št. r-2. V Gorici, dne 2. maja 1901. Tnčaj XXXI. Izhaja trikrat aa teden v Šestih iidftnjlh, in sioer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutranje it-danje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari po* poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: ^se leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta........fi , 60 , , , 8-30 . četrt leta......».,-*. 3 ±4Q „_ , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. .**" *"¦»•' "*-------- Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabriCek vsak dan od 8« ure zjutraj do ti. zvečer; ob nedeljah pa o'« naročilu brez doposlane naročnin* se ue oziramo. „PBI»OREC" izhaja neodvisno od tSo6e» vsak petek in stane vše teto«« 204i ali gld. 1-60. tSo5a» in cPrimorec* se j odajata v Gorioi v to-bakarni Scawarz v Šolski wici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Casenna in Pipan v ulici Fonte della Fabbra. SOČA Uredništvo se nahaja t Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. NaroBnina, leklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upraraiStvu. [Večerno izdanje.) se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino in ^flase je plačati loco Gorica. »ttorlSka Tiskarna«« A. ttabriček tiska in zalaga razen «SoSe» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tglov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Gor. Tisknrnat A. GabrSČelc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Deželna umobolnica. (Konec.) Predmet našemu članku jo vprašanje, ali naj se zida brez odloga deželna norišnica, kje in na kak način. Glavni sistemi norišnic so sistem po vzgledu vojašnic, kjer so bolniki združeni v večjem poslopju v zaprtih prostorih; sistem, kjer se norišnica sestavlja i/, vet, odločenih poslopij, in najnovejši ter od vešcakov obče priznavam Opondoor-sistem, to je bivanje bolnikov na prostem pri delu in v družbi, po stanu in sposobnosti. Ako je glavni namen norišnice, zboljšati zdravstvene razmere v deželi, moramo se pač izreči za oni sistem, kateri danes veščuki priznavajo kot edino pravi. Ta sistem pa zahtevn zavod, ki ima obširno lastno gospodarstvo, poljedelstvo in obrtništvo \ Umobolntki naj se po svojem stanu družijo v skupine poljedelcev, obrtnikov in inteligentov ter se prosto gibljejo pod vodstvom in nadzorstvom vesč.a-k>v. Ta sistem zahteva več manjših gospodarskih poslopij s prizidki in posebno mnogo sveta za poljedelstvo in za prosto gibanje l:olnikov na solneu in zraka. Deželni odbor je kupil s posredovanjem dr. Uojica 41 meruih njiv zemljo ter zato izdat kakih USO.ooo K. Da je zemljo na tem kraju drago plačal, to je umijivo po razmerah. Pgovarja se temu prostoru bližina šempeterske ceste, katera se ga dotika ob daljavi :?<)(> metrov, da je razpostavljen prahu hi cestnemu šumu, da je s ceste pristopno vsa površje, odločeno za umobolnico, ter b; se vsled draginje sveta na onem mestu ne bi .., . Nero proklinja Rim in njegov zrak, vse, na čemur svet stoji rad bi ga zravnal z zemljo ali ugonobil z ognjem ter samo želi, da čim prej pride na morje. On pravi, da ga smrad, ki mu ga veter donaša iz ozkih ulic, spravi celo v grob. Danes so zažigali žrtve v vseh večjih templih, da se mu vrne glas, in gorje Rimu, zlasti senatu, ako se mu kmalu ne vrne !< »Drugače ne bi imel povoda, iti v Ahajo.« »Ali ima mar naš božanstveni cesar samo jeden tale On bi lahko nastopil v olimpskib igrah kot pesnik s svojim požarom Troje, ali kot voznik, ali kot skladatelj, kot atlet, aH celo kot plesalec in pobral bi v vsakem slučaju vse vence, odločene za zmagovalce. Ali veš, čemu je postal ta gorila bripav? Radi tega, ker se je hotel včeraj kosati z našim Parisom, pa nam je predstavljal v plesu Ledine dogodbe, pri čemur se je spotil in prehladih Bil je ves moker kakor jegulja, ko jo vzameš iz vode. Menjal je krinke drugo za drugo, vrtil se kakor vreleno, mahal z rokami kakor pijan mornar, da je bilo grdo zreti na ta veliki trebuh in njegove tanke noge. Pariš ga je poučeval dva tedna, toda misli si Rudečebradea kot Ledo ali kot bega Iabudalj Da je to Jobud, o tem ni niti govora. Toda on hoče s tem nastopiti pred občinstvom, najpoprej v Anciju, potem pa v Rimu.? Že to je vzbudilo pohujšanje, da je javno prepeval ; toda tega, da rimski cesar stopa pred občinstvo kakor mimik, pač no prenese Rim.« Moj dragi, Rim prenese vse, in senat se celo Še zalivaj i ,očetu domovine'.« Čez trenutek pa dodsi: t Poulična drhal je celo ponosna na to, da je cesar njen norec.«- « -Reci mi sam, ali more biti kaj podlejšega?« Petronij skomigne z rameni. »Ti živiš v svoji hiši ter misliš samo na Ligijo in.na kristijane, torej nemara niti ne veš, kaj se je pripetilo pred nekoliko dnevi. Nero se je javno poročil s Pitagorom, in pri tem šeje smatral on za zwačnico. Ali se ti ne zdi, da je mera njegove znorelosti že polna, kaj ? Tudi jaz sem bil navzoč! Prenesem marsikaj, vendar priznavam ti, da som si mislil: ako so kje kaki bogovi, pa morajo dati znamenje... Toda cesar ne veruje v bogove, in prav ima.* »On je v jedni osebi najvišji duhoven, bog in ateist (bogotajee),« reče Vinici j. Petronij se jame smejati. »Resnica! Ni mi še to prišlo na misel, toda to je nekaj, česar še doslej svet ni videl.« Na to umolkne ter reče: »Kajti treba je še dodati, da ta najvišji duhoven, ki ne veruje v bogove, in ta bog, ki se bogovom smeje, se bojf bogov, dasi je ateist.« »Dokaz tega je to, kar se je pripetilo v fcemplu Veste.« »Kakšen je ta svet!« *Svet je tak, kakoršen je cesar. Toda dolgo to ne bo trajalo.« Tako se razgovarjaje vstopita v Vinicijevo hišo. Vinicij veselo zapove\ naj prinesejo večerjo, in obrnivši se k Petroniju reče: »Ne, moj dragi, svet se mora preroditi.« t Mi ga ne spremenimo,« odvrne Petronij, »že radi tega ne, ker je človek v časih Nerona kakor metulj: živf v solneu ljubezni, in pri pfvem hladnem popihu gine, bodisi i nehote. Pri Majinem sinu! Več: krat se vprašam: po kakem čudežu je mogel doživeti Lucij Saturn tri in devetdeset let, preživeti Tiberija, Kaligulo, Klaudija? Toda dovolj o tem. Ah dovohš, da smem poslati tvoje nosiiniee po Eunika? Zaspalost mi je prešla, in hotel bi se veseliti. Naroči, da pridejo k večerji citeristi, in potem se pomeniva kaj o Anciju. Potrebno je, da misliva na to, zlasti ti.« Vinicij naroči, da se pošljejo nosiiniee po Eiiniko. Rekel je, da na bivanje v Anciju niti ne misli in da si radi tega ne bo belil glave. Naj si s tem belijo glavo oni, kateri ne znajo živeti drugače, nego v žarkih cesarjeve miiosti. Sveta še ni konec na Pala-tinu, zlasti ne za one, ki imajo kaj drugega v srcu in Govoril je to fcako brezskrbno, tako živo in veselo, da je to Petronija kar osupnilo. Se ie čez nekoliko časa mu reče: »Kaj se godi s teboj? Tak si danes, kakoršen si bil takrat, ko si nesil cesarjevo zlato bulo okrog vratu.« »Srečen sem,« odgovori Vinicij. »Poklical sem te nalašč, da bi ti to povedal.« (Da5je prid«.* raze lojalno priznal, tudi izgovoril dodatek prvotne obtožbe namreč »ker sta s Šiško v tem oziru delala zase;« če se prevdarja, da je v tem oziru že v prvi instanci zaslišana priča kaplan Benkovic izprva tega dostavka ni mogel potrditi, oziroma da Se v tem v njegovi prvi informaciji na dr. Šusteršiča ničesar omenil ni, ostane vsekako vprašljivo, aH je obtoženec zares tudi te besede rabil, uvaževati pa je še dalje, da tudi v prvi instanci zaslišana priča Jože Peterlin precizno tega dostavka ni mogel potrditi, ampak le ,da je bila pri kmetijski družbi« (?) neka goljufija, med tem ko ista priča pravi, da se ne spominja, da bi bil obtoženec tudi imenoval fcancelarja Šiško, pa tudi danes zaslišani novi priči Janez Stebe starejši in mlajši o tej točki obtožbe jednako ne pričujeta, niti posamezne besede, niti njih celotna zveza se ne strinja s tenorjem obtožbe. Priča Stebe star. le potrdi, da je o dr. Šusteršiču bilo omenjeno, »da za profit dela*, in da o osebi Šiške ni bilo govora, na drugi strani pa priča Stebe ml. vse to jednako potrjuje, kakor obtožba navaja s priznanjem, da je med časom o tej zadevi bil poprašan po kaplanu Benkoviču* ali kaj ve! Glede na vse to sodni dvor ni vzel kot dokazano, da bi se bil po« s1^"4' obtoženec gori navedenega dostavka, V . Nala n,:-:^nsodni izrek prvega sodnika 'dalj|> v*^JL,di/»stran zasebne obtožbe Josipa Šiške \H gpr9cei,< Preostaja flaj le še ostali del obtožbe dr. šusteršiča, »da ima umazane roke s Tomaževo žlindro*, te besede obtoženec izrecno priznava, sklicujoč se na dokaz resnice, omeni se, da se pri tem ni vzela v poštev sploh oseba dr. Šusteršiča kot privatna, ampak le njegovo delovanje kot načelnika bivše „gosp. zveze«, da pa je dr. Šusteršič za to delovanje »gosp. zveze«, vsaj kar se žlindre tiče, odgovoren, o tem ne more biti nobenega dvoma, ker je vendar kot načelnik »gosp. zveze* nastopil in osobito s pismom z dne 16. julija 1899. na ravnatelja Sajovica svoje stališče natanjko pojasnil; v tem pismu vendar dr. Šusteršič določa ceno žlindre za-ukazujoč, naj se žlindra še odda 20 kr. ceneje .nego »jo oddaje »kmetijska družba" svojim članom; zgubo bodem jaz pokril, to ostane tajno; — objavite takoj v »Slovencu«, da dobijo zadruge pri »gosp. zvezi* Tomaževo žlindro za toliko ceneje nego člani »kmetijske družbe" itd." Nikakor torej ni moči tajiti zveze časnikarske polemike, katera se je na jedni strani med? .Slovencem" in ^Domoljubom* in na drugi strani med »Slovenskim Narodom* radi Tomaževe žlindre pričela — z »gosp. zvezo* oziroma njenim načelnikom dr. Šu-steršičem in že tudi površen pregled do-tičnih mnogobrojnih polemičnih člankov in poslanih »(priloge K U 8/14)" kaže, da se je po »gpsp. zvezi" izvedlo nezdravo konkurenčno podjetje na to mereče, da se da sedaj v deželi Kranjski kot dobrodelna poznala »c. kr. kmetijska družba" ob veljavo in kredit spravi; — vsi polemični spisi, ki"] so se prečitali, razjasnijo pravi položaj o žlindri in se postopanje »gosp. zveze* nikakor ne more označiti kot reelno, nesebično in korektno, kar že kaže od zas. ob-tožitelja dr. Šusteršiča samega priznano dejstvo, da je on iz lastnega žepa vsled te konkurence nastalo škodo 2000 kron pokril; — dokazano je torej, da »gosp. zveza" ni iz svojega, škode trpela in vendar je stopila glede žlindre v konkurenco s kmetijsko družbo, da bi njen upliv uničila in javno mnenje o njenem delovanju pačila; — nasledki celega tega postopanja so se takoj pokazali s tem, da je zopet »Slovenec* v št. 30. ex 1900. pisal, da .kmetijska družba" z žlindro ne zna gospodarili, da je ta dražba vsled njenega načina nakupa žlindre oškodovana za 3600 gld., akoravno dobiva subvencije javnih denarjev." Takšno početje gotovo ni pravilno in častno, in priča Sajovic sam označil je isto kot .umazana konkurenca" (glej starega zapis, stran 58); še manj laskavo pa je to baraniiju z žlindro označil tudi pod prisego zaslišana priča Gustav Pire; — aku so vse. to vpošteva in posebno še uvažuje, da so javni listi kakor »Slov. Narod« več časa neprenehoma ista nečastna, da, celo kot »goi-iivo* proglašena početja ,^osp. zveze" in njenega načelništva javno razglaševali, ne da • bi se bila proti dnevniku tožba v obrambo časti udeležencev in osobito dr. Šusteršiča vložila ali vsaj proti glavni osebi .Kmetijske družbe" ravnatelju Pircu —, se pač zamore trditi, da tudi obtoženec Svetlin s svojimi pod obtožbo postavljenimi besedami ni: nic izmišljenega ali neresničnega spregovoril; gotovo pa ni žalil sicer tudi od njega čislane privatne osebe dr. Šusteršiča, kateremu je le kot političen nasprotnik predbacival dejstva sama pri manipulaciji z žlindro, glede katerih pa je dokaz resnice dognan in sicer v prvi vrsti na podlagi v Šusteršičevem pismu z dne 16. julija 1899. naglašenega principa, da ostane stroga tajnost, na* kakšen način se je za letos taka ugodna cena napravila, iz česar očividno sledi, da si je bil dr. Šusteršič sam svest, da njegova manipulacija pri žlindri ni reelna! V tem pogledu naj se še tudi omeni, da dr. Šusteršič to tajno manipulacijo z žlindro do teka sedanje razprave ni pojasnil in da tudi od njega samega pooblaščena redakcija »Slovenca* onih navedeb, ki se tičejo udobnega nakupovanja žlindre po »Gosp. zvezi«, kvalitete žlindre in preiskave vseh kvantitet in katere navedbe niso bile resnične, ni popravila, kar pa bi se bilo imelo zgoditi, da se javno mnenje ne kvari in j\gled »Kmetijske družbe" ne spodkopava. Bilo j« torej tudi v tem delu prvotno razsodbo potrditi in vzklic zavrniti. V Ljubljani, dne 4. aprila 1901. Predsednik: Schnedltz, m, p. Par besed na to in glede na izrek gra-jalnega odseka prihodnjič 1 DOPISI. 13 Kobarida. —(Katoliško društvo — Cestni odbor. — Hujskanje po cerkvah.) Naši nunci celega sodnega okraja so ustanovili .Katoliško-politično društvo". Mi naprednjaki smo postali katoličani že s sv. krstom, ti klerikalci pa postajajo, kakor se vidi, šele od takrat, ko so enkrat sprejeti v to novo društvo. Ali ni to čudno in smešno ob enem? — »Katoliško društvo" je napravilo že z ustanovitvijo jako pameten korak. Izvolilo je za predsednika moža, o katerem je sploh znano, da niti vsake kvatre ne vidi cerkve od znotraj. Kot predsednik .Katoliškega društva" pa bo moral dajati lep vzgled in zahajati pridno v cerkev, ne le k maši, tudi h krščanskemu nauku. Morda postane tako celo dober kristijan, da bo veliko veselje med angeljni v nebesih. To bo prva in gotovo velika zasluga »katoliškega društva". Zato je pa bilo tudi jako potrebno. — To »katoliško" društvo bo morda rodilo dober sad tuli po naših farovžih, da bodo gospodje nunci bolje spolnovali Kristusove nauke in živeli po njegovih svetih vzgledih. Ko nas uče, kako je živel Kristus, nam ob enem pripovedujejo, kako oni živeli ne marajo.—• Kristus je tudi ljubil enako, naši gospodje nunci pa sejejo le sovraštvo, le prepire, le jezo med ljudstvom. — Ali bo »katoliško* društvo tudi le ognjišče takih hujskarij?! Skoro gotovo! Ako bo, potem nastane tudi odpor vse drugačniši nego so ga gospodje nunci imeli doslej. Ako že hočejo po vsej sili prepir, ga bodo pač imeli 1 Mi posestniki in davkoplačevalci se pač ne bomo dali voditi več iz farovžev za nosi Cestni odbor za naš sodni okraj je konečno sestavljen. Naprednjaki sami so po svoji nerodnosti zakrivil;, da je predsednik — čujte! — oni zloglasni »deževni poslanec" L a panja, tisti mož, ki je v svojem poklicu, kateri ga dobro redi, tako nemaren in len, da mu ga v tem oziru ni para. Sprejema dela, katerih ne more izgo-toviti. Ljudje imajo sitnosti, stroške, nimajo važnih rečij v potrebnem redu Mi (Več o priliki! Bo prav zanimivo 1) In ta mož naj bo delaven predsednik cestnega odbora!? — Že ob volitvi cestnega odbora so bili nekateri naprednjaki premalo previdni. Voliti bi bili morali v odbor tudi župana velike županije Ljubušnje, g. Sovdata, pa se to ni zgodilo! To je bil velik pogrešek! Zato se je želelo, naj bi ga imenoval pa deželni o d bo r. Pa tudi .to se ni zgodilo,. marveč osrečil nas je z »deževnim" poslancem La-panjo. — Prišel je dan volitve predsednika. Nekateri zunanji člani so gotovo nahujskani od nuncev proti Kobaridcem, češ, da bi Ko-baridec preveč le na Kobarid gledal! Zato so volili Lapanjo, k i je volil tudi samega sebe in prodrl. Tako imamo zdaj »deževnega* moža za predsednika! — Da se proti Kobaridu hujska le iz zlobnih namenov, je jasno 1 Saj trg Kobarid, torej središče okraja, ki plačuje dovolj davkov, nima nobenih pravih potreb glede okrajnih cest; naš trg le plačuje in nič ne dobiva. Kdor pa se drzne še proti nam kobaridcem hujskati, je naravnost zloben človek, ki hoče imeti le razpor, le prepir, le sovraštvo v okraju. — Pričakujemo torej, da se zanaprej tesno združijo vsi naprednjaki v cestnem odboru, da bodo oni odločevali in ne — »deževni* poslanec, ki naj raje svoja dela pridneje opravlja. Med nunci, ki lažejo v cerkvi o »Soči* in »Primorcu", se odlikuje posebno znani Jaka Fon v Kredu. Njegova »mičkena reč* ga navdušuje v nepoštenem boju proti naprednim časopisom. V nedeljo teden je imel celo uro pridigo proti »Soči* in »Primorcu*. TCar^ čiijemo o^ tej pridijp, Je tako nesramno, da zasluži odgovora pred kazenskim sodnikom. To tudi svetujem! Ako je vse res, kar ljudje pripovedujejo, Jaka Fon mora biti obsojen zaradi žaljenja in obrekovanja. AH boste vse take grdobije mirno vtikali in krščanski odpuščali ljudem, ki z lažjo in obrekovanjem onečaščujejo naše cerkve?! (— Prosimo dokazov in prič! Toda priče naj jasno izrečejo, kaj morejo s prisego potrditi! Uredn. —) Ljudje so bili po pridigi jako razburjeni. Tisti reveži, ki »Soče" in .Primorca* niti ne poznajo, so bili prepričani, da sam hudič lazi po njihovi občini ter komaj čaka, koga bi požrl. — Oni občinarji pa, ki čitajo ta lista, so pa nejevoljno zmajali z glavo, češ; Kako je mogoče tako lažnjivo govoriti v cerkvi 1 Več mož je celo reklo: »takih ostudb ne bom hodil več poslušat!* — Da, in govorilo se je še hujše! Vidite, na take načine se po naših cerkvah seje sovraštvo, nemir, razpor, jeza! Moj Bog, ali si res zapusti! svoje cerkev, da dopuščaš tako zlorabo posvečenih krajev?! Iz Opatjegasela. (Zanimiva pravda.) — Nekateri naši občinarji so imeli veliko pravdo proti občini zastran nekih zemljišč, odkupljenih od kneza. Občinsko starešinstvo je razsodilo, da tista zemljišča so občinska last. Enako je razsodil deželni odbor v Gorici. — Ali občinarjev ta razsodba ni preplašila. Vložili so pritožbo na upravno sodišče na Dunaju, ki ,, . ovrglo obe prejšnji razsodbi. Pritožnike je zastopal goriški odvetnik dr. Stanič, in sicer osebno, ter je s svojo prisotnostjo in natančnim tolmačenjem slovenskih zapisnikov in spisov mnogo pripomogel do zmage. Hvala! Pri tej priliki se je zopet pokazalo »delovanje* tiste »more*, ki je že mnogo škode naredila v naši deželi. — Ko je bila ta sporna stvar na deželnem odboru, je zastopal obči-narje proti občini znani mali dohtarček, katerega redi naša dežela. Xo je pa bilo treba iti cel6 na upravno sodišče, so ti občinarji opustili svojega »dohtarčka* in so se obrnili za pomoč do pravega o d vetnika. — Toda dohtarček mora služiti denarce ob vsaki taki pravdi. Ker so ga zapustili oškodovani občinarji — je prevzel obrambo ravno nasprotne stranke. — Znano nam je, da je že večkrat prodajal svoje »kunšti" na podobne načine ali še na hujše, t. j. da je delal tožbe in pritožbe obema prepirajočima se strankama! Lepe reči smo trpeli v naši deželi! Iz Vrtojbe. — No, čas je, da se oglasimo kaj tudi mi Vrtojbenci. Pa nič o poli* tiki, le nekoliko o domačih razmerah. Gradiva je dovolj. — Ko se pride v kako vas, se vidi navadno na zidu prve hiše tablo z imenom dotične vasi. To je zelo koristno za orijentacijo popotnika. Povsod je to, le pri nas ni nič, le pri nas menda tega ni treba.--------In ako pride v vas kak tujec, mora poprašati domačina, kako se vas imenuje. Zadnji čas je, da se popravi ta napaka! Napis v Št, Petru ne zadostuje. — Večina delavcev se ravna po cerkveni uri; potrebno je torej, da gre ista prav, da ne spravlja delavce? in drugih v neprilike. Ali pri Sv, Jožefu gre ura že preklicano dolgo časa kakor sama hoče. To je že. škandal! Kak dan prehiteva Vi ure ali več a kmalu zopet prikasnjeva, ali kadar bije, jih je vedno kakih 20, ako ne več!. Za Boga, naj se jo da popraviti. — Pri Sv. Jožefu ste tudr novi spovednici. Te so pa v taki cerkvi kakor elegantna omara v hlevu ! Naj bi se popravila prej cerkev, a potem napravilo take spoved* niče. A do kdaj bomo čakali se popravljanja? Čas je! — O našem županstvu bi se dalo marsikaj povedati, ali samo nekaj hočem omeniti. Ako primanjkujejo pisarni peresa ali črnilo, pa naprežejo konja in oba, Župan in tajnik, se peljeta v mesto kupit. Tako veljajo mnogokrat peresa in črnilo preveč. Pa še o drugem gospodarstvu bi vedel kaj povedati.------- Slednjič še vprašamo, kdo je postavil našega župana za ključarja? To zahtevamo, da nam poveste, ker to nas je presenetilo, ko smo izvedli. Njegovi izvolitvi protestuje večina prebivalcev v Gor. Vrtojbi. DomaČe in razne novice. Javen shod pri Eebku na Goričici sklicuje izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v nedeljo dne 5. maja ob 3. uri popoludne. Program obsega razgovor o gospodarskemin političnem položaju na Go— riškem. »Narodni dom* t Trstu in potreba »Narodnega doma" v Ctorief. —- V večernem izdanju zadnje številke smo že omenili, da je kupila »Tržaška posojilnica in hranilnica" hišo štev. 2 na trgu Gaserma, v kateri se nahaja Dolenčeva tiskarna. Hiša stane 320.000 K, Hišo podro v najkrajše mogočem času ter postavijo na istem mestu novo po% slopje v štiri nadstropja, v katerem bo prostora za urade posojilnice, veliko dvorano, telovadnico ter sploh slovenska društva, za tiskarno, kavarno in restavracijo. Prostor meri 412 Q sežnjev ter se nahaja v centru mesta, z glavnim pročeljem na trgu Ctserrna. Nakup te hiše, na katere razvalinah vsevete tržaškim Slovencem trajno zavetišče, kjer se bodo shajali in bodrili pod svojo streho v nadalnjem boju proti sovragu, pa tudi veselili o prilikah pod svojo streho, je velikanskega pomena za bodočnost tržaških Slovencev. Korak za korakom jih preganjajo Lahi, ali čim večja je gonja proti njim, tim večje navdušenje za sveto slovensko stvar na tržaških tleh. Živo so občutili potrebo, bivati pod svojo streho ob raznih prilikah, posebno še, odkar so jim Lahi zaprli svoje dvorane celo za ure, določene za razveseljevanje. Tej živi potrebi je odpomogla sedaj »Tržaška posojilnica in hranilnica*, ki je nakupila prostor, na katerem se ponosno dvigne »Narodni dom* tržaških Slovencev v doka/, da tu živi še čil in čvrst slovenski živelj, ki se zna braniti celo trdemu pritisku Lahov, ki podprti od zgorej korak za korakom sistematično in dosledno preganjajo Slovenca, holeč ga ugonobiti. Čestitamo iz srca tržaškim Slovencem na tej pridobitvi, katera je velikanskega pomena za nje in tudi za ostale Slovane v Trstu, ki gotovo radi pobite pod streho bratov Slovencev, čestitamo jim in z največjim veseljem pozdravljamo korak »Tržaške posojilnice in hranilnice*, katera je tako živo posegla v slovensko življenje v trstu ter mu dala v gotovih pogledih novo smer. Veselje nas obdaja pri tem, ali tu se spomnimo Gorice. Gorica, naše glavno mesto, ki je po svojem prebivalstvu več nego za polovico slovenska, nima pravega zavetišča ne za svojega slovenskega inieligenta ne za delavca — manjka nam »Narodnega Doma*! Nimamo zavetišča, kamor bi se zatekal slovenski živelj ob raznih prilikah, da bi se sploh več ne izgubljal med Lahi, pod tujo streho po večini prirejamo svoje veselice, pod tujo streho je več naših društev, in to čutimo po-gostoma, da marsikedo vsklikne: Ko bi imeli »Narodni dom"! — Res je, da prav naša stranka deluje za osvoboditev izpod tuje strehe na sploh ter je dosegla tudi že vspehov, ali »Narodnega doma* še vedno nimamo. Akcija, ki je bila pričela svoj čas v tem pogledu, je zastala iz raznoterih svoječasnih razlogov, ali na vsak način jo bo treba vzbuditi. V Trstu se dvigne »Narodni dom*, dvigniti se mora tudi v Gorici kot zavetišče Slovencem v mesti in zunanjim rodoljubom kot sestajanje z nami, ob jednem pa kot glavna trdnjava proti vsakemu neprijaznemu, pojavu od strani laških sodeželanovl Trst nas spodbuja na delo v" tem czirav......... Koga je »fratalo* ? — »Gorica* se je spravila zopet na g. dr. Turno, in sicer v taki reči, o kateri ve, da jth dobi tako po zobeh, da jo bodo boleli lep &as." Pravi, da dr. Turna bi se ne bil branil poslati ni ,de-pulato friulano*, ni »deputato ungherese«, »deputato francese* in inakar .deputato ci-nese', samo da bi bil postal »deputato«. Vse to čveka glede na dejstvo, da dr. Gregorčič ni bil izvoljen v državni zbor kot slovenski poslanec, marveč kot »deputato friulano*. Kar se tiče g. dr. Turne, treba pred vsem konstatovati že znano dejstvo, da dr. Turna je bil izvoljen na slovenski strani poslancem, saj je imel 17 glasov več od dr. Gregorčiča. Dr, Gregorčič je propadel na slovenski strani, in ker je vedel, da propade, si je zagotovil s pomočjo iz nadskofije toliko furlanskih glasov, da je preglasil dr. Turno. Da se je to zgodilo, pa je bilo potreba obilo napora. Don Zanetti je delal in vplival, "Krmiaee so pridobili (kako, se da sklepali iz tega, da so bili nekateri pri volji glasovati pri ožji volitvi nasprotno pod »gotovimi* pogbji 1), vrhu vsega tega pa je prilomaslil v zadnjem trenotku na dan stari lisjak dr. Pajer, SčitH svojega vernega zaveznika, jedno glavnih opor svoje splošne politiške pozicije v deželi. Dr. Pajer ja držal v šahu liberalne Lahe, kateri so opravičeno smatrali za izdajstvo okolnost, da se utikajo Lahi iz Fur- f^^w'-'l,W^Š«^«S^^ lanije v volilno borbo med Slovence pri ožji J volitvi. Hoteli so paralizovati glasove, ali an- I gelj varuh dr. Gregorčiča, deželni glavar dr. I Pajer, je stal tu med njimi kakor diktator s I svojim: »Jaz se odpovem, ako glasujete*, in I zmagal je, kakor vedno zmaguje s svojim j izvanrednim terorizmom nad svojo okolico. I Tako torej se je vsilil dr. Gregorčič j za poslanca v državni zbor, podprt na laških I straneh. Tu se pač vidi, kako zelo je temu človeku do »deputatetva*. Na dan volitve v j peti kuriji je to dokazal tako ^a^nTSTtTS ti-"(¦ jajniše ni mogoče. Ker ga je bilo »fratalo* na slovenski strani, se je zatekel v Lahe v I svojem hrepenenju po »depirtatstvu*, in tako j je res postal »deputato friuiano*. Sode pro j tem se, dragi čitatelj, nikar ne čudi, ako po- I stane ta človek po-*tazBih -prestanih in bo- J dočih„ krizah ter metarmorfozah še »deputato j einese*! Dr, Turna se ni prav nič silil, in ker I je opeharil dr. Gregorčič Slovence v peti ku- j riji. bi bil lahko kandidoval po takrat nastali I dispoziciji tudi v četrti kuriji, ako bi bil hotel, I ako bi mu bilo res tako zelo do ,depu- I tatstva*. Toda ker tega ni bilo, je ostala J stranka pri prvotni določbi glede kandidatur I v obeh kurijah, česar pa bi klerikalna stranka j v sličnera slučaju ne bila storila. Ako bi dr. I Gregorčič ne bil prodrl v peti kuriji, čeprav J le kot .deputato fr'ulano*, bi bil pahnil v I svoji znani pohlepnosti po mandatih g. sodn. svetnika Rutarja v stran in bi bil kandidoval J on tudi v kmečkih občinah. — j Dr. Gregorčiča je »fratalo* že marsikaj, ] tako tudi na dan volitve v peti kuriji. Potem j je sledilo že več »fratanj* — nekaj njih J ga pa še čakal »Soča* nekdaj In sedaj. — Hudo se je vrezala »Gorica* z očitanjem, da „Soča* se je spremenila nasproti Italijanom v slučajih, ako ti krivično nastopajo proti Slovencem. Za vzgled navaja napad v Furlaniji, o katerem smo mi pisali pogojno, ker iz došlega nam poročila ni bilo mogoče razviden* točne resnice. Došlo nam poročilo ni povedalo jasno, zakaj je prišlo do napada, in prosimo, napad mora imeli vendar svoj povod. Radi tega I smo le omenili oni napad v Furlaniji, trde, j da resnica pride svoj čas na dan. To pa že zadostuje »Gorici*, da nam očita, da »Soča" ni več tiita, kakor nekdaj, da smo se spre* i menili nasproti Italijanom. »Gorica* je bila i priobčila poročilo o napadu v Furlaniji ter ! vpletla vanj tudi g. Ur i ju tako, da je le ta moral popravljati poročilo, in sicer popravlja prav v tisti Številki, v kateri nam .Gorica* predbaciva popustljivost. Mi smo v takih in sličnih rečeh prav pazljivi, da pišemo čisto resnico, »Gorica* pa je kar bleknila v svet o onem napadu, kar je cula, in radi tega je morala popravljati svojo neresnico. Vidite, v tem se razlikujemo od »Gorice*, da mi gledamo vedno in povsod pisati in govoriti resnico, »Gorica* pa dela v tem pogledu kar tje v en dan, saj tako postopanje se prav sklada v gotovih obzirih s programom klerikalcev. Pa Se nekaj moramo omeniti ob tej priliki. Da je treba previdnosti • nasproti takim poročilom, kakor ono o napadu v Furlaniji, potrjuje najbolje okolnost, da se vsaka taka neresnica, zapisana o Italijanih med nami, obesi na veliki zvon pri politično me-rodajnih činiteljih nad našimi deželami. Napravijovlogo, priložijo tisto Številko lista, v katerem stoji količkaj takega neresničnega poročila, pa ga odpošljejo na najvišje mesto v naših pokrajinah, in tam izkoristijo to do skrajnosti. To vemo mi dobro, zato smo pozorni na to stran, in se držimo tega: Po-izvedeti točno resnico, potem pa pristaviti, kar prttiče. Včasih je primerna lepša, včasih trsa beseda. Tako je naše stališče, in smatramo ga za edino pravo. V deželi imamo pa še drugega nepri-jatelja, to je tisti podivjani klerikalizern, ki demoralizuje naše ljudstvo na različne načine. Tudi tu se držimo resnice, in klerikalci nam ne morejo uit, marveč le našo resnico proglašajo za laž, kakor delajo klerikalci pov-sodi. — Torej resnice se držimo v enem kakor drugem slučaju, in v resnici tudi zmagamo I Iz Idrskcga pri Kobaridu nam je poslal prijatelj te-Ie vrstice : »Pri podjetništvu vipavske železnice se je oglasil neki naš vaščan, ki je dokazoval z nekim spričalom, da je delal s 17 pari konj pri zgradbi železnice nekje na Gorenjem Avstrijskem. — Da ne bo kake pomote, treba je to umeti tako, da on sam ima le en par konj, drugim pa so gospodarji drugi.* »Delavskega podpornega društva* kar ne more pustiti »Gorica* pri miru. Vedno ga omenja, da le pri tem udari po dr. Turni, ker je bil izvoljen predsednikom. Kako se je vršila volitev v to društvo, smo že povedali jasno in odkrito, ker je »Gorica* v svoji zlobi- govorila o zavratnem naskoku. Dr. Turna se sploh ni nič mešal v to reč, in še le dobro uro pred občnim zborom se mu je povedalo, da ga mislijo voliti predsednikom. Oni člani, ki _ so. ga volili, * so storili to po svojem prepričanju, in kako so storili prav, sledi iz tega, da se društvo od 2adnjega občnega zbora dalje vidno oživlja. Poskrbimo pa, da se oživi tako, da bo res živo, ker delovanje se postavi vsestransko na tako stališče, da bodo člani zadovoljni ter bodo imeli od društva vse tisto, kar spioh morejo pričakovati od takega društva. Prememba v vodstvu je bila potrebna. To so čutili vsi člani. Zato pa sojo izvršili in sicer ne na kvar društvu. — Pustimo 1 »Gorico*, naj le bevska, mi drugi pa se zav- I zemimo za to, da dvignemo društvo do tiste višine, katera mu pritiče v našem socijalnem življenju v blagor delavca in v zadovoljstvo j njegovih pravih prijateljev. Tako dokažem o, kako je bilo potreba premembe v vodstvu društva 1 J 1. dan maju je prešel letos, kakor po- I ročajo z Dunaj* in iz drugih krajev mo-_narhjje,, iz Italije in Francije brez posebnih dogodkov. "V jjjjstu so imeli soc. demokratje I shod, na katerem so govorili Učekar, Fabro I in Kopač, zvečer so priredili veselico. V Gorici J je bilo vse navadno. Laško del. dr. je imelo J zvečer skupno veselico. I ltuzglas. — Dne 1, maja t. 1. ob 10. uri-predpoldne je bilo t deželni hiši štiri- j najsto srečkanje deželnih obligacij, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 68 za 1000 gld.; vrsta A št. 35 za 500 gld.; vrsta A št. 44 za 500 gld. s vrsta A št. i 85 za 100 gld.j vrsta A št 40 za 100 gld.; Vrsta B št. 3 za 500 gld.; vrsta B št. 11 za 500 gtd.; vrsta B št. 58 za 100 gld.; vrsta B št. 91 za 100 gld. in vrsta B št. 4 za 100 gld. — Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. I, v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne izteko 1. a v- I gusta t. I. — Deželni glavar Pajer. Obrtna šola t Renčali. — Sklep šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli za zi- I darje v Renčali bode dne 5, maja t. I. ob 3.Vi uri popoldne z razstavo učenskih izdelkov iz predpisanih predmetov. Ljubitelji j napredka se uljudno vabijo na obisk raz-I stave. —, Vodstvo obrtne šole v Renčah, dne 28. aprila 1901. Počasi pa dosledno* — Tudi v naši J deželi m razširjajo mnihi. Na Sv, Gori imamo zopet frančiškane. Ali jih je bilo bal treba ali ne, ne bomo tu razpravljali, konstatujemo le dejstvo, da so na Sv. Gori. Sedaj pa I čujerno iz Gradišča ob Soči, da se nastanijo j J to dni kapucini v svetišču v Barbani, kjer j jih ni bilo že lep čas. Redovi torej »napredujejo*, brc/, dvoma vsled odredb iz kardi-nalove palače. — Morda jo še kje kaj prostora ?! — O gonji frančiškanov na Sv. Gori proti »Soči* prihodnjič nekaj. Jotlka ali tuberkuloza. — Znanostim J raziskovanja čudovito lopo napredujejo. Upanje je, da nismo več daleč, ko se najde tudi J vspešno zdravilo tej strašni bolezni. — J .Deutsche Medic. Wochenschrift* ima v le- I tošnji 9. Štev. zopet obsežnejšo razpravo, ki I je vspeh mnogoletnih študij in poskusov o tem, kako se tuberkuloza prenaša od očeta na otroke. Mesti Furth na Bavarskem in Lipsko I dobita posebne velike zavode za jetične ljudi. I Taki zavodi so zidani in prirejeni drugače J nego druga zdravilišča. — V Hessnu pa J I so tak zavod že otvorili in se, imenuje: Ernst J J Ludwig-Siftung. j i Iz Pariza pa je došla vesela vest, da I j dva učena zdravnika, prof. Robin in dr. j Vinets, sta dognala tekom let na 392 osebah, j kako je mogoče dognati in konstatovati jetiko I I že v najprvih početkih, ko sicer Živ krst na I njo ne misli. Boj proti tej strašni bolezni ob I j takem času bo pač mnogo ložji. j Velikost Človeškega telesa. — Antro-pologično angleško društvo »Britisch Asso-ciation* je razvrstilo narode glede velikosti ljudij tako le : Največji so baje Angleži, Švedi in Danci, katerih povprečna mera dolgosti je i 174 cm. Rusi in Belgijci so nekoliko manjši, 1 a Japonci in Španci pa najmanjši, le do 165 j cm višine. Ce le pa niso Angleži za se ne- I koliko previsoko merili, na škodo drugim ? Drobiž. — ?Wetni Jos. Bornancini je padel v mestnem vrtu tako nesrečno, da si je zlomi! desno nogo. Prenesli so ga v bližnjo j bolnišnico. 1 Na Ravni sta se pretepala Franc Bi- težnik in Franc Pisk, kateri je udaril B. s j kamenjem po glavi tako hudo, da je moral j v Gorico v bolnišnico. j Te dni so imeli izpustiti iz Gradišča ter odvesti domov na Dolenjsko nekega Fr. Penca. Ali zadnji hip ga je zatožil neki kaznjenec, češ da je rekel, predno je imel oditi, da ko se vrne domov, zada svojemu rojsf venemu kraju usodo Sodome in Gomore. Proti znanemu sklepu občinskega sveta v Gorici glede plinarne in bodoče elektrarne je vložilo protest na namestništvo 133 po- j sestnikov in obrtnikov v Gorici, Listnica. — G. Š. v L. Vaša dogodba j o sedmih žejnih dekletih na V. v B. je res j zanimiva, ali da bi jo v javnosti obširneje obdelovali, za to pa ni prikladna. Grdo je J gotovo za dekleta, da so počele z Vami, ko I ste počival, take reči, katerih tu ne moremo. imenovati, posebno ni lepo od tiste »velike dekline*, da je Vas zasula v listje, toda pre- | malo moštva vidinio na Vaši strani. Da ste j jim pokazal, kakor pritiče, koj s početka, gotovo bi se ne bile upale, pasti nad Vas. Prav imate, ko pravite, da »taka zanemarjena dekleta naj bi si drugod potrebno iskala*, \ ali prav bi imeli tudi Vi, ako se v prihodnjič j ne daste ujeti na sladke besede v zanjkel | J Da jih morete še bolj prav presoditi, pa upo-| I števajte to, da po tamkajšnjih krajih imajo ! J ljudstvo na vrvici — nunci-politikoni I Da I ste nam zdravi I * . ' Razgled po svetu, 1 Šusteršlč obsojen. Dunaj 1. maja: Debata Šusteršlč 5 ur. Odsek predlagal ukor edino radi izraza ,dr. žlindra', ne pa zastran umazane kupčije Gosp. zveze in očitanja umazanih rok. Govorili Schalk, Tavčar, Plantan in dosegli moralno uničenje klerikalne stranke. Veličastni prizori zaničevanja klerikalnemu zdražbarstvu. Zbornica gosto* zasedena. Šusteršič obsojen s velikansko večino. Poslanec Stein prost. Klerikalizem doživel svoj Sedan. Dunaj 1. maja. — Prvi predlog, da se Steinu ne izreče graja radi fiesed »Z Vami ne govorim, ker se Vam je trikrat reklo šuft itd.*, je bil skoro soglasno sprejet. Proti predlogu so glasovali samo klerikalni Slovenci. Drugi predlog, da naj se Steinu ne izreče graja radi besed »vi imate od žlindre umazane roke«, je bil sprejet s 182 proti 33 glasom. Tretji predlog, da naj se izreče graja poslancu Steinu zaradi besede „Žlindra", ker je to psovka, pa je bil s 118 proti 103 glasom odklonjen. (Viharno ponavljajoče se ] ploskanje v zbornici in na galeriji.) Šusteršič je torej popolnoma obsojen. Čuje se, da je Šusteršič že naznanil prezidentu, da je odložil mandat. V grajata! odsek, kateri se je imel baviti z afero dr. Štisteršiča, so bili izvoljeni poslanci; dr. Ploj, dr. Kramaf, dr. Zollinger, dr. Dyk, Axman, vit. Gniewosz, grof Barbo, dr. Kopp in Dobroszvnski. Načelnik dr. Kramaf. \ Državni zbor. — V seli 30. pr. m. zbornice poslancev je bila prfstojbinska novela konečno vsprejeta tudi vT tretjem čitanju. Na interpelacijo opata Treuinfelsa radi uvrščanja interpelacij žalečih katoliško cerkev, v stenograflčni zapisnik, je odgovoru predsednik grof Vetter, da kakor prepričan katolik obžaluje to, ali, kakor predsednik zbornice se zaveda v pjlni meri odgovornosti, ki bremeni na njem in ki mu naloga dolžnost, da vrši svojo službo s polno neprisfranostjo; poslovnik da nima nobene določbe, g katero bi mogel predsednik preprečili tako * zlorabo, prosi torej poslanca Treuinfelsa čim naj-možnejo tolerance. Predlogo o kanalih so izročili odseku brez prvega čitanja. Katoliški »Amloo* lu »razkol* r ttojanu. — Ta katoliški hinavec piše; »Narod je sveta stvar; vsakdo ima pravico ljubiti ga in braniti, in iste pravice, ki jo imamo mi Italijani za negovanje svoje narodnosti, gotovo ne odrekamo tutji drugim: da jim je draga njihova narodnost. Ali nad narodom je vera; in ničesar, in tudi najin-tenzivneja ljubezen ne more opravičiti izdajstva, na veri. Italijani, Slovani in sploh vsi, vsi, in naj bodo še tako razdeljeni na narodnem polju in naj so jim ideje dija-metralno nasprotne v tem pogledu, bodimo vsikdar združeni, kajti resnica je le ena, in to resnico je najti le v katoliški cerkvi. Kar je zunaj nje, je krivo, je strast, je zmota in prehod iz vere v razkol je krivičen, od Boga k hudiču, od čednostni do strasti, od prosvete v teme trme, zmote, ki je v pogubo narudom, ljudstvom.* »Edinost* -mu odgovarja med drugim: Ali da bodo čitalelji imeli pred očmi vso go-rostasnost hinavstva, ki je razloženo v ljubem »Amicu", jim kličemo v spomin, da ti isti ljudje, ki govore sedaj, da je narod sveta stvar in da ima vsakdo pravico do ljubezni i do svojega naroda — a ta pravica, bi rekli | mi, involvira še drugo nadaljno pravico: pravico do boja za »drago* narodnost, ako jej | preti nevarnost, — kličemo torej v spomin, I da so isti ljudje najintenzivneje delovali na izrinjenju našega jezika iz katedralke tržaške; da so isti ljudje uprizorili sistematično akcijo, poslužuje se o tem pomoči tržaških Gifulov in brezvercev, za izrinjenje našega jezika iz cerkev pri sv. Jakobu in pri sv. Antonu starem in novem; da je jeden teh fanatikov storil izrek, ki je naravnost gorostasen, ako je prišel iz ust duhovnika, izrek namreč: da j * cerkev sv. Antona starega preveč — ari-stokratična za slovenski jezik; da so ti mladi reformatorji, 2lasti o homatijah pri sv. Jakobu, kričali po svojih glasilih, da značaj dežele je izključno italijanski, da Slovenci so I tu le gostje in da morajo biti hvaležni na gostoljubnosti, ki jo uživajo; da so nekateri teh gospodov naše ljudi gon"v od spovednice z besedami: non confesso per ščavo; da so oni, kakor voditelji krščansko-socijalne stranke izjavili slovesno, da v spodnji okolici ni smeti govoriti slovenski; da so iz bratovščin, sestavljenih skoro izključno iz Slovencev in Slovenk, prognali naš jezik; in slednjič kon-j staiiramo dejstvo: da ima vladika tržaški v j svojih rokah protest in tožbo, podpisano od vseh duhovnikov, ki se zbirajo J okolo »Amica", v kateri zahtevajo, da naj se slovenski jezik popolnoma izključi iz tržaških cerkva!!! I Kdor ima le količkaj razsodnosti, naj ! primerja sedaj ta ravnokar navedena dejstva j z onimi gornjimi siadkozavitimi besedam?, pa 1 gotovo vsklikne z nami vred: Aha, aha, postaja jim vroče ^od nogami in posledice njihovega, s stališča ver* J skega interesa naravnost herostraličnega postopanja, jih žgejo okoli hinavskega lica. Istrski deželni zbor. — Kakor poročajo iz Poreča, bo sklican istrski deželni zbor k rednemu zasedanju letos v Poreč in ne več • v Koper, kakor zadnji dve leti. Zelja Lahov je seveda ta,-dabi zboroval deželni zborvPo-reču, kamor sploh ne morejo slovanski poslanci, ker tam niso varni življenja, ali vprašanje le še ostane, ali pa pojde res vlada tako daleč, da skliče deželni zbor v Poreč ter s tem takorekoč pove slovanskim poslancem jasno, da ne računa več na nje?! Ali se res bližamo izpolnjenju te pobožne želje istrskih Lahov ali pride kako drugače P Ali res ni mogoče vladi, omogočiti jvstop v deželni zbor slovanskim poslancem, zastopnikom večine istrskega prebivalstva? O da, ali ni volje, in to se tudi ne sklada s sistemom! Proti »Unlo eatkoliea* se je oglasil sedaj poleg drugih velmož tudi lvovski katoliški nadškof s posebno okrožnico, s katero svari duhovništvo pred zavarovanjem cerkev in cerkvenih poslopij pri požarni zavarovalnici »Unio catholica*. V okrožnici se čita med drugim: »Že z ozirem na to, da imamo v deželi domače, zaupanja vredne zavarovalne družbe, ni nadškofijski konzistorij nikoli priporočal »Unio catholica" vkljub vsem prizadevanjem tega zavoda. Pa še drugi vzroki so držali nadškof, konzistorij v rezervi. Pred vsem se nismo mogli prepričati, da bi bila ta družba denarno dovolj krepka. Končno so nam je pristudila breztaktna zloraba katt-liškega imena v reklamne namene." Nadalje graja okrožnica tudi zlorabo papeževega blagoslova, katerega sv. oče nikdar ne da nobenemu denarnemu podjetju. Mi se strinjamo posebno glede obsojene zlorabe katoliškega imena, saj tudi pri nas se že uganja s katoliškim pridevkom dostikrat pravo bogo-skrunstvo. Shod eeiklh zdravnikov In prlro-doslovcer. — Češki zdravniki in prirodo-slovci prirede da binkoštne praznike t. I. v Pragi svoj III. shod, h kateremu ' poživljajo vse ostale svoje slovansko tovariše, da se vzajemno ž njimi posvetujejo v prvi vnti na znanstvenem polju in da pomorejo tudi v slovanskih zemljah znanosti k večjemu pro-cvitu in razvoju. Povabili so i svoje tovariše iz slovenskih dežel (obrnili so so na zdravniško zbornico kranjsko in na muzejsko društvo kranjsko) in upajo, da se i slovenski zdravniki in prirodoslovcl udeleže v dostojnem številu, — Drugi shod čeških zdravnikov in prirodosloveev je bil leta 1882. ter trajal od 27.-30. maja. Od Jugoslovanov je prišel kot član edinole prof, Janeček kot zastopnik hrvaške univerze. Nadejati pa se je, da bo pri letošnjem shodu več naših zdravniških in prirodoslovnih znanstvenikov sodelovalo. Zato sporočimo v kratkem še potrebno o programu in pripravah za ta III. shod, kateri v vsakem oziru nadkrili oba prejšnja, Kdor želi kake informacije, naj se obrne na naslov: Doc. Dr. Antonin Vesety, Praga I. Nttbžežl 14. Narodno gospodarstvo. »Goriška Ijndska posojilnica* je imela meseca aprila t. 1. prometa K 153.312*86. Kakor že zadnjič omenjeno, spadajo sedanji meseci med one, v katerih ni zaznamovati velikega prometa po denarnih zavodih. Gorenja številka pa kaže, da »Gor. ljud. pos." stoji trdno na svojem neomajanem stališču ter koraka krepko naprej kljubu vsem klerikalnim intrigam. Trgovin« Italljansko-nemška. — V petletju 1895 - 99. je izvozilr talija v Nemčijo vina za 5,000.000 lir, uvozilo pa se je iz Nemčije železa, jekla in strojev ,za nad 54,000.000 lir. Največ izvaža Italija žide, ki je poskočila od 68,000.000 lir v 1. 1894. na 114,000.000 lir. Veča se izvoz kmetijskih pridelkov, ki je poskočil v omenjenem petletju od 15,000.000 na 21,000.000. Ni čuda torej po teh številkah, ako se nemški kmetovalci branijo obnovitve tozadevnih trgovskih zvez, in ni čuda, ako so jej naklonjeni trgovci in obrtniki. Odpravljen prašičji semenj. — Tržaški municipij je odpravil mesečni prešičji semenj na Proseku ter opravičuje ta svoj korak s tem, da so prostori, odmenjeni za semenj, nedostatni in da je drugi mesečni semenj v bližnji Sežani. V tovarnah, na Bavarskem so uvedli med nadzorovalne uradnike ženske, ki so se po oficijelnem poročilu o tovarniškem nadzorovanju izkazale jako spretne uradnice. Fer se je provizorij dobro obnesel, so jih imenovali več za asistentinje. Tako je uvedeno na Bavarskem za stalno tudi ženstvo v službovanje pri tovarniškem nadzorovanju. Žensko gibanje. — Ženska društva na Danskem so imela v marcu kongres; sklenila se je tesna zveza in določila smer skupnemu delovanju. Francoske socijalistinje so začele izdajati od 1. marca naprej poseben mesečnik ,La femme socialiste" ; zagovarjal bo edino le delavske ženstvo, katero hoče organizovati v podporo možkega proletarijata. V B e 1 g i j i je po zadnjem štetju 264,784 ženskih delavk v tovarnah in obrtnih podjetjih. Na podlagi teh številk zahtevajo so-cijaiisli državni zakon, po katerem dobe* ženske aktivno in pasivno volilno pravico v obrtna razsodišča. V Monakovu se je sestavil odbor 200 dam vseh stanov, ki je izdal oklic proti nošnji vlečke (slepa) na cestah, ker je to zdravju škodljivo. Vlečke vzdigajo velik prah. Tudi princesa Ludovika je izrekla temu odboru svoje simpatije. i V Švici so predložile ženske z mnogo tisoč podpisi zaveznemu svetu prošnjo, naj I se dovoli naslov »gospa* (in ne več gospo- dicna) vsem nezakonskim materam. *To je potrebno zaradi vzgoje in bodočnosti otroka. Na Japonskem dobe žensko vseučilišče, kakor smo že povedali. Tam pa je že več trgovskih šol za deklice. Zato so dekleta že po vseh možnih pisarnah. Neka večja železniška družba je razglasila, da hoče svoje pisarne napolniti le z uradnicami. Pri pošti, brzojavu in telefonu so že povsod nameščene ženske. Cesarica je jako vneta pokroviteljica ženskega gibanja. Njej se je tudi 1 zahvaliti, da smejo na gledaliških odrih nastopati ženske; poprej so morali igrali moški tudi ženske vloge. V slovo. Odhajajočemu iz Gorice na^kraška tla ni mi bila dana prilika, posloviti se osebno od vsakega dragih mi prijateljev in znancev. Zlasti se nisem mogel posloviti od vseh brato? Sokolov in gg. udov »glasb, in pevskega društva". Poslavljam se torej tem potom, želeč, da me ohranite v dobrem spominu,-zatrjuje, da i jaz Vas na kamenitem Krasu ne pozabim. Ostavljajo dift&i naši društvi »Gor. Sokol* in »glasb, pevsko društvo" klicem: vivant, crescant, floreant! Dragotin G i le veri, bivši blagajnik „Gor. Sokola" in odbornik „glasb. in pevsk. društva". Vkupi se takoj • • • ©© navadna hiša s potrebnimi prostori kakor hlevi itd. ter precejšnjim zemljiščem okoli hiše. Hiša mora biti v mestnem okrožju ali k večjemu četrt ure peš oddaljena od mesta. — Ponudbe z naianjčnim popisom ter ceno hiše naj se pošiljajo v zaprtem pismu na naslov: L. H. 2 na upravni.štv« .Soče". Gumijeva obvezila najboljšo vrste za cepljenje trt na zeleno so na prodaj 11» debelo in na drobno pri * F. PAPIS-U v Gorici, Raštolj žtv. 31. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 GORICA Via (Jiardiuo S priporoča pristna bal* In črn« vin« iz vipavskih, furlanskih, [»ustavlja na tlom in razpoSiija po železni«"! na vsft kraje avstro-odrsko monarhije v sodili o«I *><> litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorre. C«n« srnam«. Poairaifea poštena *p~ Veliko zalogo -*• šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne ,HeiIc*l' ima SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ullea Munlelpio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16 kjerjjje bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cer.e so v gotovini od BO gldr naprej. Z nami ja vsaka konkurenca nemogoča ! Se tople priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. ^ J«iij'rfe seboj .u Bfltavaaja. A. Tiiierry-jev balzam, d* imate ta vse slučaje rin-»adno, toda jako zanesljivo sredstvo, katero lahko uporabilo za notranje kakor tudi za zunanje bolezni. ('azile pred ponarejanji ter v vseh kulturnih dtžavah regislrovano zeleno varnostno znamko »nuna* in na kovinski kapici vtisnj no Ivrdko: Edino pristno.* «m*- Vtlobiva so v lekarnah. -*oi Po pošti 12 malih ali G velikih ste^enic i krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thlerrjr-jeva tovarna t Pregradi pri Rogatcu (Roliitseh-Sancrbruun). — Na razpolago je mnogo spričeval, katera dohajajo iztlelovatelju Viak dan. 9 Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnieo jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pf\: franeoski CognaC, pristni kranjski brinje-vce, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Meiodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SemeniSki ulici 5t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Rašteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnherakega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. fiišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. ji Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje. j krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamslvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine Most (Češko), beora ura Rem. iz niklja 11.3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budUmk iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne sve»injc iz razstav ter tisoče priznalnih pismi. - llustrovan cenik zastonj l Q ta 01 VITRIJOL g^ pristni aiigiežki se dobi v mirodilnici pri JT % A. JERBTIC-U @ v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.) Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici štev. 4 0*9"" v Gorici ^| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila sa izvršuje hitro. Božjast, Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni t boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Scbwanneu-Apoteke, Frank-furt A. M. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Riiiaril Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Teftiiriiii "ItevTIir Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic