Leto HI., štev. SO. V Celju, čeirleK due 28. aprila 1921. PavSalni franKo. ^^^¦^H ~ ^^^^^^^B^^B VB^B^^B. /^BW^™^ ' V^^^^^B _^^^^^^|M ' ¦H8BB»kl_^^H^^^V vl^B^L ^Jb^bHv ¦BbHI .JBflB W^BBlMi^BUnHESSIS bbbsIižb ^b^j^^-7"^ v^BaW BiH^Br^^^^^^^HBHBBA ¦¦^H^^hHSh^t ^^B^HHSl^EUr V—^shHb^b^v Ahbb^b' ^^Hmsm — _—-—-*~"^ ------------- Stan- ^——T"7I. — ,OgIasi za^.vsak^mm vISini ^—---rtrvrHeklama;;mcd;tekstom, osnirtnice [in zahvai«- ij\ 50 v. — Posamezua fetevllfca stane 1 K. IzHaja vsak torek, četrtek in sofooxo. aKBHHBBBBBBBBBBBBMBBBaBBBBH Uredniäivo Strossmnjerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&*vo Strossmajcrjeva ul. St. 1. pritličjc. Telefon fit. 65 Račun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. Nekaj besed k obeinsklm volitvam. () izidih obC. volitev v -I inestih. ki so volila v torck 26. tin., pouuOamo na drugem incstii. Od 144 občinskih mauda- tov, ki so bili na razpolago v Ljubljain, Mariboru, Celju in Ptiiju, jih ie dobila d-> mokratska stranka 44, soc. demokratska 39, komuiiistična 10, klerikalna 21. nar. soeijalna 23, združeni klcrikalci in narod- ni socijitlci 6, ter Samosto.ini knictje I inandat. Demokratska strariku sc je izka- zala. torcj v mestih kot uajmoenejsa stranka in ji kot taki pripadc važna na- loga- Izkazalo se je, da so -1 največia slo- venska mesta trdno zatočišče iiaprcdnc in jugoslovanske ideje. Res je, da ni dn- bilu demokratska stranka absolutne vc- eine, Cesar pa pri visoko razviti socijalni tlifereneijaciji in pri splošni in enaki vo~- lilni pravici v mestih z visoko razvito In- dustriio nobctia stranka :ie ho iiioKla do- seči. Izid je razvcscljiv tudi iz vidika na- raviiost ostudnega boja nasprotniii strank proti demokratom. Koliko blata in gnojnice je izlilo na nas klerikalno, na- rodnosocijalno in socijalnodemokratsko časopisjt1! Vkljub temu ne le da nismo nazadovali, ampak smo n. pr. v Celju In Ptuju celo razveseljivo napredovali. Razveseljivo ie dejstvo, uaz.idova- nja komunistov, ki so svoje uspehe pri valitvah v konstituanto zidali samo nn fraze m na povojno psihozo mas. Naza- dovali so tudi soc. demokrati, ki so pri volitvah v konstituanto zidali svoje uspc- he na geslo o rcpubliki in ua nezadovolj- stvo mas z gospodarskimi razmerami, katere so seveda naprtili demokratom. Klcrikalci so — kakor /e pri volitvah v konstituanto — šli v boj z gon.io proti Sr- bom in proti »centralizmu«. Vkljub teirm se tudi pri teh volitvah povprečno also mogli povzpeti nad usPeh pri zadnjih vo- litvah 28- nov. Šc par besed o volitvah v Celju. Vsakdo nam mora prizna'ti. da smo vodili volilni boj mirno in stvarno, dnkler nas na n a so upravičeno kritiko o združitvi v zlorabi staiiovcinjskega vprašanja nJsO/ izzvali z nečednimi. oscbnimi napadi. Ta- krat smo udarilj tudi mi, toda tudi takrat dostoino in trezno. Uspeh nase.cja resne- ga ravnanja ni izostal- Vicl^li so nas LL• nar. soeijalcj, soe. demokrati in klerikalci že na tleh. Še v torck zjutraj jc napovc- tloval'nar. socijalistični matador naš po- poln poraz. Zaman! Demokratska ideja ima moKoCno zaslombo v kroffih ccliskc- TONE SEL1ŠKAR: I9i8 - 4923. Takrat, ko je visela smrt nad zcinijo tako Kizko, da je pretresal ljudi hlad nje- nih udarjajočih pcroti, ki so bile razpetc od konca do konca, kakor velika, tenina miscl, se je rodil v žalostnih sreih obupen jok, ki se jc splazil na jezik, ter obvisel na ustnih. V mraku teh sÜnih peroti, ki so zakrivale jasne, solnene dne.vc, se is str- nihi slcherna miscl in poslcdnja želja v eiio samo bolečino, ki je bila tolika, da jc vzdili zanirl žc v postanku, da so se solze 4)osušile že v očeh. Smrt je visela nizko nad zemljo, bolj ko kdaj. Pa si je niso žc- 3eli ~ kajti življenje je bilo v njili, dasl skoraj mrtvo, pa vendar čutno — in užit- ka željno. Kako bi ne bilo mrtvo to živ- Ijcnje, ko pa so ga strupili leta in leta od straSnega zacetka do krvavega konca! In boleeina je rastla od prvega due pa preko vekov do ncznosnosti. Ali, kakor k bila bolcčina velika, prencsli so jo z nepopisno potrpcžljivostjo, kcr je bilo v življenju hrepenenje skoraj kakor upanje. Prenesli so jo, ker so se zatekali v onih mračnih dneh k tisti sveti besedi, ki je Ic- j.ra pivbivalstva, ne k1 v vrstah uradnl- štva, trjjovine in obrti, ampak eelo v vr- stah delavstva, ki vidi v iakozvanih de- lavskili strankah le obljube in fraze. Volilni boj jc za nami. Domokrati slojimo na stališču, da budi voeigled vc- likim nalogain, ki eakajo rcsilv- v noveni občinskcin odboru, pozabljeno, kar je l na eni i na dnijfi strani za^rošila volilna psihoza. Zavcdajino se, da je to prvi slo- vciiski občinski cdbor niesia Cel.u», v k<> terem sede po veliki večlni zavedni .Ju- soslovaiii in ki mora v poiiii merl i/.noi- niti naiu.L(e dobre^a sospotk;rja obiine. Pismo iz Prekmnrja. Due 17. aprila 1921. Avaiitura Karla liabsburškega na Madžarsko in njene posledice so sc ob- eutile tudi tukaj, kar pae ni eiidno, sa) smo bili njogovi najbližji sosedi. Njejjöv Kostitelj v Sombatelijn je celo uaš katoll- fiki cerkveni poglavar. Mislim, da to naj- boljše ilustrira našo potrpežljivost in iia- klonjenost papežke kurije do na.še drža- ve. A lazven te«:a je poh'cbuo reinedurc še marsikaj druzcRa. Iz vseh pokrajin, ki so v nasi oblastl žo toliko časa kot Prekmurje, skoro dvc leti, so morali fantje v vojake, mlajsi kot rediri vojaki, drugi pa o'Jsluziti vsaj 5est- tecknske orožne vaje radi uvrstitve v našo armado- Tukaj pa še nič. Razni na- borni in vojni imeniki se pišejo že celo le- to, a ne vein zakaj? Ljudstvo si splon domišljuje, da sa ni Boga, ki bi jih inogci spraviti k vojakom. Kai to cincanje in ča- kanje ter di^lo v rokavicah v Prekmurjii (vsaj gornjem) doseže, se jc pokazalo ravno sedaj. Na obcine je prišlo od voja- ške komandc v Mariboru poveljo, da mo- ra biti v vsaki občini za slučaj mobiliza- cije pripravljenc nekaj vprežne živine /. vozovi, opremo in vozniki. Iz tega se Je izcimila pravcata . splošna mobilizaeija, nekaj po krivdi županov, ki odloke po svoje razumejo, še več pa po lastnosli ljudi samih, ki vsako stvar do neveriet- nosti pretiravajo. K splošni /.medi pripo- i?iorejo pa še razni tuji in doinaei, »lapro- 5eni in nenaproscni affenti. Cini vcčlo nc- umnost kateri izmisli, tern rajši jo verja- mejo in razširjajo- Pametnl tigovori, da brez naborov mobilizaeija ni moftoea, so kakor bob v steno. Koliko je bilo pri tern protidržavnega govorje-nja, bi nihče ne vcrjel. Odkrito sc je govorilo, da bi v slučaju vojske pač nihčc ne streijal na svoje brate Madjarc, ampak prcstopil na nasprotno stran in žala na dnu duSs, vsa neskoneno lepa in blesteea . . . Prenesli so mrak in teino, ker je bilo v duši offievajoee, žarko soln- cc. In ko je bila bolečina najvcčja, in jc bil mrak podoben že temi, se je zgodilo veliko cudo. Usahnil jc jek na ustnih In na jezik je planila tista sveta bescda, tl- sto žarko solnce, ki je prikipelo Iz duš In iz tistega življa, ki se je ogrelo ob tern solncu. Zakaj nizko je visela smrt, tako nizko, da so se peroti njene močile v kr- vi, in postale tako tcžke. da so omahnile . • . . V kri se je pogreznila smrt, v to žlalitno človeško kri, ki je curljala iz ne- štctili ran . . . Tedaj je šlo iz list do ust, iz duše v duSo — tisto veliko čudo . . . — Svoboda —! Milijoni sre so zazareli, milijoni cluš so zarajali in biio jc eno sa- mo vesclje — Svoboda . . . Zlati časi so bili to, spomina vredni. Sredi med nami je stala, prelepa Svobo- da. Cvetjc in solzc vcselja so padalc na njo. Vercn pogled je bil uprt vanjo in pri- čakovanje jc bilo v poglcdu. In odprle so se njene skrinje, do vrha obložene z dra- gulji hi zlatom- Njcni prsti so segali v la sijaj in ga razmetali med nas, ki smo P^a- mli po njem, kakor bcrac po belem puškiiio cev nazaj obrnil. Preko noei so jo popihali erez inejo skoro vsi nioski oU 18—35 let. Najvee jib jc slo na Miulžarsko, ne da hi jih kdo ustavljal. Siccr pa imajo itak svoje skrivne pomagaec in puti. Ka- ko bi bilo v slueaju naborov ali resnicne mobilizacije, si lahko misliino. ZnačikMi dogodek se je pripetil pied dobrim mesecem. Na avstrijski meji so tri. večinonia ncmske vasi- ^upani istlh su po liišah pri belem dnevu pobirali pod- pise za priklopitev k Avstriji. Naše obla- sti so to zvedele menda še le po avstrij- skem delegatu v razmejitveni komisiji. D iozadevnem predlogn pa^se je po casopt- sih pisalo. Pri pobiranju teh podpisov sc it: zgodil se drugi slueaj. Neki posestniK to pole ni hotel podpisati, zato so mil drn- :<• predbacivali, da je Jugoslav. Doticni se je vslod tcga ves razžaljcn pritoževal proti tretji osebi: »Sehauen Sie, mein Lieber, so cine Beleidigung fügen mir die Leute zu; sie sagen, ich sei ein Jugo- slav!« Torcj. čc rečeš komu, da je Jugo- slav, je to največje razžaljenje- Navcdel bi pa še lahko 100 lakSnili in enakih slu- cajev. «..,.. Za^Slovencc iz prejSnje btajerske in Kranjske imajo tu vcč Icpili priimkov, med njimi je najbolj v čislih bescda: rc- šetar. Pri obrekovanju ne ostane samo navadno ljudstvo, njihovi ucitelji in za- stavonoše so ninogi domači inteligcnti, ki jih yc naša država sprejela v svojo slu- žbo. Za dobro plačo sedaj obrekujejo dr- žavo in njene prebivalce. Vsak dan grc kateri od njili eez mejo, brez vsega do- voljenja. Pravijo, da hodijo samo po po- što. Blagor njim, ki verjamejo. Da so davki malokomu prijetni, vsak rad verjame, a iiazadnje iih ie vsak pla- ča. Tukaj jih žc dve leti niso plačevall, zato so menda mislili, da bo tako tudi ostalo- Ko so okoli novega Iota prišli pla- eüni nalojfi, so se nekatere vasi popolno- ma uprle plaeevanju. Res je, da se ljudstvo, ki je tisoe let ^ivelo v tiiji državi, ne more tako lahko uživcti v iiovc razmerc Da bi se to z v»- gojo naroda doscglo, ie tveba pač 5e mnogo easa, posebno ker jc večina vz- A'ojevalcev povsem nasprotnega duha \n razdiralcev mnogo vce, kot zidarjev. Za- to bo zaenkrat prva dolžnost, da oblastl vdahnejo ljudstvu vsaj spoštovanje do državc. A to se tu ne bo doseglo z roka- vicami. ampak z žclezno metlo. Oblasti na dan! Fr. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«! kruhu. Ali glej, minuli so ti dnevi, spoimna vredni. Kakor je bila bogata in razkosna, premalo jim je bilo. Napotili so se neza- dovoljneži k nji in nastavili Se drugo dlan. — Daj! Niti prošnja ni bila v besedi, kaj še le hvaležnost. — Nc niorem, bratci. Niste samo vi! Tudi oni želijo solnca in dragih kamnov, ki so v temi in čakajo name In veliko je teh. ¦< Njen pogled je šel za solncein, ki je tonilo za južnimi hribi. Pa so šli bratci in so se napili. Za dolgo inizo so sedeli v svitli dvorani. Dva strežaja sta držala vedno odprta vrata, ker je bilo dosti bratcev vsako uro. Dvorana in miza se je daljšala na obe strani, pa jc bilo komaj dosti prosto- ra za vse. Ko so bili zbrani od vseh koncev vs! ti nezadovoljneži, je stopil na stol go- spod, sila učen in zgovoren. Za vsakega ie imel besedo, za vsakega posebcj — kajti ob mizi so sedeli gospodje in bara- be, bogati in revni in druge sorte- Za Dogodki v Beogradu. Konec dr. Trumbieevega govora- 15 e o g r a d 25. aprila. V danasnji se- ji konstituaiite jc nadaljeval dr. Trumbič svoj govor, ki ga je v soboto prekinil. Naglašal jc, da jc več stvari, katcrhn bi se morala že v začetku ujedinjenja po- svečati posebna pažnja, ki se mora sedaj še povečati. Imeti je treba vedno pred očmi, da scstavljajo našo državo tri ple- ntena, iz eesar izvirajo važne posledice. Najjačje in to nj samo no številu, ampak tudi po politicni nioei je srbsko picnic. Nepobitno dejstvo je, da je bila Srbija ne- odvisna država in da je šla v svetovno vojno v boj za ujedinjenje naroda. To dejstvo daje srbskemu |)lemcnu v naši državi poseben položaj in sc zato tudi nc more ničesar izvesti, kar bi bilo protivno mislim in naziranju Srbov. Dru,i>a važna stvar je ta, da je nujno potrebno, da dobi država eimpreje svojo u.stavo, (retja pa, da je država že od počctka nionarhija in da preko tega tudi ne sinemo Hi. NaŠ*a iivStavotvornji skupšeina je sicer suvcre- na, nikakor pa ne smemo oo/abiti, da od- redujejo to suverenost vsc tri navedene činjenice. Konstituanti je bilo predloženih vec ustavnih načrtov. Glavni so trije: iia^rt ustavuega odbora, ki bazira na prmclpn državnega edinstva, načrt Narodnega kluba, ki temelji na idejj federalizina In načrt Jugoslovanskega kluba, ki razvija idejo avtonomij. Vsi trije principi imajo samo to skupno, da daje.lo državi suve- renost. Nastali so iz patriiotične pobude. Po sedanjlh prHikah ni prlnicren za nag« državo niti federalisdčcn nlti avtoiiorat- stičen ustavni načrt- Proti nji ma govore naravnost iicodstranljive težkoče, tako gospodarskega kakor tudi plemenskega značaja. Načrt Narodnega kluba že zara- di tega ne more biti ideja vseh Hrvatov, ker žive Hrvati v Bosni in Dalmacij! v eisto drugačnili razmerah. Olavni pro- blem države je konstrukcija našega ac!- ministrativnega življenja. Vladni ustavni načrt hoče postaviti cdinstvo naše države na tomeli zakono- dajnega ccntralizma in upravnega deccn- tralizma- To je jaJco resen problem, ven- dar pa sem mnenja, da ima načrt več ne- dostatkov. Budžctamo pravo parlamenta je slabše, kakor je bilo v srbski ustavl. Tudi v samoupravnih telcsih je vpliv na- roda eliminiran. Tako veliki župan na če- lu oblasti ni odgovorcn narodu, kar zna- ei, da se namcrava samoupravna prava uničiti. On je za to, da se naša država vsako sorto posebno besedo, da ni bilo prepira in zavisti: — Qospoda moja, govoril bom o svobodi, ki ogroža vero . . . Terciialke in župniškc kuharice so so oncsveščale ... Ki nam nalaga clavke .., Fabrikanti in graščaki so postali ze- leni. Iz njihove srede se je čul srdit glas: — Na beraško palico nas spravi. . . . Ki nalaga nezaslišne globe .. . . Tihotapci in verižniki so razbijali po mlzj s tako silo, da je gospod prenehal. Iz vseh grl je donelo: — Dosti jc tega, pojdimo, da jo ubi- jemo! Množica, divja in razgreta, je planila na cesto in pobirala kamenje. Debeli go- spod je pobral najdebelejšega in ga zalu- čal vanjo- Ona pa je sedla na bel oblak in izginila v višavo. Pod nebom je zavej vcter in prignal crno tolpo oblakov od ju- ga, ki so se razpasli pod njirn, kakor čr- na, žalostna senca. Množica je obstala In bulila v prikazen. Vrnila bi se, da se ni zgodilo drugače. Eden izmod vseh teh je spoznal gospoda in je stopil k njemu. — Ljudstvo je utihnilo in poslušalo. — Ja, clovek, hiso imaš, državno ^rran '&. » N O V A DOBAi Stev. 50 razvija na princit>u provizorija in pride tako do popolncga unitarizma. Stevilo oblasti bi se nroralo vsekakor omejiti In več državnih funkcij nrcpustiti samo- upravniin ulesom. Za dr. Trumbicem je govurij se na- rodni soeijalec Deržie. Njegov govor, Oe- gar zaključek je bil. da bo glasoval proti ustavi. je bil konglomerat raznili zmede- Hili nazorov. Ko je Deržič koneno izjavil, •cla narodno-socijalna stranka lie bo od- nehala prej, dokler ne bo njen pr ok rain izpolnjen — «do pieiee«, je v celi zborn'- ci nastal buren sineli, ki si ga g- Deržič od začetka ni znai prav razlugati. Utis njegovega govora je bil mneeii. Muslimanska in clcniokratska izjava za vladni ustavni načrt. B e o g r a iz Hiidiiupešte, je madžarska vlada dobila iz Pariza obvestilo, da je ratifika- cija trianonskc mirovne pogodbc v fran- coski zbornici za enkrat odložena zaradi tega, ker si hoči Francija pred ratifika- cijo zagotoviti garancije od Madžarskc, in sicer pred vsem zavarovanjc proti rcstavraciji Habsburžanov, izročitev »Burgenlaiida« (uemske zapadne Mad- zarskc) in odpoved Madžarske na dale- .. kosežne poprnve meje v Zapadni Mad-- žarski. fieneral Wrangel odstopi na pnziv francoskc vlade kot povcljuik svojc ar- niade in razpusti svojo vlado. Volitve v reško konstituaiito. Zinaga uad fašisti. One 24. aprila.so se vršile vo- Jitve v reško konstituanto. Pristaši Za- «lelle (avtonomaši) so dobili ogromno ve- čino nad nacijonalisti. Ko so to izvedeli fašisti, so z bombami pregnali volilnc ko- misije in uničili volilnc skviujice. Progla- sili so vojaško diktaturo in prevzeli upra- vo mesfa v svojc roke. V nastalih bojlh je bilo več ranjen'ih in mrtvil]. Tirolska za priklopl.ien.ie k Neničiji. Ejudsko giasovanje je izkazalo i 15.000 glasov. za priklopitev in le 1500 glasov proti priklopitvi k Nemci.il- Volilno gibanje. V Ljubljanl so dobili pri občin- skih volitvah 26. tm. demokrati 2809 glasov (18 rnandatov), narodni socijalci 1326 glasov (8 mandatov), klerikalci 1555 glasov (10 mandatov), socijalni demokrati 808 glasov (5 mandatov), komunisti 1051 glasov (6 mandatov) in Sam. kmet. stranka 140 glasov (1 mandat.) V Marlboru se je od 4183 vo- lilcev udeležilo le 2939 volilcev (7070). Dobili so: demokrati 499 glasov (7 mandatov), nar. socijalci 679 (9 man- datov), klerikalci 496 (7 mandatov), soc. demokrati 940 (13 mandatov) in komunisti 325 (4 mandate). Izmed de- mokratov so izvoljeni: dr. Vladimir iplačo imaš — s kupeijo se pečaš, stranka te plača — pa nisi zadovoljen? — Kako imam?, nie nimam! Davkl, bratcc, požro vsc! __Lažeš! Hišo imaš, denarja dostl, daj mi, da si kupim večerjo! Oospod jc vzel listnico, debelo, us- niato in mu dal krono. Ali veter je poteg;- ¦nil in bankovci so sfrčali. kakor pisani mctulji med glave začudenc množice- — Roke so se stegnile in lovile metuljc. To- Üa dosti rok je bilo, veliko preveč! In iz sre-dc je zavpilo ženšče: — Še inia . . . Vrsta je pritisnila driiRO ,in .^ospod .Ic ležal na tlch. — Dosti ima, pa bi rad norec biil I// nas. — Na! Ubili bi ga, da sc ni zatekel v vežo in skril v straniščc Kazpaljeno je bilo ljudstvo in divje. Masa sc jc razlila Po ulicali in divjala. Nczadovoljnost je planila v zapeljana st- ca mržnia in sovraštvo. Zjcodilo se ic wijstraSneise, da jc brat prcklinjal brata. * Tisti čas pa, ko se je dvorana izpraz- iiUa, je zlezcl izpod mize gospod Satanen se je zadovoljno smejal. Ko jc pribrcncal Sernec, odv.; Vilko Weixl, trg.; Franc Voglar, prof.; Miha Vabtar, knjigovez; ¦Ivan Tomažič, naduč.; Ivan Kejžar, zas. uradnik; Ivan ŠoStariC, trgovec. — Klerikalci so zadnje dneve izlili golide gnojnice na demokrate, pa jim vendar tudi to ni pornagalo do nobenega ve- čjega uspeha nego so ga imeli pri vo- litvah v konstituanto. ObČinske vt.litve v Ptuju izka- zujejo: glasovalo je od 598 volilcev jih 455. Demokrati so dobili 123 glasov (7 mandatov) ter so izvoljeni: odv. dr. Matej SenČar, gimn. ravn. P'r. Vajda, odv. dr. Ivan Fermevr, his. posestnik Fr. MohoriČ, zdravnik dr. Bela Štuhec, naduč. Ivan Klemenčič in obrtnik Ignac Zelenko. — Nar. socijalci združeni s klerikalci so dobili 120 glasov (6 man- datov) in soc. demokrati 212 glasov (11 mandatov). Stranice. Za oboinske volitvo sta blli \ tiikajsnji občini vlozeni dv-.1 kandidatni listi in sicer od Samostojne kmctijskc siranke ter <>d Socijaidcniokraticnc stranke. Socijaldemokrati, to so bivši štajercijanci, sc zelo trndjjo, da bi obCino, ki je dosedaj v dobrih rokali, iztrgali kmctom. Župan bi najbrž rad postal »sa- mostojni socijaklcniokrat« 'I inče, kcr je kar obc listi podpisal- Kinetjc, nc dajto sc od vašili rdečih »prijatcljev« zapcl.iati In volite due 7. maja kniete, nc pa socijall- stične luijskačc in njihovc podrcpnike! riden. ki grc vrečkrat skozi Stranice. Ceijske w®m®&* Občinske volitve v Celin miniili to- rek so potckle mirno, brcz razburjenja, razim par brezponicmbnih incidentov med agitatorji posamcznih strank. Agila- cija pa je bila tokrat na viškn sistcmatiC- nosti. Soe. demokrati so v ziidniem m~- meutu sknšali še korigirati zanje neprj- jctcj) izid volitev in so spntvili \' zaduji polnri sc kakili 30—40 svojih ljndi na vo- lišče. Pa tudi to jim sc ni poina&alo do zaželjcnega cilja, da bi doscgli relativno vcčini). Nazadovali so oj volitev v kon- stituanto za 71 glasov. Zaupanjc v frazc socijalistionih voditcljcv pada. Znamcn.le, da ponehava povojna psilioza, porojenn iz neurejenosti in dcsolatnosti gospodar- skih in socijalnih razmev. Danes se polo- žaj konsolidira in tla pridobiva.io strange s pozitivnimi programi dcs*i, izgubljajo l)a (la stranke, ki sc potapliujo v ra.dika- Uznin praznih gcscl- Izid občinskih volitev v Celju po- meni lep uspch demokratskc stranke, ki je vodila voHlni boj stvarno in mirno ter samo enkrat reagirala jnvno na drzen osebni nr.pad z druge strain". Volitve so pokazalc, da jc demokratska stranka naj- moone.Ua stranka v Celju. To Maj bo nauk tistim gospodom okrog1 klcrikaliic- ga in narodnosociialnega easopisja, ki so nam že tednc scm napovcdovali »popoln poraz«, oznanjali svctii. da »JDS v Celju sploh v poštev ne pride < ild. Volitve so izkazalo našo moč in s tcm morajo racu- nati tudi nas^rotne stranke. Nc homo vz- bujali rckriminacij. Hočcnio z rcsniml Jjudmi v novcm občinskcm o'dboru celj- skem rcsnega in enotnega skupnega dcTa v blagor mesta in obeanov. Naši zastop- niki so ljudjc, ki imajo voljo in liaincir mirno sodelovati na ozdravljcnju on Nemcev zavožcnega obč. gospodarst\a z vsemi. ki so dobrc volje. mimo voja^ki aeroplan, se je zagnal sko- zi okno na njegov rep. Iz žepa je vzel kup lističcv in jih spustil v liižavo. Lističt so se v vrtinčastem trcpelu ^puščali na množico- Na listih pa je bilo zapisano: — Naprej do zmagc, dragi Slovenci! Nc bo dolgo — zakaj vaša pot Je prava — pa bostc sedeli v drug! svobodi, ki Jc podobna devcti deželi. Ob mlccnih stii- denoih bostc poscdali, pečene rake lovili in poslušali žvrgolenje pcčcnih kavk. —• Sredi stolncga mesLi bo sezidan \as am- fiteater. kjer boste metali Srbe razkačc- nim levom in se radovali ob poglcdu na svojega imperatoria, ki bo držal palec vedno navzdol- O pravoslavnili cerkvaTi ne bo /lie duha nc sluha. Kaloliška vera sc bo nemoteno razvijala š€ preko vaših mcj. Na svidenjc v novi douiovini! F^jubitelj slovenskega iiaroda. Tako se je godilo tisti čas. Svetopolk pa yc vrgel svojc but a re v pcč in «j raz:- jokal nad svojimi sinovi, ki sc grizejo In psujejo, namesto da bi se objemali in žt- veli v niiru. Razmerje glasov i>ri obc- \ oliuali v Celju je bilo slwdcce: od S13 oddanih gla- sov so debili demokrati M)4 glaso\'c (na- pram 284 dnc 28. nov- 1920) icr so se i/- kazali kot najmočnejsa stranka. Socijalni demokrati so dobili 265 glasov (naprarri 336 pri volitvah v koustituanto), narodni socijalci 136 (naprani 101) in klerikalci ins (napram 58). Novi občinski odbor v Celju, prvi slovenski. od ljudstva izvoljeni občinski zastop obstoja iz 12 dernokratov, 6 na- rodnih socijalccv, 4 klcrikalcev in 10 sn- cijainih demokratov. Dcsnokratski oa- bcrriiiki so: Ivan Rebek, kiiuč. mojstcr; dr. II Kalaii, odvetnik; Avjf. Sedlar, fin. svetnik; Rud. Sterme'cki, trgovec; dr. Anton Božič, odvetnik; Ivan Bizlak, kroj. mojster; Ivan Prekoršek, upravitelj jav- nc bolnicc; Fran Strupš, irgovee; dr- Ju- ro Hrasovec, odvetnik; Franc Mravljak, profesor; Karl Goričar, trgovec; Veko- slav Spmdler, urednik. --^Naroilno-soci- jalni odborniki so: Karl Zabfcur, Fr. Ko- šioniaj, Franc Krauiar, Davorin Reranič, Drag- Qobec in Dayid Modic. Kleri- kalni: dr. Anton Ogrizek, Maks JaniC, l'r. Knret in Silv. Fohn. Socijahiocio. mokraški: Franc Koren, AI. Leskovšek, Karl Felicijan, Maks Zager, Alojz Puk- ineister, Avg. Sviga, Karl Vidie, Anton Stern, Matija Speglie in Jiefan I.ah. Luegcrjeve praktrkc v Celju ail: inrliči volijo- Vsekakor intcrcsantcn sln- eaj so je zgodil pri volitvi v torek 26. tm. v Celju na volišču 11. Pod St. 241 imenika je vpisau barvar Kragolnik v Aškerčcvi ul. 7, ki je — kakor smo dognali — umri žc pred 3 meseci. Vendar pa se jc na vo- lišču pojavil volilec, ki je pod tern imc- liom volil. Radovcdni smo, ali je ta inrlie volil za raj na tein (socijaliste) )\\l j^» oucin svetu (klcrikaice). Iz politič/ie službe. Preinešcena sta: Martin Z c 1 c n k o, okrajui tajuik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. k okrajne- mu glavarstvLi v Celju; Janko (] u m- b a*c, kanclist pri okrayicm ft'luvarstvu v Celju, k okrajnemu glavarsivu v Ptuju- LETOS PRVO MI «LI JO V }\. M- JU sc bo vršil vsled odrcdhc ministrstva za socijalno skrb po ceii Jugoslaviji >deeji clan« v korist ubogih ter zanemar- jonih otrok. Odbor »Drzavno krajevne zaščite decc in mladinc« jc sklenil pri \ čerajsnji scii, da se bo vrsil due 5. .iunijra v ta dcbrodelni namen cvetiiCni dan in zveeer pa prircditev z ualra/uovrstnej- šini progrninoni v Narod. doaiu, kar naj blagovolijo. vzeti driiga drustva v vecl- nost. — Joško Bizjak. t- ö. predsednik društva. Obrtniški sestanok sc vrši juiri v čctrtck ob pol N- uri zvcuci' v gostilni Pit)j na Brcgu. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. V sredo, dne 4. inaja ob 20- uri sc vprizo- ri pod vodstvom g. S. Oradisnika. Can- karjeva vclezanimiva in zabrivna farsa v treh aktih, »POHUJS.4NJE V DOLINI ŠENTFLORJANSK1U. Farsa jc zcla prc- teklo sezono vclik uspeh in obcta tudi lc- tos privabiti obilo občinstva v gledališče. Priprvlja sc nova scenerija. cla bode tt> di tchnicna stran uprizoritvc izpopolnjc- na, dočim je lansko sezono nrinianjkova- lo časa in tozadevnih priprav. Pri prcd- slavi sodeluje tudi pomnožen orkcstcr celiske mestne godbc. Mestno Kledališče v Celju. V soboTo, due 23. in v nedeljo, dnc 24. tm. jc upri- zorilo Dram- drustvo Horstovo veselo- igro »Ncbesa na zemlji«. Prccej dobro obiskano glcdališče jc kazalo do konca igre vcsclo razpoloženje in ie naše po- žrtvovalnc igralec po vsakern dejaniu zaslužeuo burno aklainiralo. Režija v ro- kah g. Krcfla jc ustvarila primerno scc- ncrijo in je spravila v igro vsc ono, kar podkrepi marsikateri dobro zasnovani dovtip v veseloigri, ki pa ostanc brcz do- brc režije samo prazna beseda. Tudi tempo je bil po večini skozi celo igro iimcstcn- Težko je nijansirati zaslugc vsakega posameznega igralca, kcr so bill vsi v kreiranju tipa zelo spretni, nekaterl naravnost izborni. Povzročitelji vsch za- pctljaicv dr. Vcsel (g. Ki'cfl), njegova že- lia Otilija (gdč. Cerne) in Podr/aj (gosp. Pfeifer) so stali ves čas v osprcdiu m so zelo ugajali. Teta Klara (ga. ^}f^°; va) in tast Balon (g. Phihuta) lahko stc- jeta svoii ulogi med najboljse, takisto pi. Wipritz'te. Pcrc), ki jc iiiicl prvovrstno masko in res aristofcratske -allure«. Mo- rcti (gde. Testenova), ki ic imcla sain eiiui uaMo|), .sc Jaliko !,usa z v-^ako pa- klicno igralko na večjcm odru. Tudi gdč. Kos je v nio-vj r!niC) jjjsi je imstt,piia pr. vie, pokazala mnogo gledaliske spretno- •sti in siguniosti. Ostali dvc manjši ulogi •laneza in Minkc sta dobro igrala g- Phm- kar in gde. U.šen. Obza'lovati je, da vsled poinanjkanja clektrične razsvetljavc igre v nedeljo popoldnc i;i bilo mogoec ponoviti. _.. v|j .._ Plaiiiei!. Št- S. Prinaša sliko ude?e- žencev kongresa jugoslov. novinarjev v Sarajcvu. slike s praškega vclesejma, slt- ke iz Finžgarjcve drauu «Razvaiinc živ- Ijcnja« z ljubljanskcga odra, ncloj slik Zajeevih kiparskih del itd. Poles spisov • belelristične vscbine prinaša opts kiparja Zajca. razpravo o moderni umetnosti, sli- ke iz francoskc revolueije, spis a jugo- slovanskem dobrovoljstvu. pesmi liolar- ja. Albrdita, Peterlina itd. Do pi si» Iz Polzelc. Učiteljstvo »a Polzeli pri- pravlja s šol. otroci igro, katera sc b« vršila tekoin prihodnjega nioseca v dvo- rani tukajsnjcga »Katoliskcga bralucga drustva«. Nič nhnaino proti temn, če sc zdi ticKeljstvu umestna, koristna in po- trebna taka priroditev, toda opozorill vendar moraino, da jc trcba upoštevati tu prcdvsem lokalne politične razmere, ki nc dopuščajo, da bi se sol. otroci vodi- !i po kaicrilikoli politicnih društvili. Na Polzeli so pokazale zadnje volitve v kon- stituanto skoro enako inoč treh politicnih strank, kar jc treba vsekakor u-postevatt teni bolj, ker nam vzbuja prireditev sum, da se zlorablja šolska triladina zgolj v klerikaluo agitacijo osobito, kcr je ome- "jeiio drustvo splošno znano kot sredis- čc klerikalne hujskarije. Apeliraino na kompetentno šol. oblast. da to eimprej pre])reei. sicer bomo sc govorili. - - Ogorčeni Polzelani. Laško. 50-lctnico slavi 16 inaja t. I- liaše prostovoljno gasilno drustvo in ob- cncni blagoslovljei>ie druslvcncga pra- porja. V nedeljo 15. inaja jc slavnostno zborovanje in zveeer bakliada, v pon- deljck 16. maja pa dri'ge slavnosti- Laško. Po zadniem dekamiskeni du- Iiovniškem sestanku smo vkleii na ,,;'¦'; postaji stati nekega inalew zipnika v Rniei kuietov. Hudovai sc jj. zakaj da jc polhicna oblast o-drcdilj zatvor'tc/ uašc fame ecrkve radi veduo ic poirivljajocili slučajev ernih koz- V prvi vrsti, ie menu, bi bilo trcba zapreti nase oaven; uradc, ki tako neusmiljcno nd\r?.jo naše kmcte. Mi pa smo mnenja, cla bi kaz?Jo najp,rcj zapreti take hujskaee in najsi so v du- hovniškem kroju. Sicer pa je bilo to tai- .nanjc duhovniškega hujskača brezpred- niotno, kajti naš dekan si je znal hiiro pomagati preko zatvoritve svoje cerkvc s tern, da bcre maše v noJružiiici Mariia- gradcu, to je pet miniit proč ad trga l Üittier Zeitung«, je dr. Zanger odunio in ' prczirljivo odvrnil: jui »Novo Dobo« pa tako ne reflektiram! Ür. Zangei je vložTl proti .sodbi prito/.bo. ker misii, da bo vis"- je sodišee tistega nincnia kakor »Cillier Zeitung'«. Smo res radovedni! Mislimo, da je sedaj tirdi za vlado prisel eas, da za.trc z energieno roko io nemskutarsko zalego v lirastniku in cla predvsem poäe- nc Stadlbaiiera preko meje. Da ji bo sia- liščc olajšano, naj si da predložiti kazen- slic spisc nkrajne sodnije v Lnškem. Svetinje pri Orinožu. ( P o g r c 1).) K veenemii j)očirku snio položili 19. tnr- j>\ Leopold Petovarja, bivsega postnega uradnika in posestnika v Fvaiijkovcih. Veličasjon sptevod — kakrsnega lvanj- kovci pae še niso vidc'.i — se je začel pomikati ob pol 10. uri od njegove rojsr- uc hise proti Svetinjam, kjer je bila po- iem maša zadušnica- Kako je bil pokoj- Hfk priljubljen, je priealo mnogobrojnn obeinstvn. zahn venei in frakovi, kakor tudi nastop domačih dništcv (kojih usta- nov-ink. častni in redni clan ie on bit) Prost, požar. brambe. Pevr.kega zborrr. Brabiega in izobraž. drnštva Svetinje itd. Njegovega pogreba se je korporativ- ¦no udelezila tudi šolska mladina v zahvn- lo za de]<> in tnid, ki ga je pokojnik imcT v.w šolo skoz-i 40 \ct kot šolski ogleda. — Tcžko boino pogrešali blagega pokojnl- ka. gotovo še težjc njegova rodbina, zato ji tem potoni izrekamo naše iskrcno so- zalje. Dnmvmm kfanika« Povratek naših iantov iz Rusije. Tz Beugrada poroc^":): Vojni njotniki, zlasti iz Slovcnije, ki so bili v Vladivostok«. pridojo na dvch ladjah v kratkem preko Trsta v doniovino- Kar jiii je se ostalo v Sibiriji. bodo prišli preko k'usijc. RdeCi križ je ukrenil vse potrebno, da pridejo cirnpreje in po kar najkrajši poti v donio- vino. Uradniške place sc izeuači.io s prvliii iiiajeni. I>ne 25. tin. je bil v ministrskem svw-tu znova v razpravi načrt nareübc o izenačenju uradniških plač. Finaiieni mi- nister Ktimaiiudi in minister za sociiahio politiko Kukovec sta zahievah, da se iz- enacenjc izvede iienuidnirin. Ker k ta mi- »istrski svet poslednji pred pravoskiviiiin 'usfcrsom, sta ministra izzvab odločitcv že danes. Finančiii minister je začasno izloeil sodnike na zahtevo njihovih orgu- nizacij iz izenačenja, ker bi z ozirom na postojoče sodnijske doklade sodniki ta liip nie ne pridobili. Nato je bil spi'ojet po tialj.ši debati, ki so se je v ncprijazni kri- iiki udelcževali radikalci. demokratskl prc-dlo«. ki postavlja s 1. majem 19il vsc npravno iti finančno nradništvo v držaVI na enotno dinarsko nlaeo v smislu pre;*- lojia einovniških orgatTizacij. V demo- kraiskih krogih vlada radi teg'a uspjiia veliko zadoščenje, ker pomeni.i korak naprej v konsolidaeiji države. 5000 Rusov bo zaposlila nasa vlada pri poprayi eest v Srbiji, ki so bile vsleCI vojno porušene in zanemarjeno. Ofrcka se iščeta* Ob izbnilm itau- janske vojnc sta pribežala iz Nabrezlne bržkonc z drugimi bcgimci na Kranjsko ali na Štajersko 5-letna Jolanda in 4-Iet- m Dante Malner. Njijn oce, postni urais- nik v Nabrežini in doma iz Loke pri Ži- dnnem mostu, je baje umrl na vojni pri Lvovu. Sedaj išče otroka njiju mati FanI Malner, ki služi v Eftiptu. Komur bi bilo kaj znano o otrokih, naj naznani to proti Povrnitvi stroškov »Uradu za zaščito bcKuiioev v Ljubljani, Turjaški trg 3«. V Murski Soboti se je ustanovila kratevna orsanizacija demokrtske stran- ke za mesto in okolico. Blöde Affen-Herren v Hrastniku. Kaj zanimiva razprava se je vrSila dne 22. t. m. pri okrajni sodniji na Laškem. Hrast- niski neitičurji so dokazovali, da slišijo na imc »Wöder AH«, češ, da se obitajuo ta- ko titulirajo. Ker pa Slovetici tega imena vslcd svoje omikc nočcjo poznati. je bil razupiti huiskač in vodja nemčurjev, rav- ««Ttelj steklarne Stadlbauor obsojen radi žalenja časti na 100 I( globe ali pa na dva cTni rieeta. Kakor oujemo, so opice v Scliönbrunnu žalosrne smrti poginile, ker jih iicmski lačcnbergerji niso mogli hra- niti. Svetujemo Stadibauerju in njegovim tovarišem, naj se obrnejo na upravo Schönbrunna, če jili ista sprejnie, tarn sc bodo lahko brez skrbi poslnževali svoie- sa priljubljenega imena. Akad. društvo »Trlgiav« v Zagrebu izreK'a vsem damam in gospodom, ki so s -svojo požrtv-ovalnostjo. darovi in ushiga- mi pripomogli k tako sijajnemu moralnc- mu in gmotncimi uspelni »Triglavanskc- ga plesa«, najiskrenejšo zalivalo. — ()^- bor. D' Aiinunzijev spomeiiik nameravajo laški fašisti postaviti v Postojni na mesto sedajnega spoinenika pesniku Vilharju. Prebivalstvo je trdno odločeno, m: piistl- ti d' Aniiuiw.ijevjga kipa niti en dan na niestti. Proslava 1. uiaja bo — kakor poro- eajo iz IBcograda -- dovoljena, toda vr- siti sc bo inorala brez vsnkili demonstrn- cij. Turistika in sport. Sport. Št. 17. Clanki: Koujski sport \ Jugoslaviji. Prireditve sportne zvcze v Ljubljani. Petindvajset let olimpijskih iger. Pregled 7. oliinpijade v Anverzi. Prvenstvo Avslralije v piavanju. Wuter- polo- Beležkc. - - Slike i/ raznih inoin-cn- tov sportnega živijenja. Obcinstvo opozarjamo, du da je Ccn- tialni komisarijat za tujski promet v Slo- veniji. Ljubljana, Diinajska cesta 18 (Tourist office) bre/plačna pojasnila o lctovišeili in zdravilišdh v Slovoniji tcr zdraviliščih po iirvatski in ob .Irulrciiii. Pri pismenih vprašanjili uaj se prilo>!e znamke za odgovor. Istotam so na raz- polago turistom toeue infonnaeijc o po- tovanju po slovcnskih planinali in got- skih postojankah SIovlmi. Planin. Drustva tcr se izstavljaio tudi clanskc izkaznlce SPD. Napredek konjskega šperta na Ce- škem. Kakor kaže lista konj, ki se trenl- rajo sedaj na Ceškom, se je razvil konj- ski sport v Ccškoslovaški v jako visoki meri. V celokupnem je na Češkem 71 konj v treningu pod vodstvom putih tr> nerjev. Ako poniislimo, da so zaeeli gojiti Coin konjski sport še le prod ciimi letom v. vee.io vticmo. je to vsckal.-or zadovo- Ijivo. Razvc.i plavalnega sporta v Neiiici.ü. Najlepše sj kaže razvoj plavalnega spor- ta iz statistike nemškega plavalnega sa- veza. Leta l°20 ic imcl savez 412 kluhov /. 98.000 člani, dočim štejc dancs že 535 klnbov s 130-483 člani. Ta razvoj je teiv, bolj upoštevanja vreden, ker so zaprta vsa javna krha kopališea. Narodno gospodarstvo NEKAJ MALEOA SLOVENSKIM HME- LJARJEM IN TRGOVCEM V ORIJEM- TACI.1O. Kakor znano, je češkoslovaški maJ za mozemsko trgovino s hrneljcm izdnl neke sniernice, katerc pa po mneiu hnielj. trgovcev niso v prid trgovinj, ker jo ovirajo; nasprotno je pa nvoz hmelja iz Jugoslavije, .iz Poljskcga in Ogrskega popolnoma prost. Tozad'jvno se je nsm- ška sekeija Zavczc hnielj. drustcv v 2at- cu zglasila pri zgoraj navedenem uraüu ter ga prosila, da se izvozu hmelja iz Ce- škoslovaškega naj nc dela.io nikakorsne ovirc, nvoz tujega hmelja so pa naj oteZ- koči ali celo prepove. Nernska sekeija je ntcmeljevala svojo prošnjo tako-le: »L. 1920 se je iz Jugostovije. iz Polj- skega in Ogrskega nvozilo 23.27-? stotov (a 50 kg) hmelja, samo meseca jannarja 1921 pa celo 4.952 stotov. Vsa ta množi- iia izvira iz držav, v katore se ta malen- kost češkega hmelja proda; potcmtakeni nima Češkoslovaška -nobenega povoda, ilovoliti uvoz tujega hmelja, ker s tern dovoljenjem lc pospešuje hmeljarstvo v 'konkurentnih državah. Na drugi strain vpliva'vpeljan tuji hmeli neugodno nn hmeljsko trgovino v Zatcu; ker sloji namree jugoslovanski, poljski in ogrski hmelj glede kakovosti dalcč za žateškim in sploh češkitn hmeljem, je njegova cena veliko nižja od češkcga in jo pri tako o- gromni ponudbi vendar obeutno tlači.« Urad za hiOKemsko trgovino je dal "cmški seJvciji sJedeči odgovor: »(ilede uvoza tujega Hmelja sc poro- ea. da je isti žc delj easa prepovedan. Svoječasno dovoljenje za uvoz tujega hmelja se je pa dalo, ker so češki pivr- varji zanj proslll in sicer v to svrho, tin si pH ogroinnih cenah za acäki hmcl.i (5000 . K za 50 kg) krijejo svoio potrebo s cenejšim, tujim hmellcm.« Nemška sekeija pa je zavrnila to iz- javo tako-le: »Prepoved i; /oza tujega hmelja v Češkoslovaško mora biti najnovejšega datuma, ker se ga je, kakor že povcdano, meseca januarja 1291 nvozilo 4952 .sto- tov, ko je cena češkega hmelja že padia na 2000—3000 č K. Meseca lebruarja se je v našo radost res vpcljalo le 534 sto- tov in upajmo, da se ta uvož tudi popol- noma prekine- Glede proSnje čeških pt- vovarjev za uvozno dovoljenje tujega hmelja smo pa drugega na^iranjn. Le prav neznaien del tujega hmelia se uporabi po čeških pivovarnah, ker pl- \ovarji pravzaprav nc vedo kaj početi z jiigoslovauskim, poljskim in ogrskhn hmeljein. (!!!) Po žateških skladiščih sc sedaj najde šc obilo tujega hmelja, kateri je prepariran in pobarvan lt>r pripravljcn za prodajo v inozemstvo, ne pa za Ce- skoslovaško.« »Saazcr Hopfen- u. Braik-r-Zdtung«- Kaj sledi iz navedjiiega eianka zri sloveusko hmeljarstvo? P.vo: 1. prepričanje, da je jugoslovanski hmelj najboljše kakovosti in bo vsled le- ga vedno našel svoje odienialce; 2. nauk, pridelovati hmelj po vseli pravilih umnega hmeljarstva in 3. dolžnost, uašo domačo, sloveiisko liHieljsko trgovino podpirati. HMELJ. Tržno poročHo: Žatec, dne 21. apr. 1921. Sitiiacija na limeljskem trgu je iiespremcnjena, cerrs le bolj noniinalne — 1500—1600 e K za 50 kg. Konečno razpoložjn.ij lnlačuo, ce- il e pailajočc. BÄNKE V JU(iOSLAVIJl IN INJIH DELOVANJE. (Iz zadružnih krogov.) Pred vojno se je začclo med nanu Slovenci razvijati tudi bankarstvo- Pa tudi na torn polju smo zaeeli prepozno snovati in delati. Po vojni pa se tudi v tem üziru kaže celo druga podoba. lian- karstvo se razvija prebujno. Javnost, po- sebno časnikarstvo pa sc briga dosti pre- nialo za la razvitek, posebn:> pa šc ;:a clelovanje posarae/nili bank. Maribor ima n. pr. danes že toliko denarnih zavodov, da si človck težko zapomni imena vseh. (Kl vseh vxtrov smo dobili bančne po- tlružnice v Maribor! Dclovanjc teh bode treba zasledovati; posebno ouo, katcro so tc bankc razvijale v doinačiji, da se iiciše občinstvo pravočasno poduči. Ob- cinstvo bode moralo izbirati in zatoraj mora biti orijentirano. Dozdaj smo čiiali edino v »Ptujskem listn« dolni popis de- lovanja Prvc hrvatskr liraiiilnice Cšledio- nicc v Zagrebu)- Ta zavod se bisivcue razlocu.ie od naših hranilnic, dasi nosi ime stedionien- Pred seboj imamo dehiiško driižbo, tcdaj zavod delničarjev, nikakor pa ne zavod hake občine, ali okraja. Zavod se j^eča z banenimi posli, kateri dosedaj niso spn- dali v dclokrog nasili hranilnic! Kakor vse druge bankc, tako tudi ta štedionica računi izposojevalccm dosti višje obresti, kakor našc hranilnice. Na- praviti mora veliki prosit, da more izpla- čati dcüiiearjcni kar najvišje dividende. V minulcm letuje ta zavoi napravil nad 20 milijonov čistcga dobička- Veliki del lega se je vsled sklepa obenega zbora razdelil med dclničarjc, upravnike in na'dzornike. To pa še ni zadostovalo. Re- zervni zaklad je znašal po izdanern izka- zu nad 107 milijonov krön. To jini ni ugn- jalo. Sklenili so, da vzamejo iz rezervnc- ga fonda 60 milijonov krön ter tc razdcll- jo v obliki novih dclnic starim delničar- jem. Ena delnica tc banke staue na borz: v Zagrebu deset do edenajst tisoo krön. Ker dclničarji ne spadajo med revnc slo- jc. sc je podaril bogatim ljudcm veliki ka- pital. Pa ni se slišal proti takemu posto- panju najmilejši ugovor! Vsa javnost bi bila morala odločno in glasno proti takl razdelitvi rezervnega zaklada protestira^ ti! Ta kapital naj bi sc bil porabil za Iz- popolnitev univerzc in njenili zavodov, za bolnišnice, Pasteurjev zavod, zn zgradbo Dijaškega doma v Zagrebu In opravo tega, za zgradbo akademske menze, za invalidski dorn itd.. itd. Name- sto, da so se razdelile gratisdclnicc, naj bi sc bil ustanovil za obrtnike. male po- sestnike, delavce denarni oddelek, ali po- seben zavod. ki bi tem slojem ])omagal v i:adostni meri in s ecnenim kreditom. To bi spreobrnilo republikancc v najkrajšeiT! času v najboljše monarhiste! Razpis dobave posteljiuakov, žimnic, omar. omaric. Dprava stalne vojne bo]ni- ce v Petrovaradinn naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 5. maja tl. vršila pismena dražba za nabavo 260 želcznih posielnjakov na pe- rcsa, 750 žimnic, 74 nočnih omaric k po- steljam. (> velikih omar na cna vrata. — Predpisanc kolkovane ponudbe je poslati do 5. maja na Upravo stalne vojne bolni- ce v Petrovaradinu. Pogoji se niorejo ravnotam vpogledati- Razpis dobave bencina, ol.ia in desk. Uprava državnih monoix»lov v Heogratlu razpisuje dobavo: 1. 30 vagonov bencina, 20.000 kg motoruega olja za avtomobile in 4000 kg konzistenčnc masti. Razprava sc vrši 4. maja v Beogradu. 2. 29.850 ko- madov desk iz mehkega lesa za potrebe Ijnbljanske tobačne tovamc. Razprava sc vrši 10. maja v Beogradu- NalanenejSI dobavni pogoji in vsc drugc potrebne in- formacije se dobe v pisanii uprave dr- žavnih monopolov v Beog'adu. En izvoil dobavnega razpisa je v pisanii trgovske in obrtniške zbirrnice v Ljublajui na vpo-- gled- Mednarodne varstvene znamke. Ra- di pristopa našc državc k mednarodul zvezi za varstvo industrijske lastnine v Benin bo uprava za varstvo industrijske svojinc v Beogradu pošiljala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani mescčne publikacije urada v Bcrnu »Marques in- ternationales«, v katerih se objavljajo vse varstvene znamke, ki se registriraj« za podjetja onih dcžela, ki so včlanjene v gori navedeni mednarodni zvezi. Da za- interesirani krogi doznajü, katere varst- vene znamke v naši deželi so mednarod- no zavarovanc, daje trgovska in obrtnl- ška zbornica gori omenjene publikacije v svoji pisanii interesontom na vpogtad. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljublja- ui. Sprcjme sc: 5 knjigovodii, 2 kores- poudenta, 4 kontoristi. 1 skladisčnik, 5 poinočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninskc stroke, 1 uomo.cnik lnanufak- turno stroke, 3 jaoinočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterij- ske stroke, 7 kontoristini, 7 prodajalk, 7 ucenccv in 1 ueenka. Sluzbe iščc: 8 kn]l- govodij, 1 korjspondent, 4 kontoristi, 4 poslovodjc, 2 potnika, 2 skladiščnika, 29 pomočuikov mcš. stroke, 2 pomočnika žclezninske stroke. 2 pomoenika manu- fakturne stroke, 7 pomočnikov špec>?rlj- skc stroke, 1 pomočnik inodne in galan- terijske stroke, 23 kontoristinj, 7 blagal- ničark, 27 prodajtük, 17 učenccv in 9 učenk- Posredovalnica posluje za delo- dajalce in člane društva brezplačno, za dnigo pa proti mali odskodniui. Og. tr- govce prosimo, da sc pri nastavljanju tr- govskega in drugega osobju vedno poslu- zujcjo nase posredovalnice, ki bo'skusala njih željam najnatančnejc ustrcči. ReEornia poslovnega davka. Povo- d.om razpravc o predlogu novega držav- Jicga proracuna so se i)ričela v fi.ianc- ucm ministrstvu delaza dolocitev r.ovJh virov državnih dohodkov- Kakor znana. niso projektirani dohodki v pretcklem Ie- tu, izvzemši takse. dosegii iispchov, ka- kor so se pričakovali. Ob tej priliki sc je irkinil davek na poslovni obrt, ki je doslej dal 10 milijonov dinarjev- Namcsto njega se bo uvedcl direkten ncposreden davelv, izdelan po vzoru francoskega, nemškega in avstrijskega zakona o poslovncm dav- ku na izkljueni promct v državi na po<2- lagi using, ki jih nudi država posameznl- kom. Načrt, izdelan v ministrstvu za \\- nance, bo predložen finančnemu svstu v pretres. Poseben poslovnik za.praktiCno izvcdbo tega davka bo izdelan naknacTho skupno s tarifnimi postavkami tcga davka. EM. LILEK. RazmotrivaTija o aktu- alnih državnih in nstav- nih vpraSanjih. ČI. 159. Vsakemu državljanu in vsakemu poklicu je zajamčena svoboda združe- vanja v svrho varstva in pospeševanja delavskih in gospodarskih razmer. Ne- dopustno je vsako odvračanje in vsako sredstvo, s katerim bi se ta svoboda omejüa ali pa ovirala. ČI. 160. Kdor stoji v sluibi kot nameSče- nec ali delavec, ima pravico na prosti čas, ki je potreben za izvrševanje nje- govih državljanskih pravic in, v koli- kor s tem ni oškodovan obrat, tudi na izvrševanje njemu poverjenih javnih *) Glej St. 39.! Zaradi pomankan- ia prüstora smo morali začasno preki- niti z objavo Clankov. Stran 4. »NOVA DOBAi Svcv, 50 Poštni ček. rač. 10.598 $>odružifica LJublJanske kreditne bank© v Celfu Telefon št. 75 in 76 | DelniŠka glawwioa 50,000.000 kron, ] - CENTRALA V LJUBLJANI - | Rexsrwnl fond! nad 49,000.098 fcron. | Podpuznice " ———— v SpEiftu, Trstu, Ssrajevu, GoHci» RSariSboru, B&ravljah, Ptuju in Bt*ežicah* 2&450-11 Sprelema VlOge na KnJIŽice ill leKOČi JRjR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostaih papirjev, račttn proti ugodnemu obrestovanfu. #>W spečke di?žavne pazredne lote**ije. -pi -p» -pg -#1 Registrov. fcreditna in stavbena mm ^w jmaattmtw V^^^mflfftA Sprajeina hranifne «loge in jSh PiHBŠeciiGva ul, 25 V Celj« JUnL9 JL 1^8* J^VXII* *«H in pol od «e*J?» nasip T. 1350 52-30 TovarniSka /caloga Sivalnih strojev in njih delov, ter potreb5Čine za krojače, čevliarje in šivilje na debelo in drobno. 1u-7 Ex*» ulx*si.? z$rLLz:r ' Somo Suttnep-ieva m! Nikelnasta, po vsaki ceni in presene- čeni bodete! Tudi verižice, prstane, unane, zapestnice, stenske ure, za- pestnice z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, de- narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnin ziatih in srebrnih predmetov. Vee dobro in ceno 1461 Zahtevajte cenike od 11— 1 H. Suttner, Ljubljana St. 983. Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi Udelki po najnižjih cenah v Celjvi, m.» Kx»a.lja. Petra oesti. j 20G Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-12 J