Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Naročnino la. Instrat* sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni Kopitar* jeve ulic* St. S.
Rokopisi se oe vrat&jo, nefrankovana pisna n« vgprejemajo.
Uredništvo je v Beme-
niskih ulicah št. 2, h, 17.
Izhaja vsak dar,izvzemii
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
. s polti prajenua: u
••lo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » fctrt » » 6.50» MMC » 2 . 20»
V ■pravDlitva prejemal: za
selo leto naprej 20 K - h pol leta » 10 » — » ••trt > . 6„ — > «mhc » 1 » 70 »
Štev. 130.	V Ljubljani, v sredo, 10. junija 1908.	Letnil
-------
Da se poznamo!
Ljubljana je ie od nekdaj miroljubno neBto, ne mara za poulično razgrajanje in tuje so ji demonstracije. Zadnji čas pa se je pripetilo par slučajev, o katerih pišejo Slovencem neprijazni nemdki liberalni listi, da bo bile velikanske demonstracije, naperjene proti Nemcem. Povodom veličastnega shoda za Hrvate se je res zvečer zbralo nekaj vročekrvne mladine pred kazino in pobilo nekaj šip; mi smo to takoj odločno obsojali in zahtevali, naj Be krivci ojstro kaznujejo. Toda kaj je to v primeri s tem, kar so Nemci delali s Slovenci v Celju, in vendar je isto nemško-liberalno časopisje nastop Nemcev hvalilo, dočim smo Slovenci naš slučaj sami grajali in obsojali.
Toda Nemcem se mi ne čudimo, da tako postopajo, tega smo Slovani od njih strani privajeni že tisoč let in še več. To je uloga »Herrnvolka« I
Mej ta narodna nasprotja pa bi morala poseči z oljko miru naša deželna vlada, ki sicer pri vsaki priliki hiti na dan s frazami o strpnosti mej narodnostima v deželi. Pa kakor pri mnogih drugih prilikah, se je tudi ob tej priliki istovetil z Nemci zastopnik naše deželne vlade ekscelenca baron Hein, ki se zdi, da tem manj pozna razmere v deželi, čim dalje biva mej nami. Turnarska slavnost je zato značilen dokaz. Slavnost ta je sama na sebi tako neznatnega pomena, da bi bil baron Hein skrb za vzdržavanje reda prav lahko prepustil podrejenim svojim organom, sam pa naj bi bil šel rajše streljat divje peteline na deželo, nego da je streljal — kozle v Ljubljani. Oskrbel je take varnostne priprave, kakor da bi se sam Turek ie pomikal čez Gorjance. Nagnal je skupaj policajev in orožnikov in celo vojaštva, kakor bi se pripravljal na bitko pri Adui, in vendar se Slovenci popolno nič niso brigali za tistih par turnarjev, ki bo ob tej priliki prišli v Ljubljano; celo na najgrji način iz-zivani ohranili so Slovenci mirno kri in dali le duška svojemu od nemških turnarjev žaljenemu avstrijskemu patrijotizmu.
Vsak, kdor je šel v nedeljo memo »Zvezde", moral se je smejati tem smešnim prizorom. V kazini je nekaj turnarjev prepevalo svojo »Wacht am Rhein«, zunaj v Zvezdi je igrala vojaška godba, tu in tam se je nabralo nekaj šoUrčkov in vajencev, ki bo kričali Živio in Heil in zapiskali sem-tertje na piščalke, odraščenih ljudij je bilo malo; tu in tam si videl, da je mati v vozičku prepeljavala svoje dete; povsod okrog pa je bilo vse črno policajev in orožnikov. „Zvezda" je bila obkoljena od vojakov z nasajenimi bajoneti na vsake tri korake in še večji oddelek vojaštva je bil zbran na trgu pred Uršulinsko cerkvijo. Ta nastop oborožene sile to je bila najhujša provoka-cija mirnega prebivalstva ljubljanskega isti dan. In za vse to se je deželni predsednik osebno engaževal. Mestna policija je storila več nego svojo dolžnost in v zahvalo zato jo bo baje deželni predsednik — podržavil! Ako bi kak vladni detektiv v svoji omejenosti kaj tacega provzročil, bi se smejali, toda ako se zastopnik vlade tako drzno igra z ljudsko dušo našega naroda, tedaj to s patrijotičnega stališča odločno obžalujemo in še odločneje obsojamo.
Kaj tacega je lahko storil kak surov nemški grajščak s svojimi tlačani, v ustavni državi pa je to nasproti lojalnim podanikom in davkoplačevalcem nedopustno in neod-pustno.
Toda s tem še zastopnik deželne vlade ni zadovoljen. Uradna poročila o neznatnih izgredih pred kazino povodom demonstracij za Hrvate kažejo, kaj je pravi namen vseh teh nepotrebnih daleč segajočih varnostnih odredb. Namen je prozoren ta : Na višjem mestu označiti miroljubne Slovence kot nestrpne izgrednike, s katerimi naj se govori samo z — bičem!
To je bistveni namen in po našem iskrenem prepričanju nevreden zastopnika deželne vlade, kateremu bi morali biti enako na srcu Slovenci kakor Nemci. S tem se hoče opravičiti ono zistematično protežiranje nemškega življa v deželi, ki se kaže skoro pri vsakem odličnejšem imenovanju, slo-
venski sinovi, vsposobljeni za razna mesta . v deželi, morajo na tujem iskati kruha, do-čim se vsak boljši grižljej v deželi daje tujcu. S tem se hoče opravičiti ono nasprot-stvo za gospodarsko delo v deželi, ker se tako delo povsod drugod podpira, pri nas pa kar mogoče zavira in obtežuje.
Na ta način se ne dela sprava mej narodi, na tak način se ne dela za prospeh države, katere blagor in veličina sloni na zadovoljnosti vseh narodov avstrijskih. Kdor tako postopa, njemu so vbo državniške modrosti še — španska vas. Tukaj je vir onega nepremostnega nasprotja katoliško-narodne stranke nasproti vladajočemu zistemu v deželi.
Toda tak zistem izvrševati bi bilo nemogoče, ko bi zastopnik deželne vlade ne imel svoje opore pri naših narodnih političnih nasprotnikih. Krivda odgovornosti za neznosne krivice, ki se gode slovenskemu narodu, zadeva v velikem delu slovensko liberalno stranko, ki je v zvezi z Nemci in nemskutarji in tvori ono umetno večino v deželnem zboru, na katero se naslanja zastopnik deželne vlade pri svojem nastopanju.
»Narod« to sam priznava v sobotnem članku »Zveza z Nemci«, ko piše: »Naša oportunitetna politika nam ne donaša tistega sadu, ki bi ga smoli pričakovati. Na nas leži pač odij te zveze z Nemci. Koristi, ki jih ima ta zveza za našo stranko, niso primerne, pač pa se ta zveza izkorišča celo v zahrbtne naskoke na našo posest. Vsa to pa Bili k premišljevanju."
To priznanje liberalne stranke je značilno in potrjuje vse, kar smo mi vedno pisali proti tej zvezi.
„Narod" je prisiljen po javnem mnenju svojih somišljenikov tako pisati, toda ako hoče v resnici kaj doseči, ne sme takih člankov naslavljati „Z dežele« in s tem odgovornost za take članke odvaliti od voditeljev liberalne stranke v Ljubljani. Vodstvo liberalne stranke mora izvajati dejanske posledice, tedaj bo taka pisava opravičena, in ne bo le
XXXI
pesek v oči boljšim somišljenikom liberaloe stranke.
Zadnji kričeči dogodki zopet kažejo, kako liberalna stranka pada iz zagate v zagato, ker je ostavila zastopanje koristij celokupnega slovenskega naroda in služi le osebnim nazorom in interesom posameznikov.
Zato pa mora biti naša borba tem intenzivnejša in tem previdnejša, ker za sedaj žal le katoliško-narodna stranka visoko dviga zastavo našega naroda in se na celi črti bori za njegova prava.
Hamlet nekje pravi: Imenujte me instrument kakoršenkoli, da me razglasite, to morete, a z menoj igrati tega — nočete. Skrbimo Slovenci, da tudi mi, ča tudi smo žal razglašeni, v usodnih trenotkih odločno pokažemo, da se z nami brez kazni no bo igral nihfie!
Pripravljen biti, dostavlja Hamlet, to je vse!
Državni zbor.
Dunaj, 9. junija Makedonsko vpraSanje.
Poslanec Klofač je danes vložil svoj že davno napovedani nujni predlog, ki se glasi:
»Z ozirom na jako vznemirljiva poročila, ki prihajajo z Balkana in morejo vznemiriti prebivalstvo države, zahteva zbornica, da vlada parlamentu predloži jasno -informacijo o avstrijski politiki na Balkanu. Zbornica dalje zahteva, naj vlada pojasni, zakaj se ne varujejo dogovori berolinskega kongresa in zakaj ni Avstrija od leta 1878 ni-česa Btorila, da bi se bili izvršili berolinski dogovori glede Makedonije.«
Predlog sam na sebi je umesten že z ozirom na sedanje dogodke v Makedoniji, ker ne samo delegaciji, marveč tudi parlament ima pravico, da mu vlada pojasni, zakaj so n. pr. avstrijske vojne iadije šle gledat na solunsko uro. To je običajno v vseh parlamentih, pri nas v Avstriji pa je vnanja politika omejena le na delegaciji, ki se sni-deta enkrat na leto. Iz tega razloga so nujni predlog podpisali tudi neknteri jugoslovanski poslanci.
Toda gospod poslanec Klofač je predlog utemeljeval ravno v nasprotnem smislu.
LISTEK.
Razstava umetnoobrtnih predmetov v „Mestnem domu".
Kakor Bmo svojim čitateljem že naznanili, je te dni (do 15. t. m.) odprta razstava umetno-obrtnib predmetov v »Mestnem domu« v Ljubljani. Razstavne objekte je poslal c. kr. avstrijski muzej z Dunaja v ta namen, da seznani naše obrtno in drugo občinstvo z moderno strujo umetnega obrta, bodisi glede tehniške izpeljave, bodisi glede vnanje oblike. Med modernimi izdelki pa se nahaja nekaj starejših predmetov, da obiskovalec lahko primerja razne dobe, njih posebnosti in vrline.
Razstavljeni objekti so mnogoštevilni in obsegajo keramične, kovinske, lesne in tekstilne izdelke. Zraven se nahaja mnogo risb iz obrtnih šol in dokaj stavbinskih načrtov, z večine angleškega izvira.
Predmeti so izšli iz raznih svetovno-znanih delavnic na Dunaju, v Parizu, Londonu in na Laškem, deloma pa so bili iz-gotovljeni v različnih strokovnih šolah v
. y /
Avstriji, v prvi vrsti na umetnoobrtni šoli na Dunaju.
V lažjo orijentacijo hočemo v naslednjih vrsticah obiskovalca razstave opozoriti na važnejše predmete in navesti nekatere zanimivejše podatke.
Keramični objekti so najštevilnejše zastopani. Osobito vidimo veliko vaz raznovrstne oblike in vnanjosti. Vse izvirajo iz novejše dobe, pričenši z I. 1870. Ker ima vsaka stvar listek poleg sebe, na katerem je povedana tvrdka, ki je predmet izdelala, se obiskovalec lahko pouči o izviru. Našel bode, da so v prvi vrsti dola svetov-noznanih tvrdk, kakor Francozov L. Hedonin, Clement Massier, Utzschneider & Čo., Bou-lenger & Co., nemških tvrdk H. Mutz, angleških Martin in Brothers, Wil). Anlt; nadalje nekateri izdelki dunajske umetnoobrtne šole, osobito pa strokovne šole za keramiko v Teplicah na Češkem.
Poleg vaz stoje različne druge posode, vrči, sklede, skledice, rožnice i. t. d., zopet od mnogih pripoznanih tvrdk, n. pr.: Minton, Doulton, Castellani v Rimu, Zsolnay v Pe-čuhu, St. Vallier, W. Morgan & Co. i. t. d. — Izdelki so iz raznih vrst porcelana, fa-janse, majolike, glino, kamenine i. t. d. Vsi se odlikujejo po svojih vnanjih prevlakah in dekoracijah. Glazure so časih tako krasne,
da jih mora tudi oni občudovati, ki sicer nima Bmisla za to strujo umetnega obrta. Tu opozarjamo osobito na razne kovinsko-sijajne glazure, ki reprezentujejo vrhunec sedanje tehnike. — Ako končno omenimo še raznih ploč za oblaganje sten in tal, tako-zvani »fliii", smo s tem predočili glavne predmete tega oddelka.
Kovinski objekti kažejo najprej nekaj figuralnih proizvodov, med temi celo figuro kosca, figuro sejalca, obe od prof. Kuhne, moško podobo s čapljo, vsi od medene bronoyine. Krasne so razne posode s figuralnimi okraski, kakor p e p e 1 n a žara z žensko figuro od V. Valgrena v Parizu, cvetličarica (deklica-cvetka), srebrni vinski vrč z žensko figuro kot držalo od Božidara Pogačnika, vaga z žensko figuro kot držalo cd G. Finka; krasni relief: Alegorija sreče od P. Breithuta, izdelan v srebru in zlatu na ploči od nefrita; lepa dela v e m a j 1 u, kakor sv. Barbara (v Grisaille tehniki), krst sv. Štefana, triptihon itd. Poleg teh premnogo predmetov za prak-tiško porabo iz brona, medenine, železa, bakra, srebra in zlata. Tu imenujemo razne svečnike, tintnike, žardinijere, vrče, košarice, skledice, med njimi ena srebrna in z emaj-liranim pavovim perjem okrašena, bonboni-jere, krožniki, srebrne žlice, zaponke, broše,
nožički itd.; vratna kladiva, razni okovi za vrata, omrežje, svetila za električno luč, meden lestenec, bakreno orodje za kurivo, medena kaseta, bakreni krožniki s figuralnimi in cvetličnimi okraski itd. Izdelki izvirajo zopet iz raznih inozemskih in domačih delavnic. Zastopane so angleške firme Morris, Elkington, Benson et C, Harwey in Gore, Guild of Handicralt, Montagne, Fordjam, Liberty; pariške tvrdke V. Valgren, L' art nouveau, Cardeilbac, Keller, H. in L Fon-taine, Peumet in Selmersheim, Christcfia; nemške delavnice Valter Elkan v Berolinu. Združeno delavnice v Monakovem; nadalje razni atiljeji na dunajski umetno obrtni šoli, državni obrtni šoli Lvovu in Inomostu, strokovne šole v Galloncu, Mixdorfu in Kraljevem Gradcu.
M e b 1 j i so v prvi vrsti zastopani s nekaterimi kopijami starejših del, potem pa z angleškimi modernimi deli, osobito stoli in fotelji. Tudi nekaj avstrijskih izdelkov je vmes. Opozarjamo na kopije gotiške omare iz 15. stoletja po originalu v Musee cinquante naire v Bruselju in gotiške omare z železnimi okovi, tudi iz 15. stoletja; angleškega bufTeta iz leta 1603 s ženskim reliefom in bogato ornamentiko. Poleg teh razni moderni angleški stoli, zofa, fotelji, priprosto in gladko likani, deloma tudi z
Očital je namreč avstrijski vladi, da je ona zanetila vstajo v Besni in Hercegovini in da so tudi sedaj nemiri v Makedoniji le delo avstrijskega ministerstva za vnanje posle. Sodim, da bi mnogi poslanci, ki so predlog podpisali, preklicali svoje podpise, ko bi preje čitali Klofsčev rokopis. Recimo, da je Avstrija provzročila vstaji v Bosni in Makedoniji, petem bi avstrijski, še manj pa slovanski poslanec ne smel grajati tega koraka. Brez vstaje v Bosni bi bila dežela če danes v turški oblasti. In ako bi Makedonci mirno prenašali turško nasiistvo, čakali bi še stoletja na reformo. Nesmisel je torej z avstrij skega stališča zahteva, da naj naša vlada mirno gleda mesarsko klanje na Balkanu in kako si tuje države osvajajo dedščino tur škega sultana.
Skratka: Predlog kot tak je umesten, toda utemeljevame poslanca Klefača je stvari le škodilo Klcfač je sicer le čital dve uri neki rokopis, ki bi ga mogel tolmačiti v Belemgradu ali Sofiji poslanec, ki sama o Veliki Srbiji, oziroma o Veliki Bolgariji brez ozira na Avstrijo in Rusijo. Predlcg Klofa-čev je bil torej le sredstvo, da bode tiskana knjiga, ki bi bila inače v Avstriji morda prepovedana.
Izmej jugoslovanskih poslancev je govoril edini vitez Vukovic, ki je utemeljeval dodatni predlog, naj vlada pojasni, ali ima kaj vpliva na avstrijsko vnanjo politiko. V ostalem je Vukovic govoril v smislu predloga.
Dr. pl. K o r b e r je takoj odgovoril, da so poklicane rešiti balkansko vprašanje one države, ki so 1. 1878 podpisale berolinski dogovor, v prvi vrsti pa Avstrija in Rusija. In ravno ti dve državi sta v zadnjem času glede Macedonije storili skupne korake, ki utegnejo glede reform imeti dobre vspehe, Sicer pa ima avstrijska vlada vedno priliko, da dobiva natančne informacije glede vnanje politike grofa Goluchowskega. (Nemški poslanci ostentativno ploskajo.)
Oglasil se je tudi posl. Glockner, ki s svojimi govori vedno vzbuja mnogo veselosti. Kot nemški poslanec je Klofača oponašal, da je govoril v protislovanskem smislu, ker ravno slovanska desnica je svoj čas proti nemški levici glasovala za okupacijo Bosne in Hercegovine. Tedaj je nemška levica storila taktično napako, ki se je pozneje zelo maščevala.
Posl. S t e i n pa je »zafrkaval" Glock-nerja, ki je govoril o »podanikih", ker nova doba pozna le proste državljane. Konečno je še posl. F r e s 1 pravil to in ono o slovanski politiki in nemški obstrukciji. Za nujnost predloga so glasovali le češki in jugoslovanski poslanci, nujnost je bila torej odklonjena in Macedonija rešena!
Hrvatski dogodki.
Začetkom današnje seje je posl. Biankini sprožil vprašanje glede hrvatskih nemirov. Naglašal je, da se nemiri takoj poležejo, ako odstopi ban grof Khuen-Heder-vary. Včerajšnji listi so zopet poročali, da sta se v nedeljo dva eskadrona dragoncev odpeljala iz Maribora v Zagreb. Proti temu moramo odločno ugovarjati, da se zlorablja skupna armada.
Predsednik opozarja govornika, naj se omeji na vprašanje.
Biankini pa odgovarja, naj predsednik opozori ministra za deželno brambo na njegovi dve interpelaciji. Najboljši odgovor bi bil, ako se iz Zagreba odstrani Gesslerjev klobuk.
Kvotna deputacija.
Danes je avstrijska kvotna deputacija dobila pismen odgovor od ogrske. Ogrski poročevalec dr. Falk naglaša, da tudi Ogri
žele gotovo merilo za določitev kvote. Ker pa vlada tej želji ne more takoj ugoditi, zato vzdržuje svoj sklep z dne 14. maja 1900.
Drugo stališče pa zavzema avstrijska deputacija, ki predlaga kvoto le ca eno leto. Ogri pa s tem predlogom niso zado voljni, ker menijo, da že sedaj preveč (?) prispevajo k skupnim državnim treškom. Ako avstrijska deputacija ne prekliče svo jega sklepa in ne določi kvote za 10 let, hočejo Ogri znižati Bvoj prispevek od 34-4 % na 33 49%, torej približno za 1%.
Glede tretje točke, da naj se namreč čisti carinski dohodki ne uporabljajo v prvi vrsti v pokritje skupnih državnih stroškov, odgovarja ogrska deputacija, da temu ne privoli Jutri ima avstrijska deputacija j zopet sejo, da določi odgovor. Skoraj go- !! tovo razveljavi svoj zadnji sklep in dovoli j kvot") za 10 let.
Prihodnja seja bode v petek.
Nove obravnave.
Govori se, da je vlada hotela in morda še hoče do konca junija v parlamentu rešiti nagodbo s carinskimi tarifi. Danes pa je že 9. junij in niti odseka nista rešila na godbenih zakonov. Torej niti misliti ni, da bi bila do 1. julija nagodba gotova, ne gled^ na obstrukčijo v ogrski zbornici.
Poleg tega pa mora zbornica do 27. junija rediti tudi začasni proračun, ki tudi ne bode rešen v oni seji. Čas je torej kratek in drag, zato bode vlada prisiljena s strankami pričeti zaupne obravnave, da delo pospeši. Sicer že strašijo s § 14. in celo z novimi volitvami. Todi te pretnje več škodijo, nego koristijo. Paragraf 14. je že znan gost in nove volitve bi gotovo ne zboljšale parlamentarnih razmer. Kar je nujno potrebno, je, da vlada napravi premirje mej strankami. Premirje pa je mogoče potom kompromisa raznih zahtev.
intarzijami na slonilih. Zastopan je slog slo-večega angleškega reformatorja na polju arhitekture in pohištva, Chippendale-a empire slog, slog Luis XVI. in moderna struja, zadnja z dvema velikima omarama s steklenimi vratcami od znane moderne risarice Elze Unger na Dunaju. Sploh so dunajske tvrdke precej številne n. pr. Portois in Fix, b. Ja-ray, Michel, °acher itd. Zraven njih angleške firme Morris, Shoolbiead et Co., Gillon et Co., Maple et Co., in Herpood Br. et Co., v Novem Jorku. Tudi tu so razna šolska dela iz avstrijskih obrtnih zavodov; izmed teh del naj posebno omenjamo pečni zastor z intarzijami po načrtu Flatscherjevem na Dunaju.
Poleg mebljev j a par pletenih foteljev, na katerih Be izborno sedi in sloni. Narejeni so na c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaji.
Tekstilni oddelek inr.a veliko število izborno barvanih pavolnatih k r e t o-nov ingobelinskih tkanin angleškega in francoskega izvira, nekaj pa tudi od tvrdke Ph. Haas na Dunaju. Raznovrstni pliši, prevlake za meblje in dekoracije, namizni prti, miljeji itd., kažejo sedanje stanje dotičnih tehnik. Najbolj pa se odlikujejo čipkarski izdelki. Zastopani so sicer v malem številu, a ti so na-
ravnost krasni. Ovratnik s šmarnicami, robec, ficku, čipka s cipresami in čipka s cvetkami — vse izdelano na c. kr. centralnem čiparskem kurzu na Dunaju, — pričajo, da smo danes glede čipk v naši državi pač na prvi stopnji 1
Ako končno še omenjamo, da je tudi nekaj šolskih risb izpostavljenih, ki naj kažejo, kako se danes vrši pouk o umetno-obrtnem risanju in ako opozarjamo na mnogoštevilne liste, ki predstavljajo večinoma v narisih angleške vile in njih pohištvo, smo v skromnih potezah nekoliko očrtali obseg razstave. —
Marsikateri predmet sega morebiti za naše težnje in razmere malo predaleč, a razstava kakor taka mora vendar dati obrtniku in občinstvu mnogo važne pobude in dokaj motivov, ki bodo blagodejno vplivali na naš obrt. Zategadelj bodi obisk razstave vsem razumnim krogom najtopleje priporočen.
Slednjič naj nam bode dovoljeno pripomniti, da si je za prireditev razstave stekel največ zaslug ravnatelj g. Ivan Š u b i c, ki je tudi uredil razstavo s pomočjo OBobja učiteljskega zbora c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani.
Zadnji sklep avstrijske kvotne deputacije
daje avstrijskemu časopisju povod za razno- ! vrstna razmišljanja. Sicer je vse edino v sodbi, da Bklep sam na sebi nima prav nobenega praktiškega pomena, ker se itak do 1. julija mej obema državnima polovioama ne doseže potrebno sporazumljenje, marveč bo moral zopet vladar za eno leto določiti kvoto, toda vkljub temu mu ne smemo od rekati posebno važnega pomena. Sklep kvotne deputacije, naj se sedanja kvota podaljša le za eno leto, je dokaz, da avstrijske stranke v svoji večini obsojajo sedanji položaj na Ogrskem in da nočejo z onimi elementi, ki izpodkopujejo temelj državne celote, imeti nikake skupnosti. V podkrepljenje tega dejstva je pa deputacija še sprejela resolucijo glede ohranitve in varstva skupnih naprav. Ta sklep je očitna demonstracija proti ogr-skim opozicionalnim strankam in je kvotna [ deputacija z njim nekako podčrtala to, kar je zapisala v prvem delu sklepa. Madjari store pametno, pravi neki list, če ne precenjujejo vrednosti in važnosti te demon stracije, in naj se zavedajo, da ima tudi avstrijska potrpežljivost svoje meje. — Zanimivo pa je, kako se nekateri dunajski polo-ficiozi boje, da se Madjari ne bi preveč prestrašili in zbali posledic tega sklopa. Pišejo namreč, da imamo opraviti le z nekim «lu-čajem, ter da se sklep deputacije brezdvomno reasumira in izpremeni! Čemu neki! Za pri-
hodnje leto itak nima pomena^ pozneje je pa zastopnikov avstrijskih davkoplačevalcev najsvetejša dolžnost, da ne privolijo več tako visoke kvote. S takim nsmigavanjem kot zgoraj, se pa daje le Madjarom nov, nam silno kvarljiv pogum.
Madjari v Kini.
V Tientsinu na Kitajskem si je, kot znano, pridobila naša monarhija košček zemlje, ki je torej skupna last obeh državnih polovic. Toda Madjari si, kakor vedno in povsod, prisvajajo tudi v tem delu večje ali vse pravice in ga znajo izkoriščati na svoj način. Reška kreditna banka s sodelovanjem ogrske ustanovi namreč ondi podružnico , katera naj pospešuje ogrsko trgovino v vzhodni Aziji! In že ta mesec odpotujeta tja ravnatelj reške kreditne banke, Artur Stein-acker, in pa odposlanec ogrske splošne kreditbanke, Emil Mauthner, da uredita stvar. Istodobno odpošlje madjarsko podjetje Ganz & Co. svojega višega inženerja Gezo Szuka v Kitaj, da si pridobi terena za ogrsko železno industrijo in stroje. Vsi ti odposlanci pa so dobili specijelna priporočila od ogrskega trgovinskega ministra in p a o d skupnega ministra za — vnanje stvari (!!!) Kaj pa naša polovica? Kaj pa skupna banka, ki čuje na ime „avstro-ogrska banka"?! Za to že ni več prostora, ker je ta „settlement" premajhen in mad-jarska polovica prevelika!
ljudsko učiteljstvo v Italiji.
Ljudski učitelji v Italiji so slabo plačani. To pravijo sami, in to jim tudi drugi verjamejo. Verjame jim celo učni minister Nasi. Ta jim hoče zdaj zboljšati njih gmotno stanje, in to bi stalo za enkrat 8,000.000 lir. Tudi tu se posamezne stranke poganjajo za učiteljsko agitatorično moč pri volitvah. A z ozirom na ljudstvo bi si vsaka stranka trikrat premislila, predno bi glasovala za zvišanje davkov. Saj italijanski kmet že zdaj več noče duvkov plačevati. V južni Italiji in v Siciliji so mnogi kraji, kjer so davki že daleč zaostali. Ljudje pravijo : Ubijte nas! Plačevati ne moremo.
Zato hoče zdaj učni minister ljudske šole razdeliti na dva dela:
Prvi del ljudskih šol bi bil za vse otroke, ki hodijo po pet let v šolo in potem nečejo ali ne morejo zaradi uboštva obisko vati nobene šole več. K tem šolam bi bili obsojei i večinoma delavski in kmečki otroci. Ta šola bi bila torej začetek in konte ljud-Bke izobrazbe.
Poleg teh bi bile druge ljudske šole za one otroke, ki hočejo pozneje obiskovati gimnazije ali tehnične šole. Za obiskovanje teh šol bi morali starisi plačevati posebno šolnino, med tem ko bi prve vzdrževala država sama. In iz te šolnine, ki bi bila prostovoljna — to se pravi: prostovoljno izbrana, a potem tudi prisilna, bi se učitelj-stvu zboljšale plače.
To ja vsekako nekak izhod iz zagate, a najbrže bo neizvršl iv. Kako se naj pa izvedejo take dvojne „ljudske" šole? Kateri oče ne bi svojemu otroku, ko ga da v šolo, rad odprl pot do boljšega kruha ? Ali bo ljudstvo zadovoljno, če se mu reče : Dajte svoje otroke v šolo, ki se plačuje z vašimi davki, ampak potem ne morejo vstopiti več v nobeno šolo ? Samo tisti bogati stariši, ki morejo plačevati šolnino, bodo mogli svoje otroke šolati še naprej! Kako se bo izvršila ta dvojna šola po posameznih krajih? Kako se bo učiteljstvo razdelilo v dve vrsti?
L udstvo bo moralo nastopiti proti temu in gotovo bodo socialistični in republikanski elementi najodločneje proti temu, da se proletarskim otrokom za vedno zapre pot k daljni izobrazbi.
Na ta način se učiteljsko vprašanje po naših mislih ne bo dalo rešiti.
Potovanje ruskega carja v ltim.
Ruski car Nikolaj namerava v bližnjih dneh potovati v Rim na obisk italijanskega kralja in obišče menda tem povodom tudi svetega očeta v Vatikanu. To vest pozdravljajo vsi italijanski oficiozni listi, le socialnim demokratom nikakor ni prav, da pride v Rim ruski absolutist. Njih zastopnik v italijanskem parlamentu, znani Morgari, je v svojem tozadevnem govoru rekel mej drugim: Naznanite v Petrograd, da socialisti ne maramo, da pride v Italijo ta absolutist in zatiralec vsake svobode. Dalje je govornik kazal na Sibirijo ter v ime svojih tovarišev izjavil, da prirede ob carjevem dohodu burne demonstracije. — Tej izjavi oporeka vse treznomisleče časopisje. Izjavlja pred vsem, da car ni oni, ki vzdržuje absolutizem in despotizem, marveč je to stroj, v katerem deluje neštevilno koles. V sedanjih razmerah car sam niti ne more premeniti tega zistema. Sioer je pa car že opetovano pokazal svoje naziranje, posebno tedaj, ko je dal iniciativo za mirovni kongres. Kar se pa konečno tiče Sibirije, naj Italija, »pro-svitljena«, kot malokatera država, svoj »Do-mioilio Coato«, Francija pa svojo »Cajeno«, odpravita, potem naj se še-le isto zahteva od Rusije.
Državnozborske volitve v Nemili.
Prihodnji teden, in sicer 16. t me«., se vrSe, kot znano, v Nemčiji splošne volitve za nemiki državni zbor. Za 897 mandatov Be poteguje nič manj kot 1424 kandidatov, ki pa vkljub kratkemu času niso povsodi še definitivno nastavljeni. Največ je seveda so-cialnodemokraških kandidatov, namreč 394; njim slede po številu nacionalni liberalci s 178, centrum s 161, svobodomiselna ljudska stranka s 112 in nemški konservativci s 111 kandidati. Antisemiti kandidirajo v 41, Poljaki v 35, kmečka zevza v 39 okrajih. Poleg tega je so večje število kandidatov manjših strank in strančic. Primeroma z največ kandidati bo pa zmagal centrum, dočim socialna demokracija niti z desetino kandidatov ne prodre.
Nemčija in Anglija v Kanadi.
Pretkani Angleži so si pred nekaj časom znali izposlovati, da dovoljuje Kanada vsem angleškim izdelkom 33'/s odstotni carinski popust. To pa Nemčiji, ki je seveda ondi tudi interesirana s svojim izvozom, kajpada ni bilo všeč in zahtevala je zase enakih olajšav in ugodnosti. Kanadska vlada ter v nje imenu Landsdoivne in Chamberlain so opetovano zavračali to nemško zahtevo, ki ni v ničemur opravičena in ki se tiče olajšav, ki jih dovoljuje vlada popolno svobodno. Ker pa v Berolinu niso navajeni, da bi jim kedo ugovarjal, so nastopili enostavno z grožnjami. Zapretili so, da naleze na kanadske izdelke ki prihajajo v Nemčijo, kazensko carino, • ako jim Kanada ne dovoli zahtevanih ugodnosti. Kajpada je ta grožnja provzročila pri Kanadcih le porogljiv nasmeh, ko bo pogledali v statistiko izvoza. Nemčija izvozi v Kanado za blizu 24 milijonov mark, Kanada pa v Nemčijo le za pet milijonov. Eksport Nemčije v Kanado je torej skoro petkrat toliki kot oni Kanade v Nemčijo in Kanadci bi prav nič ne pogrešali nemškega trga, mej tem ko bi imeli Nemci občutno škodo.
Iz brzojavk.
Gališki deželni maršal, naslednik grofa Potockega, postane v kratkem grof Stanislaj Badeni. — Položaj na Ogrskem. Opozicija hoče na vsak način pričeti s tehnično obstrukcijo. Grof Apponyi si prizadeva, da jo odvrne od tega koraka, češ, da se itak v najkrajšem času pojasni parlamentarni položaj. Vest o odstopu Szel-lovem se trdovratno vzdržuje. — Bosanska deputacija na Dunaju. Držav, finančni minister Kallay je priredil včeraj bosanski deputaciji, došli na Dunaj, obed, katerega se je udeležilo več sekcijskih načelnikov, dvorni svetnik Szallay in okrožni predstojnik Rukavina. Danes zjutraj se je deputacija povrnila v Bosno. — Chamberlain odstopi. Londonski listi vedo poročati, da (Jhamberlain poda ostavko, ker njegova carinska politika izgubiva vedno več tal. — Ruski vojni minister na Japonsko. Vojni minister Kuropatkin je iz Vladovostoka odpotoval na Japonsko. Namen potovanju še ni znan. — Buri proti tujcem. Postavodajalni zastop v Pretoriji je odrekel volivno pravico v obč. zastope vsem tujim državljanom in črncem.
Velika narodna svečanost v Mariboru.
M a rib o r, 7. junija. I.
Narodna slovenska društva v Mariboru so sklenila, prirediti letos v tukajšnjem »Narodnem domu" svečanost, katera naj prekosi VP3, kar je videlo do sedaj v tem oziru slovensko občinstvo v Mariboru. Slovenci v Mariboru, kojih naroden položaj je za slovenski btajer in sploh za ves narod največje važnosti, so že večkrat priredili velike in prekrasne svečanosti. Med najlepšimi je bila slovesnost na čast sv. Cirilu in Metodu leta 1863, pri kateri je bilo zbranih nad 5000 navdušenih Slovenk in Slovencev, proslavljajo tisočletnico plodonosnega prihoda slovanskih apostolov v naše kraje. Ganljiva je bila slovesnost pri odkritju Slomškovega spomenika v stolni cerkvi leta 1878, istotako ob stoletnici Slomškovega rojstva leta 1900.
A le-ta letošnja narodna svečanost naj nadkriljuje v svojem obsegu in v ovoji lepoti vse svoje prednice! Zakaj ? Zato, da bi mariborski Slovenci javno pred svetom pokazali, da napredujejo, da so si vedno svesti vzvišene narodne dolžnosti in da stoje zvesto na narodnem braniku. Obenem pa je bil njihov plemeniti namen, prirediti svečanost, da bi se njen č i s t i g m o t e n d o b i -ček podaril v podporo preko-ristne družbe sv. Cirila in Metoda.
V tem rodoljubnem namenu so se zje-dinila mariborska narodna društva: obojna
Priloga 13Q. štev. »Slovenca" dn6 lO. junija 1903.
podružnica st, Cirila in Metoda, a 1 o v a n s k a £ i t a 1 a i o a, delavsko pevsko društvo »Maribor* in športno društvo. Nad dva meseca trajale so obširne priprave, z velikim trudom so se morale premagati obilne težave, ki so se gromadile proti prireditvi tako obsežne svečanosti. A vztrajnosti, požrtvovalnosti in oduševljenosti neumorno delavnih načelnikov omenjenih društev, pred vsem pa vsega priznanja vredni vnetosti nekaterih gospej in gospodičin se je posrečilo, to častno nalogo res lepo izvr šiti. Častite dame so nabrale bogato zalogo jedil in pijač, tudi v denarnem oziru so bili prispevki zelo obilni. Z združenimi močmi in nerazrušljivo slogo se da pač vse doseči!
DaneB je v »Narodnem domu« kaj živahno gibanje. Iznad visokega poslopja vihra-rata velikanski zastavi: cesarska in slovenska. Ogromna množca ljudstva iz vseh slojev, iz mesta in okolice, ogleduje si mnogovrstne priprave. Vse se čudi umetnemu ukusu, s katerim so dovršene stotere zanimivosti. Takoj pri vhodu je »muzej«, v katerem so na ogled raznovrstne starine iz vseh dob in iz vseh krajev kulturnega napredka. Vrt je obdan od vsakovrstnih paviljonov: tu se pro dajejo slaščaiiie, tam se toči najboljša kapljica štajerskih vin; tu ti ponujajo dišeča jedila, tam zopet te vabijo k nakupu ličnih razglednic; nasproti od verande pa se dviguje velik oder, ki je pripravljen za pevski zbor. Vodomet je usahnil, a na njegovem meBtu sto|i z zelenjem in narodnimi zastavami okrašen oder za godbo. Pod odrom za pevce je »zverinjak«, kjer so pa živali zelo pohlevne, a vsled glasne reklame podjetnega imejitelja se obiskovalcev v tem paviljonu kar tare.
V	prvem nadstropju je kavarna, fino opravljena; dame v dražestni ruski ncši so nevtrudljive postrežnice mnogobrojnih po-setnikov.
V	drugem nadstropju je vrlo »Planinsko društvo« iz Ruš priredilo
—	planinsko kočo; v njej vlada ves čas pravcato planinsko veselje. Prihod je posnet po potu na Triglav, na levi in desni so planinska znamenja, pred vhodom pa stoji med zelenim smrečjem prelep križ. Trumoma hite obiskovalci k temu paviljonu, in ni jim žal, kajti prekrasno je bivati vrh planin, posebno, če se na nje tako lahko pride.
Tudi podzemeljski prostori »Narodnega doma" so se uporabili; tam poleg kleti je
—	»Pekel", pa ne v trpljenje, temveč v razveseljevale, kjer dobri duhovi postrežejo z najboljšimi okrepčavami.
Se nekaj. Tam, kjer je navaden vhod, je bajno vravnan šotor — čarovnice, ki razlaga mnogoštevilnim radovednežem vsako-jake skrivnosti.
Ves »Narodni dom" je preoblečen; v taki obliki se svojim obiskovalcem še ni kazal.
Priznati se mora. da so vse priprave stale mnogo, mnogo dolgotrajnega truda. A v vsem je poznati eno vodilno misel, ki jo je imel pripravljalni odbor: prirediti slovesnost, ki bo prijala razumništvu in pripro-stemu ljudstvu in bo na tak način predo-čevala lepo slogo vseh narodnih krogov.
GoBtov s« je zbralo nepričakovano veliko število. Ob treh popoludne bil je napovedan začetek. Takrat je bil že popolnoma natlačen vrt; kako smo se pa še-le začudili, ko smo videli toliko gostov po prihodu po-poludanskega brzovlaka dohajati. Kmalo je bilo polno tudi prvo in drugo nadstropje v vseh prostorih. Bdita pritožba, ki je bila slišati, se je glasila: prostora ni. Vsa čast vrlim okoličanom, ki so v tolikem številu prihiteli v svoje središče ! Od vseh strani so se zbrali. Posebno častno so bile zast3-pane Ruše, Hoče, Št. Ilj, Jarenina, Sv. Barbara, Kamnica; a tudi daljni kraji: Ptuj, Ljutomer, Ormož, središče, Poličane, Celje in trgi savinjske ter savske doline so poslali mnogo zastopnikov.
Pripravljalni odbor sme biti ponosen na tak nepričakovan obisk. Kar si je želel, to je v polni meri dosegel: združiti v Mariboru vse narodno čuteče občinstvo. Njegov trud je b tem obilno poplačan; a istotako i namen: pridobiti za družbo sv. Cirila in Metoda kak zdaten prispevek.
Oduševljenje med obiskovalci je obče; vse se čuti veselo in ponosno, biti pri tako impozantni narodni svečanosti.
II.
Ob štirih začel se je konoert na vrtu »Narodnega doma«. Bil je jedro vse svečanosti. Otyorila ga je polnošte-vilna „C e 1 j s k a narodna godba« pod osebnim vodstvom spretnega kapelnika g. K o r u n a. Krasno bo zadoneli prvi glasovi iz Smetanove »Prodane neveste«. Burno navdušenje je provzročil Emeršičev potpouri »Iz naroda«; istotako je bila viharno pozdravljenaTillova »Slovanska o ver tura". Godba je igrala ves čas lepo in v splošno zadovoljnost; pri vsaki točki se je kazala visok« izurjenost.
Med posameznimi godbenimi točkami nastopili so različni pevski zbori. Prvi je bil »skupni pevski zbor«, obsegajoč pevke in pevce iz Maribora in oko lice. Vodja mu je bil muzikalično visoko izobražen gospod Vek. Čižek. Brez dvoma je moralo biti za nj zelo težavno, tako vrlo izvežbati velik pevski zbor, so-stavljen iz udov, kateri še niso nikdar skupno prepevali. Vspeh pa je dokazal, kaj se z vnemo in vztrajnostjo lahko doseže. Pevski zbor je rešil svojo nalogo nad vse častno. Forsterjev mešan zbor »Naše gore« in Aljažev možki zbor »T r i g 1 a v« so mo gočno povzdignili navdušenje, ki je vladalo po vsej množ;ci, koja je, vkljub neprijetni stiski, z najvefio pazljivostjo poslušala umetno proizvajanje prekrasnih pesmi. Z dovršeno preciznostjo in s tisto ljubeznivostjo, ki preveva vse slovenske narodne pesmi, pro-tzvel je skupni pevski zbor tri naredne: »Bratci vese l'i vsi«, »J e p a d a v i slanca pala« in .Skrjanček poje, ž v r g o 1 i«. Vrhunec pa se je dosegel s prelepo pesmijo iz Rokovnjafiev v »Črnem grabnu« s spremljevanjem orkestra. Zbor jo je moral ponoviti, občin stvo jo je burno zahtevalo še tretjič. Ob sklepu pa je donela uprav frenetična pohvala gospodu pevovodju; naj mu bode vsaj skromno plačilo za njegov priznanja vredni trud!
Nadalje je nastopilo »Pevsko društvo« iz Jarenine s 25 pevkami in pevci; vodil je isto marljivi pevovodja gospod Č o n č; petje je želo obilno pohvale. Upamo, da ostane društvo mariborskim narodnim prireditvam vedno zvesto.
Priljubljeni vsemu občinstvu so udje tamburaškega in pevskega zbora društva »Maribor«. Za vso svečanost sploh si je ravno to društvo steklo neprecenljivih zaslug vsled delavnosti, energične vztrajnosti in požrtvovalnosti svojih udov. Razume se tedaj, da je bil naatop tega društva tako simpatično pozdravljen in po vsaki točki s takim ploskanjem odlikovan.
Veliko veselje nam je napravilo »pevsko društvo« iz S t. J u r j a na S č a v -nici pod vodstvom dičnega pevovodja gospoda J. B o b i n a. Iskrena hvala vrlim pevkam in pevcem, ki se niso zbali tako daljnega pota, da bi priskočili v pomoč mariborskim narodnim društvom! Posebno ča-stitati pa je vsemu zboru k nastopu, s ka terim je pokazal svoje izvanredne pevske moči in spretno izurjenost.
Okoli pol šestih iznenadil nas je — pa jako neprijetno ! — mal intermezzo, kateri bi bil imel lahko prav hude posledice: hi poma se je namreč spremenilo vreme. Prej je bilo popolnoma ugodno, a polagoma začne kapljati in v nekaterih trenutkih se vlije izdatna ploha. Vrt se izprazni, godba hiti v veliko dvorano, po hodnikih in sobanah pa se, kakor valovje, gibljejo cele trume v nevarni gnječi. A glej, čez četrt ure je nebo zopet jasno, vse hiti v vrt nazaj in z glas nim smehom vso pozdravlja veselo svidenje. Koncert se nadaljuje in svečanost se vrši naprej brez vsakega motenja.
Med tem, ko je en del slavnostnih udeležencev do zadnjega kotička polnil vrt in pazljivo poslušal različne točke tako odlično vspelega koncerta, je drugi del — p a g o-t o v o večji del! — obiskoval različne paviljone, šotore in kolibe. Dame so svoj posel zelo težavno izpolnjevale, tako so bili oblegani njim izročeni prostori. Zanimivi napisi, posebno pa vzorna in ljubeznjiva po-strežljivost gospej in gospodičin je privabila vse polno gostov. Elegantni svet je polnil kavarno, kjer se mu je streglo z vso le mogočo uljudnostjo, a med eleganco bili so istotako z očarujočo prijaznostjo sprejeti pri-prosti ljudje, ki so se takoj popolnoma udomačili ter videli, kako se morajo razumeti, spoštovati in ljubiti različni stanovi našega naroda.
Veselo življenje je bilo pred paviljonom čarovnice, smeha in sladke zabave v obilici. V »Peklu« pa se je razvila živahna ljudska veselica. Kupice so žvenketale, godba je donela, petje se je razlegalo, — ej, na pekel ni spominjalo drugega nič, kakor okoliščina, da so bili ti prostori pod zemljo.
A najveselejše je bilo — to se mora priznati! — gori visoko v drugem nadstropju, kjer so nam postavili naši preljubi Ruša ni planinsko kočo. Cela dvorana bila je vedno polna; že sam ta oddelek je zaslužil v polni meri časten priimek: ljudska veselica. Rušanke in Rušani! vsa čast Vam in hvala; Vi razumete kaj priljudnega in vabljivega prirediti. Rušanke v brhki pohorski noši so neutrudljivo stregle pod milim poveljem Bpretne gospe dr. Go-rišeka; ni čuda, da je bila že ob sedmih popolnoma razprodana bogata zaloga jedil in pijač, in posode, ki so jo Rušani v planinski koči nakupičili. Rušani, Vas se bodo brezdvomno vsi udeleženci prijetno spominjali. Kdaj se zopet vidimo ?
Prihajal je večerni hlad; ne vemo, še kdo raiBli na odhod. Stiska je vedno ista,
nedolžno veselje se nikjer ne kali. Povsod vlada blagodejen mir. in prisrčna zabava. Nikdo ne dela zaprek; hvala Bogu! vbc se vrši v najlepiem redu.
Vsakdo vidi jasen dokaz, da se da med nami veliko doseči v podporo in v narodno probujo, ako smo delavni, požrtvovalni in — složni!
Novice iz Amerike.
§ Proti črncem. Mrs. Lulu IIadjey, bišina v nekem hotelu, ki ni hotela postelje postlati zagovorniku črncev, Booker T. Was hingtonu, je prejela od naroda na jugu doslej 2500 dolarjev. Pozneje je morala prositi policijo pomoči, ker jej črnci pretijo s smrtjo. Prejema tudi zasramujoča pisma od raznih strani.
§ Naši rojaki v Ameriki. Ponesrečil «e je v Enterprise tovarni v Jolietu Ivan Scimac. Padel je pod težko naložen voz. Prepeljali so ga v bolnico sv. Jožefa. Zlomil si je rebra. V tej bolnici se še nahajajo: Joži-f Brelih, Fr. Vardjan, Lovro Ju-ratič, Jurij Majstorovič, Jož. Vic in Andrej Vuje. Jolitski blovenci so imeli dne 24. m. m. v Golobičevi dvorani izborno vspelo ve selico v prid gradbi nove cerkve. — V Chi cagu je umrl Jurij Gorše iz vasi Hrast na Dol. Pred desetimi leti se je priselil iz Jo-lieta. Zapufči vdovo in četvero otrok. V Pueblu so pokopali Fr. Moharja iz Toplic na Dolenj., v Huntingtonu pa je eksplozija plina provzročila smrt Antonu Beju in Fr. Lavriču iz £>t. Lamberta pri Litiji. — V Aldrige Mont. je bil v boju s sorojaki ubit štaj. Slovenec Franc Čeplak.
§ Hočejo šibo v šolo. Ravnatelji newyorških šol želijo, da bi se zopet smelo postavno rabiti šibo proti neposlušnim šolarjem. Napraviti nameravajo tozadevne prošnje do višjih šolskih oblsstij in te prepričati, da je sedanji šolski sistem za nič glede stoterih in stoterih slučajev nepokorščine od strani nepoboljšljivih dečakov, koje so stariši doma izpridili in dali v šolo, kjer ni mogoče več iztrgati zlih nagonov tem paglavcem — iz-vzemši, če se jih seznani z brezovo mastjo ali šibo.
§ Trojno linčanje v Floridi Belo-kožca Amcs Rmdall-a in črnca Daniel Ke-nnedy ja tpr IIanry Goldon-a so linčali v Mulberry. Polk Co., ker so umorili belokožca Barney Bro\vn-a. Ta jo bil na potu domov savratno napaden in po zverinsko mučen in usmrčen. Hudodelce so kmalu dobili v pest in jih brez usmiljenja kaznili za njih nečloveško ravnanje. Oblasti so mirno gledale.
§ Eksplozija. Eksplozija se je pripetila na dvoriščih Nev York t-entral-a, ki je provzročila nevaren ogenj in smrt 9 mož. Osem trupel so že našli in jih spravili s prizorišča, a pogreša se še en delavec, ki je najbrž zasut pod ruševinami.
§ Proti razporočitvam. Rev P^ather Pardow, dalekoznani jezuitbki propovednik, v Novem Jorku, je imel nagovor na letnem zborovanju necega društva in je omeni), da so zadnjič nadškofa Farley a naprosili protestantski duhovniki, da bi se napravila skupna koalicija katolikov in protestantov proti naraščajočemu zlu moralo razdirajočih razpo-ročitev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10 junija.
Napad na »alov. delavsko stavbno
društvo«. Strokovno glasilo vseh prijateljev zadružništva na Slovenskem — „alo-venski Narod" — se je v soboto skopal med drugim tudi na »Slov. delavsko stavbno društvo" v Ljubljani. To društvo deluje peto leto tiho in brez vsakega šuma. Po pravici smemo reči, da je mnogo najmalostnejših društvic več reklame delalo zase v javnosti, nego to socialno, kulturno in higiensko najvažnejše društvo. Vspehov ima ! Nad 700 ljudi prebiva zdravo in po ceni v 101 hišici, ki jih je zgradilo društvo svojim članom. Kakšen more biti povod, da se napada tudi tako delovanje ? Brez dvojbe je seveda en vzrok značaj imenovanega lista, ki kakor črni polž s svojo umazano slino onesnaži vse, kar preleze — tudi najnežnejši mah, tudi najlepše cvetke. A v tem slučaju sodimo, da je nesvestno sedel na lim. btavbno društvo je prosilo notranje ministerstvo večjega posojila po 3%. Politiške intrige so to posojilo zavrle. Vsled tega je društvo Bklenilo, kar je edino pametno, da za zdaj nekoliko počije, dokler si z lastnimi močmi ne pridobi sredstev za nadaljno delo. b 101 hišico sme biti zadovoljno in menda zasluži nekoliko odmora. Ob ti priliki je odbor to udom naznanil in jih hkrati opomnil, naj
vestno zvršujejo avoje dolžnosti. Če bo hotel »Narod« ponatiskovati vsa pisma, kjer kak upnik dolžnika epominja, bo imel obilo gradiva, ki je pa vendar-Ie prepusto in predolgo-časno za politiške liste. To je vse! In to je porabil nekdo, da je napadel društvo, nami-gavaje celo s konkurzom. Njegove opazke mrgole neumnosti. Posebno zlobno govori o društvenem poslovodju Zillerju in o Gostin-čarju. Pokažite nam podjetje, ki bi s tako neznatnimi režijskimi stroški postavilo na leto po 20 hiš ! Vse ni nikdar vBem všeč, zlasti kjer vlada nevednost. Trezen in veSČ presojevalec pa mora visoko ceniti požrtvovalno delo celega odbora in imenovanih dveh mož. S posebno gorečnostjo, a brez vsakega razuma govori o nepokritih dolgovih. Jasno je, da društvo, ki zahteva od člana v gotovini le desetino stroškov za zemljišče in hišo, ne more ostalih devet desetin pokriti s hipotečnimi posojili. Takih denarnih zavodov, ki bi dajali po 9 desetink vrednosti na hipoteke, ni v srednji Evropi. Navadno se dobi 60, v najugodnejšem slučaju 70 odstotkov prave vrednosti. Stavbno društvo je bilo vsled tega navezano ostalo svoto pokrivati z osebnim kreditom društva in njegovih dobrotnikov. Pri ti priliki bodi povedano piscu, da dr. Janežič prej ko slej spada mednje. Osebni kredit — zlasti na menice — je pa drag in združen z raznimi sitnostmi. Zato je odbor želel dobiti državnega posojila in tako konzolidirati opisani viseči dolg; zato je tudi opozoril ude, naj od svoje strani store, kar morejo, ali vsaj, kar morajo. O kaki krizi ne more biti govora. Hišice stoje ; njihova dejanska vrednost raste; njihov d o 1 g se z amortizacijo manjša; vse podjetje je tako solidno, da more le kak idiot govoriti o razpadu. Sodili bi, da bi bila pametnih ljudi dolžnost podpirati taka podjetja, ne pa jih klevetati. O društvenem delovanju in njegovem socialnem pomenu priobčimo kmalu natančno poročilo v poduk in vspod-budo. Danes se pa le z eno resno besedo obračamo na »Narod«: Prav je, da se informirate o stavbnem društvu, toda pred vsem se informirajte, kakšnega značaja je tisti človek, ki vam je napisal sobotne bu-dalosti! Mi ga osebno poznamo in vemo, da ga ne dobite med vsemi p r o p a 1 i m i eksistencami bolj hinavskega, bolj zlobno intrigantskega nego je vaš dopisnik. Pooblaščeni smo izjaviti, da udje stavbnega društva, ki imajo hišice, brez izjeme obsojajo sobotni napad, in prepričani smo, da bo ta napad le utrdil edinost in vzajemnost med njimi. Čeden ni bil! Narodovo uredništvo naj se informira pri ljubljanski policiji o značaju dotičnega človeka; in če mu tam povedo, da je zanesljiv, potem naj še nadalje sprejema njegove dopise o stavbnem društvu. Zvedel bo pa, to mu lahko naprej povemo, da je tak, kakor smo ga mi opisali ; zvedel bo tudi, da mu je ljubljanska policija že zažugala, da ga izžene iz mesta. S stavbnim društvom nima nobene zveze; vžival je le nekaj časa dobrote od nekega društvenega člana. Njegov dopis je izraz njegove hvaležnosti. Tako znajo propalice!
Imenovalo je predseBtvo kranjske finančne direkcije davčnega adjunkta g. Boži-dara Znidaršiča davčnim kontrolorjem in davčnega praktikanta Karola B e s g a davčnim adjunktom.
Za pogorelce v Žuničah pri Črnomlju je včeraj posl. P 1 e i f e r vložil nujni predlog za državno podporo.
S Krka se poroča: Bivši malološinjski upravitelj C. je premeščen v Krk za stolnega vikarja, a ni še prišel na svoje mesto, marveč je prosil začasnega umirovljenja. Župnija M. Lošinj je bila začasno podeljena č. g. Petru Žicu, katehetu na navtiški šoli na M. Lošinju. V toliko naj so popravi zadnja notica s Krka.
— Izlet „ Slovenske kršč. socialne zveze" na Šmarno goro. Na stotine slovenskega kršč. soc. delavstva je bilo preteklo nedeljo na Šmarni gori, na katero ga veže obljuba. Vsako leto bo večje množice, ki romajo 7. junija na Šmarno goro, dokaz naraščajoče zavesti mej nami. Pred Marijinim oltarjem je stal prapor »Slov. kršč. soc. zveze«, poleg zastave društva sv. Jožefa is Tržiča, ki se je pridružilo izletnikom z ve
čjim številom svojih članov. Po cerkvenem opravilu, katerega je opravil »Zvezin« predsednik g. dr. Krek, se je vriila velika ljudska v e a e 11 o a na planinioi. Velika hrvatska zastava je plapolala nad prostorom. Planinica se je skoro napolnila z občinstvom, katerega je pozdravil g. dr. Krek, povdar-jajod, da bo Šmarna gora skoro premajhna postala za naše čete. Jasno oko nam je odprto v bodočnost, ki je naša. V zavesti, da zemlja, na kateri stojimo, je naša, stopamo v boj. Na raznih krajih bo nastopali nato pevski zbori iz Vodmata. St. Vida, (dva: čitalnični in cerkveni), Tržiča, Mengša, in Vevč. Bila je to nenavadna živahnost. Številno občinstvo, mej katerim je bilo posebno tudi mnogo zastopnikov in zastopnic naših društev iz Ljubljane, Medvod, Domžal itd., je pevcem in pevkam navdušeno ploskalo. Izmej delavcev so vstajali govorniki in krepko govorili o svojih težnjah. Vmes je vstrajno vdarjal tamburaški zbor bralnega društva iz Vodmata, katero društvo si je za izlet pridobilo velikih zaslug. Po zelenih travnikih pa se je bil vroč boj s koriandolo. Popolu-danski dež je nekoliko predčasno končal veselico, vendar veselja izletnikov to ni motilo. Po obisku prijaznega St Vida so se izletniki peš in pa z raznimi vlaki vračali v Ljubljano m na Gorenjsko.
—	Knezoškof išče delavcev sa Ameriko. Po deželi razširjajo nekateri govorice, da naš knezoškof išče delavcev za Ameriko in da jim da prosto vožnjo. Vsled tega prihaja v Ljubljano poizvedovat mnogo ljudi. Dotične govorice nimajo seve nobene podlage, kar naj se blagohotno ljudem pojasni.
—	Umrla je v Tolminu gospa Tka Devetakova, soproga c, k. poštarja v Tolminu.
—	Novo pevsko društvo. Na Savi pri Jesenicah se snuje delavsko pevsko društvo »bava.«
—	Drugi avstrijski kongres dobrodelnih društev se je vršil preteklo ne deljo v Gradcu Tekom prihodnjih dni pri-cbSimo o shodu daljše poročilo.
—	Čudne razmere na mariborskem kolodvoru. Od velike slovenske veselice v Mariboru vračajoči se gostje v nedeljo niso mogli dobiti na mariborskem kolodvoru voznih listkov na slovensko zahtevanje. Blagaj-ničanca ni hotela slovensko razumeti. Prišlo je do hrupnih nastopov. Ker niso Slovenoi na slovensko zahtevanje dobili voznih listkov, vpisali so se v pritožno knjigo.
—	S sv. Višarij, 7. junija. V preteklem tednu smo imeli tu na Višarjah izvan-reden obisk. Med drugimi romarji smo imeli čast sprejeti č. g. J. M. Solnce, amerikan-skega župnika iz Št. Paula Minesota. Č. gospod se je zelo zanimal za našo slovensko ! turiBtiko in je tudi dal svoj prispevek za zidanje nove slovenske planinske keče v Za-jezenh, za kar mu bodi iskrena zahvala. Žal, da nismo mogli č. gostu ponuditi isttga užitka, kakoršnega nam ponujajo alovensii velikani okolo sv. Višarij pri prijaznem jasnem nebu. Kajti razen slovenskih orjakov se vidijo tudi vrhovi severnih alp; deževalo je namreč ravno ista dva dni kakor bi iz škafa lilo Po vremenskem opazovanju je padlo 3. in 4 t. m. nad 87 cms dežja, temperatura je dosegla samo -j- 5° C Poleg tega smo dobili tu na Višarjah mladega državljana, gospa našega vrlega in jako spretnega orga-nista je povila dečka, ki pa je kmalu po krstu zapustil ta svet. 2. tek. m je priš'? v prav obilnem številu procesija Gornjega Sta-jerja, ki je letos izjemno imela vgodno vreme, kar je pri tej procesiji zelo redko. Omeniti moramo tudi jeseniško Marijino družbo ki je prišla 3. t. m. v spremstvu č. č. g. g. Ivana Zabukovca, upravitelja in pa znanega pesnika Fran Kralja. Kar pa je nas Višarjance posebno iznenadilo, je bilo njihovo prekrasno vbrano petje pod vodstvom č. gosp. Kralja. Reči moramo, da imajo gorenjska dekleta res izbore" organ za petje. — 6. t. m. pa so prišii Skcfjeločani in Poljanci. Na vrhu hriba, na skali jih je sprejel č. o. Maurus Roiman, in jih pozdravil kot svoje rojake, ter naglašal, da so prišli kot otroci obiskat in počastit svojo mater, katero naj ljubijo in častijo vae dni svojega življenja. Po nagovoru se je pomikala procesija med vbranim petjem proti svetišču Marijnemu. Zvečer je bila pridiga. Drugi dan so vsi sprejeli svete zakramente in potem so se poslovili od Marije gorske; spremil jih je č. g. Josip Dobrove, in jim v prav lepih besedah položil na srce trojna darila, ki jim jih Marija ponuja na pot, namreč vero, upanje in ljubezen. Le s težkim srcem so zapustili višar-sko planino, ker ločili so se od svoje matere, in ločitev pa je vedno težka. Upamo, da nas bodo v prihodnjem letu tudi v tako častnem številu počastili.
—	Nevihta in strela. Zadnjo soboto večer okolu 9. ure pripodila se je čez Vrh in Rovte med gromom in bliskom nevihta, na kar se je kmalu ploha vlila. Med tem je udarila strela in užgala Franc Lekanov hlev na Praprotnem brdu št. 9. Zgorelo je vse, razen živine, ki so jo rešili. Ponesrečil se ni nihče. Gasilno društvo iz Rovt je takoj prihitelo na pomoč s svojo brizgalnico in pod
poveljstvom načelnika župana Franc Kogov-ška lotilo se gašenja. Ogenj so lokalizirali. Škode je okolu 2500 kron. Gospodar je bil zavarovan.
—	Zveza slovenskih pevskih društev. Ustanovna skupščina zvezi na bo v nedeljo, na dan 5. julija 1903 v Ljubljani dopoldne ob pol 10 uri v dvo rani »Glasbene Mat ce« v Vegovih ulicah št. 5, II. nadstropie, kjer se zbero de lega tje imenovanih društev, da si ustanove in izvolijo upravni odbor zveze slovenskih pevskih društev. Doslej je pristopilo zvezi slovenskih pevskih društev 12 društev.
—	Odložena slavnost. Prvo varaž dinsko obrtno delavsko društvo „Napred> je preložilo proslavo 15 letnice svojega ob stanka, ki bi se imela vršiti 29. in 30. t m. na prihodnje leto, ko bo praznovalo tudi bisgoslovljenje svoje nove zastave. Vzrok preložitve je sedanji nemirni položaj na Hrvatskem.
—	Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu (II1/6) v Trnovem, politični okraj Postojna, proti pogc dbi in kavciji 400 kron. Letna plača 400 kron, uradni pavšal 400 K in letni pavšal 378 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na o. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo.
—	Izlet v Škofjo Loko. Piše se nam: Slovensko trgovsko društvo »Merkur* je priredilo v nedeljo dne 7. t. mes popoludanski izlet v Škofjo Loko, katerega se je vkljub slabemu vremenu udeležilo 45 društvenikov. Po dohodu so se podali društveniki najprvo v tovarno za volnene izdelke gospoda Krennerja, kjer so si ogledali stroje in druge naprave v tovarni. Vsa zahvala gre gosp. Krennerju, ki je dovolil stroje v tir izpustiti, da nam je bilo mogoče delovanje posameznih strojev natanko ogledati, kajti s tem nam je bila podana slika izdelovanja sukna in drugih volnenih izdelkov. Iskreno se tudi zahvaljujemo gg. ravnatelju in strojevodji te tovarne za njih trud in prijaznost pri razkazavanju tovarne in strojev. Izletniki so sledili razkazovanju posameznih strojev z velikim zanimanjem. — Po ogledu tovarne bil ie skupni sestanek izletnikov v gostilni pri Gu-zelju. kjer je naS pevski zbor proizvajal pod vodstvom društvenega pevovodje g. Sachsa več krasnih komadov; posebno je ugajalo proizvajanje kvartetov, ki so želi obilo bvale. Tako je v veseli družbi prerano pošel čas bivanja v prijazni Skofji Loki. Pozabiti še ne smemo, da je naš sestanek počastilo s svojo navzočnostjo mnego občinstva, posebno iz trgovskih krogov.
—	»Divji lovec« v Vipavi Pevsko društvo v Vipavi priredi v nedeljo 28. junija Finžgarjev narodni igrokaz s petjem »Divji lovec". Prosi se sl. društva v okolici, da to vpoštevaio.
—	Na korist novega društvenega doma pri Devici Mariji v Polju priredi veselico »Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Devici Mariji v Polju« dne 14. junija ob polu 4 uri popoldne na vrtu »Društvenega doma" v Slapah. Vspo-red: 1. Pozdrav. 2. P. H. Sattner: Za dom med bojni grom 1 Možsi zbor. 3. A. Ned-ved : Naša zvezda. Mešani zbor. 4. Stotnikov sluga. Komični prizor. 5 P, H. Sattner: Pogled v nedolžno oko. Čvetero-spev. 6 D. Fajgelj : Domotožnost. Mešani zbor. 7. A. Keržič :NovizvonnaKr-t i n a h. Selška igra. 8. Narodna. Popotnik. Mešani zbor. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 70 vin., nasled nji sedeži 50 vin., stojišča 20 vin. K obilni vdeležbi vabi odbor. Ker je čisti dobiček namenjen v korist novi društveni hiši, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na sledečo nedelio.
—	Iz Mokronoga se poroča, da nameravajo ondotni trgovci, obrtniki, rokodelci in kmetje v kratkem času sklicati shod, na katerem se bode razgovarjalo o ogromnih davkih, katere naklada od leta do leta vedno večje c. kr. davčna komisija v Krškem, bhoda se vdeleže davkoplačevalci iz Mokronoga, St. Ruperta, Tržišča, Skocjana, Smar-jete in Trebelnega. Kakor se Čuje, bode vde-ležba ogromna shod pa popolnoma nepristranski. Mokronoški davkoplačevalci.
—	Z državne železnice. Pričenši z dnem 14. t. m. se ustavi osebni vlak štev. 912 na progi Amstetten - Ponteba na postajališču Krollendorf, osebni vlak št. 1720 na progi Trbiž - Ljubljana na postajališču Ž i -r o v n i c a. Odhod imenovanega vlaka s tega postojališča je določen na 1135 uro po noči.
—	Potresni sunek se je čutil v soboto, dne 6. t. m ob G uri zvečer pri Sv. Barbari niže Maribora. Smer potresa je bila od jugozahoda proti severovzhodu. Kupice na mizi so žvenketale in ena se je v zgornji smeri prevrnila.
—	Most čez Sočo pri Barki. Most čez Sočo pri Barki je popolnoma končan. Včeraj so se pričeli na njem obtežnji poizkusi.
— Prijet zavarovalni agent. Iz
Trsta poročajo, da so prijeli včeraj opoldne ondotnega zastopnika zavarovalnice »The Mutual« Ant C e r i č a . ki je v družbi istotako prijetega trgovca Al. Grobenoa ogoljufal zavarovalnico za 40.000 K. Zava roval je bolne ljudi ter v nekem slučaju predstavil preiskovalnemu zdravniku nekega povsem drugega moža. O tej zadevi smo tudi mi že nekaj poročali, kar je bilo posebno budo „Narodutt.
ljubljanske norice.
Ljubljanski občinski svet.
Občinski svetniki zopet pri procesiji.
Trnovski župnik g. Vrhovnik je pevabil župana k trnovski procesiji, kise vrši jutri ob pol 5 uri zjutraj. Župan je naznanil obč. svetu, da se on in magistrat vdeležita te procesije, in je povabil k procesiji tudi obč. svetnike. (Molk mej obč. svetniki.) Župan pa ni ostal samo pri tej procesiji in ko je povedal, da je bil pri njem tudi č. g. župnik Rozman z vabilom k procesiji, pričeli so se nekateri obč. svetniki nervozno premikati po sedežih, in ko je župan občinski svet povabil tudi k tej procesiji, takrat se je nekaterim občinskim svetnikom nekaj iz proš-losti obč. sveta zasvetilo in začul se je mil glas dr. Kušarja: „Saj imamo sklep, da se ne vdeležimo nobene procesije."
Župan: „ Jaz smatram tisti sklep veljaven samo za stolnico, sicer pa prosim dotičnega predlagatelja naj pove, kako tolmači on svoj sklep."
Dr. Triller: Jaz sem takrat predlagal, da se sploh nobene cerkvene prireditve, nobene cesarske maše ne udeležimo, dokler ne dobimo od knezoškofa zadoščenja. Tako je tudi umevati ta sklep."
Župan: ,,Jaz pa drugače umevam ta sklep. Zunaj stolnice se jahko udeležimo procesije."
Pri glasovanju je obveljalo županovo umevanje, dr. Trillerjevo je pa propadlo. Končno bo propadlo tudi umevanje, da je nemogoče komu dati zadoščenja za nekaj, kar ni zagrešil.
Nemška izzivanja v Ljubljani.
Kdor bi pričakoval, da se bo občinski svet oglasil proti neresničnim poročilom o „napadu" na ljubljansko kazino dne 24. pr. m. ta se je jako motil, saj je bil šef ljubljanske policije Ivan Hribar tisti, ki je državnemu pravdništvu poročal, da sta pred kazino padla dva strela, katerih pa niti noben redar ni slišal! Tako je Ivan Hribar verjel enostranskim informacijam barona Heina ter baronu Heinu tako pomagal, da je o položaju v Ljubljani zavzel stališče, kakor bi bilo treba že obsednega stanja. Sicer pa bomo o Hribarjevi ulogi državnemu pravdništvu še pisali in pokazali, kako plemenit mož je ta slovenski župan, ki je s toliko strastjo hotel izgrede pripisavati „neki politični stranki", a je že sedaj gotovo, da ni pravo zadel. Župan ljubljanski je bil, ki je dajal izgredom 24 maja pomen, katerega nikdar imeli niso, in tako pomagal Ljubljani prijaznim namenom barona Heina.
Nagrada policiji.
Župan je v včerajšnji seji dejal, da bo se preteklo nedeljo pripetili zopet obžalovanja vredni izgredi ki so pa bili vse drugače naravi, nego oni 24 t m. Policija je imela silno veliko opraviti, bila jo permanentno v službi od 6. t. m. od 2 ure popoludne do 8. t. m. do 3. ure zjutraj. Dasi se mora pri-poznati, pravi župan, da je polioija vestno storila svojo dolžnost, ne dobi hvalj nikjer. Župan pravi, da o policiji ni hvale celo v takih krogih, v katerih bi to bilo pričakovati. Župan predlaga zahvalo policijskim uradnikom in moštvu ter da se policiji določi nagrada 400 K. (Sprejeto)
Razžaljenje cesarske zastave.
Občinski svetnik g. V e 1 k a v r h in-tsrpelira župana : Po mestu se govori, da se je v nedeljo na kazinskem vrtu zgodila ne-Čuvena sramota cesarski zastavi. Trdi se, da so nemški turnarji vrgli cesarsko zastavo na tla injo p o m e n d r a l i. To so storili na tak pro-vokatoričen in demonstrativen način, da so se zgražali tudi častniki. Vpraša, kot častnik v pokoju, katererrfu je sveta avstrijska zastava, ali je to resnica, in če je resnica, kaj misli storiti župan, da bo da cesarski zastavi zadoščenje.
Župan Hribar je nato odgovoril, da je vsled naraščajočega razburjenja preteklo nedeljo v »Zvezdi« zaukazal, da morajo turnarji odstraniti dve velenemški zastavi, ker sta bili ti povod razburjenju. Po dolgih posvetovanjih so pa turnarji sneli najprej cesarsko zastavo, potem mestno in eno velenemško zastavo. Videlo se je, kako je eden branil, da bi sneli tudi drugo vsenemško zastavo. Ni dolgo trajalo, ko se je pomaknila na drogove zopet tudi druga nemška zastava in nato tudi ostale zastave. Nato je župan poslal policijskega svetnika Podgorška na kazinBki vrt,
da z oboroženo silo Bname velenemški z a s t a v i. Ko ste bili sneti ti dve zastavi, mislilo se je, da bodo turnarji prizanesli cesaraki zastavi. Čez nekoliko trenotkov pa trešči nekdo z veliko silo, kakor bi jo strgal cesarsko zastavo z droga; ako so jo tudi pomendrali, se pa ni moglo videti. Turnarji so pa zapeli takoj na to »Die Wacht am Rhein«. Vtis je bil velike protiavstrijske demonstracije, ki bi ne smela b ti pripustna. (Zakaj se ni takoj šlo preiskavat, ako je cesarska zastava pomendrana? Kje so bili detektivi in organi deželne vlade? Opomba ured.)
Župan končno pravi, da on nima nobene moči dati kakega zadoščenja, stvar je c. kr. deželne vlade, če sprevidi, da je društvo prekoračilo svoj delokrog, storiti svoje korake. (Zakaj ni odbor turnarjev preskrbel zadoščenja cesarski zastavi in je ni zopet takoj potegnil na svoje mesto ? Opom. ured.)
Klici: »Kaj pa vojaška godba, ali je ta igraln dalje ?«
Župan: „Ako je igrala dalje, ne vem, ker sem bil silno razburjen.«
Klici: »Igrala je!"
Župan: »To pač vem, da je igrala zopet zvečer pri slavnoBti.«
Občinski svetnik Žužek pravi, da »Laibacher Zeitung« pač govori o »Strasseneksccsse«, ne pove pa nič, kaj se je zgodilo s cesarsko zastavo, pač pa se zgraža nad tem, da so se odstranile vse-nemške zastave. Iz tega se vidi, kako vladni list dela proti slovenskemu narodu.
Od »Laibacher Zeitung« smemo pač zahtevati, da pošteno poroča. (Res čudno, o strelih, katerih ni bilo, je glasilo barona Heina takoj poročalo, o protiavstrijski demonstraciji na kazinskem vrtu pa nič ne ve! Opomba uredništva.) Deželni predsednik naj takih tendencijoznih poročil ne pripušča, saj je tako skrben za mir in red ter je častni občan (!) Ljubljane, in če je Ljubljana zamazana, ie zamajan tudi on.
G. Žužek omenja v karakterizacijo gotovih Nemcev, da so morali v realki v Gradou odstraniti cesarski kip, ker bo ga dijaki onesnažili, in da še sedaj ni kipa ce-Barja, ki je plačal poslopje, na svojem mestu. Govornik pravi, da bi bilo nepristranskih poročil od »Laibacher Zeitung« tembolj želeti, ker nemški listi posnemajo iz nje.
Obč. svetnik Skerjanec:
»Kaj Be bo pa s tistim zgodilo, ki se je ustavljal policijski naredbi sneti zastavo? Ali se le nas toži radi ustavljanja straži?
Klici: »straže so samo za nas!«
Zupan protestira preti tem klicem, češ, da je policija nepristranska, in kara posebno dr. Kušarja, ki hiti klic hitro popravljati. Hribar nato izjavi, da takrat ni bilo nobenega policaja na vrtu, ker so prišli policaji takrat njemu povedat, da turnerji nočejo sami sneti zastave.
Nato je bila debata o tem zaključena. Iz tega sledi, da župan lahko dobi tist) rak rano, o kateri je govoril v predzadnji seji obč. sveta. Rak rana na slovenskem telesu ostane tista stranka ki se veže s takimi Nemci in ki pošlje namestu Slovenca v deželni šolski svet kot zastopnika Blovenske dežele ustanovitelja nemškega »Turnvereina« dr. schalferja. S tako Btranko je treba ravnati tako, kakor se ravna s perečo rano na inače zdravem organizmu!
Knezoškof naj plača!
V razpravo je prišlo poročilo o pobiranju 9'/»odstotne doklade v svrho pokritja ostalih stavbnih stroškov pri cerkvi sv. Jakoba v znesku 36 444 K 28 h. Odsek je predlagal pobiranje teh doklad od 2. julija tega leta. Šentjakobski iupliani so vložili prošnjo, naj bi ta znesek plačala občina, ker itak mnogokrat še za druge tuje stvari daje mnogo denarja.
Občinski svetnik Bergant priporoča, naj se odstotki vplačevanja saj nekoliko znižajo in rok raztegne ter da občinski svet primerno svoto v zmanjšanje stroškov.
Zupan pravi, da predlogi gospoda Ber-ganta po poBtavi niso pripustni, potresnega zaklada, iz katerega naj bi se kaj prispevalo, pa več ni, ker je izročen meščanski imovini.
Dr. Triller pravi, da bi župljani s pritožbo na upravno sodišče zmagali in bi stav-binski odbor moral potem iskati drugih virov, katere bi po dr. Trillerjevem mnenju dobil v denarju, nabranem za po potresu poškodovane cerkve, in katerega ima knezoškof, »a o njem ni podal računa«. Dr. Triller je predlagal, naj diferenco pokrije knezo škof iz zaklada potresnega denarja. Očividno je, da je ta predlog govorjen skozi okno z namenom, hujskati proti gosp. knezoškofu. Dotični denar je bil izdan še pod vladi-kovanjem dr. Missije, ko dr. Jegliča še ni bilo v Ljubljani, in povedali smo že pred leti, da so dotični računi na razpolaganje v knezoškofijskem ordinarijatu, samo liberalci naj pošljejo jih pregledat kakega poštenega človeka. Tudi dr. Triller jih pride lahko pogledat, samo za to ne sme računati ekspen-zarja. Videl bo potem, da g. knezoškof pri
najboljši volji od tam, kjer ni nič, na more nič dati.
Seja ae nadaljuje danes ob 6. uri zvečer.
Spored procesije presv. Rešnjega Telesa
v stolnici. Ob 8. uri slovesna p o n t i f i -kalna sv. m a s a Okolu l/t9. ure ae prične pomikati procesija, ki gre: P j Glavnem trgu skozi Spitalsko ulice pred frančiškansko cerkev: I. blagoslov. — Skozi VVolfove ulioe, mimo »Zvezde« (blagoslov o. in kr. vojaštvu) in Gospodske ulice pred Križevniško cerkev: II. blagoslov. — Skozi Križevniške ulice, čez šent jakobski most, pred šentjakobsko znamenje: III. blagoslov. — Po starem in Glavnem trgu pred mestno hišo: IV. blagoilov. Razvrstitev: 1. Zupne procesije z banderi: a) trnovska, b) frančiškanska, c) šentjakobska. 2. S o 1 e : a) nemška deška šola, b) III. mestna ljudska šola, c) I. mestna ljudska dola, č) strokovna šola, d) pripravnica, «1 realka, I) II. gimnazija, g) I. gimnazija 3 Stolno-župno bandero sv. Nikolaja — Trgovske šola. 4 Društva: a) Kršfansko-soci-jalna zveza z zastavo. — b) kat. društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, c) bandero tesarjev, č) pekovsko bandero. — 5. Tretjeredniki z banderom. 6. D e-kliška Marijina družbaz banderom. 7. Bandero »Naše ljube Gospe". — Ženske svetilke. »Krščanska ženska zveza". 8 Bandero presvetega Rešnjega Telesa. — Moški svetilci. Mošta Marijina družba. Vincencijeva družba. 9. a) D e č k i , b) deklice z (neprižganimi) avečami. 10. C in kr. vojaštva
I.	oddelek. — Vojaška godba.
II.	Mestni magistrat. — Trgovska zbornic a. — C. kr. uradniki. — Deželni odbor. 12. O o. Irančiškani. 13 Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. 14 C. k r. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. 15. C. in kr. v o i a š t v a II. oddelek. — Opomba. Udeležniki procesije naj skrbe, da se procesija ne trga, in da se po danem blagoslovu kar najpreje urede in jamejo dalje pomikati. — Takt in pijeteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se ve dejo povsem dostojno in spoštljivo.
Nadvojvoda Josip Ferdinand se je danes ponoči odpeljal na Dunaj.
Društvo sv. Marte. Po zgledu „Zavoda sv. Nikolaja" v Trstu se je preteklo leto ustanovilo v Ljubljani poselsko društvo z navedenim naslovom. V kratkem svojem obstanku si je društvo preskrbelo svoj dom: dokaj prostorno hišo, Streliške ulice št. 2, tik „Mestnega doma". Zanemarjena, pa kakor za društvene namene nalašč zidana hiša se je zadnje tedne počedila, da ima lepo lice, in preteklo nedeljo jo je blagoslovil č. g. šentpeterski župnik M. Malenšek, v čegar župnijo spada, ob asistenci obeh gg. kaplanov. Glavni namen društva je, dati strehe in zavetja služkinjam, ko so brez službe, ter jih varovati moralne pogube Obenem bo imelo v hiši stanovanje toliko dosluženih služkinj, kolikor bo mogoče poleg glavnega namena, za katerega mora biti pred vsem dovolj prostora. Brezposelne bodo imele v hiši pri liko izobraževati se v njim potrebnih rečeh: kuhanju, šivanju, likanju itd. Pa tudi članicam, ki so v službi, bo hiša vedno odprta, da morejo priti ob prostem času se notri razvedrit, čitat itd. Miael o takem »d >mu« je izšla iz društvenic samih in je sad njihove podjetnosti. Hiša je tudi toliko pla čana, da je obstanek društva popolnoma zagotovljen; društvo stoji trdno. Naj bi počival nad njim in nad novim domom blagoslov božji, ki smo ga v nedeljo nanj klicali!
Za kruhom Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 156 izseljencev s Hrvaškega in 12 izseljencev s Kranjskega.
Uboj v Ljubljani. V Linhartovih ulicah v Požlepovi hiši se je včeraj zvečer v stanovanju Urše Kosova izvršil uboj. Brezposelni ključar Feliks Kos, ki je ves dan popival po mestu, je prišel pijan domov in je doma v stanovanju razbijal. Njegov brat Emil Kos ga je svaril, naj bode miren in naj gre spat, kar pa je Feliksa Kosa tako razjezilo, da je zgrabil za stol in udaril ž njim brata po glavi. Na to sta se brata zgrabila in bb po kuhinji ruvala. Sastre in mati so klicale na pomoč in so tudi poslale po policaja. Na vpitje sta prišla v sobo v tisti hiši stanujoča livarja Peter Ebner in Josip Herman, ki sta takrat sedela na klopi pred hišo. Ebner je šel po sobi, v kateri ni bilo luči, proti kuhinji, iz katere pa je takrat ravno planil Feliks Kos z velikim kuhinjskim nožem v roki. Najbrže je hotel z nožem napasti svojega brata. Ebner je Fe liksa Kosa prijel za ramo, ta pa mu je v tem hipu zasadil nož v prsi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla in je na mestu umrl. Feliks Kos je po dejanju nož položil na mizo in je ostal v sobi, kjer sta era tudi dobila dva policaja in ga aretovala. Na lice mesta je bil poklican tudi policijski zdravnik, ki pa je mogel le konstatirati način smrti. Truplo Petra Ebnerja so prenesli v mrtvaš-
nico. Feliks Kos je bil danes izročen dežel- i nemu sodišču.
Izgubljene stvari. Gostilničarka Ivana Podobnik je izgubila danes dopoludne na Pogačarjevem trgu bankovec pa 10 kron, katerega je našla Marija Dolčič, posestnica v Smartnem in ga oddala na policijo. — Marija Terdina, posestnica v Kranjski gori je izgubila včeraj neznano kje v mestu sre brno brožo v podobi tolarja.
Draginja v Ljubljani. Prejeli smo v tej zadevi naslednie pismo: Čas bi že bil, da bi se merodajni faktorji enako kakor v Gradcu uprli vedno naraščajočemu, z ničemur opravičenemu dviganju cen naših živil. Ko se je pred nekaj meseci dvigala cena goveje živine, so umevno ljubljanski, kakor tudi graški mesarji poskočili s cenami. Ko pa so cene živini padle, je oblastvo v Gradcu določilo zopet nižje cene mesu. In pri nas? Vkljub temu da so istodobno padle cene živini na Kranjskem in štajerskem, so pri nas ostale prejšnje visoke cene za meso. V Gradcu so v svrho odvrnitve večje draginje priredili dne 27. maja enketo, v kateri so bili za- I stopani vlada, mestna občina, vojaška oblast in interesentje. Eikete namen ie bila organizacija konsumentov in producentov, ureditev tržnih razmer, komisijskega nakupa in prodaje od strani občine, tarifov za tržne obiskovalce, ločitev prekupcev od pravih producentov na posebnem prostoru itd. Ali bi ne kazalo, da se merodaini faktorji tudi pri nas pečajo s tem perečim vprašanjem?
Od premoga podsut Včeraj popoludne je na R mski cesti št. 16 pri skladanju premoga ponesrečil Kantzev hlapec Josip Že-pani Ko je vzdignil deske ob strani vozu, odletela je ročica in ga vdarila po glavi da je padel in se je premog vsul na njega. Hlapec je na glavi precej poškodovan.
Tatvina. Krojaškemu pomočniku A. B. sta v nedeljo zvečer, ko je šel iz Šiške domov v mesto, dve ženski, kateri sta se mu bili pridružili, vkradli iz žepa 70 kron A. B. je denar še le pogrešil, ko sta bili ženski ie odšli. Policija išče sedaj ti dve ženski.
Ulom v barako. V barako kranjske stavbne drulbe je včeraj okoli 2. ure popoludne vlomil zidar Tomaž S»uzek iz Trsta in je vkradel delavcu Valentinu Hrovatu obleko, nikelnasto uro in nikelnasto veriž co in 4 K denarja. Po tatvini je pobegnil in je najbrže odšel proti Trstu.
Razglas magistratov Magistrat razpisuje javno pismeno razpravo za napravo kanalov iz kamenenih cevij v C galetovih, Dalmatinovih, Predilnih kakor tudi Levstikovih ulicah na dan 17. junija.
Prijatelje atletike vabi pripravljalni od bor na sestanek, ki se vrši v soboto dne 13. t. m. ob 8 uri zvečer v gostilni gosp. Zajca na Rimski cesti št. 4 Na dnevnem redu je razgovor o ustanovitvi športnega kluba za atletiko.
V	poročilu o občnem zboru društva zdravnikov na Kranjskem ki smo je objavili včeraj, se mora v stavku v dr. Gregoričevem govoru beseda »telovadnica« premeniti v vadnico in se mora toraj dotični stavek pravilno glasiti: „Na vadnici morajo otroci sami brisati prah . ..«
Vaje sanitetnih vojakov. Danes ob treh popoludne so se vršile pri tukajšnjem skladišču južne železnice vaje sanitetnih vojakov, kako hitro spraviti ranjence iz vozov in v voze. Ranjenci so bili to pot seve fingirani.
Dogodki na Hrvaškem.
Zagreb: Oni dan, ko je bil v Z a -grebu ogenj, je ponavadi v zvonikih bilo plat zvona, in kmetje v okolici mesta čuvši zvonenje, so se oborožili ter tako skušali udariti v mesto. Pred mestom samim, ki je bilo obsedeno z vojaki, je prišlo do velike rabuke. Vojaki so udarili z vso silo na kmete in jih odbijali od mesta. Poroča se, da sta en kmet in en orožnik ranjena; toda od zanesljive strani smo dobili vest, daje mnogo več ranjenih. Mažaroni so vsled tah dogodkov v silnem strahu; ko idejo v svoje mažaronske seje, jih straži vselej večji oddelek vojakov.
V	»Obzoru« pravi posl. T e r e z i n a glede oklica, katerega so banovci naslovili na prebivalstvo, moj drugim: „ V k o n -s t i tuci j one1ni h državah ni najti primere, da bi člani večine deželnega zbora opozi-cijonalne tovariše napali na tako surov način, kakor se je ravno to zgodilo na Hrvatskem; je mogoče močnejši že dokaz z a naše anormalne parlamentarne in politične razmere. Po tem surovem napadu na opozicijonalce od strani večine deželnega zbora je nastal med njimi prepad, katerega opozicijonalci ne bodo premostili, če kaj drže na svojo čast. Po tem izzivanju je vsako občevanje opozicijonalcev z večino deželnega zbora nemogoče*.
Škandal v občinskem svetu. V današnji seji občinskega sveta župan ni hotel odgovoriti na vprašanje, zakaj je v Zagrebu toliko vojakov in kdo bo vse te stroške poravnal. Ea opozicijonatni svetnik je hotel prečitati neko županovo pismo, v kojem pravi župan, da ne more dopustiti vprašanja, ker se to t če vprašanja, ki ne spada v občinski svet. Nato je nastal velik krik, dokler ni opozicijonalec odstopil od svoje zahteve.
Dva druga opozioijonalna svetnika sta stavi'a nujna predloga, naj se občinski svet zahvali Slovencem, Dalmatincem in Istri jancem za njih simpatije in naj določi vdovi Pasariča in K r a j a č i č a po 1 0. 000 kron. Oba predloga sta bila zavrnjena.
Nadalje Be poroča, da je general Č a n i c stopil v p o k o j in se je nastanil v Zagrebu, bel je v pokoj radi konflikta. ki ga je imel z banom Hadervarjrjem.
Radi dogodkov v Zaprešiču je danes preiskava dovršena. O b • toženih je 21 oseb. Obtožnica je predložena obtožencem; končna preiskava bo završena 16 t. m.
Po vladinem komisarju je v S e n j u razpuščeno zastopstvo, ker je določilo gotovo svoto za po nedolžnem padle žrtve.
Časopis »Obzor« in »Hrvatsko pravo« stojita pod strogim policijskim nadzorstvom. »Obzor« sam nadzoruje policijski komisar B e -loševič z detektivi in orožniki.
Z ozirom na to, kakor se čuje, d a pojde ban Hedervary na Te-1 o v o za procesijo, je ljudstvo jako ogorčeno in pravi se, daje procesija preložena.
Vstanek v Zagori u. Die 9. junija sta od§li dve stotniji 16 pešpolka iz Belovara v I v a n e c , ker so ondi ve-lik'nemiri in pravi vstanek.
Že včeraj smo poročali o nemirih v Varaždinu, ki so se pojavili po mašah-zadušnicah; danes pa smo prejeli vest, da so se o d 8. na 9. t. m. p o n o v i 1 e demonstracije v povikšani meri, koje so trajale od devete zvečer črez polnoč. Strašno je bilo videti, ko je več sto demonstrantov z urne-besnimi klici hodilo po ulicah in za malo trenutkov se je število demonstrantov povečalo nad 2000 ljudij. Šli so po ulicah, pevajoč narodne pesmi in zopet in zopet klicajoč: „Abzug Hedervary ! Dol z mažaroni!" itd. Naenkrat nastane mir; svetilke pogasnejo. Topničarji in ulanci na konjih, domobranci in vsa garnizija je prišla iz vojašnice. Na to se čuje od vseh strani grozen žvižg in „hura* — človeka je moralo pretresti. In zdaj udarijo z ene strani ulanci z golimi meči in razganjajo meščanstvo na desno in levo, proti vsakemu predpisu jahajo po uličnih hodnikih; z druge strani pritiskajo topničarji in zapirajo vse stranske ulice, kjer imajo mažaroni svoje hiše in stanovanja. Toda kljub hudemu pritisku od strani vojaštva se demonstrantje še ne udajo, marveč z bojnim „hura" pro-derejo kordon, napadejo mažaronske hiše in razbijejo vsa okna. Največ škode imajo ma-žaronski štipendisti dr. Kiss, podžupan Belo-ševic in načelnik Breitenfeld. — Da ni vsa garnizija odšla iz vojašnice, bi gotovo došlo do jako hudih nemirov, ker je bilo ljudstvo silno razjarjeno in navdušeno vsled sijajne manifestacije, ki se je zgodila dopoludne po mašah-zadušnicah. V jutru so bile hiše mažaronskih hlapcev s črnilom popolnoma zamazane.
VVaraždin je 9. t. m. prišel en bataljon pešcev iz Maribora; pa za zdaj se ne zna, bo li ta bataljon ostal v Varaždinu ali se bo razšel po varaždinskem kotaru, ker ondi vse kipi in vre in ne preide dan, da se ne bi zgodil kak vstanek.
Danes so pripeljali v zapor vVaraždin deset kmetov iz Vinice.
Včerai so pod milim nebom brez ozira na § 2. zakona zbirali se, priredili meeting, in to veliki župan Rubido v spremstvu pod župana Balošaviča in mažaronskega zastopnika grcfa Bombellesa. Veliki župan Robido ae je drznil govoriti narodu in dokazovati, da samo mažaronska narodna stranka dobro misli za Hrvatsko, in pozval prisotne kmete, naj se podpišejo na pripravljeni papir — to je bila najbrže zaupnica tiranu Hedervaryju, v kateri bi kmetje imeli jamčiti za mir. No, kmetje so odgovorili županu, da oni ne mo rejo jamčiti za mir, mažaronom pa ne verujejo in jim ne bodo nikdar verovali, ker vsemu so krivi sami mažaroni. Nato je odgovoril neki kmetski odbornik, naj Be Mažari toliko ne brigajo za Hrvate in za njihovo bratimstvo, ker trdijo, da oni nas Hrvate vzdržavajo. Sramota bi bila, da bi so bogataši Mažari bratili z revnimi Hrvati in hoteli z njimi nagodbo.
Nato se je kmet odbornik tako razjezil' da je velikemu županu klical pred nosom, naj Mažari Hrvate v miru puste, Hrvatje pa da bodo svojo fioancijo sami upravljali; onda Be bo videlo, so-li res Hrvatje taki siromaki, kakor jih slikajo pred svetom Mažari. Razume se, da so se prisotni kmetje raz-Ijutili, a vojaštvo jih je razpršilo.
V	ponedeljek dne 8. junija je v mestu K 1 e n o v n i k , okrožje Ivanec, narod napadel mažarone in orožnike. Nato so orožniki dva k met a are t i r a I i in na barbarski način z njima postopali.
V	Novem Marofu je dne 8. junija v noči došlo do velikih nemirov; demonstranti so napadli mažarone. Na dan 9. junija zjutraj'je došel k velikemu županu Robidu avtomobil od grofa ErdSdija b poročilom, da je vse novomarofsko okrožje v vstanku in da prosi takoj pomoči, ker je premalo ulancev.
VČikagi je zborovalo 20 tisočoseb,kiso zbrale 5000 kron ter jih poslale poslancu Biankiniju po »Narodni obrani« za nesrečne žrtve na Hrvatskem. Ob enem so tudi potom kabla poslali na kabinetno pisarno na Dunaj spomenico na cesarja.
Ravnateljstvo državnih železnic v Budimpešti je naročilo vsem na Hrvatskem služečim uradnikom, naj se pri občevanju s potniki poslužujejo hrvatskega, nemškega in mažarskega jezika.
Balkan.
J) IzSolunase poroča več podrobnih novic z bojišča. V Amato-vem in sereškem sandžiku (v okolici Razloga, Nevrokopa in Melijika) je prišlo do manjših prask. Toda vstajniki so bili poraženi. Vzrok tem porazom so kmetje, ki nočejo podpirati vstajnike, brez podpore teh pa vstaje nimajo zaslombe, niti narodnega pomena. Poroča se, da izročajo kmetje orožje, katero jim pošljejo razni makedonski komiteji, prostovoljno turškim vojakom. Ponekod so celo pokazali skrivališča vstajnikov in zakladnice orožja. Tako se je pripetilo v Lesnovem. Kratovem, Pa-lanci, Kočanih in drugod. Zaradi tega se loteva obup raznih komitejev, celo nekateri člani raznih komitejev so izdali turški vladi imena svojih sočlanov. V radoviskem okraju so peljali kmetje turško vojsko do smerde-ških gor in jim izdali, kje se skriva ena izmed vstajniških čet. V boju je padlo sedemnajst vstajnikov, pet Turkov in nekaj kmetov. — V Velesu je bila najdena zakladnica dinamita. Vsled tega je prijetih več oseb, češ, da je bil nameravan atentat, podoben solunskemu.
£*radi tega se vstajniki najrajše skrivajo po gorah in samotnih kočah; uradi so uredili, naj bi se take koče dale požgati. — Prijet in do Skoplja prignan je bil vodja bolgarskih šol Varmalijev, kateri je neki imel nalogo, podeliti hranilno orožje raznim vasem. — Iz skopijake ječe so doslej izpustili 30 oseb, na katerih niao našli krivice, da bi Be bili udeležili vstaje — Vrhovni poveljnik Omer Ruždi paša in Nazir paša s Peči sta se sešla v Stipu, da bi Be posvetovala o nadaljnjem postopanju.
Iz vsega tega se vidi, da bo upor, če bo šlo tako dalje, kmalu potlačen in zadušen.
D Iz Carigrada. Nasproti predvčerajšnjemu turškemu poročilu se zagotavlja, da opozicija obeh albanskih plemen H asi inReta ne mara za reforme. Pričakuje se, da bode odpor hitro in povsod preprečen.
]) Dalje sa poroča iz Carigrada, da je imel N a č o v i c posvet z Z i n o v j e v o m in da je prišel po sultanovem povelju z velikim vezirjem v palačo. Načovič obišče tudi poslanika C a 1 i c e ; v petek po selamliku hoda sprejet v avdienci od sultana. Bolgarski krogi sodijo, da je po njegovem posredovanju bilo izpuščenih ne koliko sto zaprtih Bolgarov, zlasti solunskih.
D A r n a u t i so proti reformam sultanovim. Zato je treba turškim pašam pokoriti upornike; to pa delajo plemena za plemenom. Nad L j u m a n e , najdivjiše pleme arnavtovako, podobno afriškim divjakom, je šel Šemsi paša, jim ujel poglavarja in s tem zadušil upor po vsem plemenu. — Več sto Arnavtov se je zbralo okoli Gusina, Plava in Boiaja ter na novo preglasilo, da ne marajo za reforme. Sultanu so poslali telegram, v katerem ga zagotavljajo, da so mu »zvesti pokorni in udani in da gredo zanj kot na mestnika prorokovega v cganj in v vodo ako treba«, toda reform da ne sprejmejo. K tem nepokornim Arnavtom je peslal Omer Ruždi paša poslance, ki naj bi jih pregovorili, naj sprejmojo reforme. Ako bi to tudi storili, reform gotovo ne bodo držali, ker so silo nestalen narod; kadar daio besedo, že mislijo, kako jo bodo prelomili. Mnogo izmed njih se je že izreklo za reforme, a so že zoper nje. V Kičevem 80 ubili Arnavti Na-uma Blaževiča, ki je prišel domov čuditi se
■voji rojstni vasi, ki je tako opustošona. Bil je pek ▼ Belem gradu.
J) Iz Carigrada poročajo, da je bil poslanik N a č e v i č na porti sprejet zelo prijazno. Rusko in Avstrija, katerih posla nike je tudi rbiskal, radi vidita, kako bi se poskusilo vendar enkrat poravnati razmerje med Porto in Bolgarsko. Ta poskus bodeta ti dve velevlasti podpirali. Čuje se, da bi se kaj storilo za pomirjenje Makedonije in uve-denje resnih rt form. — Po prijateljskem posredovanju Ruskega in Avstrije se izpuščanje ujetnikov nadaljuje. Turdke novine poročajo, da je dosedaj zaprtih nekaj nad 1000 Bolgarov na makedonskem ozemlju.
Književnost in umetnost.
4 Muslca sacra V stolni cerkvi v četrtek ob 8 uri pontifikalna maša : Instrumentalno mašo »Exultet« zložil dr. Franc Witt, graduale .Oculi omnium« in sekvenco »Lauda Sion« Anton Foerster, po ofertoriji »Ave verum Corpus", zl. V A. Mczart.
* „Mali vitez Pan Volodijevski". Tega H. s>ienkie\vicievega zgodovinskega romana je ravnokar izšel 11. sešitek. Dobiva se v knjigarni Kleinmayr & Bamberg po 40 h se si te k.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Poskušena tatvina. Brezposelni delavec France Kastelic iz Palice je dne 8. maja t. 1. vedril pri kovačnici Karola Val-lija pri Jesenicah. Patrulujoči orožnik je slišal pri kovačnici neki šumljivi ropot, in videl obdolženca odskočiti v bližnjo cdprto kuhinjo. Ključavnica pri kovačnici je bila že na pol odtrgana, vsled česa je Kastelica aretiral. Sodišče ga je obsodilo le zaradi prestopka poskušene tatvine na 5 dni zapora. — Ribe lovili so Janez in Tone /jibelnik ter Janez Zore iz Dvorja v Gradačici med Logom in Belco. Janez Zore in Tone Zibelnik sta dobili vsak po 4 dni zapora; Janez Zibelnik pa poleg tega še radi hudodelstva oskrumbe in nenravnosti sedem mesecev težke ječe. — Tatinski tovariši. Delavci brata Peter in Janez Kavčič iz Žej in Janez Jur-man iz Most so skupno delali pri gradbi predora v Hrušici. Stanovali so v podstrešni sobi pri posestniku Jožefu Novaku na Jesenicah. Dne 2. maja t. 1. bo se pa izselili iz tega stanovanja in odnesli seboj par čevljev, ene rujave hlače, dva prstana in tolar za 5 K. Janez Jurman in Janez Kavčič vso krivdo zanikata in se izgovarjata, da je Peter Kavčič te reči sam vkradel. Sodni dvor je Petra Kavčiča in Janeza Jurmana krivima spoznal in vsacega na tri tedne ječe obsodil ; Janez Kavčič je pa bil voproščen. — Nepoboljšljiv tat. Šele 17 letni Jožef Sumi, brezposelni delavec, je nevaren tuji lastnini in je bil zaradi tatvine že kaznovan. Lansko leto je vzel Tereziji Jane v Povlavčah iz zaklenjene shrambe 60 vinar., Janezu Dovžanu pa 1 K 44 vinar. Dne 30. aprila t. 1. je ravno istemu vzel 1 K in 3 suhe klobase, 7. maja t. 1. Nacetu Pernuš srebrno žepno uro, nikelnasto verižico, 1 puško, 1 srajco, Mariji Pohar gotovine 7 K 30 v. Dne 4. maja je prišel brez denarja v Avsenekovo gostilno pri Sv. Luciji, kjer se je najedel in napil, potem jo pa odkuril. Izkazalo se je tudi, da se je celi mesec brez dela okoli potepal in ljudi nadlegoval. Sodni dvor ga je obsodil na šest mesecev težke ječe.
Pred mariborskimi porotniki je bil radi goljufije in poneverjenja toženi bivši sluga okrajnega sodišča v Mariboru, Mat. Prah, oproščen. Porotniki so vsa vprašanja zanikali.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Saitaphernova tiara je po konečni izjavi arheologa Clermonta povsem ponarejeno delo. Izdelal jo je Rachumovski. — Velikanski požari v Ameriki. Iz Novega Yorka javljajo o velikem gozdnem požaru, ki se razteza na 3000 angleških milj. Veliko mest je v plamenu. V Novem Vorku je vsled tega nepopisna vročina. Požar se razteza po državah Massachussets, Maine, New-Hamp-shire, severno proti Kanadi in južno proti Ne\v-Jerseyu. Zgorelo je na stotine farm. Z morja se opazi ogenj že iz daljave 600 morskih milj. — Socialist Singer brez prenočišča. Soc.-dem. vodja Singer je imel te dni volivski shod v Rathnovu. Zvečer ni mogel dobiti prenočišča v nobeni gostilni. Konečno se ga je usmilil oskrbnik nemškega doma.
Fsm. baron Fran pl.
Kakor smo že včeraj omenili, Danaju eden najslavnejših in tejših avstrijskih generalov fzm. pl. Filipovi?. Rodil se je 28.
Filipovifi.
je umrl na najznameni-baron Fran aprila 1819.
kot sin cficirja v Gospiču na Hrvatskem in je 1. 1878 poveljeval avstrijskim četam pri okupaciji Bosne.
Ogenj v sultanovi palači. V sobi tik sultanove spalnice je v noči 20. maja neki policijski uradnik Georgios, vsaj njega Be sumi, zanetil ogenj, ki bi bil vpepelil vso palačo, da ga niso dvorni služabniki takoj pogasili. Ogenj sta zapazila albanska vojaka na straži ter obvestila o njem sultanovega komornika Ahmed beya. Več pohištva je že bilo ožganega. Sultan ie bil silno prestrašen in ne sme o tem doirrdku v Carigradu nihče nič pisati. Sumljivi GeorgioB je bil takoj prijet in je že izginil.
Narodna samoiavest. »Čisopis ma čic y serbskeje 1903 zešiwfc I « pnnaSa v nekrolc.gu po nedavno umrlem evg. župniku Jan-u Hermanu M r 6 z a k u do-godbico iz njegovega življenja, ki je jako značilna za lučižke Srbe splch: »Pravice Srbov svoje fare je branil z — ne usmiljeno odločnostjo, med svojimi pa se je rad veselil. Enkrat sedel je s svojimi Bu-desčamni pri gostiji, na katero je bil po vabljen tudi neki gospod iz bližnjega mesta. Ta se kmalu župniku pridruži in začne hvaliti nemški jezik: z nemščino pride se po celem svetu. Župnik pusti po nosnega tujca nekaj časa klepetati. Ko se mu zadosti zdi, pošepetne skrivaj nekaj svojim iarmanom. Kakor bi odrezal, ne sliši se več nobena nemška beseda, vsi govorijo svoj materni jezik s r b s k i. Mestjan nekaj časa debelo gleda, potem pa začne milo prositi župnika, naj vendar zopet ž njim nemško govore, ker sicer umre od dolgega časa. Tedaj mu reče naš pokojnik: »Niti v Budeatecab, le eno uro ven iz vašega mesta, ne morete iz hajati z vašo nemščino, koliko menj bi to zamogh po celem svetu; prihodnje se tedaj zdržujte take goljufive hvale!" — Tako samozavestno govori mali lovanski narod, tako rekoč pred vrati pruskega Berolina samega; koliko bolj vzroka bi imeli Slovenci od Drave doAdrije.biti narodno samozavestni!
Društvo proti grdim besedam se
ie ustanovilo v Londonu. Č<ani se zavežejo da nikdar ne izgovore nikake surove in nedostojne besede. V društvu jo posebno ve Lko duhovnikov in oseb iz aristokratskih krogov. To društvo je tudi dalo nabiti pozive na posredovalnice za delo, na tovarne in slična mesta, ki pozivljejo potk in delavce, naj se kolikor mogoče izogibljejo su rovostij in neBlanostij, posebno kletvinj. Za »Narod« ta »rrb>« ni!
Fotografiranje iz daljave Neki an gleški parlamentarec, ki je skupno z Mar conijem obiskal Italijo, je pripovedoval po povratku v domovino, da je videl na observatoriju v bližini Rima povsem nove poskuse fotografiranja s pomočjo elektrike. Po najnovejših poskusih se lahko fotografira v daljavo 20 angleških milj. Kakor pravi ta mož, se bo to fotografiranje jako razvilo.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji) je priredilo v nedeljo 7. junija v prostorih g. Robavsa veselico s tombolo in petjem. Tombola je donesla marsikomu lepe dobitke. Med posamnimi točkami pa je vrlo dobro svirala litijska godba. Akoravno je vreme nekoliko nagajalo, bo bili vendar vsi prostori prenapolnjeni. Med raznimi vdeležniki smo opazili tudi nekaj dragih gostov iz Kranja.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 10. junija. (0. B.) V današnji seji kvotne deputacije je predlagal poročevalec Šchwegel, naj se odkloni predlog ogrske depu-tacije na podaljšanje sedanje kvote do konca 1913. Chlumecky predlaga, naj se na renuncij odgovori v tem smislu, da avstr. deputacija vztraja pri lanskem sklepu: veljava kvote 34-4 : 65'6 do leta 1 90 9. Schweglov predlog sprejet soglasno, predlog Chlu-meckega pa z glasom predsednika Schdn-borna.
Dunaj, 10. junija. Pododsek tiskovnega odbora je v današnji seji v smislu sklenjenih izprememb sostavil načrt tiskovnega zakona. Rešiti bo le še določbi o dolžnostnih izvodih za knjižnice in glede želje zdravnikov o objavah v časnikih. Vse druge izpremembe se iz-vrše v plenumu odseka.
Dunaj, 10. junija. Socialno-politični odsek je razpravljal o §§ 32 in 33 načrta o zavarovanju zasebnih nastavljen-cev. Po daljši razpravi je obveljal pa-
ragraf 33 po načrtu poročevalčevem, ki določa, da plačujeta gospodar in delo jemalec na nju odpadle kvote mesečno, in sicer tako, da jih plačuje gospodar, na zavarovanca odpadlo svoto pa odtrga od mesečne plače.
Dunaj, 10. jan. Kasacijski dvor je zavrnil ničnostno pritožbo na smrt obsojenega roparskega morilca Mihaela Weidingerja, ki je zadavil Rozalijo Bališ.
Zagreb, 10. Hrvatska opozicija je proti oklicu mažaronske stranke izdala navdušen oklic na narod. V oklicu našteva opravičene narodove zahteve, od katerih ne odneha, in slika hinavstvo vladne stranke.
Trst, 10. junija. Iz Vidma se poroča o velikih protiavstrijskih demonstracijah. Veliko število gostov je bilo navzočih iz Gorice in Trsta. V sprevodu je korakalo 5000 oseb. V sprevodu je bilo videti tudi črne zastave z napisom: „Abbasso Austria!" Tudi vojaštvo se je vdeleževalo demonstracij. Tudi z drugih laških mest se poroča o zopetnih protiavstrijskih demonstracijah.
Gradec, 10. junija. Včeraj sta od tu odpotovala dva eskadrona dragon-skega polka št. 5 na Hrvatsko.
Krnpina, 10. junija. Tu se prihodnjo nedeljo slovesno otvori Oki-čevo Kneippovo kopališče.
Rostow ob Donu, 10. jun. (0. B.) Parnik „Moskva" je na povratku z zabavne vožnje po Donu hotel pristati v Azoavu. Množica je pritisnila na most, ki se je vdrl. Veliko oseb utonilo.
Kie\v, 10. jun. (C. B.) Iz politiških razlogov aretirana zidov, babica Frudin se je z vso silo vrgla na orožniškega načelnika generala Noritzkega in ga ranila s skritim nožem. General je ranjen v vrat, vendar rana ni nevarna.
Umrli mo:
7. junija Marija Lap dninarica, 73 let, Radec-kega cesta ll, Marasmus senilis. l>aralysis coidis.
8 junija. Alojzija Žan, zasebnica, 60 let, Marije Terezije cesta 6, jetika. — Nikolr.j Dejak, paznik, 56 let, Cesta na Kodeljevo 3, carcinoma hepatis.
Poslano.
Slavno uredništvo! Z ozirom na razne popravke, katere sta v moji aferi poslala baron Hein in oficijal Sch\vaiger Vam in drugim listom, Vas vljudno prosim, da izvolite sprejeti v Vaš cenjeni dopis sledeče pojasnilo:
Popolnoma neresnična je trditev, da sem bil jaz pred policijskega uradnika Schvvai-ger-ja v svrho zaslišanja (?) priveden, marveč je res, da je oficijal Sch\vaiger z detektivom Kos-om prišel za menoj na peron, ter sem bil od mestnega stražnika pozvan v imenu postave, da se vrnem v stražnico. — Mi navadni ljudje imenujemo to aretiranje, medtem ko hočejo vladni organi iz tega napraviti privedenje (pred koga?). — Vprašani po vzroku, zakaj so me privedli — ali prav: aretirali — pravijo vladni organi v Laibacherci, da zaradi tega, ker sem baje rekel: »Pojdimo, pojdimo, tukaj je vse polno špijonov"! — Jaz sem sicer res nekaj podobnega rekel, pa tudi če bi bil popolnoma te besede rabil, kje je vendar vzrok, da se potem z menoj tako postopa, kakor so to storili vladni organi? V najhujšem slučaju bi moje besede vtemeljile žaljenje uradne osebe (§ 312 k. z.), seveda, če bi jaz detektiva Kos-a poznal in če bi sodišča zakon tako interpretirala, kakor detektiv Kos. — Zaradi takega delikta pa koga vstaviti in aretirati, to je po mojem mnenju nedopustno in je bilo v mojem slučaju popolnoma nepotrebno. — Mene je spremljalo več takih oseb, katere prav dobro poznata oficijal Schwaiger in detektiv Kos; če je bilo torej njima na tem, da izvesta moj nacijonale, bi to lahko drugače dosegla, kakor je pozneje oficijal Sch\vaiger sam priznal, ne pa potom aretiranja. O čem drugem zaslišati, kakor o mojem nacijonalu, me ni nihče imel.
Če je torej po priznanju ofic. Schwai-gerja samega bilo moje privedenje ali aretiranje nepotrebno in če nisem storil nič druzega, kakor česar me dolžč vladni organi v Laibacherici, potem pač pridemo do uganke: „Zakaj me je pravzaprav oficijal Schvvaiger aretiral ali dal privesti?" — Odgovor na to, oziroma rešitev uganke najdemo, če či-tamo Vaša in drugih listov prva poročila v tej stvari, na katere ste dobili tako lepe popravke. — Bilježim odličnim spoštovanjem
I)r. F. Pegan.
Celje, 9. junija 1903.
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hifilvu, vratih itd. Dobiva ae pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—10
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
I
Cm .pašo mija
Stanja barometra. t mm.
Tempe* ratnra , p« Celsijn
Vetrorl.
Nebo
lig u:
9| 9. zveč. [ 733 8 | 15-2 [ al. jzah. | oblačno"
12. popol.|
731-4 I 14-« I sl. jzah. I pol. obl. j 733-8 | 19'4 | sr. jzah. | oblačno | Srednja včerajšnja temporatura 16-1*, normale 17 0*.
5-3
Dunajska borza
dnč 10. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100-30
Skupni državni dolg v srebru.....100-15
Avstrijska zlata renta 4% .....120-75
Avstrijska kronska renta 4%..........100 6i
Avstrijska inv. renta 3'/» * .....62 75
Ogrska zlata renta 4%.......12)60
Ogrska kronska renta 4 %......9935
Ogrska inv. renta 3'/»%.......9i-.
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 23
Kreditne delnice..........680-60
London vista......................239 60
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	J17-2?1/«
20 mark ............23-45
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci................96 20
C. kr cekini . .........1130
Žitne cene
dnč 10. junija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanaki borzi:
PSenica za oktober......k	7 60	do
Rž za oktober.......»	6 45	»
Oves za oktober......»	5 42	„
Koruza za julij......•	»	6 30	»
„ za avgust.....»	.	6 35	»
, za maj 1904 .....>	5 25	»
7-61 6-46
5-44
6-31 6-36 526
Pšenica banaSka Rž južne železnice
Rž......
Ječmen , >
ob Tisi . Koruza ogrska . Cinkvant ... Oves srednji . . , Fižol ....
(Efektiv).
Dunajski trg.
7 90	do
7 80	,
6-90	»
6-40	„
6 60 , 7 40 6-10 676
8-45. 8 15 7 10 7 26
6-76 790 6-30 14 26
798 1-1
Košnja ^
v najem!
V soboto, 13. t. in. ob 8. uri zjutraj
dala se bode letošnja košnja travnika, ležečega v Spodnji Šiški ob državni cesti nasproti šole v odd.lkih ali skupno v obsegu 4 oralov 2i4 sežnjev v najem. Najemni pogoji be bodo naznanili na lici mesta.
Sveže nastavljeno pivo
„0ranat Poster"
799 iz vrhniške pivovarne. 3-1 Vsako nedeljo i 11 (»razni k
v hotelu na južnem kolodvoru pri Josipu
Lorber ju 'n v restav-racin P. Krisch „pri zvezdi". V steklenicah v trtroviiiHh Iv. Buzzo-h J lini in Jos. Murnik. ^ Zalopa pri Franu J Hollerl u , Slomškove * ulice štev. 27. Telefon št. 13.
Pekarijo in gostilno
daje v najem
pod jako ugodnimi poboji Josip Šrimpf, Hum na Sutli, blizo Rogatca. 797 3-1
■ 96 100—1
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
Nik.-rem. nra gi.s.so tovarna za ur e i n imzna trgovina
!t — 5) Ml '/o n.aUA —__u "
uro 3 fet5a°'pism.Tjam? Most it. 234, ČsIkO.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104-21
sta najbolj koristni
t'©dilai zskili
mT za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih jtaeunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Zdravilnica in vodozdravilnlea Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse nač ne, flolnčne in zračne kopeli, tudi z ogl|ikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 790 10—2	Zdiavnik voditelj:
pr. Rudolf Raabe.
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino.
Škofijski list je 1. 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja »Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno.
Belo vino posebno dobrega okusa oddaja so po 40 K ln višje, ia rodeče namizno hribovsko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
V	zalogj so tudi sortirana flnejia vina in sicer: 1. Gerganlja po 50 K. 2. beli bnrgnndeo po 55 K, 3. črni burgundeo po 50 K in 4. nemški rizling (za but« like) po 70 K-
V	zalogi je še staro belo vino.
Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusu in čisto kot solnce (za buteljke).
Najmanjša množina je 56 litrov. Naročam čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan | Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
344 (13)
mm |	777 3-3
nunar sejšče^
snažen in varčljiv ya več oseb. Ponudbe pod „St. 47" poste restante, Ljubljana
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 57112 F. HITI, Pred škofijo štev- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
prva tovarna koles idici Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Kranjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Čudmi v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
341 14
raj
isjtas? _
-.-. Vvr
sshss
ssb£s8ks šStasKB saMsag?
tisjtasra
»mm®
sKŽKfSSftSi
ffiSHSSKfs Jj&fSižifS ^SKSsna
SJffiSHSSi -
sj&shss
sjtasrasra hhssot®
SRBSftSsHB sRfssčsaffl
P.T.
Usojam si slavnemu občinstvu posebno mojim, cenjenimi odjemalcem najuljudneje poročati, da bodem, doslej pod tvrdko
An dr. Druškovič naslednik
Val. Golob
v Ljubljani, Mestni trg št. 10
obstoječo trgovino z železnino, ključarskimi izdelki, kovinskim blagom in poljedelskimi stroji nadalje pod tvrdko
Valentin Golob
isto nespremenjeno vodil.
Zahvaljevaje se cenjenim odjemalcem za doslej mi v toliki meri izkazano zaupanje bodem se kar možno trudil tudi v bodoče vsakej najsmeleji zahtevi najbolje, točno in po najnižji ceni postrezati ter se priporočam z odličnim spo-
SSPgSSS
IsraSRBSF-
sussMsats
sk&skiisjffl - zagati?
štovanjem
774 3—2
Valentin Golob.
SŠJ8

gSEpS
sStaSts srtasHas?'
^ -JigfSSHS jsrasr
■iaMrM: SR3SJ18ST
»fflgHSŠHS sh8sr&shs
^SHSSHS
SasjfefuS
KfffiSSj SHSKfS&fS
SrasraSfe

©SHHSai sasagati
Mi
Vožnjekarte
in
tovorni listi
19IERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: JKt-d	Ma M ■■ *
Dunaj. IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	318 13
KAROL REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
plccolijevo Železnafo Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin ali farna-rlnde dajo> _ vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZetjU. 708 (50-6)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Kovač
se išče za kovačnico, opremljeno z vsem kovaškim orodjem. Najemščina zmerna. — Pojasnila daje Janez Oernuljec v Strugah
p. Videm pri Dobrčpoljah.	773 3-3

49 parcel za stavbišča
je v Rožni dolini nasproti Glincam (pri Viču) naprodaj
po nizki ceni. ==^=:=
Ker so stavbišča majhna, bi bila primerna zlasti manjšim obrtnikom, ki si tele zgraditi lasten dom.
Natančneje je poizvedefi pri lastniku
Rudolf Oroszy-ju
v Ljubljani, Slomškove ulice štev. 13.
749 6-4
Šfedilno milo z znamko „jalen
a
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno
62 25-20
in zajamčeno čisto.
Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga.
Paziti je na gorenj o
varstveMO
znamko.
Služba okrajnega tajnika
je razpisana pri okrajnem odboru Celjskem. Prošnje se vložijo (lo 22. t. m. pri načelniku (lr. Sernecu.
784 2-2
ya najvišje povelje Nj.
e. in kr. apost. Veličan.
XXXV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tustranske države
Ta
*iia loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gotovih dobitkov V gotovem denarju V skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni dobitek zna^a
200.000 kron
v gotovem denarju.
Žrebanjejneprekljicljivo 18. junija 1903.
Jedna srečka 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-strasse 7. po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
146 10-9
Oddelek za državne loterije.
fi
m o
N
t>
IA
O
o
Cv|
-c
C
Slovenski cenilci brezplačno.
<r\
Najboljše mlatilnice,
gepeljne, trijerje, čistilnice (paiheljne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe.
amerikanske kosilne stroje
( lamo tudi na pr skušnjo)
In sploh vse potrebščine za poljedelstvo
kak( r tudi
možnarje
za
stresati
v veliai izbiri priporočata po niski ceni
Karol Kavšeka nasl.
^cjjneidcr $
trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
C?
**
*****
Slovenski eenilci brezplačno.
a
a.
ro
o o
v» f*--t
o"
C
N
o ta
766 5—3


Gimnazijski konvikt
samostana oo. benediktincev v Šent Pavlu.
v lepem, zdravem kraju Labodske doline na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta	147 9—5
V«, i,*:;-

Vzorci vina za poskušnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v
skladišču na Starem trgu 15.
Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom.

*****
******
********


Otvoritev v soboto, 30. maja 1.1., v Ljubljani Stari trg št. 15.

* lastnil[i vinogradov na otoku Braču in v ma-
Draije HOVaKO VIC karskem primorju v Dalmaciji
uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane
da so otvomli v soboto, dne 30. m. m.
(10-5)
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin
v Ljubljani, na Starem trgu 15
ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega pridelka po različni primerno nizki ceni.
&&
_ Nakup ln prodaja TL*
'■akovritnih driavalh papirjev, »redk, den*rjey itd. Zavarovanja za sgube pri irebanjlh, pri izžrebanju naimanj-lega dobitka. - Promese m vsako Irebanje Kttlsntna iivrgitev narodi! n* borsi.
Udajstelj in odgovorni uradnik Dr. lansot| Žitnik.
Menjarična delniška družba
.,11 E B C C » "
I, WollzBilBlO in 13, Dunaj. I., Strbbelgassa 2.
0F~ Pojasnila ^MtS v vseh gospodarskih in flnandnlh ,tvareh . MOtcm o kurnniti vreoaoatil vse>i ipekalaoljsklh rrednost&lh papirjev iu vestni nasveti za dosego kolikor i. mogoče visocegs obrestoranja pri popolni varnosti naloftenlh
jflavnlo.	134 206
Tisk .KatoliSk« Tiskarne« v Ljubljani.