Največji aloreuki dnernik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 New York celo leto - $7.00 00 Za New York celo leto - $7j Za faoxematvo celo leto $7. GLAS NARODA » TXLEF0N: CHelaaa S—3878 Lisf. slovenskih .delavcevy AmerflkL I- The largest Slovenian Daily in the United State*. - Issued every day except Sunday* n and legal Holidays. 75,000 Reader«. NO. 281. — STEV. 281. Entered ss Bwad Class Matter September 21, 1908, at ths Post Olflcs at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelses 8—8878 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 1, 1933. — PETEK, 1. DEC EMBRA 1933 VOLUME ZLL — LETNIK XLL AMER. FEDERATION OF LABOR SVARI PRED INFLACIJO BIVŠI GOVERNER AL SMITH OČITA ZVEZNI VLADI, DA JE USTANOVILA PREVEČ URADOV Produkcija in trgovina naraščata. — Ameriška Delavska Federacija svari pred inflacijo in se sklicuje na razmere v Nemčiji. — Nakupna sila ameriškega delavstva je bila meseca oktobra za 23 odstotkov višja nego meseca marca. — Smith prerokuje slabe čase. WASHINGTON, D. C, 30. novembra. — Ameriška Delavska Federacija je izdala danes svoje poročilo za mesec november. V poročilu je rečeno, da je gospdarski razvoj zadovoljiv. Nezaposlenost, ki se je v tem letnem času običajno povečala, ni napredovala. Vodstvo Ameriške Delavske Federacije odločno svari vlado pred inflacijo. Nevarnosti inflacije se morajo prav posebno zavedati delavci, katerim so še v dobrem spominu razmere, ki so zavladale v Nemčiji v povojnih letih. Nameravana inflacija bi izpodkopala zaupanje kapitala in varčevalcev. S tem bi bil pa zadan silen udarec ameriškemu gospodarstvu. — Ako začne vlada tiskati bankovce, ki bi ne i-meli potrebnega zlatega kritja, — je rečeno v poročilu, — bi nastala orgija nekontrolirane inflacije, ki je pognala Nemčijo skoro v propast. Meseca oktobra je bilo 10,076,000 nezaposlenih, torej samo enajst tisoč več nego prejšnji mesec. V tem mesecu se tudi v normalnih časih zaposlenost znatno zmanjša. Od meseca septembra do oktobra se je cena živ-ljenskih potrebščin razmeroma le malo zvišala, do-čim je bila meseca oktobra nakupna sila ameriškega delavca za celih triindvajset odstotkov večja nego je bila meseca marca tekočega leta. Italija ne bo zapustila Lige narodov INDUSTRIJA POLOŽAJ VINA V OHIO Velikanske kleti v Cincinnati so izgubile veljavo. — Kalifornijsko vino je izpodrinilo ohij-sko. V HAVANI Cincinnati, Ohio, 30. novembra. Povrafrek iskrečega vina je zelo majhuega pomena za Cincinnati, katero mesto je bilo nekdaj .središče vinske trgovine. Trte. od katerih .se je nakupiči-lo velikansko bogastvo Long-wortho-v^e družine, so izmrle. California je postala vinska trdnjava, medtem ko so v Cineinnatiju ostale .samo velike, zatohle kleti, v katerih počivajo velikan.ski sodi. iz katerih je toliko let tekla slovita katavba. Nicholas Longvvorth. praded pokojnega kongresnega speaker-ja Longwortha. je pričel -vinsko industrijo, ki je njegovi družini prinesla bogastvo. predno so izginili vinogradi, ki so pokrivali ohij-1 ske hribe in griče. To se je zgodilo leta I860. Tedaj Se je ohijskih vinogradov lotila rja. katere tedanji viničarji še niso iznali odpraviti. Z vinogradi je tudi hirala vinska industrija in je slednjič tudi umrla. Pred rjo pa je vinska industrija v državi Ohio zelo cvetela. Leta 1851 je ijnel Longworth 115 akrov vinogradov ter je pridelal 250.000 steklenic vina na leto. Ladje so dovažale v Cincinnati •tovore grozdja, katerega so stiskali v eincinnatskih kleteh, ki se. nahajajo globoko pod hišami, j J Ohranjene so še tri Longwortbove kleti, ki .se nahajajo 35 čevljev j pod zemljo 111 merijo nad 200 čevljev. Njihove stene iz kamna so debele do sedem čevljev. Največji sod drži 50.000 galon. Vrse se pogajanja za mir. Pričeli so se novi štraj-ki. — Bomba je ranila sest oseb. Havana, Kuba, 30. novembra. Medtem ko so politične stranke sprejele načrt urugvajskega poslanika Benjamina Fernandez de DRHAL JE i POSLOVANJE LIGE NARODOV LINČALA MORA BITI PREDRUGAČEN0 ZAMORCA Linear ji so trgali obleko s ŽENEVA, Švica, 30. novembra. — Italija bo zahtevala premembo v uradovanju in postopanju Li- telesa nesrečnega z a - ge, toda ne bo odstopila od Lige, ko se sestane morca in oplenr!i s tan o- vrhovni fašistovski svet 5. decembra, vanje šerifa. St. Joseph, Mo., 2i>. novembra. >c , Osem tisoč molkih, žensk in otrok« Medina Iza poravnavo spora, so po je navaIilo na oknajno jemišnico* ulicah pokale bombe in ranjenih v Buchanan okraju ter se pola. je bilo,est oseb. » tiIo devetnajstletnega zamorca Navzlic temu. da ABC družba Lloyda Warnerja. ki je baje pasi-in pristasi bivšega predsednika I in M a rio (J. Menocola niso sprejeli Medinovega načrta, vendar je izjavil Medina, da ima dovolj pristašev. da bi mogel vzdrževati mir in red do časa, ko bo prihodnje leto odstopil sedanji predsednik Ramon Orau S an Martin. Medina je rekel, da so njegov načrt sprejelo vse politične stranke ra-zun ABC in menoealistov. ABC namerava v kratkem raz- n-ekega mladega de-kleta. Drhal je vdrla v jetnišnico skozi zadnja vrata. Narodni gardisti s tanki in solznimi bombami niso mogli ničesar opraviti. Ivo so dospeli možje v tretje' nadstropje, jim je DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM Cjang Kaj-šek bo vodil vojn d proti provinci Fu-kien. — Vojaštvo je na v tretje« potu na fronto. izročil šerifi —--- Theisen ključ celice, v kateTi je bil Warner zaprt. Štirje so prijeli trepetajočega zamorca in gra odvlekli na cesto.! HULL V URUGVAJU Bivši governer države New York, Alfred E. Smith, pravi v uvodnem članku "New. Outlook-a", da se je "Public Works Administration" popolnoma izjalovila ter da je bil osnovan "Civir Works Program" v namenu, da to izjalovi jen je pospeši. — Zvezna vlada je ustanovila v zadnjem času vsepolno novih uradov, ki so pa skoro vsi brezpo-trebni. — Za izvedbo "Civil Works Programa* * je dobil Harry Hopkins štiristo milijonov dolarjev. Res bo odbilo precejšnje število delavcev delo, toda ves ta denar bo porabljen že ob koncu meseca februarja. Vprašanje nastane: — Kaj potem! — Jaz sem odločno za to, da dobe delavci, ki so pod tem programom zaposleni, znatno višje plače. Za te delavce naj se uvede petdnevi delovni teden, j Izvežbani delavci naj dobe znatno višje plače nego ^T AŽT^ZŽ neizvežbani. kot kraj. kjer je bil dosežen rano- — Vladni program ne more dosti pomagati tež- f.° v odn"ffiU'in ,. ..r . . .. „ -irri ,Ja'1 ameriskih »republik. Navzlic kim industrijam. Med sedanjim časom in I j. reb-ruarjem ne more ničesar ustvariti, k^r bi bilo trajne vrednosti. Na vprašanje, čemu niso drugi prišli na dan s takimi očitki, je odvrni) Smith: — Na to je lahko odgovoriti. Noben občinski uradnik, ki se nada za Božič kakega daru, ne bo streljal na sv. Miklavža. Dokler se dele darovi, bi bil vsak nespameten, če bi jih ne vzel. Pozneje enkrat bomo izvedeli, koliko je veljalo spraviti sv. Miklavža v "Civil Works Admini^ totration". Medinov načrt priporoča koalicijsko vlado, v kateri bi bile zastopan e vse politične stranke. Po-tavljen bi bil "državni svet", obstoječ iz 60 mož in bi bili v njem zastopniki političnih strank, industrijalci. trgovci in poljedelci. Te-mu svetu bi bil odgovoren predsednik. V Ilavani sa se razleteli dve bombi in ranjenih je bilo šest o-seb. V Santiago so bili dijaški nemiri, pri katerih .sta bili ranjeni dve osebi. V 'Danes, v provinci Oriente. so zaštrajkali delavci v sladkorni tovarni. V Havani se pripravljajo na štrajk uslužbenci pri telefonski družbi in izdelovalci cigar. Ottawa, Canada, 30. novembra. Rok, do katerega je bivšemu kubanskemu predsedniku generalu Montevideo, Urugvaj, 30. nov. Ma-ehodo dovoljeno ostati v Ca-Drzavni tajnik Cordell Hull je pri-nadi. je potekel. Kolikor e znašel s parnikom American Legion no. Machado pri vladi ni vložil ni-kot načelnik ameriške delegacije kake prošnje za podaljšanje roka. na panameriško konferenco, ki se _ Šangfhaj, Kitajska, 30. nov. — Nova "narodna vlada'' v Fueov v provinci Fukien je .sklenila, da pbati referendum, ki »»j odloči, j Ostali so .nojtomoplenilii-riS™ ' Tvl '"'"'i 'T^l "'"v- ako naj AiBC opasti svoje na.sprot-1 pisarno I ^ 1:1 v "'J državljanski •stvo proti Grauovi vladi :n pod-i X„ „lKi so zamor„, T,r„WlIi 1m VOJIU f bofi,a »,al» nasproti dva pira koalicijsko vlado, kak^oE^f^SJ^ T'f priporoča porfan* Medio, W blokov od je.nU.iee ter ° 5;S1. , , , . , I kitajske armade, ki je zaslovela Podivjana druhal je trgala z|po ceIem „vetu/ ker je junaSko obešen ca obleko kajti vsak je ho-lbraniia Sanjaj proti Japoncem tel imeti koseek obleke za spo- v letih 1931 in 1932_ povelje. prične v nedeljo 3. decembra. Mai o preor se je še povečal. ko so nekateri nazijski voditelji zahtevali, da se opusti sveto pismo stare zaveze in da se tu-* di nauke nove zaveze Spremeni. Do zadnjega časa je bil zbor evangelske cerkve sestavljen iz škofov: Simon Schoeffel iz Hamburga. dr. Heinrk?h "Weber iz Muenstra. "dr. Hassefelder, dr. "Werner in državni škof Mueller. Škof Schoeffer je bil prisiljen odstopiti. • Te izpremembe so se izvršile na odredbo nefmške vlade. povelj val fukien armadi; vrhovni poveljnik narodne armade, general <'ang Kaj-Šek, pa je bil imenovan za poveljnika nankin:ke armade proti upornikom v Ftikien. Po čudnom naključju se bodo v tej vojni spopadli možje, ki so so pred dvema letoma ramo ob rami junaško borili pred Šaugha-jem. kajti iz Xankinga je že bila poslana 88. divizija proti JIan«»-kowu kot prednja straža proti svojim nekdanjim tovarišem. General Kaj-Šek bo ob meji ("eki-jansr province udaril na nasprotnika. nato pa iz Kwantng province proti jugu. Z vojaškimi viaki .>e je že odpeljalo 3000 vojakov 88. divizije v Ilangčov in na mejo Fukiena. Vlak je vozil tudi plane, in municijo. Kot pravi 1'nited Pre.v>. generalni tajnik Lige Joseph A. Avcnol, ko se j«* vrnil i/. Kima. kjer je imel razgovor »z .Mus.v>lini-I jem, rekel, da mu je Musoiini zagotovil. da bo Italija ostala v Ligi. Toda Mussolini zalite, a izpre-menrbo v poslovanju Lige. Ta za'htcva pomeni, da hm" • Mussolini promeniti lf'. člen Li^i-nih pravil, ki razpravlja o pn -membi pogob, da bi bila premem-ba dovoljena z glasovanjem večine. ne pa s soglasnim jrla.snva-njem, kot .sedaj določajo I^igina pravila. liavjio tako hoče tudi Mu.vi«»!i-ni raztegniti štiridržavno bo. tako da bi se dosedanjem širini državam pridružile .še HiLsi.a. Japonska in Združene države. Namen take pogodbe je. da bi .se mogle velesile posvetovati "v duhu. ne pa v okviru Lige narodov". Kim, Italija, 30. novembra. — Iz zanesljivega vira prihajo poročilo, da bo Mussolini skušal j>r"-provoriti Maksima Litvinova, da Rusija pristopi kot peta država k štiridržavni pogodbi, ker bodo v pravilih Lige izvršene velike izpremembe. Mussolini hoče tudi. da bi se Italiji. Angliji. Franciji in Nemčiji pridružile še Združene države in Japonska. V taki zvezi bi bilo anogoče doseči obsežno razorožitev in postaviti temelj za svetovni mir. Pariz, Francija, 30. novembra. Francoska vlada je odločno proti temu, da bi Nemčija v razoroži-tvenih pogajanjih s Franeijo hotela imeti tudi odločitev jrle.b-Saara. Francija je mnenja, da bi raizprava o Sa.iru pomenila kršenje versaillske mirovne pogodbe, ki je upravo dežele izročila Litri topove, aero- j narodov do plebiscita leta 1 j Nemčija hoče počakati narodni. fJeneral Kaj-Sek je moral opu stiti svojo kampanjo proti komunistom v provinci Kiang.si. da prevzame novo poveljstvo. Na njegovo mesto proti komunistom je bil imenovan general Liu Tse. Nova Fukien država je razglasila svojo neodvisno.t 20. novembra v protest proti Cans Kaj-S«'-ku. katerega dolže. da se je tajno pogodil z Japon-ko in ji prodal Mandžurijo. T gl asova nje. četudi Ilitler zahteva, da Francija Saar takoj vrne Nemčiji. FRANCOZI UTRJUJEJO OTOK ui ADVERTISE GLAS NARODA' ORGANIZIRAN PROSTI CAS V NEMCU! Berlin, Nemčija, 28. novembra. Po celi Nemčiji se je pričela 'velika agitacija za skurpni prosti čas. Vlada izdeluje načrt, po katerem boiza vsakega nemškega državljana določen čas za delo in z: počitek. Po celi državi bo ustanovljena družba za prosti čas. Vsak okraj bo imel zastopnike te družbe; vsaka ulica bo ime'a načelnika organizacije prostega easa. V vsaki vasi bo posloval urad za skupni prosti čas ter bo skrbel za zaba-ive in razvedrila, ta*ko da bo vsak kraj v Nemčiji imel določen čas za (zabavo celega prebivalstva London, Anglija, 30. novembra. — "The Daily Herald" poroča iz Brisbane v Avstraliji, da Francozi utrjujejo .svoje otoke v Pacrfiku. Poročilo pravi, da utrjujejo Moke proti Japoncem, ker je bilo objavljeno, da sta Japonska in Nemčija dosegli tajen sporazum. LAČNI KORAKAJO V PARIZ Pariz, Fraocija, 30. novembra. Petdeset brezposelnih, ki trdijo da zastopajo 50,000 delavcev, ki so brez dela. je prišlo v Nogent-sur-Marne ter so na potu v Parte, kjer bočejo vprizoriti demonstracije v prilog svojega težkega položaja. Kadar pridejo v mesto, korakajo po ulieah -v razdalji 50 čevljev. da ne ovirajo prometa. V Pariz bodo priali koneem tedna. Tudi po drugih krajih" se pripravljajo delavci, posebno se rudarji, dj gre^o I Pariz,______ jr*- i va Ji't'i'V " ^ W V . - V tiii vtiovi* YOEK, FRIDAY, DECEMBER 1, 1933 TH* LARGHE8T SLO Glas Naroda" J »TKNJLC PDWJffllWe oonroi (A Um corpora tioc and •i o€ above officer«: M Otor, N. 1 "GLAS NABODA" (Toktiltt Uncd Dr«7 Daj Except Swdaji and Holidays li «alo lato TaUa aa Ameriko In . . IlOldO •••••••••• SO 00 ^ pol leta • 11-00 |i totrt lata ..................SUO ha Maw York aa eeU leto ...... f7JX Ea pol lata •••••••••••••••••••• |8Jt) Sa pol leu....................S3 .50 Subscription Yearly S8.00 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" lab tja vaakl dan lxrzemJU nedelj In praanlkoT ikopial brea podplwh In oaatonoatl me ne prloMojeJo. Denar naj ae blakofoU faBUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tad l prejfiuje bl?iH8če naznani, da hitreje najdemo nasi omika. 'QLA8 NAHODA". 21« W. I8cH Street. New York- S. • Telephone: CUelaea S—S87S VPRAŠANJE PODPREDSEDNIŠTVA Neki diplomat je raz trobil v svet, da v Evropi ne bo prej miru, dokler se ne ho vsa Evropa izpremeiiila v tako republiko kot so Združene države. Te evropske Združene države naj bi imele enoten denar, enotno vojaštvo in enotno carino; lokalne spore in zadeve naj bi pa reševale po svoje kot jih rešujejo sedaj. Zaenkrat se ne ve, kakšen odmev bo dobil diplomatov poziv. Skoro bi pa rekli, da bo Mussolini vzkliknil: — — Ideja je dobra, krasna in izvrstna. Združene države Evrope! Vprašanje je le, kdo bo podpredsednik... OAZLf te O. & ML _____r^ UieMlllItlllll^lllllIHlIllllllMtllllllU 1 v V NEKAJ DNEH IZIDE POJASNILO UOVERNERJA ROLPHA Govemer države Califoriiije, James Rolph, Jr., je podal glede umora Brooke Harta in liučanja njegovih morilcev sledeče pojasnilo: — — Odvedba in umor Brooke HarUi je bil eden najstrahotnejših zločinov, kar se jih je pripetilo v državi Ca-lifomiji. — Ko je bil Hart odveden, je bilo že vnaprej zasnovano, da bo umorjen in da bo po njegovi smrti zahtevana od njegovega očeta odkupnina. Oče bi odkupnino najbrž plačal, v prepričanju, da dobi svojega sina živega nazaj. — Odvajalea sita Harta umorila na brutalen način. Odvedla sta ga v avtomobilu in mu z revolverjem pretila, ee bi se ustavljal. Na mostu San Mateo sta ga udarila z opeko po glavi, mu razbila lobanjo, mu zvezala roki in nogi z žico, ga obtežila s cementnimi bloki in ga vrgla živega v vodovje San Francisco zaliva. — Predno se je Hart potopil, Sta oddala nanj še par strelov iz revolverja. — Ko sta za vršila to strašno dejanje, sta skušala dobiti od užaloščenega očeta odkupnino. — Ko sta bila aretirana, sita z vračal a krivdo drug na drugega. — Nič čudnega ni, če se ;e ljudstvo v okraju, v katerem je stanovala družina umorjenega, dvignilo ter se maščevalo nad morilcema Brooke Harta. — Prebivalstvo Oalifomije je miroljubno in spoštuje postavo. Nikakor pa noče dopustiti, da bi se dogajala v državi odvajanja. — Pravzaprav bi morala postava obračunati z morilcema, toda ljudje so s svojim dejanjem naznanili vsemu fcvetu, da država California ne bo trpela odvajanj. To je Rolpliova izjava. Med vrsticami se zamore citati, da govemer države Californije odobrava linčanje Ilartovih morilcev. V uredniškem članku dne 29. novembra smo namignili, da Rolphovo stališče ne bo imelo posebno dobrih posledic. Naša napoved seje izpolnila. Iz Marylanda je dospelo poročilo, da je skušala ljudska drhal oprostiti štiri linearje. Istega dne je je naznanila brzojavka iz St. Joseph. Mo, da je deset tisoč oseb navalilo na okrajno jetnišnico, «e polastilo zamorca Wagnerja in ga linčalo. Sličnih poročil bo brez dvoma še dosti. New York City, N. Y. V nedeljo 3. decembra bo v SI. venski dvorani na Osmi zanimi- I va prireditev. Poleg: prosvetnega\ društva "Bled" nastopita tudi' mladinski taraburaSki zbor ter. slovensko pevsko društvo "Slovan". Zadnja točka v programu :e izviren dramatični prizjr "Oh bi-šica očetova", ki ga je spisat Mr. Andrej Kobal. Nastopijo naši iz-borni igralci: Ana Blaus. Mary | Kerč. Julija Lutršek, Frank Kev-i šmanc, John ILolešek in Jerry Ko-privšek. V igri je vse polno prizorov iz našega domačega življenja o bo-žičnih praznikih ter je ginljivo predstavljeno snidenje matere in otrok, ki so se raztepli po svetu. Vstopnina je prostovoljna. Čisti' dobiček je namenjen poplavljen-cein v Sloveniji. Poročevalec. Johnstown, Pa. V Memorial bolnišnici se nahaja znani rojak, dolgoletni član S. X. 1». J. in J. S. K. J. Frank Fink ia Conemaugh, Pa. Operiran bo že vtretjič. Prijatelji mu želimo, da prestane operacijo in se zdrav vrne k svoji družini. Poročevalec. Hamburg, Pa. 30. novembra bo 'moji naročnina potekla za list Glas Naroda za vam naznanim, da bedaj vam ne morem poslati. JSedaj že 2 leti nisem do>nl od nikoder niti enega cauta in tako vas prosim, da mi ne vstavite lista. Za mesec december, mislim, da bom nekaj dobil. Sem namreč vprašal tukaj za delo in so mi obljubili, samo moram nekaj časa počakati. Odkrito vam povem, da imam silno rad vaš list. To je moje razvedrilo. ker sem sam Slovenec tukaj že 6 let. Sedaj sem precej pri zdravju in kakorhitro mi bo mogoče. vam bom poslal. Težko mi je, ker -vas moram prositi, posebno v teh časih, ker nas je toliko brez denarja. Upam, da se bodo turi i časi izboljšali. Kako lepi romani so v vasem Slovensko - Amerikansjci KOLEDAR za leto 1934. CENA 50 CENTOV Naročite ga že sedaj! KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 KOLEDAR IN KNJIGE VODNI KOVE DRUŽBE $1.85 "GLAS NARODA" 2I6W. 18th Street New York City VELIKA INVESTICIJA. Peter GrasseUi umrl. Najstarejši slovenski politik. Jakob Bajželj umri Strazišče pri Kranju je nepriča- ^<>dnjo pomlad se bo ailgle-Sokol. novinar in prvi ljubljanski kovano izgubilo moža, ki je bil!skl Prestolonaslednik zopet podal slovenski župan Peter Grasselli je legel k večnemu počitku. Dolgo dobo je preživel, mnogo je delal, postavil si je s svojim javnim delom nebroj trajnih spomenikov, a je vendar njegova smrt zarezala globoko vrzel. Peter Grasselli se je rodil 2H. junija 1841 v Kranju kot sin Andreja Grassellija in Marije rojene AVallandove. Pravne študije je dovršil v Gradcu in se je leta 186"» iporočil »v Kranju z Marijo roj. KrLsperjevo, ki je že nekaj let med pokojnimi. Vse svoje življenjsko delo je Peter Grasšselli posvetil razvoju Ljubljane in posebej ■še njeni osamosvojitvi. Pod šovinističnimi avstrijskimi vladami fden najuglednejših v kraju in na vsem Gorenjskem vobče. Nagla smrt je ugrabila posestnika in trgovca iz žimo Jakoba Bajžlja. Družina Bajžl jevih slovi p«» vsej Slovenijo. Predlanskim so ipoko-pali očeta, ki je bil star 84 let. mn-ti Api lonija živi v častitljivi starosti 83 let. Ivan je znani sokol-»ski delavec, bivši načelnik SKJ. Jakob pa je lani v juliju praznoval 50-letnieo rojstva v srečnem zakonu s .svojo zvesto družico Heleno ter i/, otroki Jeiico. Dragom in. Ivanom. Kdo bi bil pričakoval, da se bo življenja pot vrlemu možu tako naglo iztekla! Profesor Ljudevit Mlakar umrl. na daljše potovanje. Združenih držav ne bo obiskal. Najbrž mu preseda pasja ponižnost. katero so anu izkazovali v času njegovega ^zadnjega obiska nekateri Amerikanei. Rojaki so se pogovarjali o pijači in (zakonu. — »Da. zakon je kol loterija — je izjavil eden med njimi. Takoj mu je začel ugovarjati rojak, ki je bil doma precej pod komando: — Prokleto se motiš. Zakon ni loterija. V loteriji včasi človek vendarle zadene. se je iz našimi najzaslužnejšimi po- 18. novembra ob G. je nenadno litiki. kak*»r Bleiweisom. Poklu- j preminil -vzorni vzgojitelj mladi-karjeiu. Luko Svetcem. Murni- ne. neumorni narodni in kultur- kom. dr. Kersnikom in drugimi boril za naeijonalne pravice Ljubljane in Slovencev. V dobi Taaf-fejeve vlade je priboril Ljubljani .slovensko zastopstvo in leta j 1883 je bil izvoljen za župana Ljubljane, kateri je o.stal na čelu kot župan do leta 1 S8r>. Tedaj, ko je postal župan, so proslavljali 600-letnieo pripadnosti Kranjske bivši Avstriji in cesar, ki se je o-sebno udeležil proslave, se je moral na lastne oči prepričati, da je Kranjska s prcstolnwo vred po- listu! Jaz ga kar težko pričakujem vsak dan. Pa tudi Petrovi koloni se nasmejem. Vas vse skupaj srčno pozdravljam. Matt Bole. Andover, Me. Mislim, da. vsak rad Čita dopise. kakor jaiz sam. Zato sem se tudi namenil napisati par vrstic iz tukajšnje države, ker se maJo kdaj kaj sliši o nji. O tukajšnjih razmerah ne morem še dosti -»oročati, pa vseeno toliko vidim. da> se gozdarska dels nekaj odpirajo. Samo plače so take, da ni vredno poročati o njih. Pa saj ljudje so se tako navadili, samo da imajo delo, pa je olrajt. Tako sem si tudi jaz mislil, ko sem Ijil 4 leta brez dela. Nahajal sem se v Little Falb>u. Vee ko $100.000,000 vrednosti finega domačega in turškega tobaka se sedaj stara, paca in medi v ogromnih, zračnih hrambah, katere so last tovarnarjev izdelova-teljev Luekv Strike Cigaret. Tu velika' investicija v izbranem toba-1 pol no m a slovenska. Ljubljana je ku sveta jc vaše jamstvo visoke ' poslala svojega prvega slovenskega župana in neust rašenega ter uspešnega narodnega, kulturnega in gospodarskega delavca tudi v dunajski parlament. Več volilnih dob pa je bil tudi deželni poslanec. namestnik deželnega glavarja v kranjskem deželnem zboru in deželni odbornik. Njegova delavnost ni poznala meja, njegov neumorni duh pa nobenega pokoja. Udejstvo-val se je v vseli panogah javnega življenja. B'l je med ustanovitelji Ljubljanskega Sokola, matice vsega poznejšega Sokolstva -v Sloveniji in Jugoslaviji. soustanovitelj Glasbene Matice, dramatičnega društva in društva tipografov. Našteto spominov pa ga veže tudi na vse druge kulturne, politične in gospodarske pokretr v Ljubljani tekom dolgih deseletij. Odlično pa se je udejstvoval tudi kot novinar. pisatelj in prevajalec. Izdajal in urejeval je tednik Triglav' ter .sodeloval pri mnogih listih. V svoji mladosti in moški dobi je pisal in prevedel več dram z opernim ipevcem Nolli.jem več dram toi veseloiger, ki so i/sle v "Taliji'-\ Nastopal je tudi kot igralec pri prvih slovenskih predstavah Ljubljanske čitalnice. Iskrenemu ro kvalitetnosti v Luckies. Izdelovat-elji Lue'ky Strike so že zdavnaj spoznali, da natančni kadilci zahtevajo to velekoristnost v svojih cigaretah in jo kaj hitro hvaležno Npoznajo. Kajpak to je bilo in bo ostalo še zanaprej geslo izdelovateljev Luekies. da se ne hrani najmanj v možnostih dati kadilcem najboljše in najfinejše in čistejše cigarete, ki so jih še kdaj kadili. Po vsi deželi oziroma po vsem .svetu se je razvil popularni sloves Lucky Strike iz tega razloga. ' Da se doseže ta cilj. izdelovate-lju Lucky Strike kupijo le najboljše izbrani tobak, dozorel od vročega solnea. bogate zemlje in prijaznega dežja. Je veliko raznovrstnega tobaka in od vseh le | nekaj teh je dobrih za uporabo za izdelavo pravih popularnih cigaret. In radi tega le nekaj posebno izbranega tobaka je pripravljenega za Luckies. Le listi iz sredine od tega posebno izbranega tobaka, se uporablja pri izdelavi Luekies, da se tako za-varuje enokost. Tako, da kadilec Luckies uživa, le liste sredine izbranega tobaka raznih pridelkov. Sicer ipa izdelovalci ji Luekies niso zadovoljpi, da le dajo kadilcem najboljši tabak. ki ga kupiti morejo, temveč je ta tobak tudi preprečen za varstvo vašega grla in za boljši okus. Po vrhu vsega tega največja CE NAMERAVATE V DOMOVINO? Piiite nam takoj bo brespiačna navodila in zagotavljamo Vam, da boot« po coulter udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU H li . ill Y., pri Mr. in Mrs. Cankarju. Moram se jima zahvaliti, ker sta P°2ornost se daje pri izdelavi in bila tko dobra z menoj, da nu*Mn Ppocfts" ^ cigaret, da so vsi enaki cu drugemu. Nad 60 preciznih iiLstrumeutav se uposluje, da se napravijo vaši Luekies okroglim, stalnim. poLno pakiranim od obeh strani. Vse to požrtvovanje dokazuje. zakaj so vselej enako mili, gladki m prijazno okusni. r.vvj. menoj, da nisem vedel za depresijo. Hvala, ker so mi napravili ipartv, predno sem se podal v državo Maine. ' •Naveličal sem se bil že v.sega postopanja. Pred kratkim se pa prejel list od mojega znanca .Toe Knausa. da ima delo. Takoj sem se bil namenil zapustiti Little Falls (začasno. Doapel sem v državo iMaine- in ko sem prišel do njega, dal mi je delo. In tako sem začel delati enkrat v 4 'letih. Poprej, ko nisem delal, sem si zmerom mislim, da bi ivsaj enkrat.' delal, pa bi bilo dobro. Ko sem pa delo dobil, bi ga pa najraje nazaj na office nesel, kakor je nekoč Zgatga pisal. Seveda, dela so pa različna. Nekateri delo lahko na office nese, ali jaz ipa ne morem celega konja. Saj imam eno nogo zadosti vzdigniti. Je kako bi celega konja na office nesel? No use! Zajoev je tukaj dosti in druge divjačine ne manjka. Kadar pa vidim kakega kruljevega zajca,' si mislim: No. ta je pa gvišno j Matiji in Martinemu ušel, pa se zdaj tukaj muci. Mraia je za»eel tukaj hudo pri-1 tiskati. Vsako jutro, ko vstanemo, že čaka gospa Burja na pragu in (vsakega (posebej, ko gre ven. prav zaničljivo pozdravi:'—- Kaj si pa poleti delal t — pravi. 1 Pozdrav vsem čitateljem in Petru Zgagi. Posebni TMsdrav pa Littlefaili&anom. F. Udovč. ni delavec profesor Ljudevit Mlakar. Rajnki se je na rodil dne 2. avgusta 188-) v llošnici v župniji laporje pri Slovenski Bistrici. Njegov oče Kram-, veleposestnik •v llošnici j:1 bil agilen narodni biditelj v oni težki dobi narodnih bojev še za stare Avstrije. A»"»ei£ka vseučilišča so res nekaj posebnega. Študentje se izobražujejo v vseh mogočih strokah ter dosegajo čudovite, rekorde. Nedavno tega .se je vršila na j Harvard univerzi zanimiva tekma. Neki študent je za stavo izpil v tek\i enointrides^t minut osem-inštirideset surovih jajc. Bog ve. če bo s svojimi študijami kdaj dosegel tako dobro službo, da si bo mogel vsako jutro provoščiti tak zajtrk. * Neki pisatelj je izdal knjigo z naslovom : "C^mii se obnašamo kot človečka bitja?" Smrt dveh uglednih mož. V Krauju je po kratkem trpljenju umrl spošno znani industri-jec Euniund Kocbek. Na dan Vseh svetih je doma v stanovanju pa-t del in si zlomil nogo. Nastale .->o _ _ . , .... t ,-, -• - , . . , .. ! To vprašanje je precej kočijivo komplikacije, iz kaierih ni bilo J- 1 j in je težko odgovoriti nanj. •laz bi rekel, da se zato obnaša- rešitve. S pokojnini leže v p,*erani grob markantna osebnost slov. gospodarstva. *a je bil Kocbek o-ni, ki je po vojni organiziral in o-samosvojil slov. industrijo pletilstva, ki je postalo na Gorenjskem prava domača obrt in daje zaslužka več sto dela-vcem in delavkam. Po smrti svoje žvene. ki mu je umrla pred poldrugim letom, se je Kocbek umaknil v zatišje in tudi opustil industrijo, da preživi izadnja leta v pokoju. Sloves j«' zaradi solidnosti po vsej Sloveniji, ipa tudi na jugu države so cenili njegovo podjetnost. — V Mariboru pe umrl v starost i G2 let upokojeni sodni .svetnik in bivši odvetnik dr. Anton Mulej. mo tako. ker se ne znamo in ne moremo bolje. * (V se moški in ženska poročita, imata v zakonskem stanu vsak svoje dolžnosti. Pravice ženske so naslednje : ona določa, kdo je gospodar v hiši; določa, kako bo otroku ime; odloči, če bo šla družina na veselico. ali če bo ostala doma; določi, s katerimi sosedi naj ho družina prijazna in s katerimi naj se prepira: I njena beseda odločuje, če naj se otrok uči klavir ali violino; j ona odloči, če naj hodijo otroci • v javno ali v katoliško šolo; ______ :„vi:A,,- « iwr > i • odloča, s kakšno barvo naj be Samomor Ljubliancana v Murski . , stanovanje pobarvano; ona tzapove, možu, kdaj naj zakuri v peči in koliko naj zakuri: ona odloči, če naj bo v hi-i pe-i Soboti. Pred dnevi pršiel iz Ljublja-' ne v Mursko Soboto na obisk že lezniški sprevodnik Žagar Anton" . , . . . ° . . . ali mačka: ona odloči, kaj naj mož kupi za Namenil se je k neki ženski, s ka-j tero je kot ločen mož dalje časa ' , , , , , . v. , . . r • li- - i* . večerjo; ona določa, kdaj mora živel skupaj v Ljubljani. Pred . „ ^ . .. , A. ■ ' ... ' . moz nafutrati kanareka. kratkim pa je od.sia od n )ega v, . . . , r , o» i A " i • - , le mse vsepolno drugih pravic Mursko Soboto, kjer je doma. Ivo . 1 ^ ' ry , . , im« zena. je Žagar prišel na njen dom. se, T, . . . . - i -.. , • . , 1 Pa tudi zakonski moz ima svo- mu je skrila..kar ga je tako po- i i-.i • , • . , . . " ' .... . je praviee in dolžnosti, doljubu in požrtvovalnemu jav-,tr!o. da se je napotil v bližnjo go-, . . nemu delavcu je bila usoda na-lmtilno. kjer je naročil čet rt ink o klonjena. kakor da bi se mu ho-1 vina. Preden pa je vino izpil. si tela oddolžiti, za njegovo neumor-! je nasul v kozarec nekega praška, no delavnost. Naklonila mu je'kar je gostilničar opazil. Že v na- Njegova pravica je. delati ves teden; njegova sveta dolžnost je pa izročiti ženi vsako soboto vse. kar zasluži. najčistejšo duševno vedrino, da je bil po svoji duhovitosti znan in čislan tudi preko meja domovine, poleg tega pa tudi neskaljeno rodbinSKo srečo ter, kar je ipri tako plode nosnem življenju najbolj važno, tudi nenavaden optimizem, ki ga je varno vodil preko mnogih o»vir in težav do velikih, za ožjo in Širšo domovino neprecenljivih uspehov. slednjem trenutku je plani! izza mize in zdrvel na cesto, kjer je začel kričati. Gostilničar, ki je slutil nesrečo, je tekel za njim in ga s pomočjo druirih pasanto-v vjel ukrotil, ker .se je Žagar obnaša!. . , . , , i- i. t -r ■ it<>" zrastejo stansam čez gla- kakor bi zblaznel. Z največjo mil-1 " ko so ga privedli »pred bolnišnico. | ^ a tam jim js zbtv.al. Ivo so ga spet | ]>rijeli in ga privedli pred zdravnika. ni hotel dati uikakega po- zdravni ki so dognali, da dekleta najhitreje rastejo v petnajstem letu. fantje pa v sedemnajstem. To je resnica. In resnica je tudi. da ravno v Ženska, ki ni dobra, je slaba. Moški, ki ni dober, je pa kot so : DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70 ................... Din. 100 " $ 4.95 .................... Din. 200 " $ 7.20....................Din. 300 " $11.66 ................... Din. 500 " $22.75 ..........:.........Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00 ................... Lir 100 " $ 17.50 ....................Lir 200 " $ 42.75 .................... Lir 500 " $ 85.25 ................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA«? AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.75 •» »» $10.00 " " _______$10.85 •» •» $15.00 " " ________$18.— »I $20.00 r "____$31— ♦40.00 »» ........$41.25 • » $50 00 " " _______$51.50 Prejemnik dobi r starem kraja tsplačilo t dolarjih. -Nujna nakazila lzrrfiujemo po Cable Letter za pristojbino fL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 4'6Ia» Naroda" »li WMBT M ITUir.... ..... Mir T9MEt N. 7. *****_* jj».snila. .šele pozneje je .svoje de-i vm drugi moški. ianje priznal. Zdravnik mu je ta-i , . . , , , r - - 1 , - , , ji- Dekle je reklo fantu: leo) izpral želodec in mu dal in- j !> .... • , •• . j • i-. „ • — 1 orociti se sicer ne morem s .lekcije, a ves trud je bil zaman, j + , - . , . .. , . - » • 'teboj, toda prepneau bodi. da bi>š Anzienik. hi ga je Žagar z vinom • , , K , . , . • niel vedno prostorček v mojein zaužil. je opravil svoje delo. Privezan na posteljo, je nesrečni Žagar v velikih mukah podlegel zastrupi jenju. Pokojnik, hi se je; v pred šestimi meseei. ločil od svoje žene. zapuea štiri Nepreskrbljene otroke. S mi. Fant .se je zamislil in odvrnil: — Hvala lepa za tisti prostor, icek. Drenja imam vsako jutro in vsak večer v subwavu dovolj. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje-sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Med prijateljstvom in Ijubeimi-jo je velik razloček. Prijateljstvo j> treba zaslužiti, ljubezen pa dobi človek v dar. * - Slovit pesnik .se je bil ločil od svoje žene. Otroka so prizuali njej. Najsi pa je vplivala ljubeteen do otroka ali kaj drugega, pesnik je naišel pot nazaj. Začel je svoji bivši ženi dvoriti. čedalje bolj vneto, dokler mu niso prijatelji končno dejali: — Pa zakaj se ž njo kratkoma-lo znova ne poročiš? Tedaj je peenik nagrbančil velo: — t>a bi «e poročil ? Z ločeno ženo, ki ima vrlru tega še otroka - - . -.v JiL ii;. . '.v.*' \ v 1 ODA" NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 1, 1933' m T.IEOUT SLO XXA2LTH 9. i. M DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY Zvezali so ga krepko in ga odpeljali na stražnico, kjer so ga vso nor skrbno stražili. Zgodaj zjutraj so ga odpeljali v Chaleler. Slrah pred vedno ponavljajočimi se zločini je bil tako velik, da se je vest o tenj i-luenitnem lovu nočne patrulje bliskovito razširila j>o mestu. K a trgu so ženske glasno preklinjale morilca. ki jo bil prelil tudi kri nedolžne deklice. Ogorčenje je bilo tako veliko, da bi bila množica morilca gotovo raztrgala, če bi ga ne bili peljali biriči iz previdnosti v zaprtem vozil. Frochardka je odšla vsa iz sebe z doma in kot obsedena je hitela z množico proti kraju zločina. Slišala je ljudi, kako so preklinjali krvoločnega morilca, in to je vplivalo nanjo tako porazilo, da se je vsa tresla in šklepetala z zobmi. Ni se mogla oty'ladati, da bi skrila silno razburjenje. In vsi ljudje brez izjeme so zahtevali za morilca najstrašnejše muke. — Nobene muke zanj ne bodo prehude. — so zatrjevali. — Treba ga je mučiti... gotovo ima sokrivce.. . Neka ženska je kričala, tla ga morajo *e-žgati na grmadi, ki jo je hotela saiun zažgati. — Samo očetomorilei In zastrupijevalci pridejo na grmado, — je pripomnil nekdo, — zadovoljiti se boste morali, maniea. če lioste videli, kako mu lomijo ude s kolesom. Pri teh besedah, oznaeujočih strašno kazen. ki je čakala njenega moža, je Frochardka bolestno kriknila.. . In vsa iz sebe je hitela na vso moč proti ulici du Bout du Monde. Hotela je zopet videti liišo, pred katero je stala z otrokoma na straži. (Mm je pa zvedela, da so odpeljali morilca v ječo, jo je ubrala takoj proti Chafteletu v nadi. da bo morda tam videla svojega moža. Na prvo vest o strahovitem roparskem limoni so odšli preiskovalni sodniki v liišo milijonarja de Frolandsa. Slo je vse po starih običajih. Xiso pa mogli zaslišali Gertrude, edine še žive priče. l~'l>oga žena se je bila tako prestrašila, da ji je udarilo na možgane in je ležala onesve-ščena. Bali so se. da bi ne zblaznela. Sicer pa preiskava ni bila težka, saj so bili zasačili morilca pri umoru. Z obravnavo niso dolgo odlašali. Aretirani morilec jena vsa vprašanja molčal. Zdelo se je. da govori s svojo neverjetno trmo sodnikom: — Storite z menoj, kar hočete; ne bom se tresel pred vami. Obsodba je bila kiOalu izrečena. Sodniki so odločili, da bo Frocliard, za-sačen pri premišljenem umoru milijonarja de Frolandsa in njegove nečakinje Maric, odpeljan na morišče ha trg de (ircve. kjer mu zlomi rabelj roke in noge, potem ga pa priveze na kolo z obrazom navzgor ter ga pusti tako. dokler ne izdihne svoje grešne duše. Obsodba je bihi potrjena in morile«* izročen krvniku. lil bliskovito je šla p<> Parizu ve si:, da se pripravlja nova usmrtitev. In ker je bil od začetka vladanja Ludvika XVI. ta način n-smrtitve zelo redek dogodek, so bili že davno pred usmrtitvijo vsa okna na trgu (ircve najeli plemiči in dvorne dame. » Nadaljevanje sledi. IzJugoslavije. Huda po voden j v Črni gori. Povodenj, ki bi zajela vse tlele Črne gore. je nekaj nenavadnega. Pomladi, ko so pritoki Tare in Lima zaradi razto - pomočjo čolnov. Ker deževje še ni prenehalo, lahko zadenejo ves jnžni del Črne gore še nove nesreče. ir. 1.1 CII TE Ml ERG: TATVINA V LOUVRE-U C močite se no "GLAS \A ItO PA", ■največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Scardin. sloga v Louvreu. ki nadzoruje dvorane Xll. do XIV'. — stari italijanski mojstri — plane ves i prepaden v ravnateljevo sobo: — |"(;o<}whI ravnatelj, za ^ožjo voljo! i V dvorani XIV. je mali Tintoretto, M:*dona z Jezuekom....Bil je take i iz sebe. da s*» ga je lotevala neza-vtst Ln se je moral nasloniti ob ste j no Ravnatelj, prof. llenricourt- je, ' sln-tee zlo. skočil ua noge in pohitel : k Scardinu. Stresel sra je iz njegove j omame: "Scardin, človek božji, go-I vorite vendar že! Kaj je z malim I Tintorettom."* j "izjrinil je....** je zahropel slu-Iga in brezpomoeno golščai v ravnajte) ja. ! Prof. llenricourt se je prijel z>; 'glavo. "Kaj* Kaj pravite, izginill Cela slika. /> okvirjem ?** S Scardin je zmajal z glavo: "Xe. 'okvir še visi. Toda Madona z detetom j«* izginila. Nekdo jo je eno-•siavno iz okvira hrezal.To je moral 'storiti kateri izmed obiskovalcev v ; času. ko sem bil na obhodu v drugi s . . : uvora 11 i. Ravnatelj je obetal, strt. Hipno pa se je zopet zbral, se strumno vzravnal in \prašal na svoj odlocui način: "Kdaj ste videli Tintoretta zadnji«" na njegovem mestu T" j "Pred desetimi minutami je bila ^lika še tain. Xa to moram priseči, •rospod ravnatelj. Pred desetimi minutami sem bil na svojem obhodu v dvorani XIV. in tedaj je visela sli. k:: š" nedotaknjena v svojem okvi-|ru." j "Tatvina se je mogla torej po vašem mnenju zgoditi šele v zadnjih de-et ih minutah V \iedno Naj l o Ijs i To h a k iN Si amo Srednji Listi Ne samo i* na*ih lastnih južnih dežel — pač pa iz Turčije — iz Grčije — iz cclega aveta — jr zbrana prava ume. tana tobačnega pridelka za Lurkv Strike. In 'amo srednji li^li so rabljeni — ne stebla — ne peclji. Vsaka Lucky Strike je polno nabasana — Irdno zavita. Celo konci cigaret po napolnjeni — do roba z izbranimi vrstami tobaka. Nobenih zrahljanih koncev — zato I-nekje* lahko vlečejo in gore enakomerno. vedno najfinejši tobak Vedno najfinejša izdelava ' vedno '* Da. Preje gotovo ne." "Prav.'' Prof. Henrieourt je planil k telefonu in se zvezal za vratarjem. "Vratar! Zaprite takoj vsa vrata! Ne pustite oditi nobenega obiskovalca. Nadaljna navodila sle. de. fte nekaj, vratar! Ali bi mu morda mogli povedati, kdaj je odšel zadnji obiskovalec iz Louvrea?" Vratar je malo pomislil in odgovoril: "Tejra je že najmanj dvajset minut, gospod profesor." "Hvala. Vse v redu/' Obrnil se je zopet k Scardinu : "Tat mora biti potemtakem še v hiši. Vratar odločno trdi. da v zadnjih 20 minutah ni nihče zapustil Louvrea. kova Ice pjič izpustiti, jrospod ]»ro-fesor ?*' "Seveda! lire/. 11adaljnega. Nadzornik je dal nalog, naj vrata zopet od pro. Angležinjo, ki se j<« izkazala kot Miss Gloria Thompson. so odvedli v {policijske zapore Pri zaslišanju je |X>tem vsekakor t3ko strastno zagotavljala, da je nedolžna, da so začeli policijski u-radniki vendarle omahovati v svojem prepričanju. Saj so |»oznali zločince in so vedeli, kako malo je ''dati tudi na najnedolžnejša zatrjevanja; M: s Thompson jih je pa skoraj znala, prepričati o svoji nedolžnosti. Poizvedbe so dosnale. da Pojdite nazaj na svoje mesto. Sear-' že veliko let vodi majhno šolo za din! Vse nadaljnje uredim sam. Profesor Henrieourt je zbobnal skupaj vse uradnike Louvrea. razen tega se je v hiši vedno nahajala straža, tako da >e je moglo službeno postopanj..« na mestu izvesti. Vse trenotne obiskovalce Louv-i angleški jezik, da še nikdar 11? i-niela nobenega nesporazuma z oblastmi in da uživa v vsej okolici najboljše ime. Nihče ni raopel verjeti. da bi bila sposobnA take drzne tatvine. Miss Thompson je sama opozori tat. ko je prišla tatvina na dan. izkoristil njeno zatopijenost v >li-I e in ji ukradeno sliko podtaknil. Ta misel se je zdela po vsem okoliščinah zelo verjetna. Na vsak na-čill so skleirli Angležinjo zaenkrat izpustiti na svobodo, preiskavo pa nadaljevati. Službujoči komisar je povsem pravilno meruit: "Tinto-ittta vsekakor zopet imamo, in to ;e več. kakor če i»j imeli tatu." V tem trenotkn se je p(> telefonu javil prof. Henrieourt in ves ohupaai naznanil: "Gospod komisar! Pravkar vidim, da je slika, ki >1110 jo našli v plašču Miss Thompson. čisto navadna, ničvredna po-tvorba. ki jo je bil tat očividno ž«* v naprej pripravil, da bi jo v primeru predčasu-ga odkritja komu podtaknil. Tat s pristnim Tintorettom se nam je premeteno z-tuiiznil!" 50,000 INDIJANCEV OSLEPELO rea — bilo jih je šest in dvajset v )a policijo na možnost, da je pravi galeriji — so pozvali naj gredo v ravnateljevo sobo. Službujoči policijski nadzornik ho izvršil natančno preiskavo in nihče naj ne dvomi. da se bo Madona z detetom zopet našla. Nenadni alarm so obiskovalci zelo različno sprejeli. Nekaterim — prav za prav večini — se je zdel mali pripetljaj zelo zabaven m so sc pri preiskavi obnašali šegavo; drugi pa so bili zelo ogorčeni in so z visokodonečimi besedami ugovarjali. Izkušeni kriminalni nadzornik je dal seve prav te najprej preiskati. In hi? j«' gotov, da bo imel s to malo skupino uspeh. Obiskovalec za obiskovalcem je moral v ravnteljevo sobo. St. 1 je bila majhna slikarska gospodična •4 objokanimi občni i. ki je izjavila, da te sramote ne bo preživela. Ena izmed strežnic jo je temeljito preiskala. nakar so jn brez naddjn*-ga izpustili. St. 2 je bil Američan, ki je zatrjeval, da «;a je nesrečen veter p nič v življenju zanesel v slikarsko galerijo. Tudi pri njem niso našli nobene >»ledi tatvine. St. 3 — mlad mož. ki si je bil v Louvreu izbral stol. da bi si odpočil ir« sanjaril — so po uajtemeljitejši preiskavi prav tako izpustili. In št. 4. angleška učiteljica za jezike, bi bila kmalu prav tako smuknila skozi. Odvedli so jo v ravnateljevo sobo. kjer jo je strežnica natančno preiskala. Prav tako brezuspešno. Sreča pa je hotela, da je postni nadzornik pozoren na plašč, ki ga je nosila na laket i. — Prav v trenotkn. ko je hotela Angležinja glasno psujoč iz pisarne, »jo je ustavil: "Tre note k še! Ali smem pogledati vaš plašč t" I Angležinja je hrumela: "Pusti-,te me slednjič v miru. gospod! I Nadzornik se je smehljal: "Nismo zato tu. da bi se odlikovali po lepem obnašanju. Vaš plašč, prosim!" In s hitro, spretno kretnjo ji je vzel plašč z roke. V žepih ni našel ničesar. Nadzornik pa je pretipal tudi podlogo, j Zdajci se iuu je -zjasnil obraz. Cn-jtil je znotraj nekaj trdega. Počasi i je otipaval podlogo in kmalu našel j zarezo, skozi katero je bil trdi j predmet potisnjen pod podlogo. To trd bil navaden žep. Zareza je bil.i j napravljena enostavon s škarjami j— oči vid no zato. da bi bila manj j opazna. En s?m poseg — in Mado-. na z dedetom je prišla izpod podloge na dan. "No. mi«s. kaj pravite sedaj?" I je zmago«lavno vprašal nadzornik. '"To vam moram pa že reči, da V mehiških državah Oaxace in Chiapas je izbruhnila čudna epidemija. V državi Oaxaca je osl epelo okrog 4."» t« i so'- Indijancev, v državi Chiapas pa 500. Zdravstvene oblasti so seveda takoj ukrenile vse potrebno, da >e ta strašna epidemija zajezi, teda /.a enkrat jim to še ni i".»srečilo. Zdravstvene oblastoi so ugotovile. da se je pojavila majhna rdeča muha. in vsak. kogar ta muha piči. oslepi. Najprej dobi človek na glavi bule. ki so v njih mikrosko-pieno podolgovati organizmi, in »i pridejo polagoma v oči. kjer po. izročijo najprej otrpnjenje očesnega živca*, potem pa človek popolnoma oslepi. Ce bide na glavi takoj operirajo, se da oslepitev preprečiti, toda uspešnega sred stva proti tej strašni bolezni v poznejšem stadiju zdravniki še nimajo. Ličinke teh nevarnih muh so našli v odpadlem listju blizu rek i:i potokov. Mnogo listja 51o sežgali in tako so vsaj deloma zajozili epidemijo. ki je ena najstrašnejših, kar jih pozna človeštvo. iVs toasted " ZA ZAŠČITO GRLA — ZA BOLJŠI OKUS ' r kri val išče n;ste izbrali posebno i premeteno! " v I Angležinja se je ogorčevala: — i "Prepovedujem >i vaše opazke! -laz nisem tatica! Ne vem, kako je priiel Tintoretto v podlogo mojega plašča." j Nadzornik se je smehljal: "O , tem se bova še obširno )>omenila. j Glavna stvar je. da sliko zopet i-I mamo." Pomolil je prof. llenri-• courtu !Madono 7. otrokom: "Ali I je ta slika?" 1 Profesor jo je ošdnil z besnim po-'gledom in potrdil: "Da. ta je!" I "In zdaj moremo ostale obisko- UMETNO SRCE Moskovska zdravnrika Brjulio-. nenko in Terježinski veljata zdaj za skoraj največja strokovnjaka na polju operacije srca. Pri težkih o-peracijah rabita umetno tako zva-no imevmatično srce, ki nekaj časa opravlja delo pravega srca. Moskovska zdravnika sta napravila Ž9 1S5 operacij na pasjem srcu in nista inicia nobenega smrtnega primera. vsi operirani psi še žive. V enem primeru je napravil Terježinski na pasjem srcu 17 glo-iKiirili zarez. Nedavno so istega psa ponovno operirali in presenečena zdravnika sta opazila, da o teh zarezah ni ostalo nobenega sledu. Še pred dvema letoma je zahtevala laka operacija pasjega srca mnogo časa. zdaj pa traja- samo nekaj minut. Hrjuhoneitko hoče operirati tu. dt človeško srce in če bo treba, zamenja srce svojega paeijetita s sr. ceni pravkar umrlegfr elerteka. ______ - DA" NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 1, 1933 TWM LARGEST SLOVEN* DAILY fe U. ■. A. ^lUllllllllllllimilllllllllllllll^llllllll iiiiiiiiitiiiiiimii! 1UE SMEM TE LJUBITI 11 Z nimiv roman iz življenja • —* ZA GLA8 NARODA" PRIREDIL I. H francoski parlament zastražen f 10 • i <»ri»f II«K-l>b<-r«r cvilro pogleda strica. — Stric Jlerbert. imena tako lepega JekletV .si elovek za- pornui. — Ako je kdo lak lah koži vec. kot li mogoče. Ta leta .sem jaz kc prebil. — Oh, »>trie. nikar ne bodi tak pokrovitelj. To I i prav mič ne pristopi in ivem. da ti v tej vlogi prav nič ni všeč. — V katero pa me sam siliš, llarald. — pravi baron negotovo. Proti .svoji volji je moral prijazno gledati v obraz .svojega nečaka. — Saj ni čudno, da .so mu ženske kot nore vedno za petami. — f>i mudi stari gospod. — Popoln kavalir je. Toda krasno. Gildo Ver-denovo bi rad obvaroval, da ji ine bi zmetal' glave. Saj je že zardela, samo ko ga je ividela. — Odloži kriuko. stric. — pravi llarald mirno. — Oba. ti in mama. sla me napravila pojKiInoma voljnega. Saj sem vama obljubil, da bom od sedaj naprej zgled popolnosti in se »boni takoj vrgel \ zakoniki jarem. — Seveda obljubil .si. Kako pa boš tudi to obljubo držal, mora-j mo se počakati. — Mladi grof se grenko in zaničljivo nasmeje. Saj me baste sedaj vklcuili iv verige. Toda — ravnokar sva govorila o Oliv Laretnovi. Povedal si mi. da te je gospa Marsali-frova predstavila njej in njenemu bratu, ne da bi vedela, če sva o mojem oku.su ni. Tako liladuih. premišljenih ztMi.sk nimam rad. Kdina tolažba *v tej zadevi ani je. da mi v svojih občut- i kili ne bo prinesla nasproti več. ko ji moreni jaz dati. In če že mo-lani žrtvovati svojo svobodo, je slednjič vseeno, kdo me ima v verigah. Lepo življenje — z Bogom! V bodoče bo od Haralda lloeh-Lt'ry» o.sta'a samo t^' žahvstna N«*m-a — moz .svoje žene. Rt rasno, strašno! A'i ne bi bila boljša krogla! — Pluj. llarald. nikar se ne igraj s takimi mislimi! S kroglo ne moreš popraviti ničesar, in mislim, da moraš še marsikaj popraviti. kati z močmi, ki so ti bile dane. ni>i skoparil. Rogove si si že obrabil; ».edaj pokaži, da .-si mož. ki se po lahkoiuitsljeno preživeli mlado*! i spomni tudi sebe. J log ve. Herald, ne bi te rad vrg^l' med take. katerih ni hkoda, ako poginejo. Mladi gr«»f nejevoljno potisne klobuk s čela. — Strir Herbort. imaš velike /možnosti biti pokrovitelj. Vratih .si tudi TH.liote »vsilijiv. To o kroirli je bila samo neumnost. Tmaš prav. da ni.sein še ničesar napravil, kar hi mi dajalo pravico, da bi počival n a svojih lavorikali. Torej potolaži se. Ako danes teden nisem zaročenec Oliv Larsenove. potem pa ine moreš zmerjati, ka-Jfcor h<»čfš. Tako pravi llarald naglo in trdno. In v mislih še odločno pride ne : — Iti -ta .s'adko. krasno bitje, ki mi je zopet steklo preko moje poti. ne bom 'več mislil. Konec! Toda mislim ni mogoče ura po vedo vat i. Baron Senden j>ogleda svoj»*ga nečaka. Opazil je. da je te>no stisnil ustnice in zvleče čelo v gube. In stari gospod se omehča. llarald je bil zelo blizu njegovega src«. — Tudi jaz ti ne morean drugače pomagati. llarald. To je edi-iiia pot. ki te more rešiti. Orof prikima. — Da. da. stric, ne govoriva več o tem. In tukaj smo pred našim hotelom. Ali gdeš z menoj, da mami vo-čimi dober dan? — Da. pa grem. Potem moremo iti skupno v park. kjer bomo gotovo srečali Larsenove. f*ba stonita v elegantni .salon hotela, katerega je najela grofica Sabina Ilodhbergmva. Tam je tudi bila Haraldova mati. Bila je visoka, aristokratske postave s še vedno lepim, toda hladnim, obrazom. Njene modre oči so g'^dale prazno brez duše in obenem s trudnim in zaspanim izrazom. Široke obrvi so težko visele nad očmi in so se dvigni'e nejevoljno, kol da se ne bi irplaealo gledati v svet. (rrofica Sabina je bila zelo podobna svojemu hratu. toda fini, zasmehljivi baronov obraz je kazal, da je za zasmehom bilo skrito srce. medtem ko je na grofičinem obrazu Človek zastonj iskal sled kakega globjega občutka. Grofica .sedi v naslonjaču in hladno pozdravi oba. Njen pogled ni postal prav nič 1 j ubran i vej ši. ko 'vidi pred seboj sina. ki se skloni in ji poljubi roko. Takoj je mogel vsakdo opaziti, da med tema dvema ni močnih. Iskrenih občutkov, kakor so v navadi med materjo in sinom. Xa grofičino kretnjo z roko oba .sedeta. Grofica je prišla sinoči. grof Harald pa šele danes popoldne. Dopoldne je grofica naglo obiskala v vili Fortuna Larsenove in je tam dobila tudi gos|M> -MaršalIsovo. In o tem obisku jima »edaj poroča. — Larsenove sem povabila za danes popoldne na čaj. Povedala sem jima. Harald. da prideš šele danes ipopoldne. Toda jutri dopoldne bo* obiskal Larsenove. kaj ne.' Ne smeš izgubljati mrnogo časa. \ se je izvrstno napeljano in prav nič težko ne boš dosegel .svojega cilja. Grof Harald se prikloni. — Da. mama, vse nti je bilo tako lahno pripravljeno. Mesto mene bi celo kaka otroška igrača mogla nastopiti. Navijem jo. zble-beta nekaj hesed, pa je zaroka gotova. Grofica užaljena pogleda sina. — Ilvaleien bi mi moral biti. da sem ti s poti odstranila vse r.apreke. Tega fa sine h ova I nega glasu ne maram. — Oprosti, mama — spozabil sem se. Tn kaj takega se več ne fcgodi. — 1'pati hočem. <»<»pit-a Larsenova je bila zelo ljubezniva, in j*- prav živo iz|wa^eva1a po 4ehi. Grof Harald se zopet prikloni. — Zelo ljubeznivo. — ogleda. SLOVENIC PUBLISHING CO. v TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW YORK, If. T. PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE 1 anmrm; Ko se je vršila iv francoskem parlamentu debata t. proračunu, so vpri-/urili davkoplačevalci velike demonstracije. Policija je imela polne roke dela. da je vzdržala aed. BAKTERIJE V PREMOGU Profesor dr. Franz Fischer z Zavoda (H» ton. Tako j morniec že prej ladjo dviga prav za prav plima, i kavije. na kater« :*od ladjo potegnejo močne veri _re ;i I i j klene vrvi ter jili prit rdi- j ž;-rja v dvignil podmornico. PAIN-EXPELLER V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 16. DEC EMU H A /V. ./unwirjti — :t. Februar ju paris 17. Februarja — 17. Marca champlain "0. Decembra — 20. .Januarja NiZKE CENE OO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agenta cfpeaeK cQno ]y STATE STREET. NEW YORK SHIPPING NEWS - - ' —— ——- — --'TT —| lile ladje, (la vanj. X ta stopi moštvo ne more vdreti voda 'zvon ' lahko potem podmornice. iz da pritrditi močne bi v slučaju ::e- jjih na ta način potegnejo nad vo- ido. (Vnejra in hitrejša inetoda pa je ta. tla moštvo podmornice že I vnaprej uskrbe s posebnimi potapljaškimi čeladami in aparati t za dihanje, tako da moštvo lahko! tudi iz globoke votle pride na po-' vrš.je. Baje se je pri poskusih po- | 2. decembra: Volendam v Iloulogne Vulcania v Tr«t Chamelain v Havre [ 6. decembra: 1'rem^n v »remen ' Albert IlalJin v Hamburg Manhattan v Havre 3. decembra: lt*x v Genoa Majestic v Cherbourg 12. decembra: JSf. Louis v Hamburg 13 decembra. 1't-s. ltuMsevalt v IJ»i*T» 14. decembra. 1'au^v Havre 15. decembra: ISerensaria v J'herbutirg Kun.p.i v llr' m»-n C-.tile di St irnia v Genu* 20. decembra: WuHl'.iiiKton lijlniiuiK v v 11 a v re Hamburg 1J KAKO REŠUJEJO POTOPLJE NE LADJE (Dalje prihodnjič.) Dviganje potopljenih ladij je postalo kar posebna znanost. Zato je treba posebnih pripra-v. posebnih ladij in vseli mogočih strojev. ki ji-in slovensko tehnično ze-sedišče d<*slej <še niti kos ni. Dva jo na po utonili. Nara-čajoča pi-ma dvigne pontone in s tem tudi potopljeno ladjo. Ko je potopljena ladja še pod vodo. se poutona že pomikata pioli kraju, kjer je ••oda bo'j plitva. To ponavljajo toliko časa. dokler se na površju nt pokaže trup »potopljene ladje, nakar jo naglo nekoliko popravijo in »potegnejo v bližnjo luko. Kjer pa ni plime, morajo tlru-gače ravnati. Namesto pontono\ nolože v »votlo ogromiue jeklene ei-indre. ki tako dobro zaprli, da zrak ne more vanje. X«*i jeklena eijiudra prilrde jeklene vrvi. ki so jih poprej ovili okrog trupa potopljene lade. f)l» i cilindra sta t.eveila precej globoko v votli. K<> je potopljena ladja dobro povezana in navezana na oba cilindra. ' spuste v ciliiulre zrak. vsletl česar se cilindra dvigneta in s tem dvigneta tudi ladjo. Taki jekleni cilindri lahko dvigajo do "2.~»0 ton I težke ladje. < 'e pa reševalcem ni do tega. da bi rešili potopljeno ladjo, ampak hočejo lvijti le njen tovor, morajo zopet drugače delati. Potaplja-1 či se spuste na dno in skušajo iz notranjtesti ladje blago znositi na J krov. odkoder ira potem žerjavi' dvigajo iz votle. (V pa so vrata v! notranjosti jfri ladji tako zaprta. I da ni mogoče noter, položc poti vrata dinamitne patrone. splava-! jo iz votle na vrh. odkoder z električno napeljavo vžgo dinamitne patrone in povzročijo eksplozijo. Ko je ekspltn'ija razbila vrata, lahko rešujejo ]»otop!jeino Iatljo. ' •Xa prav pteseben iiiTčin pa se-tlaj rešujejo ptdopljene poti ni or-niee. prvi vrsti hočejo reševalci rešiti živo ]>oko>pano ]»osadko. Številne nesreče s'potlmornieami v zadnjih letih so povzročile, tla so znanstveniki tukaj izdela1! vse polno reševalnih metod. Vendar pa še do danes nobena ni tako zanesljiva. tla hi iz gotovostjo mogel vsakdo reči. da bo ponesrečena posadka r;>> živa re-ena. Poskušali so na primer na trup pod- , - ,- - , - j srecilo. da so se na ta način rešili sreče pripeli verige, da bi potem , - , - • , - ...... t !.-...:.... ,__:____., , . 1 ! l.!ud.]e iz podmornice, ki .je ležala o:i decembra: r,() m globoko v vodi. Poleg tega j Olympic v Cherbourg so za peskufnjo napravili v pod- I mornice pe^ebne ventile, ki .no zvezani s cevmi. Ce se taka pod m orli i-a potopi, potapljači na te ventile prit rile druge cevi od zunaj. Sk< /.i te cevi potem dobivajo od zgoraj v potopljeno podmornico zrak. vodo in r.t rko juho. sku.->i pa so dt>kazali. da tako reševanje traja tako dolgo, da je medtem že vse moštvo v podim niči mrtvo. Zato so poskušali z drugimi metodami, da bi medtem moštvo potopljene podmornice "aliko dobivalo vsaj zrak in hrano od zunaj. Izdelali so na primer poseben potapljaški "zvon*\ ki ga spuste v morje in ki se nad zasilnim izhodom tako trdo pri- 27. decembra: I York v Hamburg i Kremen v Bremen 1'| M. Ilai ding v Havre 31. decembra: Pfeiinlnnd v Havre 3. januarja: Majcxtk' v ('licrl.'mri; Manhattan v Havre Albert llallin \ Hamburg najboljši dr slovenski roman 1 CENA KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLASNARODA" Cena KXGMS1I SLOVENK READEK S T ASE SAMO $2 $1 35 Naročile ya pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21G WEST ISth STREET NEW YORK CITY 5. januarja: lierenguriu v Clierbourg 6. januarja: I j«f:»y«-tte v Havre Itex v <'enoi». Kuri.|»a v Bremen 10. januarja : .\»|Uil;iniii v <"lu-rl-onrg i:<>m:i v T^t 11. januarja: llt-rliu v Hamburg 13 januarja: lie de France v Havre 17. januarja: Wash ngton v liane 19. Januarja: • »lymt'lc v Cberlnjiirg 20 januarja: Champ'ain \ Havre t."'-iit»* rit S.».v»ia \ Onnu Voleinlam v Lk>iil<»gne liiemen v lir»rmen 24. januarja: Hamburg v Hamburg Berengaria v Cherbourg 2^. januarja: Kuropa v Uremen 31. januarja: Manhattan v llatre ROMAN TROKLETSTVO LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. BLAZNIKQVE Pratike za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street v New York, N. Y. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. europa— — — — 15. decembra Berengaria---15. decembra lie de France--16. decembra Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL 216 West 18th Street BUREAU New York, N. Y. _