V-K- 1003.
ERiSkA Domovi m
7% fM’ e ro ■	mo /wi e-

AMcmcAN in mm mm<m m ungoaoc ©ni*
NO. 220
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1966
SLOV6NIAN
MORNING K€WSPAR€1
ŠTEV. LXIV — VOL, LXIV
Has pred Rdečo gardo Iz slov. naselbin Ta leden bodo v ZN
razpravljali o Kini
Vodnik rd'ece Kitajske Mao-T s e t u n g je prisostvoval dvema velikima javnima nastopoma Rdeče garde v Peipingu.
PEIPING, Kit. — Pretekli četrtek je bila na Trgu Nebeškega fniru velika parada, okoli 3,000 tovornih avtomobilov je vozilo hiimo častne tribune, kjer so sta-P Mao Tsetung, Lin Piao in Ču-■En-laj, množice članov Rdeče Sarde, menda skupno okoli 700,000. Naslednji dan je bila no-^a velika parada in se je zbralo fta Trgu Nebeškega miru in nanj vodečih glavnih cestah milijon Jjudi. Načelnik Mao se je z dru-Sirni vodniki rdeče Kitajske vo-zil stoje v avtomobilu mimo branih množic. V njegovem sPrevodu je bilo 12 osebnih avtomobilov, pred njo pa sta vozila ^va tovornjaka vojake. Cela kokona je bila obdana od oboroženih motociklistov.
Boj za oblast v Peipingu se na-'taljuje. Zadnje dni je Rdeča gar-pokazala nejevoljo tudi proti predsedniku vlade Ču En-laju,. P^ndar se zdi, da je njen glavni n^por usmerjen proti predsedni-republike, ki je nekdaj veljal Za Maovega naslednika.
Zastopnik jugoslovanse poro-^ovalske službe Tanjug je zve-r'eh da naj bi se bil Mao lani na-lase naredil za bolnega, da bi vi-^ol, kdo bo njegov naslednik in kako politiko bo vodil. Ko je to sPoznal, je Mao pokazal z na ši-^oko objavljenim plavanjem po; teki Jangcekjang, da je trden in ž(trav, ter začel čistiti iz vodstva Gazele in partije “tovariše”, ki so Ke pripravljali, da po njegovem odhodu uvedejo umirjenejšo po-hiko. Tako je po tej vesti prišlo a'° “kulturne revolucije”.
FONTANA, Calif. — D a n e s praznujeta Mr. in Mrs. Sam Kurilich, 9415 Acacia Avenue, 25-letnico svojega zakonskega življenja. Poročil ju je leta 1941 pokojni msgr. J. Ponikvar pri Sv. Vidu v Clevelandu. Mrs. Kurilich, roj. Petrič, je bila vneta društvena delavka. Je članica Društva sv. Jožefa št. 253 KSKJ. V Clevelandu ima brata Johna Petriča, lastnika znane brivnice na E. 185 St., in Jožeta v Euclidu ter sestro Mrs. Frances Kovačič na Carl Avenue.
minister Isnade v iosbl m desti e^mil
OTTAWA, Can. — Zunanji ^hflister Paul Martin je v nede--10 končal svoj obisk v Sovjetski *Vezi, kamor se je napotil po obi-^ 11 Poljskem. V obeh deže-v ^ je skušal posredovati za za-. ek priprav za mirovna poga-“Tia v Vietnamu, v obeh so nje-^°ve predloge zavrnili, v obeh so 5ajali na že znanem komuni-. cnem stališču, da morajo ružene države najprej usta-1 ‘brezpogojno” bombardira-°bv SeVerneSa Vietnama in se . ezati za popoln umik svojih bam^nih SN iz Južnega Viet-
^Ullanji minister P. Martin je Za	v Varšavi Poljake
I'kk °v^ e ^ ° v a n J e Pri poskusu k0	mednarodno nadzorno
g^isijo, ki je bila leta 1954 v Vl ustanovljena za nadzira-y določil premirja v Indokini,
V	Yap0r za iskanje poti k miru jo !e^narnu. Komisijo sestavlja-
ejegacije Indije, Poljske in ^ Moskvi	je	Martin
itj °2il, naj bi Sovjetska zveza bač	Britanija,	ki	sta bili
^ei konference	v	Ženevi
skli	konferenco	ponovno
V	m V da konča sedanjo vojno
Vletnamu.
Naj^!n°ma sončno in mrzlo. lsja temperatura 40.
Wifsosi M rad ¥ Evropsko gospodarsko skupnost
LONDON, Ang. — Na zahtevo konservativne opozicije je ministrski predsednik Wilson zopet govoril v angleškem parlamentu vladni nameri, da prosi za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Dočim so konservativci vneti za to idejo, se Wilson zanjo ne more ogreti. Ako bi namreč Anglija vstopila v skupnost, bi se stroški za prehrano povišali za 15-20%, česar bi pa angleške gospodinje ne mogle mirno prenesti.
Res je, da bi Anglija lahko prodajala svoje blago v Evropi brez plačevanja carin, toda to ni za angleškega potrošnika nobena prava tolažba. Vsega tega ni Wilson povedal tako naravnost, pa so vendarle vsi razumeli. Napovedal je pot v Evropo, kjer bo govoril z vladami članic EGS.
Nekateri sumijo, da je Wilson postal sedaj zato tako popustljiv napram zagovornikom pripojitve Anglije v EGS, ker računa s tem. da bo general De Gaulle zopet vetiral pripojitev, kot je to storil že 1. 1963. General ve, kakšno je angleško mnenje o agrarni politiki EGS in misli, da ni treba, da bi postala Anglija članica EGS, dokler ne spremeni svoje miselnosti.
Skrajneži ovira miru
NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik ZDA D. D. Eisenhower in 137 drugih uglednih osebnosti dežele je v posebni izjavi pozvalo odgovorne kritike vladne ipolitike v Vietnamu, naj potegnejo jasno črto med svojim stališčem in stališčem neodgovornih skrajnežev.
Če tega ne store, utegnejo “dajati komunističnim* nasprotnikom pogum, da bodo še dlje odlašali pogajanja za mir . ..”
Združeni narodi bodo ponovno kot že tolikokrat od leta 1950 glasovali o tem. ali naj govori v imenu Kitajcev Tajpej ali Peiping. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V petek bo glavna skupščina Združenih narodov začela razpravo in glasovanje o resoluciji Albanije, Alžirije, Kambodže Kongoške republike (Brazzaville), Kube, Gvineje, Malija, Romunije in Sirije. Te države so predložile, naj glavna skupščina odvzame vladi v Tajpeju na For-mozi pravico govoriti v imenu Kitajske in naj to pravico prizna vladi v Peipingu. Podoben predlog je glavna skupščina Združeni narodov-od jeseni 1949, ko je zavladala na Kitajskem komunistična diktatura, vedno znova zavrnila.
Lani je bil predlog odklonjen z enakim številom glasov zanj in proti njemu. Ker je vprašanje “važno”, je potrebna zanj dvotretjinska večina za veljavnost. Letos upajo nasprotniki Peipin-ga, med katerimi so glavne Združene države, da bodo resolucijo v prid rdeči Kitajski porazili vsaj z nekaj glasovi večine. Napovedujejo razmerje glasov 55:48, med tem ko je bilo lani 47:47. Proti Peipingu bosta predvidoma glasovala zastopnika novih afriških držav Bostwana in Lesotho, pa tudi nekaj drugih a-friških držav, brnile od rdeče Kitajske.
Med tem ko vztraja Washington na stališču, naj ostane Pei-ning izven Združenih narodov, dokler ne pokaže resne volje, da hoče izpolnjevati načela njihove ustanovne listine, se je Kanada odločila za takozvano politiko dveh Kitajsk. Taipej naj ostane v ZN, toda kot suverena država Taivan (Formoza), Peiping pa naj prevzame zastopstvo Kitajske in dobi tudi njeno stalno mesto v Varnostnem svetu.
ki so se.,od lani o-
Novl Kongres k imel manj smisla za potrebe velike narodne skupnosti
WASHINGTON, D.C. — Znana revija Congressional Quarterly je skupaj z NBC “obdelala” vse senatorje in kongresnike v sedanjem Kongresu in ugotovila, da novi Kongres ne bo zmeraj odobraval izdatkov za nekatere socijalne zakone, posebno ne za tiste, ki spadajo v skupino “velike narodne skupnosti”. Dognal je, da je sedaj v predstavniškem domu 29 kongresnikov, ki niso naklonjeni ravnopravnosti v rabi in najemanju stanovanj. Kar 40 jih nasprotuje zakonu o prispevkih za na j eni nine revnim družinam, 38 kongresnikov pa ni naklonjenih zakonom, ki jih zagovarjajo unije. Zadnji 89. Predstavniški dom je vse te zakone izglasoval z malimi večinami. Ako bi bilo glasovanje danes, bi zakoni propadli.
V novem Kongresu bodo izredno živahne debate sprožili zakoni o vzornih mestih, mestnih prevoznih sistemih in o zboru učnih moči. Za zakone o veliki narodni skupnosti je v starem Kongresu glasovalo povprečno 218 kongresnikov, sedaj bi jih komaj 177.
Seveda niso gornje številke pribite. Bela hiša, lobisti in drugi vplivi lahko dosežejo spremembe v številkah, toda obsežnih premikov pa ne bo, tako misli Congressional Quarterly. V senatu pa ne bo dosti spremembe, ker je tja pnŠV zanje premalo novih obrazov.
Novi Kongres ne bo dosti spreminjal Johnsonove zunanje politike. V predstavniški dom je res prišlo kakih 30 novih “kraguljev”, v senat pa dva “goloba”, toda večina senatorjev in kongresnikov ne bo menjala svojega stališča do nje. To velja tudi za Johnsonovo politiko v. vietnamski vojni.
G old water ne verjame v republikanstvo Rom-neyja
WASHINGTON, D.M. — Barry Gold water, republikanski
GEMINI 12 SE DANES VRNE
Vesoljska ladja Gemini 12 bo danes popoldne končala svojo nalogo in se po štirih dneh kroženja okoli Zemlje v vesolju vrnila z astronavtoma Lovellom in Aldrinom na Zemljo. Kljub nekaterim težavam sta astronavta opravila večji del programa
CAPE KENNEDY, Ela. — Danes oh 2.21 popoldne bo vesoljska ladja Gemini 12, s katero sta poletela pretekli petek na pot okoli Zemlje astronavta James A. Lovell Jr. in Edwin Aldrin Jr., predvidoma pristala na Atlantiku kakih SCO milj jugovzhodno od Miami. Aldrin je v treh dneh bil izpostavljen vesolju izven vesoljske ladje, bodisi da je v njej stal, bodisi da je bil izven nje, pet in pol ur, ne da bi pri tem čutil utrujenost, kot astronavti na poletih pred njim. Gemini 12 je zadnja v svoji vrsti, z njo je program Gemini zaključen. Dosegel je vrsto uspehov in rešil dober del vprašanj v zvezi z nameravanim izletom na Luno nekje proti koncu tega desetletja.

Iz Clevelanda in okolice
Čudno gospodarjenje
WASHINGTON, D.C. — Zvez-ua vlada da za raziskave letno predsedniški kandidat leta 1964, okoli 4 bilijone dolarjev. Pri tem je dejal zadnjo nedeljo, da bo ne ve, koliko raziskovalnih labo- moral guv. Romney iz Michiga-! ratorijev ima, kje so ti in kaj v na najprej prepričati republi-
Od celotnega programa so morali že v začetku odpisati polet vesoljskega vozila Gemini 12 povezanega z raketo Ageno glo-bje v vesolje, ko je odpovedal glavni motor Agene. Astronavta sta ponovno povezala svoje vesoljsko vozilo z Ageno. ki sta jo ujela v vesolju, kamor je poletela 90 minut pred njima na vrhu rakete Atlas, med tem ko je vesoljsko ladjo Gemini pognala v vesolje raketa Titan 3. Astronavta sta opustila načrt pred vrnitvijo na Zemljo ponovno doseči Ageno, ki kroži sedaj kakih 120 milj pred Gemini okoli Zemlje. Par krmilnih raket na Gemini je namreč odpovedalo, preostale pa so potrebne za vzdrževanje vesoljskega vozila v umirjenem letu. Za povratek na Zemljo so posebne rakete.
Program Gemini je pokazal ameriškim astronavtom težave pri povezovanju vesoljskih vozil v vesolju, odkril možnosti človekovega dela izven vesoljskega vozila, brez katerega ni misliti na polet na Luno, pa jim nudil priložnost preskušanja in krmarjenja vesoljskih ladij tekom njihovega kroženja okoli Zemlje, kar ima zlasti velik vojaški pomen.
Naslednji korak pri ameriškem prodiranju v vesolje bo polet vesoljskega vozila Apollo prihodnje leto, najprej brez potnikov, nato pa s tremi astronavti.
njih zaposleno osobje počenja.
Vse to trdi kongresni pododbor, ki je to vprašanje pod vodstvom kong. H. S. Reussa, demo-1 krata iz Wisconsina, raziskavah
kance o svoji lojalnosti do stranke, predno se bo mogel uspešno potegovati za republikanskega predsedniškega kandidata.
Politični opazovalci trdijo, da
ima guv. Romney poleg R. Nixo-na trenutno najboljše izglede za republikanskega predsedniškega kandidata za leto 1968.
Ves svef je regisfriral in komentiral nase kongresne volitve
CLEVELAND, O. — Ni ga večjega dnevnika v državnih orestolicah po vsem svetu, da ne bi registriral izid naših kongresnih volitev in jih praviloma tudi kratko komentiral. Največ komentarjev je bilo seveda v Evropi in Južni Ameriki.
V	Evropi so vsi večji časopisi trdili, da je izid volitev udarec za zagovornike črnske ravnopravnosti in za idejo o veliki narodni skupnosti, ki je predsedniku Johnsonu tako pri srcu. Iz vo-livnih rezultatov se pa ne da sklepati, kako pravzaprav presoja Amerika vojskovanje v Vietnamu. Resda odobrava Johnsonovo vietnamsko politiko, toda to še ne pomeni, kako presoja vojskovanje samo po sebi.
V	Saigonu je pa predsednik Ky izjavil, da rezultat volitev ne bo imel posledic za vojskovanje v Vietnamu. Ali bo novi Kongres pritiskal na čim prejšnji konec vojskovanja? Seveda bo, je odgovoril Ky, kdo pa ne bi želel,
da se vojska konča čim preje?
V Moskvi gledajo na izid volitev zopet skozi svoja politična o-čala. Vidijo v njem priliko za Johnsonovo administracijo, da bo demontirala socijalno politiko. Moskovska Izvestja so trdila, da ameriški volivec sploh ni imel prilike, da pove svoje mnenje o Vietnamu. Vsi kandidatje so se izogibali problemu vietnamskega vojskovanja. Kdor je hotel protestirati proti vojskovanju, je moral na slepo glasovati z o-pozicijo. Zanjo je pa lahko glasoval tudi iz drugih nagibov.
Tovarišem seveda ni prav, da sta kar dva člana milijonarske družine Rockefeller zmagala in postala odnosno ostala guvernerja. Trdijo, da se je ameriški sistem svobodne demokracije že tako sprevrgel, da lahko bogataši kar naravnost kandidirajo in sami prevzamejo oblast. Preje so v ta namen rabili poklicne politike. Komunistom ne gredo v račun tudi uspehi črnskih kandi-
datov. Trdijo, da je pri volitvah prevladovalo razpoloženje proti črnski ravnopravnosti in da je to treba pripisati vplivu “rasnih reakcij onar j e v”.
Angleški liberalci se naravno republikanskih uspehov ne veselijo, priznajo pa, da Johnson ne bo prisiljen, da bi začel umikati ameriške čete iz Vietnama. Upajo, da se ne bo dal zapeljati in prenesel vojskovanje prav na mejo med Vietnamom in Kitajsko.
V Zahodni Nemčiji so rezultate razumeli tako, da se je Amerika zopet vrnila k sistemu dveh strank, kar se jim zdi dobro. V izidu volitev vidijo tudi nevarnost, da bo Johnson naletel na ovire, ako bo hotel nadaljevati politiko velike narodne skupnosti. V Tokiju berejo v volivnih rezultatih dejstvo, da se ameriška zunanja politika ne bo spremenila in da bo šla po začrtani poti tudi v Vietnamu.
Komentarji iz Južne Amerike
se v bistvu krijejo s tistimi od drugod. Seveda so pa bolj osebni. Opisujejo, kako bo izid volitev vplival na Johnsona in njegovo politiko. Ne zanikajo pa, da pomenijo volitve udarec po Johnsonovi osebni politiki, seveda pa tudi po njegovem ugledu. Ne pričakujejo za Latinsko A-meriko nobene spremembe v wa-shingtonski politiki. Kot še zmeraj, se desničarji veselijo republikanskih uspehov, toda svoje veselje prikrivajo, dočim je za levičarje začela ameriška “reakcija” zopet dvigati glave.
Sodba kitajskih časopisov je na kratko takale: Zmaga republikanske stranke ne pomeni, da je ameriški volivec začel simpatizirati in verovati v republikance. Pomeni samo, da so ameriške ljudske množice sila nezadovoljne s sedanjim demokratskim režimom. O vplivu volitev na potek vojskovanja v Vietnamu pa zaenkrat ni tam padla nobena beseda.
Johnson podrsa! zaken o finaetesrafp velilsv
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v nedeljo podpisal v Kongresu odobreni zakonski predlog o financiranju volitev predsednika Združenih držav iz sredstev zvezne vlade. Novi zakon predvideva pravico vsakega davkoplačevalca, da določi za kritje predsedniških volitev 1 ali 2 dolarja na svoji davčni prijavnici.
Zbrani denar, računajo, da se bo za prihodnje predsedniške volitve zbralo okoli 60 milijonov dolarjev, bo razdeljen enako na vse stranke, ki so pri zadnjih volitvah za predsednika dobile “vsaj 15 milijonov glasov”. Taki strani sta le dve, demokratska in republikanska. Vsaka bo torej dobila okoli 30 milijonov, toda le na temelju računov, ki bodo dokazovali “zakonite” izdatke v zvezi z volivno kampanjo. V kolikor bo denarja ostalo, bo izročen za splošne potrebe zvezne vlade.
Predsedniška kandidata bosta tako rešena iskanja finančne podpore za svoj volivni boj in jima ne bo treba v tem pogledu sprejemati nobenih obveznosti. Vsi ostali kandidati bodo morali še vedno sami ali njihovi finančni odbori gledati za potrebna de- ] narna sredstva.
I
Krasen uspeh—
Tradicionalno štajersko martinovanje preteklo soboto v farni dvorani pri Sv. Vidu je nadvse lepo uspelo. Gostje so v najboljšem razpoloženju praznovali sv. Martina po stari štajerski navadi.
Žalostna vest—
Mrs. Mary Tomažič s 1200 E. 176 St. je dobila sporočilo, da ji je 28. oktobra v Baču na Primorskem umrl oče Janez Ban, star 94 let. Tukaj je zapustil po-.eg omenjene še'hčer Josephine n druge sorodnike, v starem kraju pa ženo Rezino, dva sinova, dve hčeri in druge sorodnike. V bolnici—
Mrs. Frances Gerbec s 1447 E. 173 St. je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 451. Obiski so ježeljeni. Želimo ji hitrega okre-;anja!
Pozdravi iz Kalifornije—
Znani rojak Joseph Ferra pošilja svojim znancem pozdrave z Manhattan Beach v Kaliforniji, ,<jer se nahaja pri rojaku Johnu Komicku. Tudi ta pozdravlja svoje znance in prijatelje.
Mestni dohodninski davek predložen—
Na seji mestnega sveta sinoči je bil predložen mestni dohod-niski davek. O predlogu bodo razpravljali ves dan v petek in bo verjetno prišel na glasovanje na naslednji redni seji mestnega sveta prihodnji ponedeljek. Davek bo znašal pol odstotka.
Edini znani sestavini
BERKELEY, Calif.. — Edini sestavini ozračja na planetu Jupiter, ki sta znani, sta metan in amonijak.
flrahsš sbljubifi pomoč
Jordaniji proti Izraelu
JERUZALEM, Jordan. — Včeraj je Jordanija oklicala stanje; vojaške pripravljenosti, ko so ji vse arabske države obljubile vso pomoč v slučaju izraelskega napada. Izraelci so v nedeljo vdrli z oklopno brigado preko meje v Jordanijo, da “kaznujejo” Jordanijo za sabotaže, ki jih vrše na tleh Izraela arabski begunci iz Jordanije. Po posredovanju opazovalcev Združenih narodov je bil boj končan in so se Izraelci umaknili.
Spopad je že itak zategnjene odnose med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi še bolj napel. To je doslej največji spopad med Izraelci in Arabci od leta 1956, ko so izraelske sile porazile Egipčane in zasedle področje Gaze in Sinajski polotok.
V nedeljo prav v času, ko se je zvedelo o izraelskem vpadu v Jordanijo, je priletel v glavno mesto Jordanije na petdnevni o-bisk predsednik Pakistana Ayub Kan. Jordaniji je obljubil vso pomoč proti “izraelski agresiji” do “končne zmage”. Pakistan je pri tem daleč proč od Jordanije in njenih stisk, ima pa svoj lasten spor z Indijo zaradi Kašmirja-
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C —Za predsednika škofovske konference je bil izvoljen nadškof John Francis Dearden iz Detroita, za podpredsednika pa nadškof Krol iz Philadelphie. Konferenca je obtožila zvezno vlado, da pritiska na revne sloje prebivalstva, da bi prakticirali umetno preprečevanje spočetij, kar je v nasprotju s človekovimi pravicami.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik sovjetske vlade A. Kosygin bo prišel sem na uradni obisk 6. februarja prihodnje leto, je objavil predsednik vlade H. Wilson v parlamentu.
BONN, Nem. — Vodnik socialistov zahodnoberlinski župan W. Brandt je včeraj ostro prijel ameriško poslaništvo v Bonnu, ker da se vmešava v sedanjo nemško vladno krizo. Poslaništvo je koncem tedna namreč objavilo, da zahodne sile še vedno stoje na stališču, da poslanci iz Zahodnega Berlina nimajo pravice voliti za-hodnonemškega kanclerja, ker je Berlin še vedno pod vojaško zasedbo zaveznikov in ne del zahodnonemške države.
SOFIJA, Bolg. — Vodnik komunistične Bolgarije je kongresu Komunistične partije, ki se je tu začel včeraj, v otvoritvenem govoru uradno predložil konferenco vodnikov svetovnega komunizma za razpravljanje o “kitajski krivi veri”. L. Bre-žnjev, generalni sekretar Sovjetske Komunistične partije, ki je navzoč na kongresu, je označil poziv za dober in ga je podprl.
. . . jz st' uu*-m*^*
ii..V '
National and International Circulation
Published dai'y except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec . _ _________
fca Združene države:
$16.00 na leto; $6.00 za. pol leta; $5.00 za 3 mesec«
&a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9 00 za pel leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ^^cmpT1|)N SATES.
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months L ar.ada and Foreign Countries:
$lS.0i) per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 220 Tuesday, Nov. 15, 1966
Sistem in politika
Že nekaj mesecev si vsi, ki hočejo razumeti letošnje dogodke v Jugoslaviji, belijo glave z vprašanjem, kaj se tam godi in kako je treba to razumeti. Vsak najde svoje razumevanje in mu prikroji tudi svojo razlago. Tako se kar potapljamo v komentarjih, ki so večinoma vsi prav tako nejasni kot izjave vodilnih jugoslovanskih komunistov. Mislimo, da je treba iskati vzrok za ta čuden pojav v pomanjkljivem gledanju na bistvo jugoslovanskega komunizma. Kdor se zatopi vanj, mora namreč ugotoviti, da se to bistvo ne razlikuje mnogo od bistva drugih, recimo, nacijonalnih komunizmov.
Vsake vrste komunizem pozna dva činitelja, ki mora z njima računati: sistem in politiko.
Sistem je pri vseh vrstah komunizma ostal isti in nespremenjen. Povsod se duhovno opira na Marksa, Engelsa in Lenina. Povsod pripisuje komunističnemu gibanju vodilno vlogo v vsem javnem življenju. Povsod zagovarja diktaturo proletarijata. Povsod pozna eno in isto politično filozofijo. Povsod zagovarja socijalizacijo proizvajalnih sredstev, povsod zagovarja planiranje. Povsod postavlja stranko nad državo, povsod hoče iz prebivalstva napraviti ljudske množice, ki naj ubogajo komunistično vodstvo. Sistem je torej povsod en in isti: komunistično gibanje vodi, vse mu mora biti pokorno. V nebistvenih podrobnostih se naravno sistem loči od sistema. Med moskovskim in beograjskim sistemom so na primer razlike v bistvu samo navidezne, stvarne pa le v podrobnostih. Kdor torej misli, da se komunistični sistem razvija v eno ali drugo smer, se moti. To trdi tudi jugoslovanski komunizem. Saj je bilo še lani napisano v ljubljanski “Teoriji in praksi”, da se da govoriti s titovci o vsem, le o “pridobitvah narodno-osvobodilnega boja” ne. Potem so izjavi dodali te “pridobitve”. Kar jih je navedenih, so sami stebri standardnega komunističnega sistema. O tem je A D tudi pisala.
Kdor torej išče v komunističnem sistemu razvojne znake ali razlike v bistvu, jih ne bo našel, naj si ogleduje katerikoli komunizem, od ruskega preko jugoslovanskega do kitajskega. Kdor torej govori o liberalizaciji, depolitizaciji, decentralizaciji jugoslovanskega komunizma, zamenjuje sistem s politiko.
Dočim je sistem v komunizmu nedotakljiv in nespremenljiv, ne velja to za komunistično politiko. Politika je namreč tudi za komuniste nekaj spremenljivega. To drži tudi za druge komuniste. Razlika je le v tem, da so jugoslovanski komunisti bolj dostooni za spreminjanje kot na primer ruski ali vzhodno-nemški itd.
Niso pa bili jugoslovanski komunisti zmeraj taki. Do I. 1948 so bili zledeneli kot njihov vzor v Kremlju. Oboževali so stalinovsko železno discinlino v partiji, v vseh vrstah javne uprave in javnega življenja, šele po 1. 1948 so postali drugačni. Ker se niso mogli več opirati na Moskvo, so, recimo, “shodili”. So pa pri tem dobili tako veliko veselje do hoje, da se sp!oh ne morejo umiriti. Vse njihovo udejstvovanje po tem letu je nepretrgana veriga samih eksperimentov. posebno na gospodarskem polju. Kakor hitro so eksperiment ni obnesel, so začeli novega, ki se zopet ni obnesel. To drži tudi za današnje stanje. Ves razvoj jugoslovanskega komunizma bi torej lahko spravili pod skupen imenovalec: od eksperimenta do eksperimenta!
Seveda ima pa vsak svojo podobo in. svojo vsebino, ki gre včasih tako daleč, da zamegli bistvo sistema. Na zunaj dobi večkrat celo podobo liberalnosti, naprednosti, demokratičnosti in kar svobodna demokracija pozna lepih političnih besedi. Vsi ti eksperimenti pa doživljajo enako usodo. Kakor hitro zadenejo ob sistem ali ob sovražno stvarnost, ga titovci takoj zavržejo, naj bo prividno liberalen in napreden ali pa tudi ne. Titovski sopotniki pa začno zdihovati, da so jugoslovanski komunisti zopet padli v naročje diktaturi. To sploh ni res, saj se pri nobenem eksperimentu na kateremkoli polju niso odpovedali diktaturi, torej ne morejo pasti iz njenega naročja.
Titovci imajo trenutno dve težavi: mori jih zavoženo gospodarsko stanje in pa strah pred potuhnjenimi Ranko-vičevimi pristaši. Ti dve težavi nista v zvezi s sistemom titoizma, ampak samo z njegovo politiko. Nastali sta radi napačne politike, ne pa radi napak v sistemu. Rankoviča so se prepozno znebili, zato imajo pa sedaj težave, to je priznal sam Tito. Gospodarsko stanje je pa posledica zavožene in-dustralizacije, ki so jo titovci postavili na uvoženo opremo in uvožene surovine, ki jih je treba plačati s tujimi devizami. Ako bi titovci imeli dosti dolarjev, ne bi bilo sedaj nobene gospodarske krize v Jugoslaviji. Dežela bi živela tako, kot je živela, recimo, 1. 1961, ko je s tujo pomočjo prebolela slično gospodarsko krizo.
Pri tem se gospodarski sistem ni menjal. Vkljub vsem gospodarskim reformam, ki jih titovski sopotniki radi po-'
veličujejo, gospodarijo v podjetijih še zmeraj lokalni komu-jščini. — Druga arija, ki nas je z nistični bogovi, ki smatrajo delavske svete in “neposredno njo razveselila naša pevka, je
demokracijo” za navaden cirkus, ki je tupatam postal le nadležen, toda ne nevaren za sistem. Kdor se hoče prepričati o gospodarski svobodi v Jugoslaviji, naj vzame v roke uradne liste vseh vrst, pa bo videl, kakšno “svobodo” uživajo jugoslovanska podjetja. Vsako malenkost jim predpisuje ta ali ona oblast, delavski sveti se pa morajo po teh predpisih ravnati.
Kdor torej hoče hvaliti titovsko politiko, naj jo hvali, toda doda naj, da ta politika prav nič ne spreminja sistema, ki je ostal in ostane utelešena podoba totalitarne diktature. Doda naj še, da se bo titovska politika še naprej spreminjala, toda sistem bo ostal tak, kot je: sovražnik vsake trajne svobode. Kjer jo bo po sili razmer moral kaj dovoliti, jo bo preklical ob prvi priliki. V tem ima dosti prakse.
Da na kratko ponovimo: jugoslovanski komunizem se kot sistem nič ne spreminja v svojem bistvu. Menja pa stalno svojo politiko in se pri tem nič ne sprašuje, ali ima spreminjanje liberalno podobo ali ne. To ga sploh ne zanima. Gleda na vsako politično spremembo samo z vidika, ali komunizmu kaj koristi ali ne. Ako mu ne koristi, zavržejo politiko, naj bo na zunaj liberalna ali reakcijonarna. Samo misli po željah lahko zapeljejo človeka, da išče v spremembah titovske politike več, kot je v resnici.
BESEDA IZ NARODA
labaia n darova
šno nam je pismo poslal — pa nas bo nebeški prebivalec sv. Miklavž obiskal. Naše malčke predvsem želi videti v polnem številu zbrane. In vseh dobrih faranov bo srčno vesel. Za najbolj pridne je menda celo darove na zemlji že naročil. Pridi, dobri faran, mogoče si Ti od njega izbran .. .
Vsi ti dogodki, ki so še pred nami, bodo z našo navzočnostjo potrdili, da hočemo, da bo želja stvarnost postala in ... “da ta cerkvica mala — slovenska bo ostala!”	Tone Osovnik
Cleveland, O. — V veliko i dolžnost si štejemo, da se potom Ameriške Domovine najtopleje zahvalimo vsem, ki so darovali denarne prispevke za popravilo cerkve sv. Petra v Črnomlju.
Gospod župnik Lojze Žabkar nam je poslal posebno zahvalno pismo, v katerem omenja, da je poslano vsoto hvaležno prejel in da se v imenu farne cerkve vsem dobrotnikom za denarno darilo naj lepše zahvaljuje.
Zahvaljujemo pa se tudi spodaj podpisane nabiralke:
Frances Phillips Mary Muniza Anna Tomšič
“0, da la eerkvšca inaSa slavmfca bi ostala!”
NEW YORK, N.Y. — To je bil želelni vzklik njujorškega Slovenca ob 50-letnici domače, narodne fare sv. Cirila na Osmi. In če bi vsak njen faran to željo iskreno stalno v sebi gojil in hkrati tej želji dejansko zadostil z malim naporom pogostejšega obiskovanja tiste male cerkvice, ki jo imenujemo “naša” ali pa “slovenska”, potem bo zares slovenska še dolgo, dolgo ostala...
Vsak dan je maša v njej. Vsako nedeljo sta dve maši. Med tednom farani res ne morejo priti, ob nedeljah pa bi se lahko srečevali tod zmeraj v lepem številu in zato ne bi bilo treba, da bi vsakdo vsako nedeljo prišel.
Redni obiskovalec to lahko zazna!
Tudi 40-urna pobožnost, ki se
je vršila od 6. do 8. nov., govori' ten nastop. Pohvale pa zasluži za takšno trditev. Malo zavesti | zato še več, ker je ameriška Slo-in malo napora nam lahko dasta' venka in se je povzpela na tako zmeraj kar čeden sad našega na-'višino v podajanju mile sloven-selja.	jske pesmi. Če Ljubljančani po-
Jubilejno leto je bilo iz tega jejo slovensko, je naravno, če pa vidika pogledano kar zadovolji- poje v mili slovenščini Milwau-vo in — rekel bi — vzpodbuja-| čanka, je pa vse nekaj drugega, joče za bodočnost. Škoda, da gre ker se je morala naša pevka veže h kraju. Drugo leto ne bo ime- liko truditi, mnogo študirati, pre-lo verjetno takih močnih dogod- den se je povzpela tako visoko, kov, kot smo jih imeli letos. Ta- da jo lahko imenujemo prvovrst-ko mislimo! Vendar imamo mož- no slovensko pevko. Seveda in v aosti, da jih ustvarimo.	resnici ima Dolores strokovno
Veliko si lahko obetamo od na- pevsko šolo za seboj v Madisonu, šega novega moškega pevskega Wis., in kar je še največ: Bila je zbora, da bo novo življenje v celo dalje časa v Sloveniji — njujorško skupnost prinesel. Za- prav radi pesmi. Saj v srcu Slo-to vsi možje in fantje, ki ljubite venije — v Ljubljani je dobila u-petje in domačo pesem, pridite v radno diplomo petja. Je torej do-vetek, 18. novembra, ob 8. un , vršena in usposobljena koncert-zvečer na zborovo redno vajo. na sopranistka.
Drugi dan, v soboto zvečer pa Dolores nam je nudila dve o-naj pridejo vsi farani v cerkveno ' perni točki na programu in 12 dvorano, da bodo spoznali, koli- slovenskih pesmi, med katerimi
Milefm koncert pri §¥, Štefanu v Olilcap
ii.
SO. CHICAGO, 111. — “Ladies first” je amerikansko pravilo. Toda tukaj smo morali spremeniti, je pač domovina zmagala: Ladko Korošec je prišel iz Ljubljane, od kodsr je prinesel našo pesem, od tam, kjer že skoraj 1500 let prepeva slovenski rod. Miss Dolores Ivanchich nam bo oprostila, če jo postavimo na drugo mesto.
Dolores Ivančičeva je naša soseda, le škoda, da se sosedje tako malo poznajo! Jaz za svojo osebo jo poznam že nekaj let in sem jo že večkrat poslušal, ko je pela pri Slovenski Radio uri v Milwaukee, od koder je doma. Docela pa smo nadarjeno pevko spoznali šele na koncertu Slovenske Ženske Zveze, ko je pela v družbi slavnega opernega pevca. Kar pribijemo in drugače zapisati ne morem: Dolores je vzorna pevka in ima zelo prije-
ko vinčeka jim je sv. Martin za kozarčke, grla in dobro voljo pripravil. Če pa je v vinogradu še kaj grozdov pustil “tatičem” v skušnjavo, pridite vanj, toda pazite, policaj vas že ob poželenju lahko zagrabi. In odkupiti se boste morali, da boste spet svobodni! Torej za svobodo je treba nekaj žrtvovati in včasih težko plačati, če jo zgubimo in jo hočemo spet imeti.
V nedeljo, 4. decembra — tak-
je bilo sedem umetnih, pet pa narodnih.
Arija iz opere je bila prva Mozartova: “Kerubina”, iz opere Figaro ve svatbe. Točka je precej zahtevna, četudi znana, pa se je naši pevki kot nalašč prilegala; prav vživela se je v skladbo in z veliko lahkoto je podajala svojo vlogo. Bila je jasna, svetla, poln glas v nižini in svetal v vi-
šini. Pozornost je še povečalo to, da je tudi ona pela vse v sloven- je čakala sama doma, — čakala
bila Dvorakova (Dvoršak) iz o-pere “Rusalka”. Antonin Dvorak (1841-1904) je bil pomemben češki skladatelj novoromantične smeri, ki je znal značilnosti narodne glasbe spretno združevati s skladateljsko tehniko, usmerjeno h klasicizmu. Med najpomembnejše glasbeno delo Dvor-šakovo spada njegova “Rusalka”, ki je dosegla največji uspeh in svetovni sloves. Rusalka je staroslavna gozdna in vodna vila. Dvoršak je dovršen violinist in je tudi poučeval violino; dovršil je orgelsko šolo v Pragi. Nato je bil organist v več cerkvah. Zgodaj je začel skladati. Precej se je naslanjal na Be-thovna in Schuberta in Čajkovski je bil njegov iskreni prijatelj. Ta poslednji je pripravil v Moskvi koncert Dvoršakovih skladb in je skladatelja povabil v Rusijo na prireditev. Z veseljem se je odzval. L. 1873 se je v Pragi Dvoršak poročil z Ano Čermakovo, morda s sorodnico našega čikaškega Cermaka. Dvoršak je živel v presrečnem, krasno urejenem zakonskem in družinskem življenju. Seveda glasbe ni nikoli zapustil. Postal je celo doktor glasbe na dveh u-niverzah: V Pragi in Cambridge. Leta 1892 je postal ravnatelj Narodnega konservatorija v New Yorku, kjer se je začel zanimati za glasbo med ameriškimi Indijanci in zamorci. Trdil je celo, da je v takozvanih “Negro Spirituals” mnogo čeških in slovanskih melodij. Dobil je pa skladatelj New Yorku kmalu veliko domotožje in potegnilo ga je nazaj v domovino. Rusalka je ena njegovih zadnjih sladb. Radi čustvenega besedila in ravno tako čustvene glasbe je “Rusalka” dosegla veliko popularnost in pevke še zdaj rade segajo po Rusal-ki. Tako tudi naša Dolores, ki je bila obema popolnoma kos.
Izmed umetnih pesmi si je Dolores izbrala najprej Benjamina Ipavca. Poznamo tri skladatelje Ipavce: Benjamin, Gustav in Josip. Benjamin in Gustav sta brata, Josip pa je Gustavov sin. Vsi so bili rojeni v Št. Jurju pri Celju, njihov rod pa prihaja iz Bele Krajine. Vsi trije so bili znani poklicni zdravniki. Bili so vsi krasni značaji in globoko verni možje. Oče Benjamina in Gustava se je naselil v Št. Jurju leta 1805 kot zdravnik. Rodbina je bila iz Gradaca pri Podzemlju. Škof Slomšek je prezanimivo popisal Ipavčevo družino ob priliki Francetovega pogreba. Zapisal je: “Srečen kraj, ki ima takega zdravnika, ki je vreden sto centov zlata: to je bil rajni šentjurski Ipavec!”
Benjamin se je kot skladatelj rad naslanjal na ljudsko osnovo, da je budil in snoval narodno zavest. Njegova glasba je polna izrazitega smisla za tekočo, doživeto in čustveno melodiko. In tako je Dolores podala njegove tri skladbe: Iz gozda so ptice od-lule, Spominska knjiga in Dekliška pesem. Poslušalec si je kar moral predstavljati, da je “ptica pevka” priletela iz okolice Slomškovega Sloma in se je vsela na vejo blizu Sv. Štefana. Kako milo je žrvgolela ta ptičica-Po-
tem je Dolores počastila skladatelja Marjana Kozina, ki nam slika v pesmi “Pomlad”, kakšno upanje nam daj a, ko rožice cvetijo in ptičke žvrgolijo. Dolores nam je s svojo ljubo pesmijo vse pričarala na odru. — Skladatelj ali harmonizator Niko Štritof pa je uglasbil nekaj prekmurskih prisrčnih napevov: “Hodi da, Minka, Pa kaj to more biti?, Micka bi rada Jurka dobila.” Kako so bile prisrčne te popevke, posebno še zato, ker jih je Ivančičeva pela v prekmurskem mehkem narečju. — Ko je prišla Dolores zadnjikrat na oder, nam je podala pet narodnih popevčic. Kar topila so se nam srca. Usmiljenja smo se solzili, ko so vsi prihajali, le njega ni blo in je noč prišla in lunca bla, dekle pa
in jokala. Pa se je zdramila in je zapela dekle nagajivko: Jaz sem Kranjčičev Juri, ki jo tudi kmalu odkuri! Potem je zapela: Oj ta mlinar, čustveno in občuteno; mlinar izpod klanca. Še eno koroško pesem: Semter poj d, potem pa staro in vedno novo pesem od slovenske lipe: Lipa zelenela je. Ta je bila pa najlepša, ko je bilo tako luštno, da smo jokali in si brisali bridke solze. Tudi Dolores sama je bila ginjena. Umetnica je postala popolnoma naša in mi smo bili njena lastnina. Dolores! Ostati moramo dobri sosedje. Večkrat se moramo še videti!
Koncertni oder je bil umetniško opremljen. Na sredi odra je stal velik in svetel klavir. Najet je bil nalašč za to priliko. Klavir in pol! Toda najboljši klavir nam nič ne pomaga, ko bi ne bilo človeka, ki bi znal pravilno prebirati tipke — vse: bele in črne. Sv. Štefan je bogat, ker ima takega človeka, umetnika na klavirju. To je umetnik, ki je gotov, da ne bo mlad umrl, kot sam trdi, kadar se z menoj pogovarja — dr. Alfred Fischinger. Vsi vemo in smo ves čas čutili, da bi s koncertom nič ne bilo, če bi pri klavirju ne sedel pravi človek. Kako je plemenito pomagal prireditvi do zmage. Kako je bil kar vlit s klavirjem in z obema solistoma. Ves čas je tako izvirno karakteriziral vsako skladbo! Kako je pazil na vsako malenkost, ki pa ni malenkost. Znal je o pravem času igrati, o pravem času vpadati! Nadomestoval je cel orkester, ki ga nismo prav nič pogrešali, namreč orkestra. Petdeset godbenikov je nadomestil, on sam pa je nenadomestljiv. Naš pianist dr. Fischinger je pri tem koncertu samega sebe prekosil. Tudi oba pevca: Ladko in Dolores sta izjavila, da bi za koncert ne mogla dobiti bolj spretnega in bolj izvežbane-ga pianista, ker ni dosti, da samo igra, temveč spremljati mora tako pač, kot si zamišlja pevec. Pevčevo misel in pevčev okus mora spremljevalec na klavirju razumeti, vsak njegov glas, vsak njegov pogled, vsak njegov gib mora umeti in ujeti. G. dr. Fischinger, občudovali smo Vas in ponosni smo na Vas. Ladko Korošec, Dolores Ivanchich, dr. A. Fischinger, ti trije so dosegli, da je bila dosežena še druga trojica: Pesem nas je zbrala, pesem nas je pridobila, pesem nas je združila. Vsi trije so želi mnogo priznanja od poslušalstva. Hvala za redek užitek vsem trem, vsej umetniški glasbeni trojici.
Odrska zavesa je padla. Pa se je zopet kmalu dvignila in odprl se nam je prekrasen prizor: štirje mladi fantje — nobeden še nima 20 let — stoje na odru med prejšnjim cvetjem. Eden od fantov ima v rokah svetlo harmoniko, drugi bliščeč klarinet, tretji zlato trobento, četrti pa pozlačeno tubo. Vsi so v narodnih nošah — kot najlepši pušeljci. Janko Arko — to so njegovi muzikantje — šteje: ena, dve, tri — pa jo udarijo, da je veselje in da kar pete privzdiguje in starejšim ljudem ti jasni glasovi odvzamejo polovico let. Pri Sv. Štefanu imajo vse, kar si poželiš. Ker so naši muzikantje še tako mladi in se pridno vadijo, bodo dosegli še velike uspehe. Na mnogih odrih in na televiziji se bodo pojavljali in prepričan sem, da bomo dobili njihove glasove še na domove na ploščah. Fantje! Držite se in bodite vztrajni!
P. Odilo, OFM.
------o------
Položaj bensških Sloven-sev ob sioiefnis! pripadnosti Italiji
Dne 25. oktobra 1966 so se v Gorici zbrali zastopniki osrednjih slovenskih prosvetnih in kulturnih organizacij v Italiji in so v prisotnosti članov Odbora slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini obravnavali položaj Slovencev v tej pokrajini ob stoletnici pripadnosti Beneške Slovenije italijanski drža-
vi. Ob tej priložnosti so sprejeli sledečo izjavo:
S priključitvijo Beneške Slovenije k Italiji po plebiscitu 1866 se je obdržala povezava tega goratega področja z nižinskim predelom in se je vzpostavila tradicionalna zveza s širšim prostorom. Slovenski živelj teh krajev se je s tem ločil od svojega narodnega jedra prav v dobi, ko je slovenski narod doživljal svoj preporod. Nova državna meja je zavrla, da tokovi prebujenja niso zajeli tudi Slovencev Nadižkih dolin in Rezije, ker je priključitev tega ozemlja k italijanski državi pomenila za italijanske politične dejavnike do današnjih dni hkrati vključitev teh Slovencev v italijanski narod.
Sto let zgodovine beneških Slovencev je zato stoletna tragedija ljudi, ki niso smeli biti to, kar so, namreč Slovenci. Vsaka beseda ali dejanje, ki je odražalo objektivno resnico, — in je bila zato samo znak poguma in poštenosti do samega sebe in do svojega rodu — je bila proglašena za izzivanje, sovraštvo do države, hlapčevstvo tujcu, skratka za nekaj kar je treba kaznovati. In kazni ni bilo malo in tudi žrtev je bilo obilo.
Brez šol v materinem jeziku in kljub načrtnemu izrivanju slovenske besede med beneškimi in kanalskimi Slovenci je vzdržala vse napade in poizkuse, da jo zatrejo. V trajnem gmotnem pomanjkanju in stiski so trdno branili svoj jezik kot svoje veliko bogastvo.
Iz roda v rod je šlo to izročilo in v ugodnejših zgodovinskh obdobjih vzvalovilo to sicer mirno ljudstvo, toda vsako upanje, da bodo za njihov jezik nastopih svetlejši dnevi, so trpki dogodki vedno znova zakopali.
Koliko upov je vzbudila pr°' glasite v italijanske republike in posebno še sprejetje nove ustave! Do najbolj skritih kotičkov države so segali blagodejni vph' vi ustave, samo v Beneški Sloveniji se še vedno vzdržuje stanje* ki ga je ustava formalno ukini' la.
Svečan poudarek proslavi sto-letnice priključitve ozemlja, ki vključuje tudi Beneško Sloveni' jo, je dal s svojim obiskom sain predsednik republike. Slovenci v videmski pokrajini so z veli' kim zaupanjem naslovili na naj' višjega čuvarja ustave sponaei^' cq, v kateri so mu prikazali svo-je tegobe in izrazili pričakovanje, da se končno pristopi k re' sevanju vprašanj slovenske na' rodne skupnosti v vsej videna®^* 1 pokrajini.
Osrednje slovenske prosvetne in kulturne organizacije v ji soglašajo z vsebino omenjen6 spomenice in so povsem solid3-1-ne z Odborom slovenske nar° ne skupnosti v videmski P0^1^ jini in terjajo od vseh pristojni civilnih in cerkvenih obla5^1, strank, organizacij, ustanov ^ posameznikov, ki jim je do teg3^ da se utrdi demokratična ure 1 tev v državi, da se odpravijo vice in izpolni pričakovanje* so ga Slovenci videmske po^1-3 jine izrazili v spomenici.
V Gorici, 25. oktobra 1966-
;tvo slovenskih	socioti^0^
kulturo, prosveto in n771 st, Trst	^
) slovenskih izobražen0 st
ensko-hrvatska ljudska V eta, Trst	^
enska kulturno~gospoda
eza, Trst
enska prosveta, Trst	^
enska prosvetna zveza,
CL	'fO*
■a slovenske katoliške V zte, Gorica.
IZ NAŠ
ŠIH VRst
San Bernardino, Calif-
pr3'
rnardino,	jepa
ga gospa Debevčeva! Hva a za redno pošiljanje Vašega in prav lepe pozdrave Bernardina v KalifocnU1
pošiljam
Father Ignacij
i J. štrancaf

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Pred občinskimi volitvami
Dne 5. decembra bodo občin-volitve. Volili bomo župane ^ občinske svetovalce, torej Iju-ki bodo skrbeli, da se bo živ-J]enje v naših občinskih skupno-stih odvijalo v redu in brez polnih zapletljajev.
Občinskih volitev se navadno Udeležuje najmanjši procent vo-jkuh upravičencev, čeprav odlo-btve izvoljenih mož najbolj neposredno vplivajo na šolstvo, na 2einljiške davke in na občinsko Postrežbo glede snage cest, otro-skih igrišč in podobnega. Na ob-cir>skih volitvah bi pravzaprav ^oral vsakdo soodločati o tem, ^ar se tiče njegovega vsakdanje-življenja v sosedstvu. Poznej-Se pritožbe navadno ne zaležejo Vebko in dostop do izvoljenih ni Vedno mogoč, zato pa:	volivna
Pravica in njeno uveljavljanje je ^oč, ki je svoboden občan ne Snao pustiti iz rok. Več kot polo-V*c° ljudi na svetu danes nima te nima pravice voliti in ne Mien biti.
nas zgodovina nastanka omenje-
ine božje poti vodi daleč nazaj.
znova in znova potrdi, da smo : „ Nekateri trdijo celo, da je za.
bili Slovenci svojega narodnega j f ek ‘eg“ le*°	Pa ”
dokazano. Bolj gotov je datum
Potrošnik in njegov kredit
Profesor Jakob S. Ziegel v glavnem navaja dva razloga, zakaj so se ponesrečili poskusi prisiliti upnika, tistega, ki posoja denar, in tistega, ki prodaja na upanje, da točno in jasno razkrije potrošniku, koliko ga bo stal njegov kredit.
Vsa zakonodaja v to smer je bila premalo pripravljena in neprimerno organizirana. To je bila krivda na strani potrošnika in na strani tistih, ki so pripravljeni varovati njegove interese.
Drugi razlog je bil pa strnjen odpor upnikov, to je finančnih krogov, ki nepopustljivo branijo, svoje interese. ,Če so ti pripravljeni na strnjeno obrambo, da se zavarujejo, je treba tudi od strani potrošnikov strnjenega napada.
Za boljše razumevanje je tre-Kdor pa hoče prav uporabljati razlik°vati dvoje. Tistega, ki
v°jo volivno pravico, mora naj-M vedeti, kdo je vreden njego-. glasu. Da bo pa to vedel, je . eba poznanja, kakšna načela vCl0 zastopa. Zanimanje za javne Zadeve je zapoved današnjih dni. ^ nedeljo, 20. novembra, poldne ob 3h bomo imeli v To-0*tu Slovenci sestanek, ki bo posvečen občinskim zadevam in °iitvam. Sestanek pripravlja °v- k r š č a nsko-demokratsko rUštvo za vso slovensko jav-^°st. Bo pravzaprav to družabno c°Poldne za družine. Mladina, ki ^ ftima volivne pravice, bo v eni v°rani, odrasli pa v drugi. Na
anek bosta prišla dva člana
sest;
®danje mestne uprave, in sicer: jT- Joseph Piccininni in Mr. fMh J. Bruce. Oba zastopata ^SČ;
5 a v:
!ansko-demokratska načela v
ftem življenju in sta nam Slo-
^cem p0 svojem ideološkem ^st:
^est;
po svojem :r°jenju zelo blizu. Govorila
bosta o funkcioniranju
0 nae in nadmestne uprave ter j^ojem programu. Izrabili bo-^ to priliko s prošnjo, naj bi sj0r°nto dobilo vsaj eno cesto s genskim imenom. Za obilno st le^0 na tem nedeljskem se-se priporoča
Odbor
p Doba banketov
“banket’ je zelo viso-0lle^a- ^ slovenskem pravo-stoji za to besedo razlaga, jMravb da banket pomeni slavci obed. To v resnici tudi je. ^ Slovenci v Torontu so eD postali zelo pogosta in Sh.JUbliena oblika družabnega SVe;^a. Prirejajo jih župnije in stacne ustanove. Tradicija po-<ilniJsovi banketi”, ki jih lovci. Tudi banketi Slo-doma, —- čeprav je šele tiijj star —, so se že prilju-
V
t^ , Ok)oto, 5. novembra, je bil Slovenskega doma. O §5 ^ anketu res ni slišati druge-t>0str0tvPohvale: Dobra in obilna 1'aZr1	v najlepši dvorani,
QVv''"tna, a prijazna družba,
doma v Torontu potrebni.
Udeleženec
posoja denar za obresti, in tistega, ki prodaja blago na upanje. Pri prvem govorimo o posojilu in za posojilo je treba plačati o-bresti. Pri drugem imamo opravka s prodajanjem na kredit; blago dobiš danes, plačal pa boš pozneje; za to uslugo je treba tudi nekaj plačati, kar pa pravno vzeto niso obresti. V Kanadi ima zvezna vlada jurisdikcijo nad bankami in nad njihovim poslovanjem, torej tudi nad obrestno mero. Se pravi, v Ottawi določajo višino obresti ali naj višjo dovoljeno mero obresti za posojila. Nima pa zvezna vlada oblasti nad prodajalci, ki dajejo blago na upanje in ne more določati koliko smejo zaračunati za to u-slugo. Taki prodajalci so navadno v zvezi s finančnimi kompa-nijami, ki prodajo na kredit financirajo. To je dejstvo, ki povzroča zamotanost problema, ko so v kupovanje na kredit zapleteni trije elementi: kupec, prodajalec in financir in oba poslednja dva hočeta imeti od prodaje na upanje svoj dobiček.
(Bo še)
V0vrst
$0 ^ razpoloženje, h kateremu ;stu! §0cjOl. T ^raali meri pripomogli i
Sestanek misijonskih prijateljev
Prvi četrtek zvečer je vsak mesec posvečen misijonski misli. Zberejo se prijatelji misijonarjev, da slišijo lepo misel, besedo o duhovnosti, da pogledajo po misijonskem svetu in da zberejo mal dar za misijonarje ter njihove potrebe. Na novembrskem sestanku je bil podan predvsem obračun od misijonske prireditve. Zvedeli pa so člani tudi, da jih je nenadoma zapustil, ne da bi jim segel v roke in ne da bi rekel “z Bogom” njihov duhovni vodja g. Jože Časi, CM, ki je bil prestavljen v zapadno Kanado. Člani, in kakor se sliši tudi drugi ljudje, so novico vzeli na znanje s povešenimi glavami. G. J. Časi je bil dober duhovnik in je užival priljubljenost in spoštovanje. Bog blagoslovi njegovo delo na novem službenem me-
81» 7. ©Ilefnlei smrti škofa iragorifa ložmasia
^karjevega orkestra, lih-i. ezba je res pokazala, da
Por.
Mip
radi pridejo
Na-: Prišli so taki
v Slovenski ki radi pod-dobro slovensko
e j o
pVSako
Sq 0^e§ njih so sedali ljudje, aktivni

samo v svojem kro-
»I-	oauuu V
Mzip dr^vu. Tem so se pri-j 1 ksti, ki se držijo bolj do-sih	nikjer vidni, pa vča-
Slov racP stopijo med rojake. ^a za dom le P°In gostoljub-Sl0vJSe> ne glede na to, kje v Di jim je tekla zibel in ne Vorijo»a to, kakšno narečje go-^saka večja prireditev
ša a tisoeiittiioi dokovsiie bažje pati
AGINCOURT, Ont. — Ko sem zadnjič zapisal nekaj o tej slavni obletnici, nisem povedal, da me je k temu pisanju pripravilo troje pisem, ki sem jih prejel v letošnjem letu iz domačega kraja, in končno še pismo g. župnika iz Dobrove. Kaj mi piše g. župnik Janko Moder, bom povedal prihodnjič, danes naj navedem le nekoliko dobrovske zgodovine. Že zadnjič sem dejal, da
začetka v letu 970. Takrat so po hudem nasprotovanju in norčevanju grajskih gori na hribu in nekaterih njihovih privržencev po dolini — zgradili na kraju, kjer stoji dobrovska cerkev, kapelo v čast Mariji Vnebovzeti, ki je stala tam nekako 260 let. V letu 1231 so na njenem mestu zgradili gotsko cerkev, ki je stala tam skoraj 500 let. Leta 1713 so to cerkev podrli in sezidali novo, katera še sedaj stoji. Je torej prav letošnje leto stara 250 let.
Zob časa se ji precej pozna. Kdaj je bila zunanjščina zadnjič prenovljena, se ne do dognati. Tudi najstarejši Dobrovčani tega ne pomnijo. Morda je bilo to po potresu leta 1895, ko je bila radi poškodb notranjščina prenovljena in kupola poslikana. Ker se manjših okvar zunaj ni. splačalo vedno sproti popravljati vsled dragega postavljanja o-drov — ker je cerkev zelo visoka, je sedaj začelo naglo odpadanje ometa po vsej stavbi in kriči po nujnem popravilu. Isto se godi s streho. Skodle so sicer dobre, pa hitro odpovejo in ker ni mogoče iti pod streho, je opaziti poškodbo šele tedaj, ko deževnica pronikne skozi zid oboka. Pri zadnjem pleskanju pred leti so opazili, (takrat smo barvo za pleskanje naročili in plačali od tu — preko Lige v New Yor-ku — ker se je doma ni moglo dobiti), da je strešno ogrodje že popolnoma preperelo, zato pločevine ni več mogoče pleskati in to že postaja nevarno. Z namestitvijo starega ostrešja z novim je želja vseh in zlasti g. župnika, da bi streho pokrili z bakreno pločevino, da bi potem odpadlo tako drago in težavno pleskanje. Bakreno pločevino se trenutno dobi samo za dolarje, teh pa seveda doma nimajo. Poleg drugega je g. župnika tudi to prisililo, da se je odločil, da bo poprosil nas, da bi mu priskočili na pomoč, da bo mogel do leta 1970 izvršiti svoj načrt: cerkev obnoviti in jo propraviti, da bo postala dostojen spomenik za ta znameniti jubilej.
Pokojni župnik Josip Klopčič je napisal v cerkveni kroniki leta 1937, da je že takrat mislil na obnovo cerkve zunaj in znotraj, da bo pripravil les za odra-nje in ves potrebni materijal za popolno prenovitev. A ker so ga dogodki prehitevali — priprava na vojsko, delavci, “krščanski” socijalisti, ob robu mesta, kamor je spadala Dobrova, s pripravo revolucije itd., je dal zaflikati le najnujnejše, vse drugo je pa čakalo vse do danes, blizu 30 let. Tako smo lahko prepričani in radi verjamemo, da je obnova res nujna, posebno še za tako slovesnost, kot se nam predvidoma približuje.
Zapomnimo si to in bodimo radodarni, kadar nas bodo v to pozvali in prosili. Darovati v ta namen, priskočiti na pomoč najsta-rejši Marijini božji poti na slovenski zemlji naj nam bo v dolžnost in ponos. Ob tem Njo prosimo, da nam izprosi milosti, da spoznamo, kako nam je tukaj dobro, kako smo srečni, ter da večkrat pomislimo, koliko je ljudi v pomanjkanju in trpljenju . . .
Ker se danes vse tako naglo vrti, je velika možnost, da se bo zavrtelo tako, da bomo šli lahko prav kmalu na Dobrovo na božjo pot. Ali pa se bo zavrtelo celo tako, da se bomo brez premisleka lahko udeležili velikih slovesnosti, ki so predvidene za leto 1970 na Dobrovi. Bog daj!
L. A., st.
TORONTO, Ont. — Sedem let je, odkar je v zgodnjih jutranjih urah v Clevelandu, na dan 16. novembra zaspal v Gospodu pre-vzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Dolgo in bogato življenje, ki se je pričelo 9. marca 1883 v Dolinčicah, v župniji Šmihel na Koroškem, se je daleč od rodne zemlje nenadoma izteklo.
Čim dalj se odmikamo od dneva smrti pokojnega škofa, tem bolj čutimo težko izgubo, ki smo jo zdomski Slovenci na tisti žalostni novembrski dan utrpeli. Pa ne samo mi v tujini, tudi rojaki doma, ki so slišali njegove svarilne klice pred vojno in njegov jasen nauk v zmedi, ki je nastala med tujo okupacijo naše zemlje, so čutili, da je omahnil duhovni velikan. Vse več jih to spoznava, in besede pokojnega škofa, ki jih je govoril v ljubljanski stolnici 12. decembra 1943, se dejansko danes uresničujejo. Takrat je govoril:
“In ko že več govoriti ne bom mogel, se mi bo iz umirajočega srca še dvigala poslednja prošnja, tista, ki jo za svoj narod vsak dan ponavljam: Razsvetli, Gospod, zaslepljene, da spoznajo časno in večno nesrečo, v katero jih peha brezbožni komunizem, da se obimejo in spreobrnejo. Privedi jih, Gospod, nazaj k resnici in v božje kraljestvo.” Veliko Slovencev doma je našlo pot nazaj k resnici. Svarilni klici, izrečeni v največji stiski med krvavo revolucijo, še danes odmevajo po slovenski zemlji in ljudje jih topot razumejo. Vse molitve pokojnega škofa, vse trpljenje, ki ga je v svoji skromnosti in ponižnosti daroval Bogu za svoj narod, so izprosile nešteto milosti in božjega usmiljenja. Vse več je. Slovencev, ki ne. dvomijo več v resničnost besed škofa Rožmana, ko je dejal:
“Z božjo pomočjo hočem — in moram — vztrajati na mestu, kamor me je Bog postavil. In do zadnjega bom isto učil in opominjal. Naj pride tudi to, kar mi grozijo: naj me na kose razsekajo ali pa, kar ljubljanske komunistke žele, da me na Kongresnem trgu živega zažgo — do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.”
Ker ni bila božja volja, da bi ga komunisti dobili v roke in svoje grožnje uresničili, so ga v onemogli jezi v odsotnosti obsodili na 18 let težkega prisilnega dela. To jim ni bilo dovolj. Svojo ogabno laž o škofu Rožmanu
taka dejstva ob spominu na blagega, dobrega škofa.
Zato se mi zdi, da imamo mi v svobodnem svetu še prav posebno nalogo in dolžnost, da se škofa spominjamo še z večjim spoštovanjem in ljubeznijo. Morda bi bilo prav, ko bi ob tej sedmi obletnici pričeli zbirati fond, v katerega bi prihodnja tri leta po vseh kontinentih, kjer svobodni Slovenci živimo, darovali v namene, za katere je pokojni škof gorel in delal. Pri srcu mu je bila zlasti vzgoja slovenskih zdomskih bogoslovcev. Ko bomo obhajali 10-letnico njegove smrti, bi se mu na ta način vsaj nekoliko oddolžili za vso skrb in ljubezen, ki jo je imel do nas kot duhovnik in škof.
Nekako v tem času bo verjetno izšel že tudi njegov življenjepis, katerega pripravlja, zbira gradivo in urejuje preč. g. dr. Jakob Kolarič, C.M. V kolikor mi je znano, bo prvi del kmalu dokončan in bo nemara že prihodnjo spomlad rokopis šel v tiskarno. Tako bomo pokojnega škofa’ še bolj spoznali, ko bo pred nami knjiga velikega življenja, ki se je v Dolinčicah na Koroškem pričelo in v Slovenskem Clevelandu ugasnilo.
Posebno veselje bomo napravili škofu, za kar je sam veliko molil in trpel, če bomo enotni. Zatekajmo se k njemu v molitvi, naj nas še naprej vodi, da bomo našli pot drug do drugega in taki, v medsebojni ljubezni združeni, tudi na grob našega skupnega duhovnega očeta, našega ljubljenega in nepozabnega vladike, prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana.
Otmar Mauser
It« Mfpailsl! pslliia
v* liiadl
TORONTO, Ont. — Že dolgo časa obljubljena nova pravila za prihod imigrantov so bila končno objavljena v parlamentu in kakor izgleda, bodo v najkrajšem času odobrena.
Vlada upa, da bodo nova pravila doprinesla k temu, da bo Kanada prejela več imigrantov s poklici in manj sorodnikov, ki nimajo nikakega poklica, so pa do sedaj na podlagi prošenj, vloženih v Kanadi, le lahko prišli.
Novi zakon deli imigrante v dve skupini, in sicer v grupo, katere vstop v Kanado bo na podlagi njihovega poklica, in v grupo sorodnikov, kot je to bilo do sedaj. Zakon se bo približno glasil takole:
Vsak prebivalec (državljan ali so vklesali v kamen in ga name- nedržavljan) v Kanadi more na-
stili pred škofijo, da bi tako škofa, begunca, novemu rodu prikazali kot narodnega iždajalca in vojnega zločinca.
Po enaindvajsetih letih končane vojne, in po sedmih letih škofove smrti ta kamen še vedno stoji. Mrtvemu škofu ne škoduje več. Ostal je samo še kot nema priča nemoči puhloglavih Judežev, ki so svoj narod prodali komunizmu, in je tako le ostuden pljunek “novega razreda” na ves krščanski civilizirani svet. V tisti vklesani laži pred ljubljansko škofijsko palačo je vklesana vsa beda komunističnih mogotcev in z njo je h kamnu Prikljenjena svoboda slovenskega rodu. Kajti, kjer mrtvi niso svobodni, tudi živi svobode ne poznajo.
Pri tem me zelo boli, da nekateri naši ljudje, ki leto za letom
praviti prošnjo za prihod v državo moža, žene, samskega sina ali hčerke do 21 let starosti, ženina, neveste, staršev in starih staršev.
Oseba, ki je živela v Kanadi 5 let in je postala državljan, ima poleg tega pravico še zaprositi za prihod poročenih sinov ali hčera z otroci izpod 21. leta, enega brata al isestre, tudi ako so poročeni in z otroci, neporočenega nečaka ali nečakinjo izpod 21. leta.
Kar se tiče oseb, ki imajo primerne poklice: kaj so primerni poklici, to zavisi seveda od ekonomskega položaja v Kanadi, ki se menja, lahko zaprosijo direktno pri kanadskih konzulatih v inozemstvu. Tudi lahko zaprosijo za vizum ljudje, ki imajo šole, ki odgovarjajo 11 razredom v
šila reševanje prošenj. V Jugoslaviji je bil dosedaj urad v Beogradu in so sprejemali samo slučaje za naj ožje sorodnike. Upanje je, da bo ta urad sedaj razširjen, da bodo mogli sprejemati vse slučaje, ki so predvideni po novih pravilih. Prihodnji meseci bodo že v praksi pokazali, kako se bodo nove določbe izpolnjevale v posameznih deželah.
Peter Urbanc
World Travel Service Ltd.
258 College St.
Toronto 2b, Ont.
P. M.
"Rdeči" nadškof
Na severovzhodu Brazilije se razprostira obsežno ozemlje, kjer živijo ljudje v silno revnih razmerah, izkoriščani do zadnje skrajnosti od peščice egoističnih in brezsrčnih veleposestnikov. Ko je prišel Helder Camara leta 1964 kot nadškof v Recife, glavno mesto tega področja, je takoj opazil to silno bedo in tudi njen izvor.
Prve njegove besede so bile: “Ni pošteno, da se obtoži komunizma tiste, ki so samo lačni pravice. Vem, da te besede ne bodo všeč mnogim fevdalnim gospodom, za katere se čas še ni premaknil, a jaz bom vedno ponavljal: vsak revež je podoba Kri-
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
HELP WANTED — MALE
Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi, pokojnina.
GREAT LAKES MFG. DIV.
Monticello blizu Green Rd.
Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno. M.F.
(220)
MACHINISTS
IME (3JVELAKD PKEUMATIS Tasl Ga.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MMMISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
SELLER - ifSsSGTEL
Contouring and profiling Machines
imumiti
e»6 1ILLS
TURRET
LATHES
m TURRET
LATHES
mmm uthes
mum iiumiiis
RADIJU DRILLS
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
hodijo na obiske v domovino, do- Kanadi, ma poslikajo vse od gnojnih ku- Novo je tudi to, da veljajo vsa
pov po vaseh, do najmodernejše stavbe v Ljubljani, edino te plošče ne vidijo in ne slikajo. Radi govore o lepoti, ki jo je polna naša zemlja, o komunistični podlosti, ki kriči iz te plošče sredi bele Ljubljane, pa nihče ne črhne besede. Kako žalostno je zapisati
gornja pravila za vse države brez vsake izjeme, torej bo v bodoče mogoče tudi dobiti nečaka, brata itd. iz Slovenije, kar dosedaj ni bil slučaj.
Vlada namerava odpreti v mnogih deželah nove urade za sprejem imigrantov, da bi pospe-
NUHERiGAL
mmmim
lAOfiflSES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.1? dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(222)
stusova, zato nočem, da mi bo Kristus enkrat očital: “Lačen sem bil, nag sem bil, brez strehe sem bil, pa nisi nič napravil zame ...”
Ni čuda, da so ga bogataši, s katerimi drže tudi vojaški krogi, hitro proglasili za filokomunista, demagoga in protidržavni element, ki rovari zoper obstoječi red. Napetost je malo popustila po 20. avgustu, ko je imel dolg razgovor s predsednikom republike generalom Castelom Bran-com.
Na vse očitke “rdeči” nadškof odgovarja: “Sem škof ozemlja* kjer dve tretjini ljudi živita v nečloveških razmerah. Ni dovolj, da v njih gledam le neumrljive duše: to bi bilo preveč lagodno: oni imajo tudi telo. Za mene so to predvsem ljudje, ki jim je treba pomagati. Brazilski Severovzhod je primer nerazvitega področja. Vsak uspeh bo imel močan odjek v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki. Naj zato jaz in moji duhovniki ob tej bedi držimo roke križem in čakamo, da se nekaj zgodi?”
Danes ima nadškof Camara 57 let. Njegov naprsni križ je iz železa, enako škofovski prstan. Avto je prodal, češ da se peš pride hitreje in bolj gotovo. Ni čuda, da so v Braziliji vsi enoglasni: Če bi danes “rdeči” nadškof kandidiral za predsednika brazilske države, bi nesporno $p-bil volitve.
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Typist, General Office
Experienced, varied duties and some transcription.
KINSNER SUPPLY 1588 E. 4« St. between Payne & Superior Mr. Winters (days - 881-1818, eves - 662-6145)	(221)
ŽENSKE
Izkušene ali pripravljene se izučiti nege bolnikov v našem zavetišču.
EUSLID PARK RURSNtG CENTER
20611 Euclid Ave. Telefon: 486-7676
Vprašajte za g. Kleina ali g. Wolfsona.
(223)
MALI OGLASI "
V najem
6 sob se odda na 6215 Carl Ave., zgoraj, furnez na soparo, linolej. Vpraša se ravnotam.
(221)
Na London Rd.
Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju.
Pri E. 185 St.
Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(224)
Naprodaj zaradi bolezni
Grocerijska trgovina na slov. St. Clairju z licencama za pivo in vino, dobro poslujoča 35 let. Po polovični ceni. Kličite 391-1453 ali 932-3751.	—(223)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Mara Husova;
Živa plamenica
To, kar boli, je ranjen ponos. Pustila ga bom! ‘Imam pravico do popolnega izživljanja’, tako mi je zatrjeval. Pa naj se svobodno izživlja! A tudi jaz sem svobodna! On ni zame, to vem. In jaz ne zanj; to je pravkar dokazal. Nobenega slepomišenja nočem! — Čudno, zakaj je neki tako pritiskal za menoj? Kaj je bilo to? Ljubezen gotovo ne! Strast samo? Slepi nagon? — Oh, to naju 3e torej združilo?! In oba sva prinesla enak delež v najin zakon. Zdaj se maščuje”, je spoznala Zala in drobne kapljice potu so ji orosile čelo. “Tako je in zato je dvakrat prav, da se ločiva. Zato ni hotel otrok! Tudi to je zdaj dobro. Nobene vezi ni več med nama in greva lahko vsaksebi”, je odločila ter se šla umit.
Po stopnicah se je zaslišal hrup pijanih moških glasov, pomešan z ženskim vreščanjem.
“Aha, so že tu. Cela družbica!” V naglici se je počesala in spet sedla za mizo.
“Odpri, hlapčevska duša! Ali si skuhal čaj, kakor sem ti naročil?” je razbijal razgreti Vran po vratih. Ker mu je odgovorila tišina, se je razburil in z nogo sunil v vrata na veliko veselje žensk in vinskega tovariša. “Spi, nesramnež. Ti bom že pokazal, kdo je gospod!” je vpadel v sobo Vran in povlekel s seboj vso poslikano žensko.
Zala se je počasi obrnila proti paru, ki je okamenel pri vratih. Njen bledi obraz se je bleščal v ledenem miru.
“Kar naprej, gospod soprog! Majhen pomenek še imava”, se je strupeno rogal njen alt.
Miro je bil od nenadnega udarca ves omamljen. Vinjeni tovariš, ki je stal na hodniku, je v hipu razumel. Zgrabil je žensko na plečih za obleko ter jo potegnil iz sobe. Zala je opazila le močno roko, ki je hitro izginila. Hip nato se je slišal po stopnicah topot bežečih korakov.
CHICAGO, ILL.
“Žena ga je zasačila. Gorje mu!” je pojasnil tovariš ženskama.
“Uh, dobro smo jo odnesli!” se je znebila strahu poslikana.
“Da, čestitajmo si!”
“Zdaj si nama ostal le še ti, dragec!” sta se obesili ženski moškemu za lakti.
“Zgubita se!” se je surovo otresel bremena.
Ženski sta prestrašeni zbežali. Za njima se je slišalo cviljenje, kakor cvilijo tepeni psi.
Pijani moški je bil inženir Kovač, Vranov zapeljivec. —
Ko se je otresel žensk, je zamišljen krenil domov. Nenavadno srečanje z njo, ki ga je odbila, je vplivalo nanj .kot curek hladne vode. Popolnoma se je iztreznil. Zala je spet zbudila v njem staro strast. Njenega moža je nagonsko mrzil in hkrati užival, ko je propadal.
“Tako ji je treba! Mene je spodila ko psa, tale mevža pa jo je dobil. Takrat res nisem mislil na ženitev. Ali če bi ona hotela — ženske so zvite — vse bi dosegla pri meni. Ponos, trma. Zdaj imaš oboje!” se je maščevalno razveselil Kovač. “Ali vendar, kljub vsemu ... kako je lepa — in jaz, jaz jo imam še zmeraj rad — tako rad!” se je zlomila njegova zloba v strastnem hrepenenju po njej, nedosežni. Spomnil se je, kako hudo
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HAMBURGER DRIVE IN Must sell due to illness. Excellent business. Good money maker. Call between 2-4 p.m.	268-0441.
(221)
_______FEMALE HELP
CHILD CARE
Lite Housekeeping. Stay or Go.
ga je zadelo, ko mu je dr. Vran | povedal, da se je zaročil z njo. Ne, on tega ne more, ne more pozabiti. Bolečina neutešenih želja je zaspala, umrla ni. Danes, ko jo je ugledal le za hip, tako bledo in sijočih oči, je spet oživela bolest in potrkala na njegovo srce. “Jutri popoldne jo pojdem obiskat! Opravičil se bom in če je mogoče, jo potolažil”, je sklenil Kovač ob svitu prve zore.
*
Zala je še vedno nepremično sedela. Okoli pobledelih ustnic so ji podrhtevale mišice. Z zastrtim pogledom je merila žalostno podobo svojega moža. Preobilica popitega vina in strah sta vzeli njegovemu obrazu in postavi vse dostojanstvo.
“Torej takole revše sem vzela!” je šinila preko njenih napetih možgan rogajoča se misel. Zala je odgovorila nanjo z izbruhom jeze, kateri se je kasneje
emmmmmmmtammmmmmmmmmmamammmammmmimmmammmmmummm
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
CHILD CARE
Intelligent nanny-type to care for 2 girls, ages 4 & 1. Fam. of TV announcer in No. Sub. Pvt. rm., TV. Sal. open, start immed. 272-7721.
SINGLE NEEDLE OPERATORS Exp. with women’s dresses. Piece & sectional work. Prefer fast operators. Steady work.	TR 4-2890
(222)
MECH. ADDRESSING DEPT.' H.S. Grad., with typing exp. to learn various operations in addressing dept. Full or part time. Profit sharing, Co. Benf Mr. Balluff RA 6-4760
(221)
SHIRT OPERATORS &: GenT Laundry help. Full time. Highest rate. Unusual benfs. NORTH SHORE LAUNDRY & DRY CLEANING CO., 566 Chestnut St., Winnet-ka, 111. HI 6-0602.	(221)
CHILD CARE
Days. Mature woman to care for 2 children. References. Working mother. 847-3382.
HOUSEKEEPER WANTED Live in. Help family take care of 3 children. References required. 296-8624
(221)
MALE HELP
General Factory & Stoskmon
No experience necessary. We will train you. Full time days, 8 a.m. to 4:30 p.m. Also Part time 5 p.m. to 10 p.m. Call Personnel Dept. Days, Mr. Caruk, 439-1650; after 5 p.m. call 439-1651.
Emm - iiiiiEi
2001 Lunt, Elk Grove Village.
(222)
PORTER WANTED 7 a.m. - 3 p.m. Good starting Salary. Company benefits.
MC DONALD’S DRIVE IN 9941 W. 55th St. (Cor. Mannheim & 55th) La Grange. FL 2-3413
TAILOR - ALTERATIONS -PRESSER
For men’s clothing. Large wholesale plant. Pleasant working conditions. Ph: Mr. Barsanti TA 9-4700
(222)
COAL HIKERS Good Pay. Apply: MARSHALL COAL CO.
400 West 33rd St. or VI 2-1188
(222)
PAINT STORE
Selling & Stock work. Exp. desirable. Oppty. for advancement. Profit sharing, Free Ins. THE VALSPAR CORP., WOOD DAVIS DIV., 6316 Northwest Hwy.
NE 1-5170	(221)
PAPER CUTTER
Experienced only. 46” automatic spacer. Steady. Good Pay. Benefits. Mites. Lge. printing plant. N. suburb. GR 2-1200.	(221)
Working mother. Melrose Park area 453-8100
_______ (221)
MALE HELP
WORK !N FLORIDA
TOOL & DIE DESIGNERS
CHRYSLER FLORIDA OPERATIONS CAPE CANAVERAL, FLORIDA
Has immediate openings for designers of fixtures, tools, dies, patterns, gages, or special equipment for complex or comprehensive operation on production parts and assemblies. Will be required to design fixtures for mills, drills and other related equipment.
Experience required:
5 YEARS TOOL ROOM OR TOOL ENGINEERING 3 YEARS TOOL DESIGN
Salary commensurate with experience; company paid Blue Cross and Aetna surgical; group life insurance program and fully paid relocation to Florida for all qualified employees and their families.
SEND RESUMES IN CONFIDENCE TO:
MR. S. E. LEVY, Manager—Employment
CHRYSLER CORPORATION Florida Operations
8880 ASTRONAUT BOULEVARD,
CAPE CANAVERAL, FLA. 32920 An Equal Opportunity Employer
p—fjrr-’-	(220>
sama toliko čudila in si je ni mogla razložiti.
“Kaj stojiš, ko lipov bog! Sedi, da urediva račune!” je siknilo izza njenih stisnjenih zob.
“Jaz — jaz — Za ... Za ...” se je mučil soprog.
“Nič! Ti imaš priležnice!” mu je vrgla tuje nogavice v obraz. “Jaz pa ti jih plačujem! Malovredno bitje!” je v strašni jezi udarjal njen glas. Vrata na dolgem hodniku so se odpirala, sostanovalci so pasli radovednost.
Vran se je opotekel k postelji. Razburjena žena je šele tisti hip spoznala, kako je pijan in sram jo je bilo svojega izbruha. Šla je in zaprla vsa vrata. Ko se je vrnila, je slonel Vran na postelji ter se brezmiselno smehljal predse.
“Dobro, kaj pa zato, — jaz sem moški, pravico imam — tebe tako dolgo ni bilo”, se mu je opletal težki jezik.
Zala se je z velikim naporom umirila.
“Lezi zdaj! Jutri bova govorila.” Ni mu bilo treba dvakrat reči. Zleknil se je na posteljo kar oblečen in hitro zaspal. Ugasnila je luč ter še sama legla na zofo. Njeni prsti so se pod blazinico zarili v nekaj mehkega. Skočila je pokonci kakor oparjena in spet prižgala luč. Kos svilenega ženskega perila je tičal pod blazino.
“Prekleto, vse so zasvinjali”, je jezno zalučala del obleke na moževo posteljo.
Ponovno je sedla za mizo. Pre-gnusno ji je bilo, da bi legla kjer koli v sobi svojega moža. Sedela je v temi in njene široko razprte oči so sijale v mraku. Tako je minevala huda noč.
Pred jutrom se je Vran zbudil.
“Luka, prinesi mi vode!” je klical svojega slugo. Zala je vstala ter mu podala kozarec vode. “Glava me boli, oh!” je javkal Vran. Predramil se je ter spoznal, da še ni slečen.
“Kaj me nisi sezul, a?” se je zadrl, misleč da sedi v mraku sluga.
“Sezul se boš sam!” je presekal tišino oster Zalin glas. Miro se je presenečen dvignil na roke in buljil v mrak proti mizi. Počasi se mu je jasnilo. Legel je nazaj in napeto mislil.
“Torej, tisto sinoči niso bile sanje? Zala je tu.”
“Ti?...” je poklical Vran .v mrak.
“Jaz!” se je trdo odzvala.
“Zala . ..” je boječe zadrhtel njegov glas. Njo je jezila njegova boječnost.
‘Nič se ne boj! Kar sleci se in lezi! Vedi pa le, da so najini računi zaključeni. Mirno, brez nastopov bova šla vsak svojo pot. Toliko za zdaj. Drugo opraviva pismeno. Danes odpotujem. — Lahko noč!”
S to izjavo je Zalina napetost popustila. Neskončna utrujenost je legla nanjo.—“Spati! O Bog!” je zahlepelo po miru vse njeno bitje.
Razvrstila je stole, jih pokrila s svojim popotnim plaščem ter legla nanje. Vran je hotel še nekaj reči, a ga ni več poslušala. Slačil se je in venomer nekaj mrmral. Potem se je vlegel in mir je zavladal v njihovi sobi.
19.
Zala se je prebudila zbita po vsem telesu. Take postelje ni bila vajena. Ob njenih nogah je stal Vran že umit in čakal, da se zbudi.
giimiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiimHiinimmmiifiiiimiiiiiiiiimilimiiiiiiimumiimsiDimiiiiHiiimiiiiiniiim'
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in. sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	elanom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
Premoženje------------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
........
(ME .........................
NASLOV ...................................................................
MESTO ....................................................................
DRŽAVA ....................................................... CODE
TtjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniitiiiioiiiiiMimiiiiiiiiiimimimHHmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiitmmiiiiiniiiiiiimiiimmiiimiiih'
“Dobro jutro!” je voščil z negotovim glasom.
Zala ga je pogledala izpod čela. in molče šla mimo njego k umivalniku. Mrzla voda jo je osvežila, barva se je vrnila v njena lica.
“Saj nisi mislila zares, kar si davi rekla?!”
“Da, prav zares! Danes odpo-
tujem!”
“Oh, pomisli, kaj bodo rekli ljudje?”
“Mi nič ni mar!” je namrščile Zala goste obrvi, kar je bil° znak njene razdraženosti.
(Dalje prihodnjič.)
------1>------
Dopisujte! Sporočajte no* vice iz svojega kraja!
ŽE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in g-a nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair A ve.	Cleveland 3, Gbio
Moj stari naslov: ..................
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
RADARSKO ANTENO preskušajo v posebni akustični dvorani, predno jo bodo preskusili na programu za pristajanje iz vesolja v okviru naprav NASA.
PIANO ZALIVA? — Piano ne služi več svojemu na' menu, ampak je postal greda za cvetje, ki ga dekleti sliki vsak dan zalivata. Slika je bila posneta na cesti pre kavarno v Zahodnem Berlinu na Nemškem.
MOSKVA SE KOT DRUGA VELEMESTA SVETA NAGLO MENJA — Slika kaže Kutuzovljev prospekt sredi Moskve. Na obeh straneh so visoke stanovanjske hiše, v ozadju na levi se dviga nebotičnik moskovske univerze. Cesta je široka, toda prometa za ameriške pojme na njej ni ravno veliko.