M eteIko V slovenskem slovstvn. 32. Malokteri narod ima v prhneri toliko pa lepih molitevnih bukev, kolikor jih ima pobožni narod slovenski. Torej je želel Metelko, da bi dajale se mu v roke tudi bukve, ki bi budile ga k duhovnemu premišljevanju, svčst si, da bi kerščanske dolžnosti tim bolj spolnovale se v djanji, čitn bolj bi se premišljevale v sercu. Na to je merilo ze njegovo nSerce ali spoznanje in zboljšanje človeškiga serca". — Perva taka knjiga pa je sveto pismo, poslano nam iz nebes. To so od nekdaj radi prebirali in premišljevali verniki, posebno psalme in bukve novega zavčta s primerno razlago. V ta namen so skerbni dušni pastirji razlagovali jih in bodi si ustmeno bodi si pismeno razširjevali po mestu in po deželi. Med njimi je slovel J. Škrinar, znani slovenec Japeljnovega svetega pisma, na zadnje dekan v Gorjah. Ta je poslovenil in s kratkimi razlagami spisal nštiri evangeliste in gredne psalme". Le-ti spisi so se posojevali, sim ter tje prepisovali tudi napačno. Po njegovi smerti jih dobi Metelko. sklene primerno poslovenjene in popravljene dati na svetlobo, ter prične z evangelijem svetega Matevža ravno tedaj, kadar je s starira zakonom jel o. Placid Javornik, češ da poleg bolj učene prestave za glavo mnogo lahko koristi bolj pobožna za serce. Spiše pa delo v Bohoričici z naslovom: k) Vir in izvirek vsih zveličanskih naukov, to je: Eazlaganje evangelija sv. Matevža I. D&. Hodi za menoj. Mat. 8, 22. 9, 9. V Ljubljani. Natisnjeno per Eozalii Eger. 1849. 81. X. 278 str. Izdal in zal. Fr. Metelko. nKlor te bukve kupi, pravi spredej v nekaki glasilki, bo imel nar veči zaklad v svoji hiši, in če se po njih rayna, tudi v nebesih. De si jih tudi ubogi ložej omislijo, smo jira prav nizko ceno postavili, akoravno njih notranja cena vse preseže. Ker smo pa pred Bogam vsi sromaki, je vsim rečeno: Ubogim ce evangeli oznanuje." Mat. 11, 5. In v predgovoru str. IX piše: nPričujoče bukve so v to namenjen«: lepe nauke, kteri so v svetini evangelii za nekteri slab um prekratko povedani, bolj razložiti in zjasniti. Tukaj ni učeniga izlaganja besdd, tudi ne izlaganja skrivnost v svetim evangelii zapopadenih v celi širjavi, ampak je le kratko izlaganje evangeliskih resnic v duhovnim pomenu, ktero pomaga sveti evangeli, ki je kakor pismo iz nebes, premišljevati, in obuditi v sercu svete misli, želje in nagibke. Tistim kristjanam, kteri per branji svetiga evangelija ne znajo nič prav rnisliti in le nekako dušno suhoto čutijo, s to izlago na pomoč priti, to je ves iiamen teh bukev. Ker vemo, de le pridno in pravo preniišljevanje evangtliskih naukov človeka varuje dušne snhote, mu stori Jezusa bolj in bolj znaniga, pa tudi če dalje bolj lepiga, ljubeznjiviga, častitljiviga, in mu dela zmirej veči veselje do branja svetiga evangelija; tedaj si boino perzadjali, če Bog hoče in srečo da, kmalo po tein tudi razlaganje še druzih treh evangelistov na svetlobo dati". Ker pa je menda v novi službi svoji dobil preveč novega opravila, in ker so malo pozneje ljubljanski knez A. A. Wolf sklenili na svetlo spraviti celo sveto pismo s primernim razlaganjem, obljubljenih bukev ni bilo na dan. Rokopis Škrinarjev je po Metelkovi snierti izverševatelj njegove oporoke daroval slovenski Matici, ta pa ga je izročila potem Katoliški družbi za Kranjsko, ktera ga hrani sedaj v svoji knjigarni. Pač bi bilo dobro, ko bi kteri duhovnih učonikov vredil ta rokopis in pripravil na svetlobo. Kako radi in kako spridoma bi prebirali nekoliko razložene psalme in evangelije pobožni Slovenci! Kakor Serce — je tudi »Razlaganje evangelija sv. Ma,t e v ž a" poklonil Metelko ranjkemu knezu Antonu A'ojzju s priprostim pa kaj znamenitim pisemcera, v kterem med drugim po nemški piše n. pr.: »Die Gabe zu schreiben, die ich an E. F. G. hochverehre, ist mir nicht zu Theil geworden, um so raehr muss ich den Hochstgiitigen bitten, dass er meine "VVenigkeiten segne ... . Die Darreichung entschiedener Lehren, gegen welche der Verstand nichts einzuwenden hat, ist vorziiglich zur Zeit der allgemeinen Wiihlerei, wie gugenwartig, wo alles Positive mithin der Grund unserer heil. Eeligion und aller Wohlfahrt der Menschen gewaltsam erschiittert ist, dem Volke notlnvendig; daher bin ich mit Dr. Wiery gegen alle Halbheiten, die anfangs zwar viel zu versprechen scheinen, aber immer mehr schaden als niitzen, ganz einverstanden . . . Kann ich Gottes Acker nicht bauen, so wiinsche icb wenigstens guten Samen auszustreuen: der Herr gebe sein Gedeihen!« V Bohoričici je spisal Metelko omenjeno ^Razlaganje evangelija sv. Matevža", in ker so Novice vzlasti bile zoper njegov pravopis, bi si mislil kdo, da je zoper Novice bil tudi on. Kaj še! Vidi se to nckoliko že iz tega, da je prijateljsko pojasnil koj v 3. listu 1849.1. pravo pisavo našega narodovskega imena. Ker je želeti, da bi se v pisanji svojega imena vjemali vsi, in ker še dan danes napačno pišejo nekteri: Slavjan, Slaven, slavenski itd. (gl. Jezičn. III. 1865.); naj se ponatisne oni spisek tudi tukaj. Glasi se tako-le: Sloven ali Slovan, pa ne Slavjau ali Slavijan. >Kdo more po pameti misliti, de bi bili naši predntki ime svojiga naroda iz besede slava olikovali ali izpeljevali? Veliko bolj jim je bilo mar za mir ko za slavo, kar nam njih zgodovina pove, in tudi že beseda b r a n očitno spriCuje. Beseda vojska pomeni pri njih kardelo vojšakov, in vojsko so imenovali b r a n; in ta beseda nam razločno pokaže, de se niso vojskovali za slavo, ampak so se le branili. Smešuo je terditi, de bi bil ta tako mirin in pameten narod v besedi svojiga imena, ko še v vojskovanji ue, na slavo mislil. Lahko si je pa misliti, de so le po b e s e d i kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlabe, to pomeni pri njih, kar pri nas blebetavce, vlahvovati je pri njih blebetati, — Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mutastiga; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloven ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovan; slovo pomeni besedo, govor. Pa tudi konec besede »Slavjan« je napčen: kadar se beseda z v konča in si jan natakne, se mora vselej l predstaviti, ki ga tukaj ni, postavim: Lancovljan itd. Lahko si je tudi misliti, de je Nemec po svoji šegi ime SloTan v »Slawe«, »Slawen« prekoval. Kogar je pa Eusovski pravopis v napčno pisanje tega imena zapeljal, se bo te napčnosti lahko prepričal, če le v Eusovsko slovnico pogleda, kjer je pravi izrek Eusovskiga ja ali 'a povedan. Tudi primki Souvan, ki jih je več v naši deželi, nam kažejo pravo ime našiga naroda, in u so še zmirej ohranili, de nam očitno pokažejo, od kod je to ime; pa še očitniši bi to pokazali, ko bi « pred n devali: Suovan, Slovan. Častiti gospodje SouTani mi ne bote zamerili, de vas tukaj očitno v misel vzamem!« Metelko.