Kmetska zvm xm naše vlnagpadnittiro. Kakor za živinorejo, se jo Kmetska zveza 66 vsaki priliki odlofino potegovala tudi za drugo glavno panogo našega spodnještajerskega Vm«-t;-sfva, za vinogradništvo. Bre&sobrastna nosoiil«. Kmetska zveza je takoj, ko so prišli njeni posJanci * državni in deželni zbor, zalitevala, da s» tinezobrestua posojila dajejo vinogradnikom v višji meri Večkrat so njeni poslanci stavili predlog, da se rračevanje brezobrestnih posojil v slabih letinah' odgodi ali pri malih posestnikih popolnoma odpiše; kaktpvali so veo slrokovnega pouka v yinogradništ yu, nižje eene za galico in žveplo, stavbo vzornih fcleli ler slovenske kletarske inšpektorje. Ko spodnjeStajerski vinogradniki od leta 1910 niso dobivali veo Mreiobrestnih posojil, so poslanci Kmetske zveze leta 1913 po ve6 kot triletni obstrukciji samo s tem pogojem obljubili sodelovati v žtajerskem dež. zboru, ako t>e nemška. večina zaveže, da bo dežela od 1. januarja 1914 naprej izplaeala vsaj 100.000 K za brezobrestna posojikt. Nemška vecina je ta pogoj prisiljena sprejela. Ker je priložila zraven še država 100.000 K, je vsled odlocnega nastopa in vztrajnosti poslancev Kjnotske zveze februarja 1914^ dobilo brezobrestna poBOjila 185 naSih vinogradnikOv, ki so vložili prošnjo 80 lete 1310« t znesku 69.400 K. Vinski aarefc. , Leta 1909 je avslrijski finan&ii rainister hotel vpeljati državni vinski davek. Kmetska zveza se je temu načrtu takoj v državnem zboru postavila po robu. Organizirala je tudi med ljudstvom odpor proti aameravanemu davku, poučevala po časnikih Ijudstro, podala občinam, gospodarskim, političnim in izobraževalnim druStvom navodila za ugovore proti vmskemu davku ter prirejala po celem Spodnjem Stajerskem protestne shode zoper vinski davok, ki so vzbudili pozornost po vsej državi. V državnem zboru so se leta 1909 in 1919 naši poslanci v javnih sejaii iav finančnem odseku ponovno izrekali proti vinskemudavku, ki pomenja smrfni udarec vinogradništvu .Njih vztrajno de!o .je imelo uspeh. Državni vinttki davek ni bil sklenjen. Deželni vinski davek za Stajersko pa je skle nil štajerski deželni odbor leta 1917 proti glasu na šega odbornika dr. Verstovšeka. Jugosiavija je ta da?ek od bivše Stajerske sprejela, vsled ve6kra,tnih ugovorov posiancev Kmeiske zveze (zlasti dr. Hobnjeea) pa se deželni vinski davek zdaj ne pobira več. Vzorne TinograAe ln tranice .o zahtevali poslanci Kmetske zveze večkrat. — V Smartnem na Paki se je trsnica tudi ustanovite. L. 1911 so naši poslanci z veckratnim posredovanjem iz- poslovali od vlade za štajerske vinogradnike, ki so bili po slabi letini 1910 hudo prizadeti, 100.000 kron podpore. Tudi radi odpisa davka in odložitve davfi niii eksekucij so potrebno ukrenili. Za domAle kaietske žganiarne ao zahtevali poslanci Kmetske zveze več ugodnosti, posebno znižanje davka na žgaoje in da se množina davkaprostega žganja zviša od 5(5 na 112 litrov. Proti trišarlui. Ko je pred nekaj tedni finančni minister samolastno izdal naredbo, da naj se takoj začnejo izvrSevali določila o trošarini na vino, mošt in sadno vino, je poslanec dr. Hoknjec v imenu Kmetske zveze dn* 21- septembra rainistrskemu predsedniku in finančne- mu ministru poslal proti temu oster protest in zahte- val, da pravilnik o pobiranju trošarine ne stopi v veljavo, in se postopanje ustavi, dokler financijski od- bor ne pove svojega mnenia!