Let
o XX.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za V. leta JO din, M ‘Z* leto 46 din. mesečno 19 din: an inozemstvo: 310 din. — Plato ln toži ee v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Ššenrftka 31.
Uredništvo ln upravniltve Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 33. — Rokopdeov ae vračamo. — Račun prt
*	;<!.	,	.	a a	rn	m	m	m	poSt. hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo **•u*®®* ■*- m.3o-«i
Izhaja p#Mddl*
ned« ta petek
Liubllana,	sreda21. talija 1937
Cena SZSTSL
Z neenaki oroiiem
Kadar se borimo proti privilegijem mabavljalnih zadrug in kon-sumov ter proti privilegijem, ki jih dobiva veliki kapital, se borimo vedno z neenakim orožjem, ker v tem boju ne odločujejo stvarni razlogi, temveč predsodki, razni politični interesi in razne vplivne in visoke zveze.
Kaj nam n. pr. pomaga, če dokažemo s konkretnimi številkami, da propadata trgovina in obrt zaradi teh privilegijev, ko pa stari predsodki ne dopuščajo, da bi se naši razlogi tudi v resnici upoštevali. Za mnoge naše politične ljudi je že kar aksiom, da je zadružništvo v vsaki obliki ' absolutno dobro in da ima zato že v naprej vsak napačno, kdor le rahlo opozarja na napake tega zadružništva. Prav tako je za te ljudi aksiom, da je posredništvo med proizvajalcem in potrošnikom samo na sebi zlo in da je to posredništvo profitarstvo z vsem neprijetnim prizvokom, s katerim je zvezan ta pojem. Nočejo in nočejo videti in razumeti ti ljudje, da je to posredništvo v ogromni večini težko in naporno delo, ki zahteva od onega, ki opravlja to delo, da se ves in z vso osebo poglobi y ta posel. Nočejo videti vseh skrbi, ki so zvezane s tem posredništvom, nočejo videti onih ljudi, ki pri tem delu propadejo, skratka nobenih neprijetnosti, ki eo združene s tem poslom.
V predsodke zaverovani ljudje so slepi in tako so slepi tudi zagovorniki vseh teh zadružnih in drugih privilegijev. Zato niti nočejo nič slišati o tem, da bi se enkrat odkritosrčno vprašali, kako je prav za prav z vsemi temi zadrugami, o katerih tako silno mnogo govore in pridigujejp. Ce je imela n. pr. stara generacija onih naših zadružnikov, ki so ustanovili inaše kreditne zadruge, svoje nedvomne zasluge, ali iz tega sledi, da se te zasluge, kar podedujejo od vseh, ki nadaljujejo njih delo? Ali morda celo takrat, kadar dokazano slabo opravljajo to delo?
Nič nimamo proti temu, če se podedujejo privilegiji zato, da se koristni stvari pomaga na noge, da se da koristna vzpodbuda. Toda zakaj dajati privilegije onim, ki so sijajno fundirani, ki so sami dovolj močni za tekmo v gospodarskem življenju? In kako je mogoče zagovarjati to, da mora mali podeželski trgovec plačevati prav vse davščine, njemu konkurenčno podjetja pa je cele vrste davščin oproščeno, pa čeprav je materialno mnogo močnejše. Ali naj socialno šibkejši vzdržujejo socialno močnejše? Kdo more zagovarjati to nezaslišano krivico?
Pa Če bi ti s privilegiji obdarjeni konsumi tudi v resnici irio-čevali vsako posredništvo in »pro-fitarstvo«. Stara resnica je ven dar, da te zadruge tudi opravljajo posredniške posle, saj je celo kmetijski minister sam smatral za potrebno, da je v svojem ekspo-zeju o novem zadružnem zakonu podčrtal nedopustnost tega posredovanja, Notorično dejstvo je ven-dar, da vse te nabavljalne zadruge kupujejo tudi pri grosistih in ne le pri proizvajalcih in da so za mnogo blaga prav takšni posredovalci ko vsi trgovci.
Ni in ni mogoče braniti privilegijev zadružnih trgovin v stvar ni debati, proti predsodkom pa so
seveda tudi najbolj tehtni argumenti zaman.
Samo predsodki pa ohranjujejo tudi privilegije veleblagovnic in filialnega sistema velikih tvor-nic. Če se pravi, da je treba posredništvo izločiti, potem se vendar ne more odobravati, če proizvajalec sam kar diktira potrošniku, kaj mora vzeti. Če se govori o potrebi varovanja interesov potrošnika, potem se to pač ne doseže s tem, da se da ^elikenpu kapitala tudi vsa mof pri razdeljevanju svojih izdelkov! Proizvajalec naj ostane proizvajalec, tr-
govec ali potrošnik pa mora imeti možnost, da izbira, od katerega proizvajalca bo kupil blago. Zato pa je čislo nepotrebno dajati podružnicam velepodjetij davčne olajšave, da onemogočijo trgovcu vsako konkurenco.
Nič ni bolj značilno za napačnost vseh teh davčnih privilegijev, kot to, da se istočasno podeljujejo velekapitalu — in predvsem tujemu velekapitalu — ter socialno šibkim potrošnikom, a na škodo našega domačega trgovca. Samo v pTeeodke -Čisto zaverovani ljudje niso mogli opaziti neskladnosti tega postopanja.
Z neenakim orožjem Se moramo boriti proti privilegijem velekapitala in nabavljalnega zadružništva, ker se moramo boriti proti predsodkom. Da se ti premagajo, je treba mnogo, silno mnogo vzgojnega dela, ki ga morajo opraviti naše stanovske organizacije in naš stanovski tisk. Tem bolj je zato potrebno, da delamo za naše organizacije in za svoje stanovsko glasilo in tem bolj si škoduje vsak trgovec, ki nima smisla za to delo. Kajti le njegova krivda bo, če bodo ostali ti predsodki nepremagani.
Brezplodne milijarde
Hrvatski	trgovci	zahtevalo
mere Narodne
Naši zahtevi, da je treba znižati obrestno mero za posojila, se pridružuje v polnem obsegu tudi bratski zagrebški »Trgovački Vjes-nik«, ki piše v svoji zadnji številki;
»Brezposelnost je velika nesreča. Z zatiranjem brezposelnosti so še danes, ko se že nehuje svetovna gospodarska stiska, zaposlene vse države sveta, ki se boje, da se ne bi vrnila pošast brezposelnosti, kakršna je bila pred leti, ker bi bila sedaj še bolj katastrofalna ter bi mogla imeti neverjetne posledice. Če je tako z brezposelnostjo ljudi, živih bitij, je res malo čudno, če moramo govoriti tudi o brezposelnih milijardah dinarjev — in to pri nas! lil ta velikanska brezposelnost denarja pri vsem našem denarnem pomanjkanju je eden najnovejših pojavov.
Po poročilu Narodne banke z dne 8. t. m. je bilo koncem prvega tedna tega meseca v depozitu pri Narodni banki nič manj kakor 2.245 milijonov din. V enem tednu se je vsota nezaposlenega denarja povečala za 19 milijonov din. To so depoziti pri Narodni banki, za katere ne plača Narodna banka nobenih obresti, ki leže pri Narodni banki torej čisto brezplodno, a so last bank, zasebnih podjetij, denarnih zavodov in državnih ustanov. Interesantno je, da so se istočasno zmanjšala tudi posojila pri Narodni banki in da znašajo sedaj skupno le 1.621 milijonov din.
Vsi mi neprestano slišimo, kako smo revni na kapitalu in kako je potrebno, da prihaja k nam tuji kapital, da bi se mogla naša država industrializirati, ker bi sicer za vedno ostali irevna debela.
Predsednik industrialcev moravske banovine g. Dragomir Pejič Je v »Metalurgiji« objavil podatke, ki pravijo, da dobimo šele za tri kilograme blaga, ki ga izvažamo, en kilogram blaga, ki ga uvažamo. L. 1936. smo izvozili blaga za 4 milijarde 376 milijonov diin v teži 2.868 milijonov ton, uvozili pa smo blaga za 4 milijarde 77 milijonov din v teži 971 milijonov ton.
Prevelike davčne obremenitve so sicer v resnici vzrok, da naša industrializacija tako slabo napreduje, na drugi strani pa vidimo, da imamo 2.245 milijonov din ne-angaiiranega kapitala, ki leži mr tev v tresorih Narodne banke. In nihče ne vodi računa o tem, da so to strahovito visoki mrtvi kapita-li, ker bi ta kapital, če bi se ne-
kajkrat obrnil v proizvodnji, dal najmanj četrtino milijarde dobička, da niti ne govorimo o drugih blagodejnih učinkih, ki bi jih imela uporaba tega kapitala za vse naše življenje.
Brezplodne milijarde leže, tujci pa prihajajo k nam ter ustanavljajo tvornice, razna podjetja Itd., ter se bogate na naš račun. Silne milijone dobivajo iz naše zemlje, mi pa jim drago plačujemo njih »usluinost«, ker so tako dobri, da iz vseh strani sveta plasirajo tu pri jnas svoje kapitale, da nekateri lastniki delnic naših industrijskih podjetij niti pojma nimajo, kje je ta Jugoslavija in v katerem delu zemeljske krogle leže industrijska in rudarska podjetja, katerih delničarji so.
Pomanjkanje načrtne uporabe kapitala je ena naših bolezni, ki se nam kruto maščuje povsod, če vzamemo, da je na drugi strani brez števila, mnogo milijonov neizkoriščenega, tako imenovanega tezavriranega denarja, potem prihajamo do uničujoče konstatacije, da je pri nas okoli 4 milijarde din mrtvega denarja, ki leži pri Narodni banki, Poštni hranilnici,
Drž. hip. banki, po nogavicah in predalih, podstrešjih in kleteh in Bog zna še kje. Če bi se le malo vodil račun o tem našem bogastvu, ki leži brezplodno in neizkoriščeno, bi mi v resnici vsi bolje in lepše živeli ter ne bi trpeli iz dneva v dan od' pomanjkanja. Zlaeti pa bi bilo vse bolje, če bi Narodna banka znižala obrestno mero in olajšala manjšim gospodarskim ljudem, da pridejo do kredita, zlasti pa bi morala to storiti za trgovce. Se tembolj, ker se ve, da je baš trgovski stan tisti, ki največ potrebuje kredita v poslovne svrhe. Danes pa so raz mere takšne, da podeželski trgovec, tudi če ima več stotisoč din premoženja, ne more dobiti niti deset tisoč din posojila, ker so de narni zavodi zamrzli ali likvidi rali, oni v velikih mestih pa sploh nočejo več delati z deželo.
Zato bi bila tem večja dolžnost Narodne banke, da otvori solidnim trgovcem manjše kredite po čimbolj ugodni obrestni meri Vsa trgovina bi se poživela in z njo vse gospodarsko življenje, če bi ta obrestna mera znašala — recimo — 4 odstotke.
če povišajo vsaj tako, da bo njih eksistenčni minimum krit. Prav tako pa je upravičena tudi druga zahteva železničarjev, da se proračun železnic izloči iz splošnega državnega proračuna ter da se s posebnim zakonom o prometnem osebju zagotove njih stare pravice. Sama po sebi je razumljiva tudi zahteva, da se tudi položaj železniških delavcev uredi z zakonom. Prav tako pa tudi ni mogoče ugovarjati drugim zahtevam železničarjev, da se določi število službenih mest po potrebi službe itd.
Slovenska gospodarska javnost se tem zahtevam Železničar jev v polni meri pridružuje, ker smatra te zahteve ne le kot upravičene, temveč tudi kot gospodarsko pravilne in koristne za železniško službo samo. Nameščenci, ki dobro opravljajo svojo službo, morajo biti todi dobro plačani in po tem načelu se morajo ravnati tudi državna podjetja, zlasti pa aktivne državne železnice.
Upravičene zahteve
železničarjev
Ob preobratu so rešili situacijo naši železničarji, kajti njih zasluga je, da ni ustvarila iz Italije umikajoča se avstro-ogreka vojska v Sloveniji in Hrvatski nove politične situacije. Da so železničarji kljub silno iztrošenim železnicam in pomanjkanju voznega parka mogli vseeno v kratkem času odpraviti domov vso velikansko množico avstrijskih in madžarskih vojakov, je njih historična zasluga za Jugoslavijo, je njih nepozabni prispevek za naše osvobojenje.
Pa tudi pozneje so železničarji vedno 'dokazali, da se more država nanje zanesti. Prvo, kar Je prišlo pri nas v red, je bil železniški promet in ni trajalo dolgo, ko so se nehale tudi zamude vlakov. To je šteti železničarjem tem bolj v zaslugo, ker se proge niso dovolj popravljale in ker je tudi železniško službo pTav močno oviral znani birokratizem. Skozi vsa leta so železničarji zvesto opravljali svojo službo in tudi sedaj jo opravljajo zvesto, pa čeprav so — kakor zlasti v Sloveniji —- z delom preobremenjeni, da morajo zlasti nižji nameščenci opravljali mnogo več ko predpisanih osem ur službe na dan.
Drugo poglavje pa je, kako so bili železničarji za svoje zvesto službovanje honorirani. L. 1923. so izgubili svoj poseben položaj in svoje pravice ter bili izenačeni z drugimi drž. nameščenci. Zakon iz I. 1931. je stanje železničarjev še bolj, poslabšal, nato pa so še razne redukcije plač železničarje vrgle na stopnjo proletarcev. Danes mnogi železničarji ne dobivajo niti toliko plače, kolikor potrebujejo za najbolj skromno življenje.
To neupoštevanje potreb in zaslug železničarjev je 'popolnoma zgrešeno. Napačno tem bolj, ker so železnice aktivne in ker imajo toliko dohodkov, da bi mogle boljo plačevati svoje nameščence. Danes so železnice žal le fiskalno podjetje, ki se ne ozira niti na potrebe gospodarstva niti na potrebe svojih nameščencev. Posledica tega je, da železnice nimajo tega prometa, kolikor bi ga mogle imeti, da zaradi slabe tarifne poli tike tudi naše gospodarstvo ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, in da trpi zaradi izčrpanih železniških nameščencev tudi železniška služba sama.
Samo upravičeno je zato, če železničarji zahtevajo, da se njih pla-
Nad vse upravičena zahteva
Beograjska trgovinska zbornica je vložila n$i vlado predstavko, v kateri opozarja na veliko škodo gospodarskih ljudi, ker morajo v Beogradu čakati po več dni, pa tudi cele tedne, da so sprejeti v ministrstvih. Zbornica zato prosi, da se ta napaka odpravi.
Predstavki beograjske zbornice se pridružujemo v polnem obsegu. Če so se vsi posli centralizirali v Beogradu, potem bi se moralo tudi ppskrbeti, da bi Beograd te posle obvladal, če mora že za vsako malenkost odločati minister, potem mora tudi biti poskrbljeno, da bo imel minister čas, da vse te posle hitro opravlja. Menda se nikjer, kakor baš pri teh malenkostih, tako jasno ne vidi, kakp je centralizem v praksi neizvedljiv, če je bilo v mali in gospodarsko ne dosti razviti Srbiji mogoče, da je minister odločal o vseh vprašanjih, je to v veliki Jugoslaviji čisto nemogoče. Zato se naj že začne z demonti-ranjem tega pretiranega centralizma in potem bo tudi konec pritožb, ki so danes na dnevnem redu.
železni kartel bo izpreme-nil prodajne pogoje
Kakor se poroča iz Zagreba, namerava uvesti železni kartel prodajo železa iz tvornic po sistemu količine. Na ta način bi odpadel dosedanji sistem pooblaščenih trgovcev.
V kakšnih količinah se bo moralo v bodoče nabavljati železo v tvoraicah, še ni znano, ker se to vprašanje Šele proučuje. V ta namen jei določen posebni odbor, ki pa bo s svojim delom gotov šele čez nekaj mesecev. Potem se bo začel novi Bistem tudi izvajati.
Tvornica aluminija je začela obratovati
Dne 7. julija je izdelala prva in edina tvornica aluminija v Jugoslaviji v Lozoveu pri Šibeniku prvi aluminij. Ta se izdeluje zaenkrat samo na dveh pečeh, dočim ima tvornica 16 peči. Začetek obratovanja tvornice je bil tudi primerno proslavljen v tvornici. Vsekakor je za naše gospodarstvo pomemben dan, ko se je začel v državi izdelovati prvi domači aluminij.
Razdelitev kreditov za javna dela
Od .578 milijonov din je ddbila Slovenija 35 milijonov
Razdelitev kreditov v višini 578 milijonov din, ki so bili odobreni gradbenemu ministrstvu za javna dela, se je razvrstila pa banovinah takole:
Donavska banovina je dobila 310 milijonov, savska 79'2 milijona, zetska 41 milijonov, primorska 387 milijona, dravska 35 milijonov, uprava mesta Beograda 31 milj., moravska 13 milijonov, vardarska, vrbaska in drinska pa vsaka po 10 milijonov dinarjev.
Več ko polovic^, vsega kredita je šlo za gradnjo mednarodne ceste Subotica—Beograd (254 milijonov din), za cesto Avala—Ja-godina 56 milijonov, za gradnjo turističnih cest, ki gredo iz Zagreba skupno z izdatkom za novi most 53 milijonov, za ceste iz Ljubljane 30 in za cesto iz Št. lija do Maribora 5 milijonov din, za ceste iz Beograda 31 milijonov, iz Niša 13 milijonov, iz Skoplja, Banjaluke in Sarajeva pa po 10 milijonov din. Poleg tega se je izdalo za cesto Prijepolje—Bijelo Polje še 30 milijonov din.
Prizad dvignil ceno pšenice že na 1^0 din
Prizad je začel v soboto plačevati pšenico, baza Tisa, že po 190 din za 100 kg. To je najvišja cena naše. pšenice julija meseca v zadnjih 9 letih. Lani se je plačevala potiska pšenica v tem času po 120 din. Cena se je torej dvignila za 63 odstotkov. Še bolj pa se je dvignila čena za kmetsko pšenico, ki se je lani plačevala po 100 do 105 din, letos pa 180 din, da se je cena dvignila v enem letd za 75 odstotkov. Prizad je dvignil ceno zaradi čvrste tendence pšenice na svetovnih trgih. Vojvo-dinški kmetovalec je seVeda s tem poviškom ' cen zelo zadovoljen, Saj bo letos dobil za pšenico ravno toliko ko laiii, čeprav je letos pridelek pšenice za 45.000 vagonov manjši.
Druga pa je stvar, kako bodo ta povišek zmogli ljudje v pasivnih pokrajinah. Žaradi tega poviška cen pšenici se bo cena kruhu zopet dvignila, a baš v pasivnih agrarnih pokrajinah, kakor zlasti v Sloveniji, se ni gospodarsko stanje nič zboljšalo.
ZnoVa inoramo poudariti, da se mora tfem pokrajinam pomagati na drug način, ker drugače' mora nastopiti katastrofa S skrajno težkimi posledicami.
Znižanje poslovnega davka na rotacijski papir
V >SJužbenih novinah« je bila objavljena urecjba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne
14. marca 1931. V čl. 1. te uredbe se določa, da se V tfakpredelkih 4. in 5. tarifne številke za skupni davek na poslovni promet 560 (oz. car. tarife 445/1) »papir za tisk -na rotacijskih strojih« črtajo števila »2'5« in »7*5« ter se na-mestu teh postavijo števila »2« in »3'5«. Ta uredba stopi- v veljavo dne 15. julija. Za blago, ki je po
15. juliju neocarinjeno na carinarnicah, se uporablja že nova tarifa. Za vse dobave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvrše po 15. juliju na podlagi do tega dne sklenjenih pogodb, pa se pobirajo stopnje skupnega davka po dosedanji tarifi.
meta s Švico — Tečaj državnih in po državi zajamčeift papirjeV, ki s« sprejemajo po posebnih zakonih za varščino po borznem tečaju — Odločbo o IzVozu nestrjenih kož — Objavo banske uprave o postavitvi dveh novih člattov banovinskega odbora za strokoven? nadaljevalne šolq> v Ljubljahj — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Na VI.	M
ski	ted
Na razstavišču Mariborskega tedna že delajo.
Vedno bliže smo otvoritvi VI. Mariborskega tedna, za katerega
Iz albuma naše industrijske
politike
..Penkala"	le	morala	uvoz
turih	izdelkov
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. julija objavlja: Uredbo o nagradah za zatiranje tihotapstva z monopoliziranimi predmeti — Dve uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni pro met — Ureditev plačilnega pro-
nem teku, V p-cHšič, »o si tekom let pridobili doma ljeSiso pTiM-i razstavišču in	sloves,	da	je	prav,
v Preše rmfflf "
ulici z gradbenimi deli, ki vidno napredujejo, saj je že postavlijenih v-eč šptopov. Nad sto rok marljivo
preureja ulicofvrt in šolsko dvorišče v vejiko razstavišče, ki bo po nekaj dneh oživelb, kakor ^mravljišče. Prihodnji ponedeljek bodo zaprli ulice ob prostorih MT za preb -met, da bodo mogli končati še zadnja dela.	;>r„ ,, A...
t
Mariborski harmonikarji sodelujejo na VI. Mariborskem tednu.
Mali mariborski harmonikarji, ki jih vodi neumorni mladinski glasbenik pedagog Vilko šušter-
da tudi oni »odelujejo na" VI. Mariborskem teefnu, ki ima namen pokazati Maribor v gospodarskem in kulturnem pogledu. Zbor malih'
harmonikarjev bo nastopil na veseličnem prostoru MT v glasbenem paviljonu, šušteiteičevi harmonikarji so nedavno na Dunaju želi s. svojimi nastopi velike uspehe in bili deležni nedeljenega priznanja odličnih glasbenih kritikov. Zato ne dvomimo, da bo mariborska javnost in z njo vsi obiskovalci Mariborskega tedna z veseljem pozdravila zamisel prirediteljev, ki so povabili odlične harmonikarje k sodelovanju.
fred dnevi smo objavili kratko vest, da je tvornica »Penkala« znatno reducjrala kur bo likvidirala. Vest^r naši javnosti, ki je -menda za podobna gospodarska vprašanja že otopela, ni napravila posebnega vtisa, dast br zaslužila vso pozornost. Kajti podjetje »Penkala« je bilo eno tistih " redkih domačih podjetij, ki so vzdržala vsako konkurenco s tujino in ki so izvažala vsako leto milijonske vrednosti svojih izdelkov. Čeprav pa je bila ta firma svetovnega slovesa, ki je že bila povsod po svetu zriana mnogo pred vojno in ki je tudi v prvi povojni dobi vzdržala vsako kdnkurehco, je -morala sedaj malo manj ko likvidirati. In zakaj? Na to vprašanje odgovarja zadnji »Industrijski pregled« naslednje:
Tvornica »Penkala«, d. d. v Zagrebu in njeno delo, da so bila naša nalivna peresa in avtomatični svinčniki znani povsod po svetu, kjer so bili ti predmeti potrebni, da smo bili eden najmočnejših izvoznikov teh predmetov na svetu,, ta tvrdka mora sedaj likvidirati, ker njeno delo ni bilo nagrajeno, tertiveč nasprotno onemogočeno. Penkala preneha z de-lomj ha njeno mesto pa pride morda tvrdka Hardtmuth ali katera druga firma1, morda celo japonska. Pristojno ministrstvo je namreč smatralo, »da je nepotrebno proizvajati v državi blago, ki ga moremo brez posebne škode dobiti iz tujine«. Postavilo se je mrziahsče, dtako*. pri neki drug* priliki, da je »napačno vlagati kapital v' .neko pSdjetje v dravski banovini, ki je začelo proizvajati dele tekstilnih silojev«.
Direktor tvornice .»Penkala« v Zagrebu je pa dal o likyidaciji tvrdke naslednja pojasnila: Vest, da je uprava tvornice »Penkala« odpovedala uradnikom, nameščencem, mojstrom in kvalificiranemu delavstvu, je Žal resnična. Razlogi, ki so -prisilili upravo k temu koraku in zaradi katerih bo ostalo 23 uradnikov, 9 mojstrov in 120 kvalificiranih delavcev in še nekaj desetin drugega delavstva brez službe, so v izpremenje-nih gospodarskih razmerah na mednarodnih tržiščih, o katerih pa pri nas nihče ne vodi računa.
Izdelki tvornice »Penkala« so si pridobili v svetu takšno popu larnost kakor le malokateri tuji izdelki. Naša nalivna peresa in naši avtomatični svinčniki so bili zahtevani po vsem svetu kot izdelki znamke svetovnega slovesa Še danes uživajo ti izdelki ta glas, Toda naša država ni pri sklepanju novih trgovinskih pogodb drugimi (državami naši tvornici zagotovila piti onega položaja, ki si ga je tvrdka sama po svetu pridobila, temveč jo je na milost in nemilost prepustila ukreponj, s. katerimi so posamezne države omejevale uvoz. Tako je padel
eksport izdelkov tvornice »Pen: kala« od 16 milijonov dih ha ubogi ep milijon,,proizvodnja pa od 10 na 6*5 milijona din.
V teh okoliščinami je morala »Penkala«*, stajno .zmanjšati«Ste-, vito nameščencev in tako je pad-’ lo samo število kvalificiranega delavstva od 300 na 120. Uradništvo ni bilo odpuščeno iz socialnih razlogov. Prav tako tudi ne mojstri, ker je mogla tvornica upati, da se bodo posli, ki so se sicer zmanjšali, ki pa so bili stabilni, zopet povečali. To je mogla upati tem bolj, ker so bila napovedana trgovinska pogajanja za sklenitev cele vrste novih trgovinskih pogodb.; Te pogodbe1 so bile tudi sklonjene, toda za tvornico niso prinesle nobenih olajšav.
Ker so pri zmanjšanju proizvodnje ostali stroški za stanarino, pogon, plače uradnikov in mojstrov ko tudi drugi upravni redni stroški isti kakor takrat, ko se je kapaciteta tvornice izkoriščala v največji meri, so se morali povečati stroški proizvodnje; Konkurenčna sposobnost tvrdke je padla.
Še leta 1930. je izvozila »Pen-kAla« v orient 4 milijone držal, danes jih izvozi samo še 156.600. Z novo trgovinsko pogodbo pa naši proizvodi sploh niso zaščiteni in v Turčijo je dovoljen ves izvoz naših proizvodov v skupni ■ teži 1500 kg.
V Nemčijo je izvoz nalivnih peres in avtomatičnih svinčnikov sploh nemogoč, ker Nemčija tega uvoza ne dovojjpje. .^sprotno je celo Neničija preplavila s, svojimi proizvodi naš trg, ker daje Nemčija svojim tzvoznfkom ten izdelkov velike* izvozne premije.
Ker so naši * Izdelki brez vsake carinske zaščite, vse naše prdd-stavke pa so ostale > brezuspešne, ne moremo več konkurirati z ndmškimi izdelki niti na našem domačem trgu. Tako nam ne preostaja nič drugega, kakor da odpustimo velik del našega uradni-štva in nameščencev in da se omejimo samo na proizvodnjo onih predmetov, ki se še morejo prodati kljub nemški konkurenci Da je to zelo žalostno, pač ni tre-
Bencin je pri nas štirikrat dražji ko v Ameriki. Z ozirom na povišanje trošarine na bencin v Italiji so objavili italijanski listi ceno bencina v posameznih državah. Po njihovih podatkih velja bencin v: Ameriki 0-95 lire, v Romuniji 1-09, Belgiji 1-40, Angliji 1-42, Švici 1-87, češkoslovaški 2 05, Poljski 2-15, Franciji 2-21, Avstriji 2-27, Ma-djarski 2-98 in Jugoslaviji 3-58 lire za liter.
Anglija je znižala carino na kontinentalne železne produkte od 10 n a 2 'A%.
Ker je italijanski živinski trg prenasičen, bo Madžarska zopet omejila izvoz živine v Italijo.
ba. posebej poudarjati,, I&jjtfiia, ki mora uvažati les, ki mora drago plačati 4udi mndge druge surovini, more svojevproizvode na našetn trgu bolj ceneno prodajati mi nami*; To dčj^vpjinora ti k škrb/o tudi druge -naše Industrialce, ki so vložili in ki še vlagajo v svoja podjetja težke milijone. Tudi njim se more lepega dne dogoditi isto, kakor se je dogodilo nam. Da se na ta način zmanjšuje narodno premoženje in da se s tem tudi ne povečuje narodni dohodek, pač ni treba še posebej opozarjati.
Svoja 1 izvajanja je zaključil direktor tvornice z besedami:
»Če bi država, oz. ministrstvo za trgovino in industrijo ter ministrstvo za finance upoštevali naše predstavke glede izvoznih možnosti ter nam zagotovili pri trgovinskih pogajanjih, zlasti z državami Orienta večje kontingente in če bi se uvedla zaščitna carina za naše proizvode, potem bi mogla naša tvornica delati nemoteno dalje ter ponovno zaposliti naše uradništvo in že vzgojeno delavstvo.
Ne moremo razumeti postopka oblasti glede »Penkale«. Prepričani pa smo, da do likvidacije tega lepega podjetja nikdar ne bi prišlo, če bi se (vprašali tisti, ki dejansko in z rodoljubjem delajo za industrializacijo paše države. Vse nam je potrebno,, kadar gre za dvig naše industrije! In to mnogo bolj kakor pa komentarji o kartelnem zakonu, ki jih izdaja trgovinsko ministrstvo in jih piše uradnik, ki je plačan za čisto drugo delo in posel. Če bi ti ljudje opustili svoje pisateljske in izdajateljske posle ter več čaaa posve. tili proučevanju vprašanja indu strializacije naše države, bi bilo mnogo bolje , za državo in takšni primeri se ne bi več dogajali.«
Na koncu izreka direktor upanje, da bo minister dr. Vrbanič vendarle storil potrebno, da bo tvornica »Penkala« mogla zopet kmalu delati.
Kakor se vidi, je v naših gospodarskih ljudeh še vedno mnogo optimizma!
V juniju je bilo uvoženo v Združene države Sev. Amerike zlata za 262 milijonov dolarjev.
število brezposelnih se je v jun! ju na češkoslovaškem znižalo za 80.700 na 304.000. V primeri z junijem 1936 se je število brezposelnih zmanjšalo za 260.000.
Argentina je naročila na Madžarskem večje število lokomotiv ter motornih vagonov. Vša naročila znašajo okoli 740.000 angleških funtov.
Vrednost nemške kemične proizvodnje se je povišala od 3-2 milijarde mark v 1. 1936 na 4-7 milijarde mark letos.
Proizvodnja in prodaja avtom o bilov v Nemčiji je v maju padla v primeri z majem in aprilom 1936. Tako je bilo prodanih v aprilu 1936 44,7 tisoč voz, v maju 1936 46,6, v maju 1937 pa samo 40,8 tisoč voz
Kriza češkoslovaške vlade bo naj-
brže v kratkem rešena. Izvršena bo le rekonstrukcija vlade. Najbrže bo imenovan samo nov finančni minister. •
V angleški poslanski zbornici se je začela velika zunanje politična debata, ki jo je otvoril zunanji minister Eden z velikim govorom o problemih sedanje zunanje politike. Uvodoma je naglasil, da so dogodki na Daljnem vzhodu zelp vznemirili svet in da je britanska vlada intervenirala tako v Tokiu ko v Nankingu, da bi prišlo do mirne rešitve sporov. Glede Španije _e pripravljena Anglija storiti vse, da se španska državljanska vojna čim prej konča. Zlasti pa bo gledala angleška vlada na to, da se vojna ne razširi v evropsko vojno. V tem oziru je posebne važnosti tesno sodelovanje Francije in Anglije v vseh mednarodnih vprašanjih. Eden je nato govoril tudi o mednarodnih gospodarskih vprašanjih ter o odpravi ovir zunanji trgovini. Poudaril je važnost trgovinskih pogajanj, ki se vodijo za zboljšanje zunanje trgovine med U. S. A. in Vel. Britanijo. Končno ve govoril o Zvezi narodov, katere vpliv se bo povečal s pritegnitvijo novih članov. Bolj se morajo pri Z. N. uveljaviti tudi poravnalne klavzule.
Španski nacionalisti se pripravljajo za novo veliko ofenzivo na Madrid. Baje bodo zbrali za napad na Madrid 200.000 mož. Nad Madridom se je razvila v nedeljo velika zračna bitka, v kateri se je bpriio 100 nacionalističnih in 60 republikanskih letal. Nacionalistična letala so se po 15 minutni borbi umaknila. Kbliko letal je bilo: sestreljenih, ni znano.
1 Na španski fronti so se zopet začele krvave borbe. Obe strani poročate o doseženih uspehih.
Ker je Francova križarka zaplenila angleški trgovski parnik »Mol-ton«, ki je bil že v nevtralnih vodah, ter ga odvedla v neko nacionalistično pristanišče, je angleška vlada proti temu odločno protestirala ter zahtevala takojšnjo izpustitev parnika in vse posadke ter odškodnino za nastalo škodo. Angleška vlada je nadalje sporočila, da bo smatrala vsako ustavitev trgovskih l&dij v nevtralnih vodah za piratstvo in da bodo angleške vojne ladje tudi temu primerno postopale.	v
General Franco je objavil v listu »ABC« daljši članek o svoji bodoči politiki. Pravi, da je bila Španija vedno socialno napredna država, da je imela dobre socialne zakone, ki se pa niso izvajali. Bodoča socialna politika Španije bo slonela na teh 4 načelih: 1. nobenega razrednega boja. 2. nobenih stavk in izporov. 3. mešana razsodišča ostanejo in 4. poseben zakon o delu bo določil dolžnosti in pravice delavcev in gospodarjev.
Glede monarhije je dejal Franco, da se bo ta uvedla, da bo pa čisto drugačna, kakor je bila ona iz leta 1931. Za kralja bo imenovan najbrže 3. sin Alfonza XIII., Don Juan.
Kitajska je odklonila vse japonske zahteve. Japonska je zahtevala, da se Kitajska ne sme vmešavati v spor v severni Kitajski, da mora ustaviti vse vojaške priprave ter z Japonsko ustanoviti protikomunistično fronto. Kitajska te predloge odklanja, predlaga pa, da se ves spor reši z diplomaticnimi pogajanji, čete pa je Kitajska koncentrirala samo zaradi svoje samoobrambe. Končno naglasa kitajska vlada, da si nikakor ne pusti kratiti pravice, da po svoji uvidevnosti razmešča čete na kitajskem ozemlju.
Japonci so vse protipredloge Kitajske odklonili. Pričakujejo, da se bodo vsak hip začele vojne sovražnosti med Japonsko in Kitajsko.
Japonski cesar je poklical pod orožje 5 milijonov mož. Vojna med Japonsko in Kitajsko se je že dejansko začela in se Je pri Vampin-gu razvila prva huda bitka.
Na vilo polkovnika Koca, voditelja poljske vladne stranke, je bil poskušen bombni atentat. Bomba pa je eksplodirala v rokah atentatorja in ga raztrgala na kose.
Sredi avgusta bodo v Traciji veliki turški manevri, katerih se bo udeležilo šest šefov generalnih štabov raznih držav, med njimi vsi generalni štabni šefi držav Balkanske zveze. Po manevrih pa se bodo šefi gen. štabov balkanskih držav sestali v Carigradu.
Italijanska vlada je izdelala načrt, po katerem bi postala Italija avtarkična glede celuloze. Skupna potrošnja celuloze v Italiji znaša okoli 3 milijone stotov. Danes pa znaša ta proizvodnja sicer le komaj desetino te potrebščine, a se je že letos povečala proizvodnja za 60%.
Denarstvo
Vareš-ZenitaHiubiia
'ML
'Hm
1$
'ViUj»s pQV,e£L^.T . tdžkiičena ne saf
Vprašanje organizacije naše
Uvede se kotiranje 5. tran-| z razširjenjem Zenice, poveča-še 50/. srednjeročnih ob- N-
da se vsa tri državna podjetja zdru-
veznic za javna dela
Finančno ministrstvo se je obrnilo na borze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da uvedejo v borznem listu tudi 5. tranšo 5% srednjeročnih obveznic za javna dela.
žijo v enem velikem podjetju ter
|da bi se ustvaril na ozemlju od Zenice do Sarajeva industrijski I bazen, ki bi bil središče vse naše j železarske industrije. Kako pa se naj organizacija tega grandioznega
Obveznice te pete transe imajo podjetja izvede, o tem še ni prave datum 1. julija. 1937, izdajo pa se jasnosti ter se' govori v naši inte-pred dejansko izvršenimi deli še- resirani gospodarski javnosti o le takrat, ko zapadejo plačila za raznih načrtih. Največjo važnost dela. S tem se prihranijo veliki pa polaga pri tem nacionalna go-zneski na obrestih. Tudi to tran- spodarska javnost na to, da bo to šo podpišejo državni denarni za- novo veliko orjaško podjetje res v
vodi v celoti, in sicer: Narodna čisto domačih rokah, da ostane po banka za 36 milijonov din, Drž. izgubi bakrenih in svinčenih rud-hipotekarna banka in Poštna hra- nikov vsaj železarska industrija nilnica s po 30 milijoni in Priv. čisto v naših rokah. Druga zahteva agrarna" banka s 4 milijoni. > Drž. I pa je, da še najde zdravo sodelo-hipotekaina banka je poleg tega vanje med temi državnimi podjbtji tudi finančni agent.	|	in obstoječimi zasebnitni podjotji.
Te obveznice nosijo ,5% obresti, Kakor že rečeno, odločitev glede ki se izplačujejo polletno, vsakega bodoče ureditve novega podjetja še 1. januarja in 1. julija. Prvi ku- ni padla ter je zato še mogoče poni se bodo plačali 1. jan. 1938. preprečiti napačno odločitev. V Med državnimi obveznicami se zvezi s tem zasluži posebno pozor edino te obveznice amortizirajo nost članek, ki ga je s »posebne
strani« prejel »JugoslavenskiGvož-djar« in v katerem se z mnogimi
po polni nominalni ceni,
'i •• r'.r .	-	•	Us
Tečaji državnih in po državi zajamčenih papirjev
Finančni minister 'je določil z odločbo z dne 15. julija za držav ne in po državi zajamčene papirje, ki se sprejemajo po posebnih
zelo interesantnimi poedimoSttoi osvetljuje ozadje vsega vprašanja Vsaj na glavne misli in podatke tega članka moramo na vsak način opozoriti tudi Svoje bralce. Uvodoma, pravi člankar, da se
J O ^ l\ i O ^ l! A v J v lil v ^	w	——--|	■	,
zakonih za varščino po borzrtih od dneva položitve temeljnega
. .	I	i*	L	/v,r	toffbo mi»Arro V
tečajih naslednje tečaje’: r 2’5% vojno1 škodo 'din 410'—
7% investicijsko posojilb 88‘
4°/b agrari ii I. 1931. dih 52 50, agrarne obveznicč iz leta
1934. din 52V-,
6% begluške obveznice 75 din, delhice Priv. agrafne banke din 200’—,
G% dalmatinski agrar din 73'—, 1% stabilizacijsko posojilo v zlatu iz leta 1931. fr. frankov 87, 7% stabilizacijsko posojilo v
kamna za zgraditev težke proge v Zenici neprestano pojavljajo novi naprti za ustanovitev močne nacionalne kovinske industrije. Seda) se zopet propagira načrt,' da se Vareš, Zenica in Ljubija fužioni-rajo v rrtočan kovinsko-industrijski koncem. To da se hoče'storiti zato, da bi se’ Vareš in Ljilbija rešila nerodnosti, ki jih trpita zaradi zakona o drž. računovodatvu,i ki ve lja ;za vsa državna podjetja. Naši mladi kovinski industriji naj bi se
..ji	v#*	•	#
našel jugoslovanski kapitalist, ki ne bi dal svojega ©bol% «w to, nujno narodno podjetje. Če si že nismo znali ©lftnitl Bora ih .Ttepč, ne smemo zaigrati še Vareša in Ljubije.
Dejali smo že, da ije misel fuzije Zenice, Ljubije in Vareša zelo lepa. Toda tej fuziji se morajo pridružiti tudi drugi državna rudniki, ki jih je enako treba rešiti nerodnosti predpisov državnega računovodstva. Takšen orjaški koncem bi bil krepka podlaga našega narodnega gospodarstva. Imeli bi železo, mangan, krom in premog. Ce-praV'naš premog ni dovolj dober za topitev železa, pa ni izključeno, dg se bodo iznašle metode, da bomo mogli naš premog uporabljati tudi v ta namen. Glavno pa je to, da bo 'treba naše premogovnike uporabiti tudi za proizvajanje nafte in olj, da bi ši zagotovili potrebna pogonska sredstva. Ze ^-1° ‘treba tudi vse državne rudnike pridružiti novemu koncernu.
Birokratizem vedno aktiven
Namesto modernizacije in odprave ovir, ki izvirajo iz zakona državnem računovodstvu, sfe’ pritožujejo nhši prijatelji, ki so dobavitelji državnih rudarskih podjetij; da je poslovanje pri nabavah sedaj z nekim novim pravilnikom o računskem poslovanju teh podjetij še znatno otežkočeno.
Ime tega pravilnika je tako dol-
višjih nemških cen in
n ja 'deviz, temveč i tudi zaradi'bojkota, ki se V mnogih državah pro-[ pagira proti nemškemu blagu. Ker je zlasti govor Goringa na
go ko- ime I^akšae^ -j zadnjem kongresu Mednarodne
trgovinske zbornice v Berlinu
kneza. V tem pravilniku določa njegov 446. člen, da morajo vse nakupe inventarja, če gre za več ko 100 din, odobriti minister za rudnike in gozdove, finančni minister in glavna kontrola! Pravijo nadalje, da je ta pravilnik v nasprotju z drugimi zakonskimi predpisi in da je na ta način nastala popolna zmešnjava. Baje so ta pravilnik izdelovali strokov njaki precej dolgo Časa, pa je zato še bolj nerazumljivo, kako so mogli vsak nakup označiti kot in včsticijo. Prišli smo tako iz dežja pod kap. Da bi se rešila podjetja ovir zaradi zakona o drž. računovodstvu, se je izdelal pravilnik, ki v še večji meri kompličira vse poslovanje in pomeni še večjo oviro. Birokratizem je pri nas zares gospodar situacije
Končno zanima gospodarsko javnost še vprašanje, Če bodo postavljeni novi plavži tudi v Lju biji, ki bi mogla s surovim železom zalagati’ zapadne dele naše države. V zvezi s tem bi bilo' tre ba urediti tudi Vprašanje vodnih potov, da bi bil transport surovega železa cenen.
Gela vrsta vprašanj tako nastaja in Upamo, da bodo vsa ta vprašanja rešeha tako, da ostane železarska industrija v domačih rokah in da bo novo orjaško podjet je res v korist vsemu jugoslovanskemu gospodarstvu.
pokazal, da Nemčija ni pripravljena niti na pajmanjše politične koncesije, seveda tudi ni pričakovati, da bo tujina Nemčiji olajšala nabavo surovin. To dejstvo je najbrže napotilo Koblerja, da je odstopil, ker je spoznal, da se nahaja na čisto izgubljenem mestu in da ni mogoče položaj zboljšati.
V zvezi z odstopom KShlerja je bila obratna skupina »razdelitve surovin« razpuščena, njej pride-ljena sekcija za železo in jeklo pa je postala samostojna. Za zunanjo trgovino je bila ustanovljena posebna, skupina ter izvedene so bile še neke druge izpremembe. Ta reorganizacija najbolj jasno dokazuje, da oficialna utemeljitev odstopa Kohlerja ne dfži, temveč da je KOhler odstopil, ker ni mogel več zmagovati vedno večjih težav.
-\j’
Proti centralizacili ^cestnih fondov
z.,tu , ”m7e	h r-	f	* ***«
v dinarsko veljavo po tečaju 100 n»mera.	,	.
fr frankov din 222'45.	I Pri tem pa nas nekaj skrbi.
1937 dnlje do preklica, Zgoraj pitaj angleški in nizozemski, ločena vrednost ^ Papirjev osta- P ’	^	^	^
ne v veljavi ves čas, dokler ttaja h	M k, um nrfomvlie-
jamstvo, obračunano pp tej vrednosti,
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. julija navaja te izpremembe (vse
številke milijonih din):	,
Kovinska podloga se je povet-čala za 0'4 na 1.653'0, in sicer se je v glavnem povišalo zlato v blagajnah banke.
Devize izven podloge so padle znova, in' sicer za 148 na 702.
interpsehtov, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tfej fuziji. Če res obstoji ta namera, se moramo vprašati, ali je treba, da se tudi tu zatekamo k tujemu kapitalu. Vsak prijatelj naše, države in naše svobode mora reči,, da te .potrebe ni! Zakaj pa Francozi ne kličejo tuj cev k izkoriščanju njih železnih rudnikov? Odgovor je jasen: Železo je podlaga; narodne moči in zato mora ostati francosko. Tudi v
Španiji vidimo, kako igra boj za . ,	H . španske železnd rufihikb v. Astu-
Povečal pa se je kovani denA riji in Biskaji odločilno vlogo. Ta-srebru in niklju za 5 t na 4Ut> 1. k<> Angleži ne puste, da bi ti rud-Močno so znova nazadovala P0-1 iijlci prišli v druge roke in v ta
namen so pripravljeni 'pogajati se tudi z generalom Francom. Enako ne prikrivajo svoje interesiranosti pri španskih rudnikih Nemci, Ita-
sojila. Vsa posojila so se znižala za 23‘6 na 1.597'9,
ltazna aktiva so se povečala za 707 na 1.358'9.
Druge postavke na aktivni stra ni so se le nile.
, .	.	’	lijahi,	Belgijci	in	tudi	FrancozL
nebistveno izpreme-1	Sm0ramo	postopati	tudi
Q■ . .v , i mi. Železo je podlaga moči in ne Obtok bankovcev se je znizal , .	..	J	B.
za 42 na 5.459'5. Znova pa so na-kvitSIlostl J?aroda.	„
rasle obveznosti na pokaz, in si- btatl J.^^nsko
-TA-i noiro od tpoo o« slovansko m ne sme biti last ni-cer za 701 na 2 315 2 Od tega so	dfUgega	Nobenih	^jih ael.
se najboj PU^ec	,	ničarjev ne potrebujemo! če ni de-
in sicer za 64 1.	nm.^aTa	narja, ga je treba najti, pa čeprav
iri^aZna9oo'ftVa 3	l^1 se moral° žrtvovati savsko pri-
o, na , ...	.	-v	,	stanišče (ki res še ni tako silno
Skupno kritje se je zvišalo na	vprašanje) ^ tun6l v
27 83 odstotka, samo zlato pa. na pe0gracjU) za katerega se namera-
27 32 odstotka.	I vajo izdati težki milijoni. Če ne
Priv. agrarna banka je sklenila, gre drugače, naj se razpiše notra-da bo zopet začela dajati kmetij- nje posojilo in dvomimo, da bi se skim zadrugam posojila.
Proračun mesta Pariza izkazuje,	 j	„
4-5 milijarde frankov izdatkov ki ga je dal trust, znižajo od 6 in (skoraj toliko ko naš državni pro-1 pol na 4 in pol odstotka, račun) ter 3-2 milijarde dohodkov.] Pet velikih londonskih velebank župan je dobil pooblastilo finanč- so objavile dividendo, ki jo bodo nega ministra, da za kritje pri- izplačale za prvo letošnje polletje, bianjkljaia najame občinsko poso- in sicer bodo izplačale: Barkley jilo.	Bank 6»/», Midland Bank 9%,
Med poljsko vlado in švedskim Westminster 9%, National Pro-vžigalniškim trustom je prišlo do vincial Bank 7 in pol odstotka in sporazuma, da se obresti posojila, I District Bank 8 in 7»%> dividende
»Trgovski list« ima to lepo zadoščenje, da je kot prvi list -začel energičeii. boj' proti »ameraijwii certtMdteaeiji častnih fondih* in da je skoraj v«a jugoslovanska jav* uost zavzela danes isto stališče/ Najprej je to nameravano centralizacijo cestnega fonda odklonila Slovenija, v glavnem iudi po zaslugi agilnega Društva za ceste v Ljubljani, nato pa so predlagani načrt o cestnem fondu odklonile tudi druge banovine, predvsem savska, kjer se je tudi ustanovilo društvo Za ceste. Tudi v Vojvodini se je ustanovilo podobno društvo in tudi to je odklonilo centralizacijo cestnih fondov. Pričakovati je zato, da bo ideja o tem , centralističnem cestnem fondu vendarle padla. Toda dokler ne bo ta misel , javno pokopana, tako dolgo je treba boj proti centralizaciji cestnih fondov nadaljevati. Kajti znano je, da naši centralisti silno neradi odnehajo in da hočejo tb, kar so si enkrat vbili v glavo, na vsak način tudi izvesti. Kakor hitro bi bila javnost le kratek hip nepazljiva, že more 'tudi od vse jugoslovanske javnosti odklonjeni cestni fond postati dejstvo. Upamo pa, da bo čuječnost naših društev za ceste vsak tak poskus onemogočila Če pa odklanjamo centralizacijo cestnih fondov, potem je treba
najti pač drug načrt, da se začno naše ceste sistematično zboljše vati. Mnenja smo, da je pdina pot, ki vodi k rešitvi, da se najame veliko državno posojilo, predvsem veliko cestno posojilo. Melike države na zapadu imajo ogromne vsote mrtvega kapitala, ki se nizko ali sploh ne obrestuje. Čeprav je nezaupljivost tegu kapitala zaradi mnogih slabih izkušenj zelo velika, vendar pa je tudi vse polno možnosti, da se dobi v tujini za ceste potrebni denar, in sicer po nizki obrestni meri, dokaj nižji/kakor psi je ona naših drž. de narnih zavodov.
Saj bi se mogle na avtomobilskih cestah, ki bi se zgradile iz tega tujega kredita, pobirati tudi zmerne pristojbine in dovoliti onim, ki bi dali denar za te ceste, soupravo nad dohodki teh cest So pa še razne druge možnosti, da se najame takšno posojilo, ki je tem bolj potrebno, ker je naše prebivalstvo davčno že tako izčrpano, da se od njega ne more pričakovati novih bremen. Niti za tako potrebno stvar, kakor je izpopolnitev čestnegk omrežja.
Seveda pa je treba hoteti, da se cestno vprašanje reši in potem se bodo tudi našla sredstva za njegovo rešitev. Saj se najde de nar tudi za desetkrat manj potrebne stvari.
Izprememba skupnega davka na po promet
Izšla je uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki se glasi:
Člen T. — V pripombi tarifne številke 40 skupnega davka na poslovni promet (car. tar. št. 81) se dodaje sledeča določba:
»Palmove koščice, ki se carinijo po car. tar. ši. 31/5a uvozne carinske tarife, bo pri uvozu oproščene plačila skupnega davka, če jih uvažaljo s potrdilom industrijske zbornice industrijska podjetja proizvajanje tehničnega olja,
Pomanikanie
v Nemiiiiiras
Pred kratkim je bila objavljena oficialna vest, da je odstopil Walter Kobler, voditelj »obratovalne skupine razdelitve surovin« v štabu Gfiring. štab G6ring se navadno imenuje vodstvp nemške štiriletke, katere šef je general Goring. Oficialno se utemeljuje odstop s prezaposlenostjo Kohler-ja, ki je.badehski ministrski predsednik ter finančni in gospodarski minister, ter. zato ne more voditi vedno bolj težavni oddelek razdelitve surovin.
V resnici bo pa vzrok odstopa najbrže v tem, ker noče Kohler
za
ker je skupni davek na palmove koščice obsežen-v skupnem davku na proizvode, i? tarifne, št. 106/
123-<	:	ii v. -v
Člen 2. — ‘V rAzpredelku 4 tarifne številke 114 skupnega davka na poslovni promet (iz car. tar. št. 103/1 in 3) še črta številka »5« in se postavlja na mesto te »4'25«.
V osmem odstavku pripombe k išti ■ tarifni številki 114 se črta zadnji stavek, ki se glasi: »Predelovalci moke iz žita (peki, slaščičarji, tvotničarji in delavnice testa i. pod.) plačujejo davčni dodatek za predelavo moke s 3'7 % c, Ih se mesto tega postavlja‘tale novi odstavek:
»V skupneim davku je obsežen promet moke do potrošnika vključno peke za havaden kruh in pecivo’ Na pecivo, ki se mu dodaje mleko, maslo, sladkor itd., sfe plačuje dodatni skupni davek z 1-25%, slaščičarski izdelki pa so zavezani dodatnemu davku z 2‘5 % v notranjem prometu do potrošnika.«
Člen 3. — Ta uredba stopi v moč, ,4cq ge objavi, v »Službenih novinaB«:, uporabljati pa se .prične s 1. Avgustom 1987.
Za blago, ki je na dan 1. avgusta neocarinjeno na carinarnicah, se uporablja nova stopnja tarife skupnega davka od tega dne.
Za vse dobave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvr-še po 31. juliju 1937 na podstavi več nositi odgovornosti za to, kar 1^ i(jne sklenjenih pogodb, se se dela v štabu Goring. Kljub pobira stopnja skupnega da*ka vsem velikanskim naporom, da dosedanji tarifi, se premaga pomanjkanje surovin,
postaja to vsak dan bolj občutno.	XT	, ,	____„ -lo?
V mnogih industrijah, zlasti v j	Nove takse na VOZI
kovinski in onih, ki predelujejo I . »Jugosloveriski Kurir« poroča, kovine,, so morali po izčrpanju re-1 da je bil v gradbenem ministrstvu zerv skrajšati delovno dobo, me- izdelan načrt uredbe, po katerem stpma pa, delayce ty.di odpustiti, se bo v vseh mestih pobirala poker primaiijktfjesufotlh. V do1-1 sebna občinskf taksa na promet-glednem času pa tgdi ni pričako- na sredstva. Še letos bodo vsa vo-vati, da bi se pomanjkanje suro-1 zila obremenjena s to novo takso, vin odpravilp. m pa tudi mogoč^ poleg tega pa bo uvedena na vsa nadomestiti vseh tujih surovin žl vozila še posebna državna taksa domačimi proizvodi. Nabava tu-,|za izkoriščanje cest.
Dravska vina je kupi Bfa
»Politika« z' dtie f9! julija je objavila naslednjo vest:
»Kakor je »Politika« poročala 26 lansko leto, je od bivšega lastnika Kende odkupila Bled Gospodarska zadružna banka v Ljubljani. Na ta način je t6 naše letovišče svetovnega sloVeša prišlo ii rok tujcey v last naše slovenske zadruŽpe banke. Pred kratkim pa je odkupila Blejsko jezero, Grad in ogrotrino posestvo »Priistava« dčavska banovina, šele sedaj se je zvedelo, da je prejela Zadružna (gospodarska) banka od banovine 15 milijonov din.
Z nakupom Bleda bo banska uprava vsekakor storila vse, da se to naše letovišče Čim pTej uredi in dvigne. Tako b'o na Gradu ustanovljen slovenski etnografski muzej, ua posestvu »Pristava« pa se bo ustanovila povrtninska šola. Prav tako se bo V kratkem začelo z graditvijo zavoda za razmnoževanje rib. Kaj bo storila banovina z mnogimi parcelami na najlepših mestih v centru Bleda, pa se še ne ve.«
To vest »Politjke«. je treba -vsekakor nekoliko popraviti. Zadruž-gospodarska banka ni kupila Bleda od- g. Kende, temneč" n« dražbi, na fešie*s|	pognan
g. Kenda. . 0 i«U» ..&■ »Trgovski list« svoječasfio že obširno pisal in kolikor je mogel. Bled ni bil last tujcev, temveč Slovenca g. Kende, kar ve v Sloveniji prav vsakdo. Zato se je tem bolj čuditi, če tega ne ve dopisnik »Politike«.
2e takrat, ko je šlo za rešitev g. Kende, smo predlagali, da kupi Bled banovina. Moremo tudi povedati, da je bila stavljena banski uprav) čisto konkretna ponudba, po kateri bi dobila banovina Bled za 9 milijonov din. Zato ne moremo prav verjeti, da bi dala banovina sedaj za Bled 15 milir jonov din. Tudi ta vest »Politike« bo najbrže netočna.
Državna lesna podjetja se fuzipnirajo
V nedeljo je bil v Drvarju občni zbor tvornice za celulozo, ki je sedaj v državnih rokah. Na občn§m zboru se je ugotovilo, da podjetje dobro napreduje, ker je vsa proizvodnja za L 1937 že prodana, mnogo pa je že prišlo naročil za 1. 1938. Večjna vse proizvodnje je bila prodana domačim papirnicam, kar se je posebej naglasilo.
Na občnem zboru je bilo nadalje sklenjeno, da se družba fu-zionira s Šipadom, ki je že lastnik >Kfivaje«,. Ker se bo z. vsemi temi podjetji fuzionirel tudi Durmitor, bodo vsa velika državna lesna podjetja združena. S tem je vsekakor dana možnost za njih mnogo večjo racionalnost, če seveda ne ho birokratizem, ki se v državnih podjetjih takp rad uveljavi, te nade pokopal. Toda zaenkrat hočemo biti optimisti.
Naše organizacije
*insžB'
• (ir, iu
p mm & x1
Kdo le	odgovoren za
razstave?
Trgovci se ponovno opozarjajo
naj ne dajejo hikomur prostovoljnih prispevkov, če prosilec nima predpisanega potrdila policijske oblasti ter priporočila Združenja trgovcev. — Uprava.
Dobave- licitacije
Obiskovalci pariške razstave tožijo, da niso mogli obiskati našega paviljona, ker je ,ta že zopet zaprt. Že v drugič se namreč predeluje paviljon, ker se je Izkazalo, da je bjla razstava slabo aranžirana. Pa če, se bo paviljon tudi v tretje preuredil, najbrže ne bo dosti pomagalo, ker napačna stvar se le težko v resnici dobro popravi. Najbolj posrečen del naše razstave je bosenski paviljon, ki je> vedno poln obiskovalcev, ki pa je tako silno majhen,. da zaradi tega niipp pravega uspeha. Da šmo s svojim paviljonom na pariški razstavi res dosegli neuspeh, to potrjuje tudi beograjski »Privredni pregled«, ki piše: »Naša razstava na pariški svetovni razstavi se ni posrečila. Razstavili smo slike in kiparska dela manj znanih umetnikov, kar dokazuje skrajno nepoznavanje umetnosti onih, ki so organizirali razstavo. Zato se iz tega dela našega paviljona pride hitreje ven ko notri. Dve omarici narodnih ročnih del bedno predstavljata sicer dobro znano ročnost in umetniški smisel našega naroda. — Druge države pa so, popolnoma umestno, razstavile predvsem svojo industrijsko proizvodnjo in narodno umetnost ter le mimogrede tudi nekaj slik in kiparskih del. Tudi tu 'Še je pokazalo naše pomanjkanje smisla za praktične stvari. Tiirizdfcv^je tbifc tu., na **-, stavi dobro predstavljen z lepimi pokrajinami ii narodno nošnjo v velikih fotografijah. Tudi na drugih razstavah zadržujejo obiskovalce razstav edinole naše turistične Slike. Naše gospodarstvo kaže nekaj grafikonov, razstavljenih v neki sobici. Izven paviljona je napravljeno pokrajinsko dvorišče, ki je 9icer umetniško posrečeno, toda brez vsakega pravega praktičnega učinka. V bosenski leseni hišici je razstavljeno naše gospodarstvo in njegova industri-; a na zelo lep način.«
*
Tako beograjski »Privredni pregled«, čegar kritika je znano več ko umerjena. A Še ta kritika je za prireditelje razstave naravnost uničujoča. Saj pravi, da so brez vsakega poznavanja naše umetnosti, brez vsakega praktičnega smisla, da ne znajo pokazati niti v skromni meri lepot naših narod nih vezenin itd. Vsa brezglavost prirediteljev se vidi tudi v tem, da ge mozaik, ki bi moral biti eden pajbolj reprezentativnih del pašem paviljonu, prestavlja iz enega mesta na drugo,
Kpjiko nas je in bo še veljal paviljon na pariški razstavi, ne vemo., na vsak način pa bo veljal lepe vspte. Rdp odgovarja za dobro in pravilno uporabo tega denarja davkoplačevalcev, kdo bo povrni), škodo. Če bo ves ta denar zapravljen brez haska?
Želeli bi, da bi na to vprašanje prejeli odgovor.
Že kcjuje prj|l& prya vest, da se udeleži naša država paiiške tto* stave, smo se balif da se za razstavo ne bomo dovolj pripravili. Ko so nato sledile vesti našega glavnega prirediteljskega odbo-
ra, je bilo že 'gotovo, da želenega uspeha ne bo. Še jasneje je postalo to, ko je nastal veliki spor prirediteljskega odbora z našimi upodabljajočim) umetniki in ko so naši najboljši umetniki odpovedali udeležbo na razstavi. Predrznost prve vrste je v Parizu, ki je z umetniškimi deli že prenasičen, nastopati z umetniškimi deli srednjih in slabših umetnikov. V tistem hipu, ko se ni mogel spor z umetniki poravnati, bi moral ves prire-diteljski odbor odstopiti.
Iz vsega pa se vidi, da se tisti, ki so organizirali' našo razstavo v Parizu, niso niti v sanjah zavedali svoje naloge. Prvo vprašanje, ki bi ga morali rešiti je, da bi vedeli, kaj bodo razstavljali. In raz-razstavljati bi morali to, na kar dočemo opozoriti tuji svet, v čemer naj nam razstava prinese korist!
To sta Zlasti dve stvari: da opozorimo na lepoto svoje zemlje in njeno turistično zanimivost ter da pridobimo nove kupce za naše pridelke in izdelke. Da je to tudi edino pravilno, je pokazala razstava sama. Kjer je bilo vsaj malo uspeha, to je bil bodenski paviljon in pa fotografije naših krajev. Vse drugo je bilo totalen neuspeh, a to tvori glavni del razstave. A tudi ta uspeh je tako razmetan, da z njim nikakor ne moremo biti zadovoljni in da je treba poklicati organizator^ razstave n^ odgovornost.
i  .............
Nabava tiskovnega papirja. Dl
rekcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo papirja. Licitacija bo dne 4: avgusta ob 11. url v pisarni ekonomskega odseka. Pogoji po din 2P--v pisarni direkcije.
Dhe 7. avgusta bo pri ekonom skem oddelku gen. direkcije drž; železnic v Beogradu licitacija za dobavp kompletne električne peči za segrevanje zakovic.
v	barva, plefir« ln
Zev 24 urah
itd. BkroM in ■vetlolika srajce, ovrat alke in maaiete. Perc, anši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS» REICH
Poljanski nasip 4-6. delenbnrgova oL 8 Telefon it 22-72.
Naš les, nasa žita, naše sadje in grozdje, naši deželni pridelki, naša živina, naše narodne vezenine, turistične zanimivost) in podobno, to bi moralo biti glavna vsebina paše razstave. Naši umetniki pa naj bi poskrbeli, da bi bilo vse to lepo in okusno aranžirano, da bi odšli obiskovalci z razstave s prepričanjem, da more ,tu,di njih deželi Jugoslavija nekaj nuditi in da bi sami želeji videti to Jugoslavijo. Vse to pa se ni storilp in tako nam ne preostaja nič drugega ko da konstatiramo neuspeh.
Ali pa nas bo ta neuspeh izpa-metoval, da bomo že enkrat začeli postopati drugače? Da se bomo znali za drage razstave tudi dobro pripraviti? Ali pa bomo še nadalje organizirali razstave po evoji stari Šabloni, da je ves namen naše udeležbe na velikih mednarodnih razstavah le ta, da dobe nekateri izvoljeni svoje dnevnice!?
Tako izredno zanimiva je naša država, tako izredno lepe so naše narodne vezenine, da so čez noč postale velika pioda elegantnega mednarodnega sveta, kljub temu pa mi ne znamo doživeti z njimi uspeha.
Gospodarsko bi nas morala okrepiti naša udeležba na pariški razstavi, dvigniti bi morala ugled naše države, neuspeh pa je ubil oba !ta namena.
Po kateri krivdi? Hočemo dohiti odgovor na to vprašanje!
V skupščini se je začela velika razprava o konkordatu z ekspoze-, em pravosodnega ministra Subo-1 iča. V svojemi ekspožeju je poUdar-al minister, da je konkordat potreben, da se končno urede odno-šaji tudi s katoliško cerkvijo. Konkordat Je nadalje potreben tudi s stališča enakopravnosti ver, ker so odnošajl države z drugimi priznanimi verami že urejeni. S konkordatom se doseže tudi to, da ne bo noben del naše države več pripadal' cerkveno pod oblast tujih škofov. Nadalje je omenil še druge prednosti, ki jih daje konkordat, če bi bile pa nekatere pomanjkljivosti, se morejo te kasneje odpraviti. V imehu vladne večine je branil konkordat dr. Mlškulln. Kot irvi je govoril proti konkordatu jlan neodvisnega kluba. Gačimovic. Za konkordat je govoril član JNS kluba župnik Matica, proti pa član istega kluba Kumanudl. Nato je bila seja prekinjena. Debata bo trajala o konkordatu dva do tri dni.
Skupščinska razprava e konkordatu se je zelo zavlekla ter je do sedaj prijavljenih še okoli 45 govornikov. Zelo veliko debato v skupščini so povzročili tudi pone-deljski dogodki v Beogradu. Zaradi teh demonstracij je bilo vloženih tudi več interpelacij, na kate re je odgovarjal predsednik skupščine Čirič. Predlog, da se ratifikacija konkordata odgodi, je skupščina zavrnila. Iz tega se more sklepati, da ho v skupščini konkordat sprejet.
Pravoslavna cerkev ni opustila svojega nasprotnega stališča do konkordate-.-
policija je prepove-daUdoL avgusta f Beogradu vse procesije. V nasprotju s to prepovedjo pa so hoteli nekateri po molitvi za zdravje patriarha Varnave v ponedeljek popoldne napravit, snrevod a 1e orožništvo sprevod ustavilo’, nakar so se udeleženci razšli. Policijsko poročilo zatrjuje, da so vesti, da bi bil pri tej priliki kdo ranjen,,.popolnoma izmišljene in tendenciozne.
V nedeljo je bila v Zagrebu in v vseh hrvatskth mestih velika proslava rojstnega dne dr. Mačka. Posebno impozantna je bila v Zagrebu. Dr. Maček je presenetil Zagrebčane, da j b prišel k zagrebški proslavi na konju, spremljan od čete konjenikov. Na konju je tudi sprejel raport poslanca Kemfelje,
poveljnika Hrvatske Seljačke zašči-i«, kakor se imenujejo-vojaško organizirani pristaši bivše HSS. Poveljnik Kemfelja mu je tudi rapor-tlrai; da Je navzočih 19 pehotnih bataljonov z 10.200 pešci ter 1000 konjenikov. Nato je odjezdil dr. Maček pred svoje stanovanje, kjer e bil defile Hrvatske seljačke zaščite. Ves Zagreb je bil v hrvatsfcih narodnih zastavah.
Za bana vardarske banovine je imenovan Marko Novakovič, dose-daj ban moravske banovine, dosedanji ban vardarske banovine Paunovič pa je imenovan za senatorja :.n na lastno prošnjo upokojen.
Prometni minister dr. Spaho Je zahteval kredit 30 milijonov din za graditev proge MCtkovlč-Ploče. Menda bodo res vse drUge železni-
Se proge v državi prej zgrajene ,kor pa prepotrebna železniška zveza Slovenije z morjem.
Ministrski svet je odobril, da se da iz dohbdkov državnega fonda za javna dela vardarski banovini kredit 7 milijonov din, donavski pa kredit 6-5 milijona din. Denar se mora V prvi vrsti uporabiti za zboljšanje cestnega omrežja.
članek zborničnega svetnika g. Jakoba Zadravca o razvoju ž)tnih cen, ki ga je objavil »Trgovski Ust«, je v celoti ponatisnil »Jugo-slovenski Lloyd«, ki tudi sam dostavlja, da je velika nevarnost, da pasivne pokrajine ne bodo zmogle povišanja feen za pšenico.
Generalna direkcija drž. železnic Je -naročila 7 garnitur motornih vofs za progo Beograd—Dubrovnik, Hoteli bi dostaviti, kdaj dobi motorne vozove tudi ljubljanska direkcija, a smo to že mnogokrat vprašali, pa vedno zaznan.
Pet novih silosov se bo zgradilo v Sabcu, Pančevu, Petrovgradu, Starjem Bečeju in Novem Sadu iz kredita 30 milijonov din, ki je bil dovoljen kmetijskemu ministrstvu v lanskem, proračunu.
Letošnja proizvodnja sviloprejk znaša 700.000 kg bub, ki jih plačujejo v Vojvodini po 13 do 16 din, docim jih plačujejo trgovci v južni Srbiji tudi po 2Q din.
Za avgust je napovedan večji obisk angleških turistov ija Jadran Prva skupina teh izletnikov bo ob Iskala tudi Bled.
Sredi avgusta se otvori v Berlinu na Kurfiirstendammu jugoslovanski restaurant »Dalmacija«. V rest c* anu bo streglo samo jugoslovansko osebje. Kuhinja bo naša domača.
Trebušni lega* je nastal V ne kem predmestju Sarajeva. Doseda je zbolelo za legarjem 50 oseb.
Zagrebški telefoni bodo v kratkem preurejeni na pet številk.
Tudi driržba »Mondial film« bo v Dalmaciji iadflala velik film. Mi pa si»6 še naprej ponosni, ker služijo naši kraji tujim družbam kot brezplačna kulisa. ...
’o dvbdnevnt stavlfl kavarnarjev in gostilničarjev Y.Beogradu igrajo Vrftjth .lokalih zopet godbe. Ujma je torej zmagala, kar je bilo tudi pričakovati. Kakor še • .nam sporoča, bo nova tarifa veljala Samo do l. decembra, ko se izda nova tarifa. Dobro bi bilo, da bi se gostilničarji in kavamarji ter drugi interesenti že sedaj pripravili, da bodo bolj ko sedaj varovani njih interesi.
Romunski kralj Karol je neofi-cialno odpotoval iz Pariza v London, kjer ostane tri dni, nakar odpotuje na Škotsko.
Senator Marconi je nenadoma umrl v Rimu zadet od srčne kapi. Po svetu ga proslavljajo kot iznajditelja brezžične telegrafije, za kar , e tudi prejel Noblovo nagrado. Problem brezžične telegrafije pa so teoretično že drugi rešili pred njim, med njimi tudi naš učenjak Tesla. Marconi pa je znal njih iznajdbe praktično dobro izkoristiti. Kasneje pa je brezžično telegrafijo znatno izpopolnil.
Tudi drugi balon prof. Piccarda, katerim je hotel znova poleteti v stratosfero, je zgorel. Sestavljen je bil iz 80 majhnih balonov.
Tudi v Angliji se je začela akci-a za čim bolj sistematično nabiranje starega železa. Med angleškim in nemškim zbiranjem pa je ta razlika, da so Nemci začeli z zbiranjem starega železa zaradi pomanjkanja deviz, Angleži pa zato, ker jim železarne ne morejo dobaviti toliko železa, kakor ga potrebujejo.
V Etiopiji je sedaj 115.471 italijanskih delaVoev. V vseh drugih italijanskih kolonijah jih Je okoli
40.000 šoferjev tovornih avtomobilov je začelo stavkati v ameriški državi Michigan.
Grčija je zaradi varčevanja odpravila visoko šolo za kmetijstvo v Atenah. Ves material šole je prenesen v Solun m izročen tamošnji kmetijski fakulteti.
Turška vlada je določila za obnovo voznega parka turških železnic (ter za nove železniške proge kredit 66 milijonov turških lir, to e 2130 milijonov din.
Po vesteh njujorškega tiska je prišlo zaradi suše okoli 600.000 kanadskih farmarjev v najtežji položaj. Farmarji zahtevajo sedaj pomoč vlade. Zaradi suše bo letošnja žetev pšenice za približno 100 milijonov bušljev manjša od lanske.
Velika železniška nesreča je bila v Indiji. Ekspresni vlak Je v polni hitrosti skočil s tira, da so se vsi vagoni prevrnili. Nad 100 potnikov e bilo Ubitih.
V ameriškem premogovniku Bager pri Sultvanu je nastala velika eksplozija. 20 rudarjev je bilo ubitih.
Močan potres je bil v Italiji v
Apuliji. Štiri osebe so bile ubite.
Radio Ljubljana
Četrtek, 22. julija. 12.00: Plesi prošlih dni (plošče) — 12.45: Vreme, .poročila — 13:00: čas, spored, obvestila — 13.15: V sodobnem ritmu (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. vara — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Balalajke (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Prenos iz Dobrne: Lažji sinfonični koncert — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Esperantska ura: Slovenska narodna pesem.
Petek, 23. julija. 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Virtuozi igrajo (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Naši pravni spomeniki: Vino-dolski zakonik iz 1. 1288. — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koračnice (plošče) — 20.10: ženska ura: žena ih šport (gdč. Iva Pregelj) — 20.30: Za kratek čas. Sodelujejo: g. Vilko Skok (cttre), Jožek in Ježek, vmes plošče — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče:
Sobota, 24. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila*— 13.15: Plošče — 14DO: Vreme 18.00: Ruski sekstet — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila —t 19.30: Nac. ura (Kreko Kovačič) — 19.50: Pregled sporeda -m 2Oi09>' O zunanji politiki (doktor Alojzij Kuhar) — 20.30: Počitniške idile (pisarn večer). Napisal Jakob žvan, izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi: Jože Zupan — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Plošče..
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.