaka, je
trener Hrupič postavil obrambo
4:2, ki je domačine popolnoma
zmedla in prinesla izjemen preo-
brat. Ptujčani so s strahovitim
tempom zlomili domačine in na
veliko veselje navijačev v zadnji
minuti povedli in zmagali. Med-
tem ko so 50 minut zadevali slabo,
so v zadnjih minutah vse nado-
knadili in dosegli izjemno po-
membno zmago, ki jih je uvrstila
med najresnejše kandidate za
prvo mesto. Tako so dokazali, da
si klub zasluži podporo, predvsem
finančno, ki je sedaj žal pre-
majhna.
I.kotar
MALI NOGOMET
Poetovio Mila - Mizarstvo Krošelj 4:5 (1:2)
Petovio Mila: Kornik, Valentan, Presečnik, Vesen-
jak, Maksimovič, Vasic, Emeršič, Jerenič, Krajnc in
Klinger.
Strelci: 0:1 J. Gačnik (11.), 0:2, Jane (19.), 1:2 Pre-
sečnik (23.), 2:2 Vasic (32.), 2:3 J. Gačnik (35.), 2:4
Dobovišek (50.), 3:4 Kornik (56.), 3:5 Jane (58.), 4:5
Emeršič (59.)
V 9. krogu tekmovanja se je na ptujskem parketu v
derbiju odločalo, kdo bo bolje uvrščen v vrhu razpredel-
nice. Gostje, ki so do sedaj že dvakrat odhajali iz Ptuja
neporaženi, so tudi tokrat premagali domačine.
Trener gostov Dušan Razboršek, sočasno trener slo-
venske reprezentance, je ob koncu povedal, da je zadov-
oljen nad prikazano igro obeh ekip, ki krojita vrh,
sočasno pa se je zahvalil domačinom za izredno fair
igro, glede forme reprezentantov ni bil zadovoljen in
upa, da se bo naslednjih 14 dneh dalo popraviti, kdo pa
bo v reprezentanci, ni povedal. Na kvalifikacijski tekmi,
ki bo v Moskvi, so domačini favoriti, toda slovenski re-
prezentanti se bodo borili za čim boljši izid vse do
zadnje sekunde igre.
-anc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 10. kroga: TA Maik - Orkan Zbelovo 7:6,
Vitomarci Petlja - Mizarstvo Širovnik 3:2, Agrotim Kr-
ško - DAB Team 1:0, Železne D ver i - Marco Polo 2:1,
Dobovec - Tomaž 3:1, Oplotnica ITT - Križevci 3:2.
1.	tomaž	10	9	0	1	63:26	27
2.	orkan zbelovo	10	8	0	2	53:32	24
3.	fa maik	10	6	2	2	63:44	20
4.	mizar. širovnik	10	6	0	4	50:44	18
5.	dobovec	10	6	2	3	53:38	17
6.	vitomarci petlja	10	5	1	4	55:45	16
7.	križevci	10	4	1	5	43:40	13
8.	oplotnica itt	9	4	0	5	41:52	12
9.	marco polo	9	3	0	6	34:46	9
10.	dab team <	9	2	0	7	41:45	6
11.	železne dveri	9	2	0	7	29:50	6
12.	agrotim krško	10	1	0	9	20:81	3
DOBOVEC - TOMAŽ 3:1 (2:1)
Strelci: 0:1 Magdič (3), 1:1 Kaučič (22), 2:1 Brečko
(28), 3:1 Lapornik (60).
KMN Tomaž: Špur, Magdič, Topolinjak, Kralj,
Rep, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Tušek, Lah, Pin-
tarič, Janžekovič. Trener: Bojan Cunk.
Ekipa Dobovca je prva prekinila niz zmag ekipe
Tomaža, ki pa kljub porazu praktično ni nič izgubila,
saj je ohranila prednost pred tekmeci. Zanimivo tekmo
sta pokvarila sodnika s čudnim kriterijem. Domačini so
se pokazali kot izredno kvalitetna ekipa, ki pa v drugo-
ligaški konkurenci še ni našla pravega ritma. Pobudo na
parketu so imeli nogometaši iz Tomaža, vendar so nji-
hovo neučinkovitost gostje v dramatični končnici kaz-
novali in tako so točke ostale v deželi vrelcev.
Nogometaše iz Tomaža čaka zadnja preizkušnja v je-
senskem delu jutri, v petek, proti ekipi Železnih Dveri.
Uroš Hozyan
PLAVANJE
Miklavievanje v tivolskem bazenu
Blizu 500 predstavnikov 31 klubov iz 7 držav in 27 plavalcev
ptujskega kluba Terme je le nekaj podatkov z mednarodnega
mitinga minule sobote MIKLAVŽ 98. Na tej mednarodni tekmi
je debitiralo 19 ptujskih najmlajših članov. Skoraj smo že po-
zabili tiste prve tekme izpred petih let, ko so sedaj "stari" pla-
valci izboljševali svoje osebne rekorde iz tekme v tekmo - ta-
krat za 3 in več sekund, zdaj po desetinkah.
Najmlajši, kot so Aljaž, Grega, Matej, Marcel, Blaž, Jure,
Maks, Sara, Tina, Maja, Maša, Mateja in vsi drugi, so mi obu-
dili spomine na začetke, ko so bili sedanji nosilci medalj z
državnih prvenstev njihovih let. Kopica vprašanj, mencanje na
startu, neodločen skok v vodo, zagrizeno plavanje in veselje ob
pogledu na zaslon z rezultati oziroma takrat, ko mu trener čes-
tita, so že skoraj pozabljena doživetja.
Organizator tudi letos ni pozabil na Miklavževa darila za vsa-
kega udeleženca. Majica z imenom tekmovanja, pa čeprav
prevelika ali premajhna, bo verjetno imela častno mesto, saj je
za večino plavalcev prva stvar, ki so si jo prislužili s svojim tru-
dom.
Franjo Rozman
ATLETIKA
Vindiš na evrop-
sko prvenstvo
V Velenju je bilo pred kratkim odprto prvenstvo Slo-
venije v krosu, na katerem so nastopili tekmovalci in
tekmovalke iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Ukraji-
ne, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V absolutni kon-
kurenci je zmagal Madžar Jožef Babinjec pred Jurijem
Gicunom iz Ukrajine in našim Mirkom Vindišem, ki je
tako osvojil naslov slovenskega prvaka. Ob Vindišu se
bo.evropskega prvenstva, ki bo ta konec tedna v Ferari
v Italiji, iz Slovenije udeležilo še osem članov in štiri
članice.
K temu dodajmo, da je v Velenju med mlajšimi člani
do 23 let Ptujčan Andrej Voglar osvojil tretje mesto in
bronasto medaljo.
I.k.
Končno tudi v Ormožu
Nov sodoben Cash&Carry Koloniale na Ljutomerski 39 v Ormožu
lično urejen po evropskih merilih
Od 2. decembra imajo tudi prebivalci Ormoža sodoben nakupovalni center. In ne lc to. Pohvalijo se lahko s
ponudbo več kot 10.000 izdelkov na 800 kvadratnih metrih prodajnih površin. V njem lahko nakupuje prav
vsak, in to brez omejitev vrednosti nakupa.
Cash&Carry Koloniale v Ormožu odlikujejo samopostrežna ponudba svežega sadja in zelenjave, ogromen
mlečni oddelek, mamljiv vonj pekovskih izdelkov, raznolika izbira zamrznjenih živil ter delikatesa s svežimi in
trajnimi vnaprej pakiranimi mesninami.
Da je plačilo nakupa možno s plačilno kreditnimi karticami ACTIVA, TI KLUB, VISA, KARANTA, MAGNA,
EUROCARD in AMERICAN EXPRESS, je v Cash&Carrv Koloniale na Tržaški cesti 37, ob Limbuški na Studencih
v Mariboru in sedaj v Ormožu že prešlo v navado.
Od prejšnjega torka do sobote pa lahko vsi kupci še sodelujejo v veliki alarmantni nagradni igri.
Nič čudnega, da so razglasili celo alarm.
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure.
26
Četrtek, 10. december 1998 - TEDNIK

TEDNIK - Četrtek, 10. december 1998
27
OGLASI IN OBJAVE
PTUJ / POSTA 2250 V NOVIH PROSTORIH
Trikrat veija in sodobnejša
Osrednja ptujska pošta 2250 od ponedeljka, 7. decembra, obra-
tuje v novih in sodobnejših prostorih v Vodnikovi 2, ki so bili
potrebni iz dveh razlogov: dosedanji le 320 m2 veliki in 32 let
stari prostori zaradi povečanja prometa in uvajanja sodobnejših
postopkov opravljanja storitev kmalu ne bi več zadoščali, po
drugi strani pa je bila dosedanja pošta zgrajena na mestu, kjer
je bila ob koncu vojne porušena minoritska cerkev in arhitek-
tonsko ni sodila v to okolje.
Pošta v Ptuju sodi med najsta-
rejše v Sloveniji, saj je kot
rimska postaja delovala že v sta-
rem veku, v srednjem veku pa je
bila od leta 1537 v Ptuju posto-
janka za poštne sle, ki jo je usta-
novil vrhovni urad dvornega
poštnega mojstra na Dunaju. V
16. in prvi polovici 17. stoletja je
zaradi vojnih nevarnosti,
kmečkih uporov in bolezni
poštna postojanka delovala s
krajšimi prekinitvami, od leta
1722 naprej pa neprekinjeno. V
letu 1792 je ptujska poštna pos-
taja dostavljala pisma v 29 krajev
in naselij, predvsem tja, kjer so
bile graščine, velika posestva ali
župnišča. Po letu 1850 se je
poštna postojanka preimenovala
v poštni urad. Takrat je delovala
že tudi telegrafska postaj a,;sprva
ločena od poštnega urada, leta
1879 pa sta se združila v enotno
ustanovo; ta je januarja 1887
postala državna pošta.
Pošta v Ptuju se je selila že ne-
kajkrat, dosedanji prostori, ki so
bili zgrajeni pred 32 leti na
ruševinah minoritske cerkve, pa
so bili že večkrat obnovljeni in
posodobljeni. Kot je na ponedel-
jkovi slovesnosti ob odprtju po-
vedal generalni direktor Pošte
Slovenije mag. Alfonz Podgore-
lec, je nova pošta v Ptuju veljala
blizu 300 milijonov tolarje^ od
tega 269 milijonov sama gradnja
in blizu 16 milijonov notranja
oprema. V pritličju je 1.130 m2
strankam prijaznih in sodobno
opremljenih površin, kletni del s
16 prostori za avtomobile in
garažo za mopede pa zavzema
302 m2.
Glavni projektant objekta
nove ptujske pošte je Katarina
Langus iz Križ, projekte so iz-
delali v Projekti inženeringu v
Ptuju, izvajalec gradbenih del
Sortima iz Maribora pa je svoje
delo opravil v sodelovanju z Gra-
disom - Gradnjami Ptuj v po-
godbenem roku letu dni.
Osrednja ptujska pošta zapos-
luje 48 uslužbence^ uporabniki
lahko telefonirajo iz desetih tele-
fonskih govorilnic, druge storit-
ve pa opravijo na desetih oken-
cih, od katerih jih je pet namen-
jenih sprejemu in izročanju
poštnih pošiljk, pet pa op-
ravljanju blagajniških storitev
Vsa okenca so opremljena z
osebnimi računalniki in drugo
sodobno opremo za opravljanje
poštnih in denarnih storitev
Strankam je med drugim na vol-
jo sodoben fotokopirni stroj, v
poštni trgovini pa lahko izbirajo
med pestro ponudbo priročnih
daril, otroških igrač, šolskih
potrebščin, mobilnih telefonom
priložnostnih znamk in drugega.
Nova ptujska pošta ima tudi 260
poštnih predalo^ od katerih jih
je 120 nameščenih tako, da je
možen dostop do njih tudi
ponoči oziroma v času, ko pošta
sicer ne posluje.
Vrvico ob vhodu v nove pros-
tore ptujske pošte je slovesno
prerezal župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci in ob tem
poudaril, da smo na preselitev
poste v nove prostore čakali de-
setletje. Zato se je posebej zahva-
lil generalnemu direktorju
Pošte, ki je držal besedo, saj kot
je dejal župan, brez njega tega
objekta v Ptuju še ne bi bilo.
Prvi konkretni pogovori o pres-
tavitvi in gradnji nove pošte so
stekli pred osmimi leti. Obliko-
vani sta bili komisija za postavi-
tev in prestavitev pošte in komi-
sija za obnovo minoritske cer-
kve. Projekt ptujske trojke
(pošta, cerkev mali grad) je bil
potrjen na skupščini 23. decem-
bra 1990. Kot je povedal Mi-
roslav Luci, je bil eden odločil-
nih korakov uresničevanja pro-
jekta trojke maja 1989 podpisani
dogovor o menjavi tedanjega
poštnega objekta z zemljiščem,
kjer stoji danes. Leta 1996 je bil
dogovorjen grob terminski plan,
ki je predvideval odstranitev
pošte ob koncu leta 1996. Kljub
večnemu pomanjkanju denarja
je, sicer z dveletno zamudo, pro-
jekt vendarle speljan. Sedaj je na
potezi Cerkev oziroma minorits-
ki red, ki ima po besedah gvardi-
jana Irzicija Kolenka za novo-
gradnjo že vse pripravljeno.
M. Ozmec
Notranjost novih poštnih prostorov je sodobno in funkcionalno urejena.
Pred poslopjem nove ptujske pošte je zbrane na-
govoril generalni direktor Pošte Slovenije mag. Al-
fonz Podgorelec.	Foto: M. Ozmec
Kulturni
križem kražem
SLOVENSKA BISTRICA
•	V Čajnici pri babici bo
danes ob 17. uri predstavi-
tev knjige Mitje Meršola o
Billu Clintonu in Moniki Le-
winsky. Obiskovalci si
bodo ob tem lahko ogleda-
li še karikature in slikanice
Mikija Mustra, ki bodo na
ogled do konca januarja.
PTUJ • Drevi ob 18. uri bo
v Miheličevi galeriji odprtje
razstave grafičnih listov
študentov Pedagoške fa-
kultete iz Maribora, zaigrali
pa bodo dijaki Srednje
glasbene šole iz Maribora.
SLOVENSKA BISTRICA
•	Danes ob 18. uri bo v
čitalnici knjižnice Josipa
Vošnjaka predstavitev knji-
ge Nade Krajnc z naslo-
vom Pojdi in se uči.
PTUJ • Drevi bo ob 20. uri
v Narodnem domu gostja
prvega literarnega večera
v okviru cikla Literarna are-
na Svetlana Makarovič.
Pogovor bo vodil Aleš Šte-
ger. Prostor je potrebno
rezervirati na številki 771-
494.
SLOVENSKA BISTRICA
•	V petek, 11. decembra,
ob 18. uri bo v viteški dvo-
rani bistriškega gradu javni
nastop učencev SGBŠ Ma-
ribor - enote Slovenska
Bistrica.
POLJČANE • V pizeriji
Čoh bo v petek, 11. j
decembra, ob 18. uri etno-
loški večer. Sodelovali
bodo KUD Janka Živka, va-
rovanci doma dr. Jožeta
Potrča ter Veseli slavčki.
PTUJ • V petek, 11. 12.,
bo ob 20. uri v Narodnem
domu koncert Komornega
moškega pevskega zbora
iz Ptuja in Ženskega
pevskega zbora Concinite
z Vrhnike.
HAJDOŠE • V soboto, 12.
decembra, ob 18. uri prire-
ja Moški pevski zbor Pros-
vetnega društva kulturni
večer, na katerem bodo
nastopili domači pevski
zbor, Spominčice iz Ptuja,
Ljudske pevke KD Skorba,
Oktet KD Skorba in Mešani
pevski zbor DU Ptuj.
POLJČANE • V soboto,
12. decembra, ob 18. uri
bo v domu krajanov
Poljčane odprtje likovne
razstave Suzane Marovt.
PTUJ • V soboto, 12.
decembra, nato pa še 14.
in 30. decembra bo v gle-
dališču ponovitev kome-
dije Petra Turrinija
Finžgar v seksšopu pod
režijskim vodstvom Zijaha
Sokoloviča. Igrata Stanis-
lava Bonisegna in Peter
Trnovšek. Predstave
bodo ob 19.30.
PTUJ • Na gradu bo v
nedeljo, 13. decembra, ob
11. uri nedeljska matineja,
na kateri bodo predstavili
restavrirani oltar v grajski
kapeli in obnovljeni klečal-
nik z jaslicami. Zaigral bo
Godalni kvartet Feguš. Pri-
reditev je dobrodelna.
SREDIŠČE • Kulturno
društvo Skorba prireja v
nedeljo, 13. decembra, ob
18. uri v središki Sokolani
kulturni večer. Sodelovali
bodo skupina ljudskih
pevk, moški oktet in ljudski
godci trio Škorci.
KRIŽEČA VAS • V nedel-
jo, 13. decembra, v popol-
danskih urah bo ta-
mkajšnje turistično društvo
pripravilo Lucijino koledo-
| vanje.__|
Kulturni
križem kražem
SLOVENSKA BISTRICA
• 17. decembra ob 18. uri
se bo v Slomškovem
domu v okviru lutkovnega
abonmaja predstavila lut-
kovna skupina Fru fru z ig-
rico Tobija.
PTUJ • V Mestni hiši je na
ogled razstava Cecilije
Bernjak, članice likovne
sekcije DPD Svoboda Ptuj.
PTUJ • V Mercatorjevi
Balgovnici so na ogled svi-
leni likovni izdelki Branka
Gorjupa, člana likovne
sekcije DU Ptuj.
PTUJ • V razstavišču Vi-
noteke Veritas je na ogled
razstava oljnih slik slikarke
Eve Gerkman Scagnetti.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna bo ob 18. in 20.
uri na ogled Trumanov
show, prihodnji teden pa
Reševanje vojaka Ryana,
in sicer od 15. do 17.
decembra ob 19. uri, od
18. do 20. decembra pa ob
ob 18. in 21. uri.

SOPOTNICA NI
PREŽIVELA
Tudi na našem območju je
bilo minuli konec tedna precej
prometnih nezgod. Vzroki so
bili predvsem v pomanjkljivi
zimski opremi vozil in neprila-
gojena hitrost glede na
snežno brozgo na voziščih. V
večini primerov je šlo le za ma-
terialno škodo in manjše teles-
ne poškodbe, razen hude nes-
reče pri Staršah.
V petek, 4. decembra, okoli
14. ure je po magistralni cesti
od Ptuja proti Mariboru vozila
osebni avto 41-letna J. M. iz
Ptuja. Domnevno zaradi nepri-
lagojene hitrosti jo je na s
snežno brozgo prekritem ces-
tišču zaneslo v levo na nas-
protni vozni pas. "lam je trčila z
osebnim avtomobilom, ki gaje
nasproti vozil hrvaški
državljan, 28-letni D. M. V čel-
nem trčenju je bila hudo ranje-
na 77-letna E. L. iz Ptuja, so-
potnica v avtomobili J. M. Pre-
peljali so jo v mariborsko bol-
nišnico, kjer pa ji niso mogli
pomagati, v soboto zjutraj je
umrla.
NEZGODA PRI
IZSTOPU IZ
AVTOBUSA
Na avtobusnem postajališču
v Turškem Vrhu, občina Zavrč,
je v ponedeljek, 30. novem-
bra, iz avtobusa izstopilo več
učencev, med njimi tudi 9-letni
P.L Med izstopanjem se je
dečku FL. med vrata zataknila
vrvica jakne, avtobus je tedaj
speljal in dečka potegnil za se-
boj. Pri tem se je ta poškodo-
val.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Maja Krambergei; Ul.
5. prekomorske 3, Ptuj -
Špelo, Silva Zmauc, Grlinci
22, Juršinci - Denisa; Bar-
bara Vrečai; Rimska pl. 13,
Ptuj - Evo; Marija Stajnko,
Ptujska c. 16, Ljutomer -
deklico; Štefka Horvat,
Tomaž 18, Ormož - Davida;
Darja Prejac, Mihovci 100,
\felika Nedelja - Uroša; Lil-
jana Krosi, Lovrenc 23/a,
Lovrenc - Nušo; Suzana
\fek, Stogovci 17/a,
Majšperk - Lucijo; Svetlana
Cafuta, Rimska pl. 12, Ptuj -
Nika; Zlatka Horvat, Raz-
križje 16, Ljutomer - Domi-
nika; Lidija Bovha, Juršinci
4/a, Juršinci - Alena; Mateja
Šešerko, Mihovci 103/c,
lika Nedelja - Stello; Danica
Kampl, Zg. Hajdina 104/c,
Hajdina - Nastjo
POROKA - DOL ANE:
Igor Štromajei; Regentova
ul. 6, iMariboi; in Bojana
Kunst, Ul. Jožeta Lampreta
1, Maribor
UMRLI SO: Katarina
Danko, Zgornji Duplek 3,
*	1921 - t 26. novembra
1998; Marija Horvat, rojena
Bartol, Brstje 28, Ptuj, *
1912 -1 27. novembra 1998;
Veronika Šprah, rojena
Meško, Ul. 25. maja 3, Ptuj,
*	1928 - t 26. novembra
1998; Katarina Adam, roje-
na Vrabič, Kupčinji Vrh 5,
*	1928 - t 26. novembra
1998; Elizabeta Milošič, ro-
jena Milošič, Mali OkiČ 3, *
1928-t 26. novembra 1998;
Terezija Gavez, Cirkulane
20,* 1918- 1 29. novembra
1998; Štefan Ekart, Abra-
mičeva ul. 8, Ptuj, * 1966 -1
28. novembra 1998; Stanis-
lav Kitak, Prvenci 19, *
1941 -1 3. decembra 1998.