Posamezna številka 6 vinarjev.
ŠleV. 41. Izvcn Ljubljane 8 vin.	y LIU&IlOD!, V flefeii, 20. IßÜIWjä 19(4.
Lelo XLII,
== Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
„ 35--dom: K24-
„ 2-1*70
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . za en meseo „ . • »
V	upravi prejemati mesečno „
= Sobotna izdaja: =
za celo leto ........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enos.olpna pelitvrsta po 18 vin.
- Poslano: 1
enostolpna petltvrsta po 30 v1q.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
i tcS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III, I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne I = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račnn poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Važne narodne zahieve.
(Iz Gorice.)
Silno važne narodne zadeve so v šesti seji dež. zbora goriškega, dne 12. t.m. spravili na dan poslanci S. L. S. Te stvari so za celokupni slovenski narod velikega pomena.
Doslej je srednje šolstvo na Slovenskem skoro izključno nemško. V Gorici smo zadnji čas sicer dobili slovensko gimnazijo, toda realka je izključno nemška. Naš namen mora biti, da dobimo tudi slovensko realko. Naš realčni zakon jc star. Poslanec Roječ je zato stavil predlog, naj se spremeni realčni zakon v tem smislu, da bosta na realki deželna jezika (slovenski in laški) učna jezika, in sicer za Slovence slovenski, za Italijane italijanski.
Kaj rabimo pri nas nemške realke? Da tako krvavo pogrešamo slovenskih tehnikov, temu vzrok je mnogo nemška realka. Naši ljudje tožijo, da Nemci v tej stroki jedo naš kruh. Pa vse tožbe nič ne pomagajo, ker domačih tehnikov je premalo. Slovenska realka je važen narodni po-stulat goriških Slovencev in želimo, da sc to gibanje prične povsod. Ne le slovenskih gimnazij, ampak tudi slovenskih realk hočemo!
Neprimerno važnejša pa je naslednja zadeva. Na Goriškem se narodni boj bije med Slovenci in Lahi. Ta boj je sicer hud, toda sporno ozemlje je omejeno na posamezne točke v deželi; n. pr. Tržič, Gradi-ška, Krmin, Ločnik in deloma tudi Pod-gora. Središče narodnega boja pa jc Gorica. Odkar pa smo dobili novo železnico, se jc med nas začel vrivati nemški element. Nevarnosti tega nemškega toka se zavedajo Slovenci in Italijani. Žal, da Lahi v tem oziru premalo store. Gotovo pa je, če se Nemci v deželi ojačijo, se prične narodnostni boj na celi črti z vso najsurovejšo silo ka-koršne je zmožna le vsenemška propaganda. Nemštvo v Gorici raste od dne do dne. Po Soški in Baški dolini je naseljenih polno Nemcev, uslužbenih* pri železnici. S Koroškega čez Predil silijo Nemci na Bovško. Gotovo je, če se enkrat dogradi železnica Sv. Lucija—Bovec in podaljša do Trbiža, se bo za ves bovški okraj vnel ljut narodni boj. Pomniti pa moramo še to: Vojaštva je pri nas vedno več. Tolminsko kar mrgoli vojakov. V Tolmin se preseli cel regiment Ogrov in pride še oddelek kavale-rije. S temi bo oriš'o v naše Tolminske hribe polno nmških družin in Schidverein ali pa država sama bo takoj poskrbela v Tolminu za nemško šolo. In germanizaciji bo-
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d.
(Dalje.)
"Kaj pravite?« In kdo pa je, ej, če ni to mladi Revski?«
»In zadeli ste,« je rekel Bal, in izbrana dvojica l>o to, kajti tudi on ni napačen... bil jc danes pri Malino-vem.«
»Bil?« jc vprašal šelog in pogledal bistro.
»Prijalial jc od naše gospodične,« je odvrnil Malinov, »in mi pojasnil, kako je s preselitvijo, da brez privoljenja občinskega zbora ni mogoče nikogar izgnati.«
»Hm... to je čudno, Peter,« jc rekel počasi Šelog in si prižgal pripico, »da, sedaj tudi iz grajščin prihajajo k nam.«
»Samo mlajši,« je pojasnil Malinov, »kajti starejši so polni bojazni, ker še pomnijo klanja in razbojništva' kozaška. Sicer so pa mlajši, kot mladina sploh, bolj rizikantni, kakor no primer ta Rcvščak... ki ie pri ialial k meni ob
do odprta vrata od vseh strani, »Schulve-reinske« šole v Gorici že itak predobro delujejo, potem bodo začele žreti tudi slovensko deco na Tolminskem.
Ista nevarnost pa preti tudi Lahom, Zato je velevažen predlog posl, R o j c a , ki je predlagal, naj se sklene nov zakon, ki bi določal, naj bi bil na vseh ljudskih in meščanskih šolah učni jezik slovenski (za Slovence) ozir. laški (za Lahe). Pouk nemškega jezika se ne izključuje in bi to bilo celo napačno, toda za učni jezik se gre. Tak zakon ne pomeni za Nemce nobene krivice. Saj so v debati o takozvani »lex Koliskoc v nižjeavstrijskem deželnem zboru Nemci izrecno povdarjali, da bi jih tak zakon na Goriškem ne vznemiril, ker tam Nemci ne pridejo dosti v poštev. Pomniti moramo, da Nemcev-domačinov je na Goriškem bore malo. Večinoma so priseljeni od drugod. Ti ljudje pridejo in gredo, a nemške šo'e ostanejo in slovenski otroci se love vanje.
Nemški :>Volksrat« in njemu vdinjana vlada sedaj kolportirajo na Goriško vedno več Nemcev ravno iz germanizatoričnih namenov. Če bi pa se z zakonskim določilom tej germanizaciji postavil jez, bi ta nemška pop'ava sama od sebe ponehala, ker bi ne imela več pravega smotra.
Iz teh razlogov je predlog poslanca Rojca velevažen ne samo za Slovence, ampak tudi za Italijane.
Prav pozdravljamo tudi interpelacijo poslanca Rojca, ki jo je stavil v deže^em zboru radi zapostavljanja in prezir.anja slovenskega elementa pri gimnazijskih stavbah. V označbo važnosti tega vprašanja naj citiramo del interpelacije same:
Nemška gimnazija ima zdaj v krasni legi z vsem modernim komfortom opremljeno šolsko poslopje — ima lepe šolske sobe z velikimi okni in s parketiranim podom, ima stanovanje za ravnatelja in sluge, ima risalnico, igrališča, čista in svetla stranišča, moderne šo'ske klopi, celo telefon — slovenska gimnazija pa, ki ie nastanjena v starem, že razpadajočem poslopju v Šolski ulici, katero je živ kontrast poslopja nemške gimnazije, vsega tega nima. Šolske sobe slovenske gimnazije so bolj podobne kletem kakor učilnicam, vsa oprava je stara, sploh poslopje in kar je v njem, je tako, da niti od da'eč ne odgovarja šolskim zahtevam in potrebam. Tožbe o neprimernosti tega poslopja za šolo se ponavljajo že 60 let. In v teh prostorih mora prebiti naša mladina dni svoje mladosti! Kako naj v teh razmerah duševno in te'esno prospeva? Če primerja luksuriioznost in udobnost, ki vlada na nemški gimnaziji, z revščino in primitivnostjo, ki jo opaža na slovenski, se mora vzbuditi v niej čut, da so Slovenci državljani druge ali celo tretje vrste. Čut
belem dnevu in takoj pripeljal za sabo stražnika, dasiravno bi to mogel storiti na tihem, toda je rizikant, ravno tako, kot Marcelek.«
»Kaj pa on dela?« je vprašal Se-kirski.
»Nekje jc na delu,« je zamrmral Malinov.
»Sc bo že prikazal, če ne danes, pa jutri!« se je nasmehnila Vikta.
»Od kod pa to veste?« jc pogledal nanjo Bal.
»Saj pazi stražnik kot pes okrog grajščine ... a Hanko je nedavno napadel, in če bi ne pomogli ljudje, kaj bi se zgodilo ž njo?«
»Hm... z Marcelkom zadevata sku paj, to ima lahko še žalosten konec,« je povedal Sckirski, »ker je še vedno Azijat.«
Malinov je pogledal strogo in rekel z grajajočim glasom:
»Ne čudil bi se, ako bi otrok ali nc-vernik clajal take priimke, toda vi... saj je vendar rešil vašo ženo in naše skrivališče...«
»Jaz sem kar tako rekel,« je odvrnil nekoliko v zadregi Sekirski, »saj ljubim in spoštujem Marcelka.«
Pogovarjali so se še o (cm ln onem in poten, se razšli vsak na svoj dom.
Ko je drugi dan pisar zvedel od župana. da bo sklican občinski zbor, jc
nezadovoljnosti pa ne pospešuje patrijotič-ne državljanske vzgoje. Čut enakopravnosti, enakoveljavnosli, to je najboljša patri-jotična šola!
In k sk'epu naj osvetlimo na kratko še zadevo uradnega lista. Za vse Slovence brez izjeme je pravi škandal in narodna sramota, da niti en uradni list ne na Kranjskem ne na Primorskem ne izhaja v slovenskem jeziku. Lahi imajo uradni »Osser-vatore Triestino«, poluradni list pa je nemška »Triester Zeitung«. Za Slovence ni nič. In vendar je uradni list za Slovence pre-važen. V njem izhajajo oglasi, naznanila, razg'asi, dražbe etc., kar je tudi z gospodarskega ozira važno. Vse to Slovencem nc pride pred oči in korist ima le Lah ali Nemcc. To je povdarjal tudi poslanec Fon v svoji tozadevni interpelaciji v dež. zboru. Lahom ta zadeva ni po volji, toda izvesti se mora!
Mi zahtevamo svojih pravic na celi črti! Za te svoje pravice in obrambo svojega narodnega obstoja bomo vodi'i energičen boj. Poslanci S. L. S. v deželnem zboru bodo storfi vse, da se te in druge naše zahteve spravijo na dan in se začno upoštevati! Podpira naj pa jih pri tem niih delu naše ljudstvo, s katerim ramo ob rami pojdejo poslanci S. L. S. v nadaljne boje tudi za narodne pravice!
SranlsM deželni ztor.
(Seja dne 20. februarja 1914.)
Danes sc nadaljuje včerajšnji dnevni red.
Deželni glavar otvori sejo ob tri četrt na 10. uro in imenuje za zapisnikarja posl. Mihelčiča in barona Borna.
Poslanci S. L. S. so vložili več samostalnik predlogov in. interpelacij.
Za uravnavo hudournika Močilnik v vipavski dolini.
Samostalni predlog posl. Perhavca, dr. Pegana in tovarišev glede Uravnave hudournika Močilnik v vipavski dolini.
Hudourniki v vipavski dolini so sc pričeli uravnavati, med katero uravnavo pa nc spada glavni hudournik Močilnik. Ta hudournik, ki teče po sredini zgornje vipavske doline, je po večini napolnil strugo z gramozom tako, da na mnogih krajih prestopa svoje bregove. V zadnjem času pa je med vipavskim trgom in vasjo Slap strugo na daleč tako zanesel, da bode sedaj ob vsaki povodnji nevarnost, da prestopi svoje bregove in tok prav blizu tekoče reke Vipave tako zastavi, da bode vipavski trg in okolica gotovo najmanj 1 meter pod vodo. Ker jc stvar zelo nujna, prosijo podpisani:
silno odsvetoval in grozil z glavarjevo jezo in z morebitno izgubo župansko časti...
Na vse ugovore jc imel župan samo en odgovor:
»Tako hoče postava, ne jaz.«
Torej je odvrnil pisar:
»Ako hočete, gospod župan, varovati postavo, imato prav, 1oda čemu jeziti gospoda glavarja?... Napišemo na glavarstvo odgovor na povelje, da odpošljemo Šeloga po sklepu občinskega zbora, a tako bo volk sit in koza cela.«
»Hm... ako pa to pride Šelogu na uho?«
»Kaj mu bo?... Glavar zna vendar postavo bolje od nas.« župan.
Pisar jc takoj poslal poročilo na okrajno glavarstvo, v katerem se je pritoževal čez punt kmetov in upor zoper vlado.
Še istega dne se je vrnil poslanec s kratkim poveljem, naslovljenim na župana, naj Martina Šeloga brez obotavljanja odpošlje v okrajno pisarno.
Župan sc jc od srca užalostil in žal mu je bilo, da je ubogal pisarja, toda povelje je bilo jasno, moral jo ubogati.
Obesil je torej ihi vrat verižico z
Deželni odbor in deželna vlada sc poživljata, cla vse potrebno ukreneta, da se delo v omenjenem hudourniku takoj prične in tako grozeča nevarnost prepreči.
Ustanovitev ekspoziture okrajnega glavarstva v Ribnici.
Samostalni predlog posl. škulja, Jakliča, Lovšina in tovarišev glede ustanovitve ekspoziture c. kr. okrajnega glavarstva v Ribnici.
Občine ribniškega, velikolaškega in deloma tudi kočevskega okraja prosijo že celo vrsto let za nastavljenjc ekspoziture c. kr. okrajnega glavarstva v Kočevju.
Velika razdalja naštetih občin od Kočevja, premnogi opravki prebivalstva pri glavarstvu, dejstvo, da je Ribnica središče kočevskega, ribniškega in velikolaškega sodnega okraja, obenem pa slaba zveza omenjenih občin s Kočevjem kot še veliko drugih tehtnih razlogov govori za prepotrebno ustanovitev ekspoziture c. kr. okrajnega glavarstva v Ribnici.
C. kr. vlada se nujno poživijo, da vse potrebno ukrene in ustanovi ekspozituro c. kr. okrajnega glavarstva v Ribnici.
Drugi slede.
Deželni glavar odgovarja na razne interpelacije.
Nadaljuje se razprava o ustanovitvi
deželne zavarovalnice.
Dr. Krek odgovarja predvsem dr. Novaku. Končni rezultat izvajanja dr, Novaka je ta, da jc ljubljanska občina dala preveč za brezposelne in zato naj dežela prispeva vsaj polovico. S takim predlogom bi moral priti potom nujnega ali samostalnega predloga in kar tako vreči na dan kak predlog, ne gre. Dr. Novak je govoril o gentskem sistemu podpiranja brezposelnih. Način, kako se naj podpira brezposelne, je tako raznolik, da je trditev, da jc gent-ski sistem splošno v navadi, pretirana. Prav je, da se tudi o tej stvari razpravlja v deželnem zboru, toda ne tedaj, ko sc razpravlja o drugem predmetu. Sicer pa je, kar se more storiti v korist brezposelnim, prvo to, da se jim skuša dobiti dela. Naglašam pa, da je popolnoma napačno misliti, dobiti organizirane delavce, tudi socialnodemokra-tične, za kake politične namene s kako tako podporo za brezposelne. Mi brezposelnosti ne moremo drugače pomagati, kakor preskrbeti dela. Konstati-ram, da je v zadnji gospodarski krizi zdržal edini kmet, Konstatiram tudi,
župansko svetinjo in šel s težkim srcem k Šelogovim.
Ko je stopil v izbo in pozdravil, je Vikto zadelo neko predčustvo in zaklicala je s trepetajočim glasom:
»Ali že po mojega?«
Župan je pokimal z glavo in globoko vzdilinil, šelog je pobledel, " toda vprašal je z mirnim glasom:
»Kdaj naj grem, gospod župan?«
»ITm... povelje je, da takoj... toda jc že noč, torej zjutraj, ko bo svit.«
»Dobro, bom pripravljen,« a Vikta je zaihtela in prosila med solzami: »Pustite ga vsaj še jutri, kdo ve, če ga bodo moje oči še kdaj videle!« in spet jo jc premagal silen jok.
»Povelje je, rad bi vama ustregel, toda ne morem.«
»Kaj pa bo zdaj z občinskim zborom?« je vprašal Šelog.
»Čemu ga bom sklicaval, ko je pa tvoja usoda znana, po odgonu pojdeš do železnice, potem pa z mašino v Novo Radomsk.«
»Vem.«
»Torej ostanite zdravi... pa nft muči konj nepotrebno, vzamem te jutri na občinski voz... Priporočim te gospodu Bogu ...«
>>Z Bogom!« a ko je župan odšel: »Nc jokaj, Vikta, saj nič ne oomore.«
da je poleg kmeta v naši deželi delal edini deželni odbor, ki je nudil s svojimi podjetji in zgradbami zaslužka delavcem. Stojim pa na stališču, da je beda delavstva kot posledica brezposelnosti nastala vsled splošnih razmer v državi, zato je država prva dolžna od-pomoči bedi delavstva. Govornik se nato bavi z govorom poslanca Ribni-karja, ki je dejal, da bi pri nas ne imela posredovalnica pomena za kmečko ljudstvo, ki pretežno obstoji iz malih kmetov. Statistika pa kaže, da je na Kranjskem med onimi, ki delajo v kmetijstvu, primeroma manj samostojnih gospodarjev kot v drugih deželah. Zato je trditev, da bi posredovalnica za kmečki stan na Kranjskem ne imela pomena, neresnična in ne spada v to zbornico. (Ribnikar nekaj ugovarja.) Treba je stvar prej proučiti, potem šele govoriti. Zato se s trditvami, ki so neresnične, diskreditira dobro, kar se hoče napraviti. Grajati moram tudi način, kako se je polemiziralo o tej zadevi. Poslanec Ribnikar je rekel: teorija je dobra, praksa pa zanič. Ako se pa postavimo na Ribnikarjevo stališče, je praksa mestna posredovalnica, ki jo pozna, vse drugo, kar pa ne pozna, je teorija. (Veselost.) Ribnikarjev argument, da bo posredovalnica škodovala kmetu, ker se bodo posli bolj menjavali, je pa preneumen. Dokaz za to je, pravi, mestna posredovalnica. Prebedasto jc sklepati kaj takega iz enega samega slučaja. (Dr. Tavčar: Bedasto — to je oseben napad. — Dež. glavar: Dr. Tavčar, vi nimate besede. — Ker dr. Tavčar ne neha ugovarjati, ga glavar pokliče trikrat k redu.) Jaz ne napadam osebe in je še nikdar nisem v zbornici, ampak stvar je bedasta. Reagirati pa moram, ako sc popolnoma neresnične stvari navajajo proti ustanovitvi tega zavoda, kot je n. pr. Ribnikar izseljevanje. Priporočam odsekov predlog, ki bo v pravo korist ljudstva.
Dr. Novak pravi, da je mnenja, ako jc dobra volja na strani večine, podpirati brezposelne, je čisto vseeno, na. kakšen način sc stavi predlog za podpiranje brezposelnih. Strinja se pa s predgovornikom, da je država, ki jc provzročila gospodarsko krizo, prva dolžna, podpirati brezposelne. Toda država bo malo pomagala, treba je tudi drugih faktorjev.
Posl. Ribnikar pravi, da je s Krekom malo težko polemizirati. (Veselost.) Jaz sem včeraj povedal, kako si mislim ustanovitev posredovalnice, dr. Krek pa naj bi danes povedal, kako si jo on misli. Toda on misli, da so samo njegove teorije prave. (Deželni glavar ukori govornika, naj ne napada osebno.) Govornik pravi, da pri nas še ni toliko pomanjkanja kmečkih poslov kot v drugih deželah. Posredovalnica pa bo spravljala kmečke posle v tovarne in drugam k boljšemu delu. (Klic: Ali nimajo pravice do boljšega dela?) Govornik pravi končno, da se zavaruje proti temu, da bi kdo v zbornici mislil, da ima samo on absolutno prav.
Posl. Škulj pravi, da je pozdravljati predlog, ki je v razpravi, tudi v korist sezonskega gozdnega delavstva, ki je popolnoma zapuščeno od vseli javnih faktorjev, ki jih razni agenti izrabljajo. Ako potem ti delavci v Slavoniji zahtevajo svoje pošteno plačilo
»Ko sc mi pa srce trga!« je zapla-kala glasno, da sc je Andrejček obrnil v spanju.
»Skrbi za hišo ... ozimino sem po-sejal, a jarino ti pomorejo naši.«
»Oh, ne govori tako, ne govori!« je zaplakala. »Ne vzdržim brez tebe.«
»Ee, kaj bi govorila... no, ne kisaj se ... še otroka boš vzbudila,« in gladil jc z roko plave lase Marcelke, ki jc-skrila obraz na očetovih kolenih in plakala tiho.
»No, Marciš, ne jokaj, draga moja, saj se vrnem.«
»Ako vas pa ubijejo Moskali?«
»Močan sem, ne pustim se jim.«
»Oj, raztrgala bi vse!« je zaihtela v joku.
»Tiho, tiho, moja mala!« je govoril ginjeno. »A ti Vikta, ne predaj malega prešička, naj ga bodo otroci veseli... a z žitom varčuj, ker na spomlad cene poskočijo .,. posvetu j se z Malinovim ali Balom, ker sta nam naklonjena.«
»Mati najsvetejša, tega ne preživim!« je jeknila.
»Tiho ... s pota ti napišem ... vzamem dvajset dvojač...«
»Vzemi vse!« je zaklicala. »Da bi ti bilo ložje med potjo.«
»Ej, ne, škoda bi bilo za tc moskovske cigane, bom že našel kak zaslužek, ti pa varuj denar za črno uro » (Dalje.)
in iščejo pravice pri sodišču, se jih nažene z orožniki kot puntarje. (Čujte! čujte!) Zato bi posredovalnica bila v veliko korist ravno tem delavcem, zlasti ako bi se tudi posredovalnica zanimala za pogodbe, ki jili delavci sklepajo z delodajalci, da bi ne bili ogoljufani. Ako bi se nudilo temu delavstvu tudi kako pravno varstvo, bi bilo mnogo pomagano. Zato predlagam:
V deželni posredovalnici naj se po možnosti daje delavstvu tudi pravni nasvet.
Grof Barbo izjavi, da bodo veleposestniki glasovali za odsekov predlog.
Nato se debata zaključi, nakar se dr. Krek oglasi še k stvarnemu popravku na trditev dr. Novaka.
Poročevalec Piber povdarja k sklepu, da je vse zavijanje glede posredovalnice nepotrebno. Posredovalnica pa ne bo samo za kmečke delavce, temveč tudi za obrtne. Posredovalnica je zato potrebna, ker ima izravnavati delavski trg med delodajalcem in delavcem samim.
Dež. glavar odkaže nato pristojnima odsekoma predlog dr. Novaka, naj dežela povrne v ljubljansko mestno blagajno polovico brezposelne podpore in naj se ustavi v ta namen v proračun vsota 10.000 K; — ter Ganglnov pVed-log za ustanovitev obrtne delavnice v Idriji, ker ju smatra po poslovniku za samostalna predloga.
Ribnikarjev predlog, naj se zasliši o posredovalnici malega kmeta in stopi v zvezo z mestno občino ljubljansko za razširjenje njene posredovalnice, je bil odklonjen z glasovi S. L. S. in veleposestnikov.
Nato je bil odsekov predlog sprejet, kakor tudi predlog posl. škulja.
M i h c 1 č i č poroča o poročilu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Dermastia, Mihelčiča in tovarišev radi zgradbe deželne ceste Otavec—Rodine—Planina in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da izgo-tovi vse predpriprave za zgradbo deželne ceste Otavec—Rodine—Planina.
Sprejeto.
M i h e 1 č i č poroča o poročilu upravnega odseka o prošnji občine Prem glede izpeljave nove ceste in predlaga: Prošnja županstva občine Prem se odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se Premska cesta čimpreje zgradi.
Posl. Drobnič priporoča toplo prošnjo.
Istotako priporoča tudi dr. Pegan, naj se tozadevni predlog sprejme.
Odsekov predlog je bil sprejet nato soglasno.
II1 a d n i k poroča o poročilu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Illadnika in tovarišev radi osuševanja travnikov v Kra-kovem pri Kostanjevici in predlaga: 1. deželnemu odboru se naroča, da izdela pravilen načrt za osuševanje travnika, 2. da dovoli primerno podporo v ta namen.
Sprejeto soglasno.
Pomanjkanje krme.
II1 a d n i k poroča o poročilu upravnega odseka o prošnji županstva občine Prem za podporo radi sedanjega pomanjkanja krme in predlaga: 1. prošnja županstva občine Prem naj se ods1op; visoki c. kr. deželni vladi, da izposluje tem izdatnejšo pomoč iz naslova beda ne samo občini Prem ampak tudi drugim občinam, kjer vlada pomanjkanje krme; 2. deželnemu odboru se naroča razmotrivati, kako bi bilo mogoče zabraniti nezmiselno izvažanje sena iz Pivke izven dežele, ter krmo domači živinoreji v korist obrniti (n. pr. s snovanjem zadrug); 3. ker je v tej pokrajini jako razvita sadjereja, kmetovalci pa ne dobe iz sadjereje tistih dohodkov, kakor bi jih lahko sicer, če bi bila kupčija s sadjem urejena, se poživlja deželni odbor, da preudarja, kako bi se osnovale za vremsko dolino sadjerejske zadruge, ki bi bile pa tudi za druge saclne pokrajine zelo umestne.
Ribnikar povdarja, da je popolnoma umesten predlog odseka, da se zabrani nesmiselno izvažanje sena. Treba je izravnati produkcijo krme v deželi. V tem oziru bi ravno »Gospodarska zveza« lahko mnogo storila, ki pa je seno izvažala iz dežele. (Klici: »Odkod pa veste?« Ugovori.) Gospodarska zveza je izvozila 200 vagonov lansko leto. (Dr. Lampe: »Ali naj vse judje pokupijo?«) Trdi, da plačuje seno Gospodarska zveza prekupcem dražje kot kmetom. (Dermastja: »To jc gola laž.« — Dež. glavar: »Pozivljcm govornika, naj govori k predmetu.) Končno predlaga, da se naj poziva deželni odbor, naj vpliva na Gospodarsko zvezo, naj kupuje seno direktno od kmetov in ga prodaja predvsem v de-
želi. (Lampe: »Kajne, judje in liberalni trgovci smejo pa vse storiti!«)
Dež. glavar omeni, da sicer govornika ni prekinil, akoravno ni govoril k predmetu, in ker njegov predlog tudi ne spada k predmetu, ga smatra kot samostalnega in odkaže upravnemu odseku.
Dr. Pegan se zavzema za odsekov predlog, zlasti za ustanovitev sadjarske zadruge v vremski dolini, ker v ta-mošnjih krajih živinoreja ne prospeva posebno izvrstno. Zlasti zadnja leta so razne kuge, ki so se zanesle s Hrvaškega preko Primorskega na Kranjsko. Veterinami organi bi morali predvsem paziti, da bi se kuga preko mejo ne zanesla. Tukaj bi imeli živinozdravniki, oziroma tudi drugi vladni organi predvsem posla. Predvsem je treba, da sc meje zapro tujemu importu, s katerim se zanaša kuga. Odrekam pa pravico govoriti o živinoreji onim, ki so v zbornici zahtevali, naj se meje odpro. (Tako je!) Nastopali ste proti živinorejskim tečajem, prepovedali visokošolcem prejemati podpore, ako hočejo strokovno izobraziti kmeta. (»Škandal!« — Dermastja: »Saj vam še leži Agro-Merkur na hrbtu, le tiho bodite o Gospodarski zvezi!«) Kar se tiče Gospodarske zveze, ona deluje na to, da se superproduk-cija izravna s subprodukcijo. Vi očitate, da je izvažala seno, ne poveste pa tega, da ga je pred leti, ko je vladalo pomanjkanje, na tisoče vagonov uvažala. Tedaj vam tudi to ni bilo prav. Vi samo zabavljate, ne poveste pa, da ima »Gospodarska zveza« po dveh oziroma treh letih, ko jc vršila ono podporno akcijo ob pomanjkanju krme, še clanes nepokritih 20.000 K vsled im-porta sena. Toda iz vsega govorjenja predgovornika zveni neko denuncijant-stvo, kajti vi ste očitali, da posluje »Gospodarska zveza« tudi z nečlani. (Klici: »Škandal!« »Sramota!« — Velik hrup. — Glavar zvoni.) »Gospodarska zveza« kupuje od članov in ker ne more biti vsak kmet njen član, kupi tudi od trgovca, ako postane njen član. Sicer pa te zbornice nič ne briga, ako bi tudi »Gospodarska zveza« občevala z nečlani. Končno predlaga govornik resolucijo:
C. kr. vlada se pozivlje, naj z na-mestništvom v Trstu preskrbi čim najstrožje predpise za izvažanje živine iz Hrvaškega. (Odobravanje.)
Nemir.
Posl. Dermastja povdarja, da samo zavist in žalost liberalcev, ker Gospodarska zveza krasno prospeva, povzroča napade nanjo iz liberalnih vrst. (Veliko pritrjevanje.) Čudim sc pa, da je iz človeka ,ki smo ga smatrali še za kolikor toliko dostojnega, postal navaden denuncijant. (Ribnikar plane razburjen pokonci in vpije: »Kdo je denuncijant?«) Dermastja: »Vi!« (Nato nastane velik hrup, poslanci vpijejo vsi vprek, glavar zvoni brez uspeha in zapusti sedež.)
Razburjenje sc še dolgo ne poleže. Posl. Dermastia kliče dr. Tavčarju, ki nekaj kriči: »Na klavnici ste se na shodu lagali o dr. Kreku « — Profesor J are clr. Ravnihar ju: »Ali veste, kaj Vam je rekel na Diinaju dr. Korošec, da Vas bo s pasjim bičem, ako sc bo-dete še enkrat lagali?« Dr. Ravnihar: »Ni res!« Prof. Jarc: »V obraz Vam jc to rekel, ga bomo vprašali. Vi niti reagirali niste!« Tavčar Ribnikarju: »Molčal bi!« Nato se Tavčar prične nekaj prepirati s poslancem Dimnikom, kar se pa na galerijo ne razume. Poslanec Zurc se vstopi pred dr. Tavčarja, ki se takoj nekoliko potolaži.
Ko deželni glavar zopet otvori sejo, izjavlja: »Nihče nima pravice sam iskati si svojo pravico v parlamentarnem postopanju. Obrniti se mora do predsednika, kojega naloga jc, uporabiti sredstva pravilnika. Poslanec Dermastia je osebno žalil posl. Ribni-karja, za kar mu dam ukor.« (Poslanci S. L. S. kličejo: »Živio Dermastia!« Dr. Tavčar: »Ti »Živio« bi spadali pred disciplinarni odsek!«) Dež. glavar: »Na drugi strani so nekateri poslanci na-rodno-napredne stranke reagirali na način, da sem moral sejo prekiniti. Enkrat za vselej izjavljam, da kaj takega ne morem pripustiti. Posebno sta se s te vrste odporom odlikovala dr. Novak in dr. Ravnihar, katerima dajem ukor. Konstatiram, da Ribnikar sploh k stvari ni govoril, ker o tem, kar je hotel govoriti, je vložen drug samostalni predlog.«
Posl. Dermastja naznani, da si pridrži pravico, govoriti o tej stvari še v odseku in zbornici.
Posl. Drobnič povdarja, da jc Ribnikar, ko jc letal po deželi na agitaciji, veliko obetal, toda v srcu pa mislil drugače. Govornik prosi Ribnikarja, naj pusti kmete pri miru, ker vedo, kaka je liberalna ljubezen do njih. Govornik navaja iz deželnozborskih zapisni-
kov, kako so liberalci vedno nastopali proti kmečkim koristim in zlasti zaprtju mejd. Končno opomni, da ima »Gospodarska zveza« popolnoma prav, ako izvaža seno, ki ga naša živina ne more žreti. (Smeh. Pritrjevanje.)
Poročevalec Hladnik pravi, da so smatra Ribnikarjeva izvajanja za preveč resna. (Veselost.) Vpraša samo liberalce, zakaj ne nastopijo proti notranjskim botegarjem, ki kupujejo spomladi od kmeta, ko je v potrebi, po 1 K stot sena. Zoper to oderuštvo naj nastopijo. Priporoča odsekov predlog.
Nato je bil odsekov predlog soglasno sprejet.
Volilna reforma.
Dr. Pegan poroča nato o delu v odseku za preosnovo deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda.
Odsek, ki je dobil'od visoke zbornice nalog, naj tekom osmih dni poda poročilo o preosnovi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, se je o predmetu posvetoval v treh sejah. V seji dne 18. februarja je poročevalec dr. Pegan predložil odseku operat, o katerem so se vsi odsekovi člani izjavili, da je pripravna podlaga za nadaljna pogajanja, pri katerih bo vsaka stranka poizkusila spraviti do veljave svoja načela in zahteve.
Ker pa zaradi obsežnosti operata in važnosti tvarinc ni bilo mogoče že v tej seji doseči zedinjenja strank o tem načrtu, sc predlaga:
1.	Visoka zbornica vzemi to poročilo na znanje!
2.	Visoka zbornica podaljšaj odseku rok za končno poročilo.
Jarc predlaga, da sc rok odseku podaljša do prve seje prihodnjega tedna.
Predlog sc sprejme.
Z ozirom na to, ker je bil ta predlog sprejet, je odstavil deželni glavar poročilo verifikacijskega odseka o splošnih volitvah meseca decembru 1913 začasno z dnevnega reda.
Varstvo čebelarstva.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog dr. Kreka, naj se predloži zak. načrt za varstvo čebelarstva.
Dr. Krek utemeljuje nujnost s tem, da se snuje v Nemčiji zakon, da sc mora prepovedati izvoz čebel iz dežel, kjer nimajo zakona za varstvo čebelarstva. Ako nam zapro nemški trg, je naša čebelarska kupčija uničena.
Nujnost je bila soglasno sprejeta in predlog odkazan upravnemu odseku.
Prihodnja seja se vrši v torek ob 10. uri dopoldne.
PARLAMENTARIZIRANJE HRVAŠKE VLADE.
»Siidslavische Rundschau« poroča iz Zagreba, da želi ban sporazumno s Tiszo, da se parlamentarizirajo 4 novi po odboru sklenjeni narodno gospodarski oddelki. Poslanci koalicije naj bi zasedli mesta štirih sekčnih načelnikov, med njimi tudi mesto podbana. Zdi se, da je koalicija voljna na tak način prevzeti popolno odgovornost za vodstvo uprave na Hrvaškem. Kot kandidati za mesto štirih sekčnih načelnikov sc imenujejo poslanci Badaj, Medakovič, grof Kulmer in dr. Lukinič.
ODKRITJA POSLANCA ZAGORCA V HRVAŠKEM SABORU.
Vse zagrebško časopisje se peča z od» kritji poslanca Zagorca glede na škandal kanadske, družbe. Listi zahtevajo od vlade energično preiskavo in popolno pojasnilo, kako da je Canadian dobil koncesijo in v koliko so Zagorčeve trditve istinite, da si je Canadian z denarjem koncesijo pridobil.
V kuloarjih sabora se trdi, da je vlada že uvedla preiskavo.
NOVI AVSTRO-OGRSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Car Nikolaj je sprejel 19. t. m. v Car« skem selu slovesno novega avstro-ogrske-ga poslanika grofa Szaparyja.
DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE.
Vodstvo združenih nemških nacional-cev na Dunaju objavlja o izjalovljenih kompromisnih pogajanjih s kršč. socialci glede na dunajske občinske volitve, da so nemški nacionalci zahtevali brezpogojno poli' tično samostojnost in svobodomiselno svetovno naziranje tudi v občinskem svetu. Nadalje so od krščanskih socialcev zahtevali generalni kompromis za dobo štirih let glede na vse politične in občinske volitve na Dunaju, Razen državnozborskih volitev so jim to krščanski socialci priznali. Najmanj so nemški nacionalci zahtevali za deželni zbor 8, za občinski svet pa vsaj 20 in v vsakem okrajnem zastopstvu po šest mandatov. Glavni svet kršč. soc. stranke jc zahteve nemških nacionalcev odklonil, nakar so nemški nacionalci sklenili, da bodo pri dunajskih občinskih in okrainih volitvah samostojno nastopili, — Češki soc. demokratje so sklenili, da postavijo ob dunajskih občinskih vo'itvah v IV. voljnem razredu lastne kandidate proti kandidatom nemške socialne demokracije.
ALI SE DRŽAVNI ZBOR RAZPUSTI ALI NE?
Krakovski listi poročajo iz dunajskih parlamentarnih krogov, da namerava vlada že v prvi polovici marca državni zbor razpustiti, če bodo češki agrarci in češki radikalci obstrukcijo nadaljevali.
MELIORAČNI ZAKLAD IZČRPAN.
Minister Zenker je izjavd dne 19. t. m. deputaciji moravskih poslancev, ki so zahtevali, da naj se reke regulirajo, da ¡e me-lioračni zaklad popolnoma izčrpan m da zato ni več sredstev, da bi se reke regulirale.
narodni boj na ogrskem.
Ogrski državni zbor je razpravljal včeraj o graji predsedstvu, kar je predlagal Mecossy. Razprava jc bila burna. Poslanec Podmanieczky je pozval na dvoboj poslanca Szekelyja, ker mu je rekel lopov, poslanec Kubiny je pa na dvoboj pozval poslanca Lovaszyja in je bil v dvoboju sinoči zvečer Kubiny lahko ranjen. Ko so se duhovi po teh v ogrski zbornici navadnih škandalih pomirili, so nadaljevali razpravo o razdelitvi volilnih okrajev. Rumunec Pop izjavi, da Rumunci niso nikdar proti državni enoti hujskali in da niso nikdar zasledovali iredentičnih stremljenj. Kljub temu so v Sedmograški na škodo narodnosti volilne okraje prikrojili in krši pravni čut sedanji zakonski načrt še bolj kot sedanje stanje. Edino, kar upa, je, da sedanje volilno pravo in sedanji volilni okraji ne bodo dolgo časa obstali, ker bodo morali Mažari ustavo v demokratičnem smislu spremeniti. Slovak Blalio izjavi, da se vlada in Slovaki niso pogajali. Predlogo odklanja. Grof Tisza izjavi, da se jutri vloži nujna interpelacija o njegovih razgovorih z voditelji Rumuncev. Na to interpelacijo hoče še prej odgovoriti in prosi zbornico, da naj o njegovem odgovoru razpravlja. Sedmograška se ne more pritoževati, ker ni okrajšana, marveč se z največjo dobrohotnostjo vpošteva; tudi niso še volilni okraji končno omejeni. Dokler se to no zgodi, naj se ne izreče končna sodba. Vlada odločno hoče, da se volitve po novem volilnem redu izvedejo že zato, da dokaže, da je šla glede na demokratičen napredek kolikor daleč je mogla in da se po volilnem razmerju volilno vprašanje pomiri. Glede na očitanje, da bo mažarstvo oškodovano, izjavi z ozirom na številke, da se mažarstvo v vsakem oziru ščiti. Volilna pravica se za 80 odstotkov razširi tako, da bo razmerje v korist mažarstvu izpremenjeno, ker se odločilen vpliv zagotovi inteligenci, kulturi in premoženju. V Sedmograški se je posrečilo mažarstvo in nemštvo vzdržati. Srečen je, ker je bil uspešen njegov boj proti nevarnostim, ki bi bile s splošno, enako in tajno volilno pravico nastale za mažarstvo in upa, da bo rodila predloga sadove. Predlogo so nato splošno in podrobno sprejeli.
OBOROŽENJE RUSIJE.
Nemški listi iz rajha poročajo, da Ustanovi v najkrajšem času ruska vojna uprava tri ali pa celo štiri nove armadne zbore, in sicer v vilnskem, kijevskem, ode-škem in v kavkaškem armadnem okraju.
SRBSKI DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1914.
fe dovršen in izkazuje stroškov za: vojno ministrstvo 54,300.0000 dinarjev, gradbeno ministrstvo 34,500.000, finančno ministrstvo 25,000.000, naučno ministrstvo 14,500.000, narodnogospodarsko ministrstvo 7,500.000 in ravno toliko notranje ministrstvo, ju-stično ministrstvo 4,500.000, zunanje ministrstvo 2,500.000 dinarjev, skupaj 312,680 tisoč 867 dinarjev stroškov; dohodkov pa izkazuje proračun 213,900.000 dinarjev. Dohodki novih krajev so proračunani na 60,000.000 dinarjev, ostalo odpade na stare kraje. Razen zunanjega ministrstva so se stroški vseh ostalih ministrstev približno podvojili, zunanje ministrstvo pa izkazuje za 400.000 dinarjev manj potrebščine nego v prejšnjih letih; to pk zato, ker se je izdatno znižala postavka za dispozični zaklad.
diplomatična centrala trojnega sporazuma.
Neki peterburški list, trdi, da odstopi ruski poslanik v Parizu Izvolski m odpotuje v London, ker želita Francija in Rusija, da se ustanovi diplomatična centrala trojnega sporazuma. Cer jc baje Kokovcevu že zagotovil, da postane naslednik Izvolskega v Parizu.
NEMŠKI CESAR ODPOTUJE NA KRF.
Jahta nemškega cesarja Viljema se odpelje v nedeljo ob pol 7. uri zjutraj iz Kiela v Benetke, kjer se vkrca cesar Viljem, ki se odpelje na otok Krf.
zveza rumunskega z bulgar-skim železniškim omrežjem.
Rumunska vlada je obvestila bul-garsko vlado, da je pripravljena imenovati komisijo, ki bi skupno z bulgar-sko komisijo proučila vprašanje o
zgradbi mostu čez Donavo in o zvezi bulgarskega z rumunskim železniškim omrežjem.
grki razpuste svete bataljone.
Grška vlada je naročila guvernerju v Iiorici, da naj razoroži svete bataljone. Baje pa namerava grško prebivalstvo na lastno pest voditi vojsko z Albanci. — Na otokih Kij, Mitilene, Sam in Lemnos so pri prvem novačenju za grško armado potrdili do 10.000 mladeničev.
RUSIJA IN JAPONSKA.
Japonski poslanik v Peterburgu baron Motono, ki je bival v Tokiju, se je vrnil z natančnimi predlogi glede vzhodne Azije. Japonska priznava Mongolijo Rusiji, Mandžurijo pa zahteva deloma zase. Ruska javnost je zelo za sporazum z Japonsko.
ZA ZEDINJENJE SRBIJE IN ČRNE-GORE.
Črnogorski radikalno-demokratični dijaki, ki študirajo v Belgradu in stremijo za zedinjenjem Srbije in Črnegore, so si v Belgradu osnovali svoj lasten klub »Jedin-stvo«.
pred TRETJO REVOLUCIJO V MANDŽURIJI.
V Mukdenu so odkrili podružnico organizacije, ki pripravlja tretjo revolucijo v Mandžuriji. Policija, ki so jo zdatno pomnožili, vodi z največjo energijo preiskavo.
novice.
-j- Učiteljske plače na Kranjskem. V
včerajšnji seji kranjskega deželnega zbora je izjavi! deželni glavar v odgovoru na tozadevno interpelacijo, da bo o predlogi se v ponedeljek posvetoval dež. odbor, nakar bo predloga prihodnji teden predložena deželnemu zboru.
-j- Poraz liberalcev na Spod. Štajerskem. Trg Št. Peter pod Sv. Gorami, okraj Kozje je padel dne 19. februarja pri občinskih volitvah v roke Slovenske Kmečke Zveze, ki si je priborila pri prvem naskoku od 18 občinskih odbornikov 15: liberalna večine se je skrčila na 3 odborn. Boj je bil zelo vroč, zato je pa zmaga še bolj vesela. Slovenska ljudska misel zmaguje tudi v štajerskih trgih. Nedavno je padel Rajhen-burg, sedaj Št. Peter. Slovenska Kmečka Zveza naprej za slovensko ljudsko pravdo!
-f- Vsi, ki hočejo dobivati »Korespondenco krščanskosocialne zveze« naj takoj, vsaj do ponedeljka zjutraj javijo svoje naslove na dopisnici »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Ljubljani. Vsak slovenski duhovnik, vsak učitelj, vsak organizator in društveni funkcionar bi moral imeti »Korespondenco Slovenske krščansko-socialne zveze«!
+ Brezmejna usiljivost liberalnih poslancev. Že večkrat smo poudarjali, kako radi liberalni poslanci skozi okno govore. Celo, kadar so v odsekih, nc morejo tega opustiti, čeravno občinstvo nima pristopa k odsekovim sejam. Pa, ker ni poslušalcev, si dajo dr. Ravni-har in Ribnikar tiskati izpričevala od »očividcev«, ki v »Narodu« pripovedujejo vsemu svetu, kako silno imponira-la sta ta dva gospoda s svojim nastopom. To je ena. V svoji demagogiji pa ne morejo pustiti pri miru okrajev tujih poslancev, ki jih nič ne brigajo. Tako je n. pr. v včerajnji plenarni seji deželnega zbora dr. Novak začel drezati v idrijski kmečki okraj in pripovedoval, da deželni odbor nima srca za nujno potrebno cesto Spodnja Idrija —Kanomlja čez kranjsko-goriško mejo do Sv. Lucije. Najprej je moral temu človeku dr. Lampe povedati, da je deželni odbor izdelal vse načrte in proračune in da čaka še izjave goriškega deželnega odbora, če bo ta gradil cesto naprej od meje do Sv. Lucije. Za dr. Lampetom jc g. Perhavc kot poslanec okraja okrcal dr. Novaka, naj se nikar ne vtiče v stvari tujih okrajev, obenem mu pa dal dober svet, če že hoče koristiti zgradbi navedene ceste- naj se obrne na liberalne deželne odbornike v Gorici, kar bo gotovo več koristilo, kot če. o izdelanih stvareh govori v kranjskem deželnem zboru. — Enak dr. Novaku jc postojnski Lavrenčič, ki se vtiče vstvari kmečkega okraja postojnskega. Tako je n. pr. stavil v včerajnji seji na deželnega glavarja interpelacijo v kateri poživijo, naj se že preloži okrajna cesta Št. Peter—Ilir. Bistrica, češ, da se ta preložitev samo zaradi volitev trasira, naprej pa delo ne gre. Njemu bi prav lahko njegov tovariš dr. Tril-ler, ki jo interpelacijo sopodpisal, povedal, da preložitev te ceste ni samo trasi rana, ampak da so že izdelani načrti in proračuni, in da je deželni odbor že obljubil prispevati 33% k proračun-jeni potrebščini, in konečno, da je cela zadeva odposlana okrajnemu cestnemu odboru v Ilirski Bistrici v izjavo. Ker je ta cestni okrajni odbor v naših rokah, se bo seveda začela ta cesta na progah ZatroriG—Parje—Knežak kmalu graditi
in bi postojnski Lavrenčič rad za volitve si prisvajal zaslugo, češ, to sem naredil jaz. Pa ne bo šlo, ker skrbeli bomo, da se vsaka taka stvar pravočasno v naših listih pojasni. Za preložitev te ceste so se trudili ne Josip Lavrenčič, nego v prvi vrsti pokojni dr. Žitnik, dr. Peg an in poslanec Drobnič. Kar se bo gradilo, se bo torej gradilo po zaslugah teh.
+ O izidu tiskarskega gibanja se
s soe. demokraško »Zarjo« ne bomo prav nič prerekali. O tem, kako celo soc. demokraški slavci sedaj mislijo o svojih voditeljih, so dovolj glasno govorili pred dnevi shodi dunajskih stavcev. Socialno demokraški voditelji se imajo zahvaliti le vladnemu zastopniku, da jih »zadovoljni« in »hvaležni« stavci niso pretepli. Tiskarskemu osob-ju gre namreč v glavo, da bi brez socialno demokraškega hujskanja dobilo zboljšanje plač, tako pa so uslužbenci, ki so sicer zaslužili dvojno ali še večjo plačo, se morali zadovoljiti s stavkar- j skirni podporami, ki minimalnih plač j niso presegale, poleg tega so pa morati I rabiti tudi še lastne prihranke. »Reichs- j post« pravi, da, če upošteva, koliko je j dala stavkarska blagajna slavcev za 1 štrajk in se k temu računa še vsota, ki so jo stavci izgubili na plačah in kar so porabili lastnih prihrankov, je stavka veljala uslužbence v 8 do 10 tednih več kot 10 milijonov kron. Ni čuda, da se z ozirom na to noben tiskarski uslužbenec ne strinja s socialno demokra-škimi listi,ki pravijo, da v tem boju ni zmagalca in ne premaganca. Socialna demokracija je brezvestno nalivi jskala uslužbence v hoj, brez katerega hi uslužbenci bili bolj zadovoljni. Kakor se nam poroča z Dunaja, ogorčen je proti socialno demokraškemu vodstvu tiskarjev silno narašča in posamezniki že javljajo, da bodo izstopili iz te zavržene internacionalne organizacije.
Izseljeniški škandal na Hrvaškem. V kuloarih hrvatskega sabora se govori, da hoče vsled odkritij poslanca Zagorca o izseljeniškem škandalu na Hrvatskem šef za notranje stvari pl. Fodroczy odstopiti in da jo bil šef izseljeniškega oddelka v tem odseku dr. Gustav Frank suspendiran. Kaj je na stvari, se ne ve, pravijo pa, da hoče. ban odločno razjasniti. V izpopolnitev te afere .je še pripomniti, da je dobro informirani Zagorac povedal, da je Canadian Paciiic za podkupovanje uradnikov v monarhiji izdal v treh letih 14 milijonov kron. To je grd madež, ki leži zdaj na izvestnem uredništvu v naši državi. Za Hrvatsko je Canadian določil 50.000 K, katere je ponujal dr. Gustavu Franku, o katerem je zdaj treba izvedeti, ali jih je vzel ali ne, kajti družba je koncesijo dobila, čeprav šele pod Skerleczom.' Zagorac pa je odkril še, da so pustili v Ameriko samo one, ki so plačali po 5 K dr. Edo Franku, kateri je potem zanje interveniral.
! Cerkvene vesti s Koroškega. V
začasni pokoj je stopil g. Josip Gross, župnik v Obermuhllocliu. Podeljena je župnija Šmihel pri VVolfsbergu g. Ro-manuEibecku, župniku v Svincu; župnija Kirchbach g. Leopoldu Hanck, provizorju istotam. — Razpisane so župnije: Ruberca, Obermuhlbach, Gra-des m Treffling. — Prestavljeni so gg. kaplan VVegman iz Šmartna pri Beljaku v št. Rupert pri Celovcu. Franc Posavc iz Št. Ruperta pri Celovcu v Šmartno pri Beljaku, g. Jan. Kotnik, provizor v Lipaljivasi za provizorja v Kotijo. Župnijo Lipaljovas bo oskrboval g. Jožef Eichholzer, župnik v Pon-tablu. Dopust radi bolezni ima g. Tomaž Ulliny, župnik v Kazazali.
-¡-Desetletnica »Straže« na Dunaju. Slov.kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju je v nedeljo dne 15. svečana praznovalo svojo desetletnico. Po cerkvenem govoru gosp. prof. Fr. Re-hola, ustanovitelja »Straže«, ki je nalašč zato ta dan priliitel med nas, smo prisostvovali sv. maši, pri kateri sta pola moški in mešani zbor »Straže« in //Danice«. Večerna slavnost, ki. smo jo praznovali v V. okraju, Schlohgasse 5, je otv oril ob nabito poln i dvorani prelep Aljažev moški zbor: Slovan. Da, pokazalo se je ob desetletnici «Straže«, kako velikanskega pomena je za nas katoliške dunajske Slovence in kako gorkih simpatij si je društvo pridobilo tudi pri nečlanih, ker so v Lako obilnem številu prihiteli k slavnostni a k i demiji. Več se jih je moralo vrniti z žalostnim srcem domov, ker niso dobili več prostora v veliki, a vendar premajhni slavnostni dvorani. V lepem govoru je nato g. profesor Rebol pojasnil pomen »Straže« za dunajske Slovence in začrtal pot, po kateri naj hodi. Za njim je podal g. med. vet. Ivan Žgur kratko zgodovino društva. Nato je sledil koncert pod vodstvom g. dr. Fr. Ki-movca. G.vodja je pokazal, da zna delati iz mladih začetnikov skoraj čudeže, tako spretno so proizvajali pevske
točke. Zaključila je slavnostno akademijo za nas nekako simbolična Fr. Ks. Meškova drama »Mati«. Pod spretno režijo g. pilil. Ks. Koblarja je igra izvrstno uspela. — Po oficijelnem delu se je razvila neprisiljena in prisrčna zabava. Pozabili smo skoraj, da živimo v tujini, čutili smo se kakor doma. — Prejeli smo tudi več pozdravnih pisem in brzojavk, med katerimi nas je gotovo najbolj razveselila brzojavka presv. g. knezoškola ljubljanskega dr. A. Bo« navenluie Jegliča.
Smrtna kosa. Dne 17. t. m. je V Mariboru umrla iOletna gospa Frančiška Sernec, nadučiteljeva vdova. — isti dan je v Mariboru umrl kavarnar in posestnik Kniest Grund, star 60 let.
—	Gospa Zofka Kveder se je 18. t. ni. v Karlovcu množila z urednikom »Slobodne Riječi«, Jurjeni Demetrovi-čem, znanim voditeljem hrvatske socialne demokracije.
—	Ustrelil se je v sredo popoldne komaj 24 let stari g. dr. Egidij Folie, c. kr. namestniški konceptni praklikant v Trstu. Bil je takoj mrtev. Pokojni je sin znanega milionarja in računskega ravnatelja pri na-mestništvu. Vzrok samoumora ¡e nesrečna ljubezen.
Gospodarske vesti. Na sejni v Št. Peter na Krasu dne 16. februarja 191-i so pripeljali 81 i glav živine. \ prvi vr-sii so prignali največ vprežnih volov. Vkljubteinu je nila kupčija slaba, ker je manjkalo kupcev. Dozdaj so namreč tukajšnji živinorejci gonili svojo živino na primorske sejme. N' zadnjem času smo pa rekli, kdor hoče našo živino kupiti, mora priti tudi v naš kraj. To je popolnoma pravilno stališče tudi iz občnega ovira.
Izobraževalno društvo na Viču priredi v soboto t. j. 21. februarja ob pol osmi uri zvečer v Društvenem domu običajni predpustni zabavni večer z bogatini sporedom.
—	Osebne vesti iz Idrije. Katehetu na c. kr. rudniški šoli g. F. Oswaldu, ki je pravkar prestal hudo bolezen, je dovoljen daljši dopust, ki ga bo preživel v Egiptu. —
V	rudniško službo sta dodeljena rudniška eieva dr. Blach in dr. Graß. — Za pravnega praktikanta na okrajnem sodišču je imenovan absolvirani jurist Mirko Dežela.
—	P. Elpidij, abstinenčni apostol, bo govoril danes v Celovcu.
—	Peš okoli sveta. Neki španski časnikar Ivan Anton Giullien iz Granate hoče prepotovati 70.000 km dolgo pot okolu sveta. Pot je nastopil dne 1. oktobra 1908 v Petrogradu, in je sedaj, ko se nahaja v Kor-minu, že prehodil 52.000 km preko Azije, Oceana, Amerike, Portugalske, Španske, Francoske in Italije. Preostane mu samo še 18.000 km dolga pot. Če prehodi pot v desetih letih in brez denarja, dobi od neke družbe pešcev 300.000 lir. Te dni pride v Trst.
Tatov« •ukradli 9700 kron. Tržaški svedrovci so bili v noči od lorka na sredo zopet na delu. Ko so ob 10. uri zvečer vsi uslužbenci veletrgovine Oehler & Comp, zapustili lokal, so za-čelivrtati zid iz prostorov Riunione Adriatica, ki imajo svoje urade v isti hiši, katere stran še ni popolnoma urejena. Napravili so v zidu veliko luknjo, skozi katero so všli v Oehlerjeve prostore, kjer so poiskali glavno blagajno, katero so šiloma odprli in odnesli 9600 K. Zraven tega, so dobili v drugi manjši blagajni 100 K. Policija tatove zašle* duje.
— Koün od Rhenu. Proš'i četrtek je diplomiral z dobrim uspehom na tukajšnji trg. visoki šoli Slovenec Matija Demšar.
—	Zopet dva dobra prodajalca konj.
V	Brežicah so zaprli Jurkasa mlajšega in starejšega, češ, da sta Jožefu Brežiču iz Brešta na Hrvaškem ukradla par konj, Brežic je konje spoznal kot svoje. Kupec pa mu jih ni hotel oddati, češ, jaz sem jih pošteno kupil. Vse te v raznih okrajnih sodiščih internirane konjske tatove pritirajo v novomeške zaoore okrožnega sodišča, kjer bodo čakali II. zasedanja porote, katero bode zelo interesant.no.
—	Dunajsko Podružnica slov. planinskega društva na Dunaju priredi celodnevni izlet na »Hohe Wand« v nedeljo, dne 22. februarja 1914. Odhod: Aspangbahnhof z vlakom ob 7. uri zjutrai v Unter Höflein.
Springlessteig—Leiterl—Winzendorf-kolo-
dvor. 5 ur hoda. Vodi g. dr. Ljud. Valjavec, Nekaj provijanta potrebno! Zadnje zbirališče pred kolodvorom Unter Höflein.
Kolego konjskih tatov Figra in Molana so 18. t. m. prijeli v osebi Jožefa Štela niča iz Mrtvic. Ta je ukradel Andro Usbašiču iz Brkiševine, občina Pokupsko. 660 K vredna črna konja. Jožetu Brežicu iz Brešta. pa tudi par koniieev, krog 800 K vrednih. Prve je proda! v družbi z Molanom Jožetu Ir-lahu, vulgo Hladetu iz Pristavce pri Zatičini, druge pa v Brežicah. Ukradena posestnika sta konje spoznala kot svojo last. Pripovedovala sta, da so bili na Hrvaškem še mnogim posestnikom pokradeni konji. Usbašič jc zaradi konj prehodil tudi nekatere kraje v Bosni,
—	Vojna eskadra v Trstu. Dne 19. t. m.
ob 3. uri popoldne se je pripeljala v Trst c. in kr. vojna eskadra, ki je sestavljena iz vojnih ladij »Tegetthoff« in »Zriny«, rapid-na križarica »Admiral Spaun« in 6 velikih torpedovk. Dne 20. t. m. se pripelje še več torpedovk. Eskadra ostane v Trstu tri do štiri dni.
—	Roda-Roda, rojen na Hrvatskem, s svojimi gnjilimi viei krošnjari po vsej Evropi in je hotel zadnjič tudi na nekem praškem kabaretu nastopiti. Ker mož najbolj sramoti Slovane, pa so Čehi tako nastopili, da je moral 'Roda-Roda iz Prage izginiti, preden se je mogel producirati s svojo dvomljivo duhovitostjo. Kakor znano, je moral svojčas tucli iz Zagreba bežati, kjer so ga z gnjilimi jajci napodili. Z vici teh ljudi pa se krmi nemška civilna in vojaška inteligenca.
—	Tatovi v žirovski dolini. V noči od 18. na 19. t. m. so dosedaj še neznani tatovi vlomili v prodajalno Marije Novak na Do-bračevi (pri »dekli«), odtrgali močno železno mrežo v oknu ter odnesli znatno vsoto denarja. Zadnji čas se po poljanski in žirovski dolini pogosto sliši o podobnih zločinih — tudi o ubojih, ki jih zakrivljajo tuje, brezposelne osebe. Vedno več je tod videti beračev dvomljfve vrednosti in dvomljivih potreb.
—	Pet otrok se zadušilo v dimu. Dne 17. t. m. sta kočarja Belšak pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah šla po opravkih in pustila doma petero svojih otrok brez nadzorstva. Otroci so se igrali z žveplenkami, o čemer se je užgal otroški voziček. Dim je vseh pet otrok zadušil.
—	Umorila moža. Jovanka Božovič, žena posestnika Mitarja v Rogatici v Bosni je svojemu možu, ko je spal, prereza'a grlo, ker jo je mož mučil z ljubosumnostjo, ki je bila, kakor se govori, upravičena.
—	Goljuf. Neki približno 45letni Maks Meixner iz Žižkova se bavi s tem, da ljudem pod obljubo posojila izvablja denar. Tako je tudi dvema novomeškima obrtnikoma poslal ponudbo, da jima preskrbi posojilo. Obrtnika sta sedla na lim in si začela z njim dopisovati. Končno sta dobila veliki pismi po poštnem povzetju, o katerih sta bila prepričana, da se v njih nahaja obljubljeno posojilo. Ko sta pa pismi odprla, sta našla v njih ničvredne tiskovine. Na pošti sta morala položiti precejšnje zneske. O Meixnerju ni sledu. Pozor pred njim. In ako kdo kaj ve o njem, naj naznani sodišču.
—	Detomor na Reki. Dekla Ana Jan-kovič, Slovenka, službujoča pri rodbini Sepich, je te dni povila v kuhinji dete, je zaprla v zaboj za smeti in potem čez en dan vrgla na smetarjev voz, da se ni zapazilo. Zdaj so prišli stvari seveda na sled in je dekla zločin priznala. Razmerje je imela z Antonom Gernauer iz Kranjske ali Koroške.
—	Smrt v tujini. V Burdine Pa. je v premogokopu usmrtilo Alojziia Košir iz Podkorena na Gorenjskem. — Stavkujoči v Ameriki so ustrelili Janeza Jermenca iz Zagorja ob Savi kot stavkokaza.
IZPRED NOVOMEŠKE POROTE.
Dne 16. t. m. je bil radi posilstva, izvršenega na 67letni ženski, obsojen Janez Dobrave, rojen leta 1882. v Zagorju, zadnji čas kovač v Retnjah, na 5 let težke ječe, Dobrave je bil radi enakega zločina že dvakrat predkaznovan.
Dne 18. t. m. je stala pred porotniki 43letna Ana Vranešič iz Zorenic, obtožena radi požiga. Dne 29. novembra lani so jo orožniki zasačili pri vtihotapljanju prašičev, katere so zaplenili in da'i v oskrbo županu Cvitkoviču. Naslednji dan zvečer je Vranešič iz maščevanja zažgala županu šupo, o čemer se je ogenj razširil tudi na županovo hišo ter na gospodarska poslopja soseda Jakšeta. Vse je pogorelo do tal in tudi 125 K gotovega denarja. Vranešič pred porotniki dejnnie taji, a priče dokažejo nieno krivdo. Obsojena je bila na 10 let težke, poostrene ječe.
UoMiaosKe novice.
lj Zadnja deželnozborska volitev v Ljubljani. — Iz deželnozborskega imunitetnega odseka. V včerajšnji seji imunitetnega odseka se je razpravljalo o izročitvi poslanca Turka sodišču. C. kr. dež. sodišče v Ljubljani namreč zahteva po svojem preiskovalnem sodniku izročitev poslanca Turka za kazensko zasledovanje zaradi pretfreška zoper volilno Dostavo. Baje je g. Turk imel preveč »hlapcev volilcev«. Odsek je sklenil, da se zahtevi sodišča ustreže.
lj Soc. dem. dnevnika »Zarje« ni več. Jutri izide soc. dem. »Zarja« zadnjič kot dnevnik. Od prihodnjega ledna bo izhajala po dvakrat na teden.
lj Koncert Swardstromove. Včerajšnji koncert švedske pevke Valborge Sward-stromove je bil naravnost sijajen. Umetnica, ki si je simpatije ljubljanskega občinstva zasigurala že pri svoem prvem koncertu koncem lanskega leta, je imela tudi sinoči koncert bogato obiskan. Izvedla je
velik, v resnici silno poetičen spored: De-libesovo arijo iz opere »Lakmč«, enajst Skandinavskih pesmi in štiri nemške. S svojim eksaktnim pevanjem in čudovito živahnim predavanjem je žela izredne aplavze in morala nekaj pesmi ponoviti: Jaernefel-tovo bajnosrčkano »Titania«, Griegov vražjesmeh »Kollingdans« (Ples kozličkov) in R. Straussovo »Podoknico«. Njen spremljevalec na klavirju prof. Tarnay je izvršil svojo nalogo istotako idealno dovršeno. Za nenavadno krasen užitek bodi izrečena obema umetnikoma odkritosrčna hvala, pa tudi Glasbeni Matici« vsa čast in priznanje, ki se trudi za tako odlične prireditve.
lj. Zaroka. G. Eduard Grom, član deželnega gledališča, se je zaročil z gdč». Ilermo Iiardt, čly*ico nemškega jubilejnega gledališča v Ljubljani.
lj Novi progi ljubljanske električne železnice. Železniško ministrstvo je podelilo splošni avstrijski družbi malih železnic na Dunaju dovoljenje za tehnična preddela za dve ozkotirni mali železniški črti v Ljubljani in v okolici, in sicer: 1. za progo, ki se na primerni točki odcepi od ljubljanskih cestnih železnic in ki vodi skozi kolodvorski okraj v Spodnjo Šiško in 2. za progo, ki se na primerni točki odcepi od ljubljanskih cestnih železnic in ki vodi skozi dvorski okraj na G;ince. Dovoljenje se je izdalo za dobo enega leta.
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Pekovec, kuharica, 76 let. — Jernej šušteršič, občinski ubožec, 74 let. — Roza Fležar, hči tovarniškega delavca, pol leta.
Zadaje vesli.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZEGR.
Gradec. V današnji seji deželnega zbora so je k predlogu Piška in Ben-koviča glede olajšave za pridobitev koncesije za zidarsko, tesarsko in vocl-njaško obrt na kmetih oglasil dr. Ku-kovec, ki jc izvajal, da vidi v tem predlogu težko oškodovanje tako obrtnikov kakor kmetov (Ugovori: Neverjetno-) in da zatoproti njemu protestira. Ta predlog kakor tudi predlog Krenna (krščanski socialec) se je odkazal obrtnemu odseku. Predlog clr. Korošča glede izpremembe 8 8. štajerskega gasilskega reda se istotako odkaže temu odseku. Nato se je vršila volitev 14 članov in 14 namestnikov v vzklicno komisijo za odmero dohodninskega davka.
VRHUNEC NACIONALNE SMEŠNO-STI.
Gradec, Tukajšnje nemško visokošolsko dijaštvo je izročilo rektorju peticijo, da se naj doktorske diplome mesto v latinščini odslej izdajajo v nemščini.
ČEŠKONEMŠKA POGAJANJA SE RAZ-BIJEJO.
Praga. Vsi listi so mnenja, da se češko-nemška spravna pogajanja razbijejo.
KAKO SE OGRI BRIJEJO Z RUMUNOV NORCE.
TAKO SE USTVARJA IREDENTA V AVSTRO-OGRSKI DRŽAVI.
Budimpešta. Grof Tisza je v današnji seji zbornice odgovarjal na interpelacije glede njegovih potjajanj z Rumuni.
On stoji na stališču, da morajo drugojezični narodi na Ogrskem svoje upravičene težnje spraviti v sklad z eksistenco madjarske države. Rumuni so od Tisze zahtevali v samorumun-skih krajih rumunske uradnike. To sem a Imune odklonil. Nazadnje hočejo, da se volilni okraji, kjer prebivajo samo Rumuni ali velika večina njih, zagotove Runnmom. Tucli tega nisem sprejel, ker o tem imajo odločiti volilci. Rumuni so zahtevali tudi uvedbo ru-munskega jezika pri sodiščih in upravnih oblasteh. Dejal sem, da bi se kaj takega moralo potem koncedirati vsem drugim narodnostim na Ogrskem. Odredil pa sem, da se po rumunskih krajih obešajo rumunski plakati glede naredb oblasti. V upravnih učnih kur-zih se poučuje tudi rumunščina. Vloge pri sodiščih se morajo principielno v madjarskem jeziku vlagati, le razprava se vrši rumunsko z onimi, ki samo rumunsko razumejo.
Največ pa se je razpravljalo o stvareh šolstva in bogočastja. Jaz stojim na stališču, da je naredba, da se morajo Rumuni tudi učiti veronauka madjarsko, pogreše-na. Ta se da odpraviti, Apponyjev šolski zakon pa se ne more odpraviti, ker mora ostati vrhovno nadzorstvo madiarske države.
Tisza govori dalje. Madjari so seveda davno aklamilirali. Ni čuda, da Rumuni o taki spravi nočejo nič vedeti.	¡.-j
RUMUNIJA RES POSREDUJE.
Carigrad. Porta jc ponudbo Rumunije,' da v vprašanju otokov med Turčijo in Grčijo posreduje, sprejela.
IZPREMEMBE V RUSIJI.
Peterburg. Tudi mornarični minister Gregorovič odstopi.
PROCES ZOPER GROFA MIEL,CZYN-SKEGA.
Poznanj. Danes se je v Mezeriču začel proces proti grofu Mielczynskemu, ki je iz ljubosumnosti ustrelil svojo ženo in nečaka.
ZOPER REVMATIZEM.
Bruselj. Zdravnik v Lutiliu, dr. lici ■ry je trdil, da je iznašel serum zoper revmatično bolezni. Belgijska akademija znanosti je zahtevala poročilo, preiskala zdravilo in spoznala, cla olajša bolezen.
Po sveiü.
Mlado turki in njihovi nasprotniki. V
Parizu živi sedaj pet odličnih turških mož, voditeljev opozicije, ki so se zatekli tjekaj pred maščevanjem mladoturkov. Toda kakor kaže nedavni napad na prvega izmed njih, t. j. na Serif pašo, tudi v Parizu niso varni pred mladoturškimi zarotniki in zato nimajo niti ene mirne minute ne po dnevi ne ponoči. Te može, ki so: general Šerif paša, knez Sabah Eddin, polkovnik Sadih beg, Muktar beg, nečak sedanjega sultana, in pa tajnik Šerif paše, — je mladoturški eksekutivni komite obsodil na smrt. Ube-žali so v Pariz, kjer pa niso mirovali. Njihov vodite: j Šerif paša je začel izdajati list >Mecheroutiette«, v katerem je začel uprav sijajen boj proti mladoturkom. Vsaka številka. tega lista je bila pekoč udarec za mladoturke. Pred par meseci je list prinesel poražujočo obtožbo proti Enver begu kot vodji morilcev bivšega vojnega ministra Nazim paše. Napadi v mesečniku so bili vedno hujši in v letošnji januarski številki je izšel članek z naslovom »Oporoka komiteja« kot generalni napad na celokupno mladoturštvo, zlasti pa na sedanjo vlado. Članek je podpisal general Sadih paša. Tedaj so se pa na pozorišču že tudi pokazali mladoturški zarotniki in Šerif paša ima prav, če pravi, da niti za hip ni varen svojega življenja. M'adoturki imajo posebno organizacijo najetih morilcev z naslovom Fidai«; ti ljudje imajo mastne mesečne plače in so pripravljeni za vsak z'o-čin. Vsa ta razkritja Šerif paše vzbujajo v Parizu silno pozornost.
Novo ekspedicijo na Južni tečaj pripravlja ang'eški mornarični poročnik Sha-ckleton, ki je že leta 1907.—1909. odkril magnetični južni tečaj in prodrl čez 88" južne širine. Ekspedicija se bo odpeljala na dveh parnikih: en parnik bo z Ang'e-škega odplul proti Novi Zelandiji, drugi pa iz Južne Amerike. Shackleton namerava prepotovati koono na Južnem tečaju od Wedlovega do Rossovega morja. Ekspedicija vzame s sabo tudi dvoje sani, ki ju bosta goni'a aeroplanska propelerja in motorja. Na saneh se bo lahko prevažalo 2000 funtov teže. S sabo vzamejo tudi aeroplan.
Dvorne dame na japonskem dvoru. Na japonskem cesarskem dvoru se še danes natančno drže davnih navad in predpisov. Vsa dela opravljajo edino ženske in če mora radi kakih poprav priti na dvor kak delavec, opravijo za njim obširne »očiščevalne« obrede. Dvornih dam je 300, ki se morajo najstrožje držati vseh predpisov. Celo služkinje dvornih dam, ki jim pomagajo pri oblačenju, se ne smejo dotakniti njih te'esa. Ako se to po neprevidnosti vendarle zgodi, treba zopet velikega »očiščevanja«. Kakor morajo služkinje dvornim damam kleče streči, tako se tudi dvorne dame ne smejo drugače približati cesarju nego kleče. Vse, kar podajo cesarju, mu morajo podati kleče in se ga ne smejo drugače dotakniti — kakor tudi ne ostalih članov cesarske družine — kakor z rokavicami. Pokojni cesar je na smrtni postelji prvikrat dovodi, da sta mu smela zdravnika z golo roko potipati žilo. Dvorne dame so strogo razdeljene po časti v sedem razredov; napreduje se silno počasi in dohodki so majhni. Najvišja plača v najvišjem razredu znaša krog 500 K na mesec. Dvorna dama, ki ima tisti dan službo, vstane zjutraj ob 6. in streže svojim visokim gospodarjem do popoldne, in sicer v evropski obleki. Še-le popoldne ob 3, se sme preobleči v japonsko obleko. Večer preživi v cesarskem družinskem krogu. Vse dame so potomke starih odličnih družin. Z ostalim svetom nimajo skoro nobenega stika, ne obiskujejo ne glediških ne drugih priredb. Zabavajo se v cesarskih vrtovih z jezdenjem, ribarenjem in vrtnarstvom. Dolgo časa je bila predstojnica cesarske garderobe baronica Sanomiza, soproga ceremonijerja, po rodu Angležinja.
Proti dvoboju. Avstrijska antidu-elna liga na Dunaju je razposlala daljši dopis, v katerem iznova opozarja na potrebo krepkega antiduelnega gibanja. Že leta 1908. je liga dosegla, da jc vojni minister Schönaich izdal nove določbe k predpisom za vojaška častna razsodišča, ki so tucli res pripomogle, da so so vojaški dvoboji dokaj omejili. Zadnji čas pa se je jejo opažati, da se skuša te določbe obiti s krivo razlago, kakor se jc to jasno pokazalo v častni-
škem duelu Zborowsky-Weiss, ki je tako tragično končal. V tem slučaju je vojaško častno razsodišče podalo svoje mnenje tako, da je izjavilo, da je zasebna čast razžaljenca sicer prizadeta, cla pa v stvari ne najde podlage za sodno ali častnosodno postopanje. S tem se je častnika naravnost prisililo k dvoboju. Gori omenjene določbe pa jasno pravijo, cla mora častnosodni odsek, ako smatra zasebno ali stanovsko čast za prizadeto, — podati svoje mnenje samo v tem zmislu, da ali odredi prijateljsko poravnavo ali pa sodno ali častnosodno postopanje. Z ozirom na ta slučaj je delegat pl. Grabmayer v vojifem odseku delegacij 26. novembra 1. 1. stavil resolucijo, s katero se vojna uprava pozi vije, da porabi vsa možna sredstva, da se dvoboj v armadi čimbolj omeji in končno popolnoma odpravi; skrbi naj za to, da se bodo častnosodni predpisi pravilno izvrševali in če treba izpopolnili. Resolucija je bila soglasno sprejeta in vojni minister vitez pl. K roba tin je 28. novembra še posebej izjavil, da sprejme resolucijo tudi s svoje strani. V plenarni seji delegacije dne 19. decembra je resolucija obveljala kot delegacijski sklep in je upati, da se bodo odslej v armadi častne zadeve zopet reševale v duliu Schön-aichovih določil. Nujno potrebno bi pa tucli bilo, da bi vojno ministrstvo že enkrat poučilo in tudi upoštevalo predloge antiduelne lige, ki se tičejo cestnin zadev med vojaškimi osebami oziroma rezervnimi častniki in civilisti. Dne 7. decembra 1. 1. se je v nekem vojaškem poslopju na Dunaju vršil krvav dvoboj med nekim rezervnim častnikom in civilistom, torej dejanje, ki ga zakon prepoveduje. Skrajni čas jc, cla se tudi za take častno zadeve izda-do primerne orredbe za nekrvavo obravnavo in rešitev. Protiduelno gibanje je v naši državi še jako potrebno in liga vabi k pristopu v njene vrste. (Anti-Duell-Liga, Wien VIII., Florianigasse 5 a).
—	Avstrija in Italija. Naši oficiozni listi z veseljem objavljajo, kako »Popo-lo Romano« toplo komentira sestanek Di San Giulana in Berchtolda v Opatiji aprila meseca. Pri tem pa pozabljajo, da, je »Popolo Romano« oficiozen list, vsi drugi laški listi pa ne črlinejo ne besede komeiitara k tej vesti.
—	Glad v Črni gori. Od 35.000 Črnogorcev je padlo v obeh vojskah 30.000, kakor pravijo. Zalo so celi kraji neob-ljudeni, žene in otroci pa stradajo. Črnogorci so velike zaloge turških paš zažgali, kar ni bilo modro.
Ob Ernst Häcklovi osemdeset« letnici so vojvodi Sachsen Meiningen, Sachsen Koburg Gotha in Sachsen Altenburg podelili Häckelnu skupno veliki križ Ernestinovega hišnega reda, vsled česar je postal Häckel plemič.
Šef berolinske policije bil že 14 za* prt. V pruski poslaniški zbornici je dne 19. t. m. trdil Liebknecht, cla jc bil sedanji berolinski policijski predsednik Jagow 14 dni zaprt, ker je oklofutal nekega sodnika.
Pravila neprisiljene družabnosti, Holandska kraljica Viljemina jako ljubi neprisiljeno družabnost, ki pa mora imeti seveda gotove meje. Ko je kraljica nedavno zvedela, da se neka mlada dvorna dama pritožuje, da ne ve, kako naj se nasproti kraljici vede, ker na liolandskem dvoru ni nobene gotove etikete kakor na drugih dvorih, je kraljica dotični dvornici poslala malo knjižico s tole vsebino: »Etiketna pravila ruske cesarice Katarine. Vsedi se, kjer ti je ljubo, in če ti je ljubo, ne da bi se dal za to stokrat prositi. Odloži pred vratmi klobuk in plašč, obenem pa tudi prevzetnost in ponos. Vsak naj bo vesel, ne da bi postal šutnen, kajti ravno na tem se spozna zares izobražen človek, da se v veseli družbi ne izpo-zabi. Nihče naj ničesar ne ubije ali poškoduje, ker se s tem žali gospodinjski čut. Nihče ne sme preveč ali preglasno govoriti, da ne žali sosedovih ušes, nihče naj pa tudi ne šepeče, da drugim ni treba preveč napenjati sluha. Prepir naj se vodi brez ognja in strasti in če je prepir povzročil majhno jezo, naj se ob slovesu popolnoma pozabi. Gostiteljev dom bodi nevtralno torišče, kjer ne sme biti zvijač in za-hrblnosti in škodoželjnih prizadevanj.« Pod te vrstice se je kraljica podpisala, češ, ta pravila bi lahko veljala na vsakem dvoru, vsekakor pa veljajo na njenem.
Moč uniforme na Nemškem se jo
najlepše pokazala v savernski aferi. Ob t ej priliki so se angleški listi pečali z vprašanjem o avtoriteti uniforme in prišli so do zaključka, da ravno s to strani kaže Anglija, kako močno je v njej ukoreninjeno ustavno življenje, ki terja spoštovanje in nvtoriteto predvsem za državljanske pravice. Tudi Angleži sicer visoko spoštujejo britsko uniformo, toda noben častnik ne sme to uniforme zlorabljati za svojo zaseb*
no moč in ugled. Vojaške afere se na Vngleškem na mnogo pametnejši način poravnavajo, nego na Nemškem. »Uniforma sama na sebi ne nosi nobene predpravice«, tako se je te dni izrazil neki odličen angleški general; »spošto vanje do uniforme je marveč odvisno od onega, ki jo nosi: Kolikor spoštovanja zasluži on sam, toliko ga more zabavati tudi za svojo uniformo.« Kako nametni so Angleži tudi v tem oziru, S pi na bolj jasno dejstvo, da an-Si vojak izven službe sploh ne sme nositi uniforme ter bi občinstvo čudno gledalo^ Častnika, ki bi v uniformi pn-
t, m- v gledišče ali na kako zabavo. To ie v veljavi še izza Karola II. (1160. rio 1685.). Tega stališča pa se ne držo v kolikor se tiče vojaštva, marveč r^ija splošno za vsako uniformo. Tako na Angleškem tudi redarji ne nosijo uniforme izven službe, in celo vratarji ne.
Novo pivovarno v SkopljU zgrade dosedanje tri največje srbske pivovarne: Wei-fertova in Bailonova v Belgradu in jago-dinska praške Kreditne banke. Vzrok je ta, ker so transportni stroški v Skoplje silno visoki, vrhu tega pa mnogokrat primanjkuje tovornih voz na železnicah. Nova pivovarna je projektirana za proizvodnjo 30.000 hI piva na leto, a tako, da se bo proizvodnja v slučaju potrebe lahko primerno zvišala; samo za stroje ]e določenih
1 milijon dinarjev. ., ., .
Najnovejši ženski klobuki. Kar smo v Zadnjih letih doživeli z ženskimi klobuki, bi človek mislil, da je skrajna meja mogočega. Temu pa ni tako; najnovejši pariški in londonski modelni klobuki odpirajo nova, nezaslišana pota, katerih konca ni videti ... V Parizu so sedaj posegli na obširno polje zelenjadarstva, da preskrbe res nekaj novega in originalnega za okrašenje ženskih klobukov. Tako vidimo v izložbah klobuke, ki so obloženi s kumarami, solato, redkvijo, kolerabo, repo, grahom, fižolom. In kakšne možnosti se nam šele obe-čajo! Z vrta na njivo jc pač le en korak in tu ne bo mogoče prezreti krompirja, pese korenja, koruze, zelja. Klasje, trava in različno sadje so si pa že itak davno priborili mesto na ženskih klobukih — da o cvetju in grmovju niti ne govorimo. Ko bi le Bog dal, da bi gori navedene koristne rastline popolnoma izpodrinile ptičje okraske z ženskih klobukov, potem smemo ta najnovejši modni »okus« celo blagoslavljati. Toda gorje! V drugi modni prestolnici, v Londonu se pojavlja moda, radi katere bo kri tekla v potokih. To pot pridejo kot klavni dar na žrtvenik mode čveteronoge živali, predvsem mačke in psi, potem pa tudi podgane in miši in kdo ve, kjer bo ta moda končala?! Mačja ali pasja glava na klobuku — to je najnovejše v Londonu. Ako se Angležinje zavedo, kako dobro bi jim šele pri-stojala kozja ali telečja glava — potem zbogom goveda in drobnica! Res, čudne stvari se nam obečajo.
Prepovedana predstava igre, ki jo je ruski veliki knez spisal. V Peterbur-gu so prepovedali javno predstavljati dramo Judovski kralj, ki jo jc spisal veliki knez Konstantin.
Nemčija in slovanski delavci. Kako se v Nemcih sistematično izpodrivajo slovanski delavci, da bi bili torej v Nemčiji zaposleni le čistokrvni nemški delavci, je pokazal nemški poljedelski svet v svoji plenarni seji, ki se je vršila 10. t. m. v Beroli-nu. Pri prvi točki dnevnega programa se je razpravljalo o sistematičnem odstavljanju tujega delavstva (zlasti češkega in splošno slovanskega) iz nemških podjetij in tvor-nic. Tuji delavci se imajo nadomestiti z domačimi močmi, a če teh ni, pa s stroji. Vlada ¡e bila naprošena, da bi podpirala poljedelski svet pri tem »čistilnem« delu, češ slovanski delavci so nevarni materi Ger-maniii v gospodarskem in v narodnem ozi-ru. Seje se je udeležil tudi nemški cesar-jevič.
Gospodarski napredek v Rusiji.
Državna poljedelska banka v Rusiji dela v velikem obsegu v prospeli poljedelstva. L. 1912. je razprodala 363.000 desetin sveta, od katerih je 341.000 desetin darovala v svrho ruskih posestev. Ostalo je prodala družbam in bankam. S pomočjo državne banke se je osnovalo zadnja leta 220.000 zasebnih samostojnih gospodarstev. Zemljo kupujejo zlasti od veleposestnikov in Baškirov, katerim je malo do poljedelstva. Rečena banka je imela i. 1912. osem milijonov rubljev čistega dobička, ki se je pridel k rezervnemu fondu.
Blagovni promet na srbskih državnih železnicah, ki je bil radi prepočasnega carinskega postopanja na belgraj-skem kolodvoru popolnoma ustavljen, so je te dni zopet začel in so v veliki bolgrajski klavnici zopet začeli klati živino za izvoz v Avstro - Ogrsko.
Največji predor na svetu so te dni
prebili v Ameriki. Predor vodi skozi Catskillsko gorovje in bo služil za do-| vod vode mestu Newyork. Predor je' dolg 150 km. Za razstrelitev zadnje skale so porabili 100 funtov dinamita. Skupni stroki za predor bodo znašali 200 milijonov dolarjev. Za izvršitev predora je bilo treba razrušiti 7 vasi in kupiti 3000 posestev.
Razkošje v newyoršklh restavracijah. V Newyorku se vedno bolj širi običaj, da bogatini jedo v restavracijah in ondi tudi prirejajo pojedine za svojo goste. Zato sc tudi razkošje v restavracijah komaj šc da prekositi. Posamezne restavracije imajo po 200 do 300 natakarjev nastavljenih. Okraske za jedilne liste rišejo sloviti umetniki. Spretni dekoraterji dobivajo sijajne plače za vedno nove iznajdbe na polju namiznega okrasja. Prvi kuharji imajo ministrske plače; tako dobiva n. pr. kuhinjski načelnik pri Schcrryju po 40.000 mark na leto. Glavna skrb kuharja mora biti, da kuha čim najdražje jedi, kajti ameriškim bogatašem tekne le primerno draga jed. Restavracijske kuhinje so sijajno opremljene in stane, njihova oprema in oprava do 500.000 mark in še več. Kjer vlada tako razkošje, seveda tudi napitnina bogato teče; pet dolarjev napitnine ni nič posebnega. Pravijo, da dajo bogataši v Newyorku na leto do 100 milijonov dolarjev napitnine. Najemnik v garderobi pri Delmoniku plača na leto 5000 mark najemnine, pa je njegov zaslužek odvisen zgolj od napitnin. V velikih restavracijah imajo velike prostore za pojedine posameznih družin ali društev; tako je pri New Astorju poseben salon za veslaške špornike; salon ima natančne tako obliko in opremo kakor krov športne jadrnico. Da newyorški bogataši ne napredujejo v abstinenci, priča okolnost, da se je lani v Newyorku iztočilo za 40 milijonov več alkoholnih pijač nego predlanskim.
Katoliško vseučilišče v Loewenu se od strani svobodomiselcev, predvsem socialnih demokratov, jako rado omalovažuje in prezira. Da stoji to vseučilišče na višku znanosti, kažejo naslednje številke: Pri javnem tekmovanju med slušatelji belgijskih vseučilišč so dobili slušatelji katol. vseučilišča v letih 1882.—1889. od 54 25 nagrad, dasi je bilo slušateljev v Loewenu 1400 proti 3000 onih na državnih vseučiliščih. V dobi ocl 1890. do 1908. se jc razdelilo skupno 354 nagrad, od teh so dobili slušatelji Loewenskc univerze, ki jih jo bilo približno 2000, 131 nagrad, slušatelji na državnih vseučiliščih, ki jih je bilo nad 4000, pa 223 nagrad. Če bi se razdelilo število odlik sorazmerno po številu slušateljev, tedaj bi pripadlo slušateljem Loewenskega katoliškega vseučilišča 118 odlik, dobili so jih pa 131, torej 13 več. Razvidno jc iz tega, da katoliško vseučilišče glede znanosti ne zaostaja za svobodomiselnimi državnimi, ampak jih celo prekaša
Ta pa zna. Raznašalec socialnode-mokratične »Arbeitenville« v Knittel-feldu se bo 22. t. m. poročil ; razdelil pa je na vso. strani takale vabila: »Po poroki so vrši v dvorani Ljudskega doma« domača večerna zabava, h kateri Vas in Vašo domače najuljudnejo vabiva. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za. osebo 60 vinarjev. Zaročenca.« Taka ženitnina se pa že izplača.
DAROVI.
Darovi za dr. Žitnikov spomenik.
V, izkaz (zaključen 14. febr. 1914.)
Katoliško tiskovno društvo, Ljubljana 200 K. Ravnateljstvo kranjske deželne banke, Ljubljana 50 K. Fr, Drobnič, župan na Blokah, zbirka v občini 44 K. Andrej Stenovec, kaplan, Staritrg pri Rakeku 5 K, Fran Ccšarek, župnik, Brezovica pri Ljubljani 5 K. Fran Tome, zlatar, Ljubljana 2 K. Ivan Šašelj, župnik, Adlešiči 10 K. Dr. J, Brejc, odvetnik, Celovec 20 K. Jernej An-drejka pl. Livrogradski, c. kr. gardepolkov-nik v p., Dunaj, »svojemu odličnemu nekdanjemu podčastniku« 10 K. Fran Košak, deželni poslanec, Grosuplje 10 K. Slov, kat. akad. društvo »Danica«, Dunaj 20 K. Poslano po upravi »Slov, Naroda« 20 K. Mihael Saje, duhovni svetnik, Skaručina 5 K. Ravnatelj Ciril Dolenc, Ljubljana 2 K. Alojzij Črnigoj, oficial, Vipava 2 K. Franc Oblak, Sv. Gregor—Ortnek 4 K. M. Erzar, dekan, Postojna, zbirko duhovščine postojnske dekanijc 36 kron 60 vin,_Vsota
445 K 60 vin., k temu izkazu I.—IV 932 K 81 vin,; skupaj 1378 K 41 vin.
Pozneje blagajniku došli darovi se priobčijo v VI. izkazu.
KNJIŽEVNOST.
Dohodnina. Rok za vlaganje napovedi dohodnine je letos, ko stopi v veljavo osebnodavčna novela, odgoden. Meseca marca izide v našem založništvu knjiga: Dohodnina. Pouk, kako se odmerja dohodninski davek na podlagi zakona o osebnih davkih in osebno-davčne novele. Knjigo je spisal fin. tajnik (v c. kr, ministrstvu na Dunaju) Valentin Žun, ki je izdal svoječas-no tudi brošuro »Osebna dohodnina«, katera je prešla v našo last. Knjiga bo kolikor možno tesno sc naslanjaje na zakonsko besedilo, toda v poljudnejši obliki, obsegala vse določbe zakona o osebnih davkih iz leta 1896., ki so se ponekodi bistveno izpremenile po pravkar izdani osebno-dav-čni noveli. Obširno stvarno kazalo bo olajševalo pregled v sistematičnem redu opisanih določb. Pri vsaki bolj nejasni določbi v ložje razumevanje so navedeni vzgledi iz pfakse, istotako bo knjiga obsegala vzorce, kako se izpolnjujejo hišni in stanovanjski izkazi in naznanila o službenih prejemkih, Posebno pozornost je pisatelj posvetil izpolnjevanje napovedi. Zemljiški in hišni posestnik, trgovec, duhovnik in uradnik najde v navedenem vzorcu, na kar mu je treba paziti pri spisovanju fasije. Ker je po javnem razglasu napovedi za letošnje leto vlagati šele meseca aprila, more si vsakdo to koristno knjigo preskrbeti pravočasno, Knjiga bo obsegala kakih 7 tiskanih pol in bo na razpolago za nizko ceno od K 1.50 do K 1.80. Naročila sprejema že sedaj Katoliška bukvama v Ljubljani.
H a g g a r d, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. Cena 2 K 20 vin,, vez. 3 K 20 vin. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev zajeti iz prvih časov krščanstva, katerim mora tudi naj-brezvernejši pisatelj priznati vzvišenost nad vse dogodke, kar jih je tekom tisočletij zabelježila zgodovina. Ta velika doba — takorekoč vitežka doba vsega človeštva — kajti nobena druga še ni porodila tolikov junakov iz nesebične požrtvovalnosti, — nudi pisatelju najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Ravno med temi krasnimi deli zavzema naša povest »Dekle z biseri« eno najodličnejših mest.
Šenoa: Zadnja kmečka vojska. Cena 1 K 60 h. — Naše ljudstvo se še dobro spominja burnih časov, ko je kmetski upor proti tiranstvu in krivicam grajščakov pretresel celo slovensko domovino. Ker so bili tedaj slovenski kmetje zvezani s Hrvati, je iz te krasne povesti najbolj razvidna slika tedanjih razmer in divjih časov. Ta povest je zgodovinska priča grozovitosti, ki so se tedaj godile.
Sardenko, Roma. Poezije. 2 K, vez, 3 K 20 vin. »Katoliška Bukvama,«
Sardenko je mehka pesniška duša in njegova pesem, ki mu vre od srca, si tudi vedno najde pot do srca.
Sardenko, Mati sv, veselja. 1 K 10 vin., vez. 2 K. - Katoliška Bukvama.«
Ta ljubka, religiozna pesnitev je žela povsod polno priznanja. Sardenko hoče z njo tudi z odrov vnemati ljudstvo za lepe in svete ideje, katere bi rad zasadil globoko v srce svojemu narodu. Mati sv. veselja je biser našega nabožnega pesništva in bo zasejala mnogo dobrega semena med slovenskim ljudstvom.
Medved, Poezije, II. del, 4 K, vez. 5 K 40 vin, »Katoliška Bukvama.«
Medved je pesnik-mislec in njegove pesmi smemo uvrstiti v vrsto prvih naših klasikov. Čim večkrat jih beremo, tem krasnejše misli se odpirajo pred nami. Kdor se zna utopiti v njegove pesmi, mu nudijo preobilo užitka.
Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) 3 K, v platno vez. 4 K. — Spillmannove povesti so pač znane širom sveta. Posebno priljubljen je pa Spillmann kot pisatelj za odrasle. Kdo ne pozna njegovih romanov kot »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je pa že davno razprodan, ali »Zadnji dnevi Jeruzalema« (Lucij Flav), ki se tako pridno čita po vseh slovenskih hišah. Zgoraj navedena povest je ena njegovih najlepših ter po vsebini, kakor tudi zanimivosti naravnost neprekosljiva. Knjigo, ki se dobiva v »Katol. Bukvami*, prav toplo priporočamo vsem prijateljem dobrega in lepega čtiva. Roman jc zajet iz dobe krvave francoske revolucije, ki je cel tedanji kulturni svet napolnila s strahom in grozo,
Italijansko-slovenski slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez. K 4.50. Katoliška Bukvama v Ljubljani, To je najpriročnejši laško-slovenski slovar, ki je poleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-zeologije nad 40.000 besed. Slovar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno
v šolah ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došcl.
Iskravcc, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensku-laški slovar šele čez nekaj let, je to edini slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv.
Naročajte „Slovenca"!
Kurzne cene
dne 19. februarja 1914.
Državne rente.
4»/o konv. ciav. j^r kron. renta (maj—nov.)
4% konv. dav. pr. kron. renta (jan__jul.)
4*2% avstr. velj. papir, renta (febr,— avg.) 4'2°/o avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 «/o ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4 V2 % ogT. renta v kronah iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 41/2% kranjsko de/., melior. pos. iz 1.1911.
4 '/2% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4%) obveznice dolenj. žcleznic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1S60. po 500 gld. a. v. 4 % drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v.' 5% don. uravn. pos. iz 1.1870.po 100 ¿ld! 30/0 avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimjo. iz I. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po lO gid." Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1S85. po 25"lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drz. tob. srečke iz 1.1SSS.....
Akcije,
Avstr. kreditni zavod........'. . .
Avstro-ogrska banka......... * |
Anglo-avstrijska banka.........* \
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka......i
Union banka...............
Zivpostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Skoda....................
Valute.
20 frankov.................
20 mark ..................
Sterling..............
Rubelj ................I ;
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avsir. kredit, zavoda v Ljubljani.
K	Ii
83	25
83	25
87	45
87	70
106	40
83	60
83	50
100	55
82	35
91	—
05 OX	
JO S3	30
85	50
92	75
1630	
443	_
680	—
353	_
273	__
283	_
244	_
27	45
61	_
52	75
31	75
45	50
15	25
225	_
29	50
630	75
1965	_
345	40
535	50
424	—
403	_
609	75
280	50
627	_
719	50
105	_
849	50
781	25
19	08
23	50
24	_
253 I	37
za večjo tuzemsko žlvljensko zavarovalnico se isce. isti mora tudi samostojno nabirati zavaro-i'an.Ce" Ponudbe z navedbo plače pod »Penslons« fähig« na anončno pisarno Jos. Heuberger, Gra. dec, Herrengasse št. 1.	57^
VINO
večjo množino, staro in novo, dobre kvaliteto o l žlahtnih trt se proda. - Naslov Iv. Zupan,
8 afeMko P V> Eml 5t poS,a pHstQva
(M "J
SlFOliil "Rocht** rT" ?'eh£a"Je, ¡4 «zdravljenje pri pljučnih
VJJJI iluti,tr boleznih,prehlajenjih.influenci.naduhi
Izvirni zavoj a K. U - se dobi v vseh lekarnah.
Nizke cene!
in naročajte sito, modno »laso, perilo i. dr. pri
347
Zahtevajte vzorce!
LjoMiaro, Stritarjevo ulica 4.
Vaoroo «avarovan.
Gospodarstvo.
Jadranska banka v Trstu. V bilančni seji Jadranske banke z dne 15. t. m. je bila predložena čista bilanca za leto 1913., katera izkazuje 690.463 kron 43 vin. čistega dobička (proti 680.246 K 22 vin. leta 1912.). Upravni svet Jadranske banke je sklenil, določiti občni zbor za 22. marca t. 1. in predlagati delničarjem izplačilo 6]A % ne dividendo (25 K po delnici, t. j. kakor lansko leto). Skupni promet v preteklem letu je znašal 2.137,482.050 K 54 vin., rezervni fondi so narasli na 780.000 K.
Kletarski tečaj priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 11. do 13. marca t. 1. Spored tečaja bo sledeči: V sredo, dne 11. marca od 8. do 10. ure dopoldne: Ravnanje z vinom. Od 10. do 12. ure: Preiska-vanje vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipalni kleti. V četrtek, dne 13, marca od 8. do 10 ure: Pretakanje vinačiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12. ure: Praktične demonstracije v vinski k'eti. Popoldne od 2, do 4. ure: Filtriranje vina. Ureditev dobre vinske kleti. Od 4. do 6. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. V petek, dne 14. marca od 8. do 10. ure: Napake vina. Od 10. do 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Bolezni vina. Ker je udeležba z ozirom na praktične vaje omejena, je dovo'jen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izrecno sprejme, Priglasia (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novem mestu). Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom S Kranjskega povrne ravnateljstvo potne stroške za pot do Novega mesta in tudi podpore 1 K 50 vin. na dan za prehrano, Za to podporo je treba v priglasilu prositi in se izplača le onim, katerim se je izrecno dovoH'a. Vabimo naše vinogradnike, da se v obilnem številu za tečaj priglasijo.
Vinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo dne 3. in 4. marca t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja. V torek, dne 3. marca od 2. do i. popoldne: Važnost kravje roje. Zbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznim kravam. Molža. Dohodki kravje reje. Od 4. do 5. Praktično razkazovanje v hlevu. V sredo, dne 4. marca od 8. do 10. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Od 10. do 11. Praktična dela v mlečni kleti. Popoldne od 2. do 4. Prodaja smetane in presnega masla. Naprava in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Od 4. do 5. Praktična dela v mlečni kleti. Tečaj jc namenjen našim gospodarjem in gospodinjam. Želi so, da se ga udeleže zlasti tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot d o Novega mesta in podporo 1 K 50 vin. na dan za prehrano. Podpora se dovoli lc onim, ki zanjo pravočasno prosijo. Priglasila in prošnje za podporo jc treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pošta Kandija.
Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v četrtek in petek dne 5. in 6. marca t. 1. Namen
tečaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so naslednja predavanja. V četrtek dne 5. marca: Od 2. do 4. popoldne: Naprava novih sadnih nasadov. Kopanje drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku. V petek dne 6. marca. Od 8. do 10. dopoldne: Oskrbovanje mladega in starejšega drevja. Obrezovanje. Pomlajevanje in precepljevanje. Od 10. do 12. Praktične vaje v sadovnjaku. Od 2. do i. popoldne; Najvažnejše o gojitvi in oskrbovanju pritličnega drevja. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj jc namenjen gospodarjem in kmet-skim mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot d o Novega mesta in podporo
1	K 50 vin. na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki zanjo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pošta Kandija pri Novem mestu.
Mesne cene v Bitolju določuje občinski odbor; za mesec februar veljajo naslednje cene: svinjsko meso L20 — 160 dinarja; salo in slanina 2-00 do
2	20 dinarja; goveje in telečje meso 120 do 160 dinarja; koštrimovina 1'40 do 160; jagnjetina 1'20 do 1.40; ovčevina 090 do l-00 dinar; bivolovimi 1 dinar oka (to je 2 in ena četrtina funta).
CERKVENA GLASBA za postni čas:
Hribar p. Angelik: Postne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—, glasovi a 50 vin.
Kimovec. dr. Franc: Rihar renatus 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor. Part. K 3.—, glasovi a 40 vin. Obsega med drugimi tudi 4 postne in 1 križev pot.
Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor. Part. K 1.50, glasovi a 38 vin.
Sicherl Jcs. Postne in misijonske pesmi za mešan in moški zbor. Part. K 2.30, glasovi a 40 vin.
Hladnik ig.: Deset postnih pesmi za mešan zbor. Part. K 1.20.
Foerster Ant. Canttica saera za moške ali ženske glasove. L zvezek K 2.40, II, zvezek K 2.—, III. zvezek K 2.40.
Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe za moške ali ženske glasove. K 2.—.
, SANATORIUM • EMONA/
i ZA■ NOTRANJii -LN-KIRUP.GICNE -BOLEZNI. ' .i	-PORODNIŠNICA.
t| LtJUBL-JANA ■ KOMEN5KEGA-UUCA- 4 ' I SEF-žiiRffMicPFffliARiJ-D^- FR. DERGANC i j
(T
/enitna ponudba.

jViladenič nad 30 let star, kalol. narodnega mišljenja, poštenega značaja, doslej trgovec z živino in lesom, odslej tudi lastnik posestva zv dobro idočo gostilno y večjem mestu na Sp. Štajarskem, pri cerkvi na najbolj prometnem kraju, se želi poročiti z mladenko ali vdovo brez otrok, ki bi imela veselje do gostilne in v denarju ali posestvu nad 10.000 \ premoženja, ponudbe po možnosti s sliko, ki se vrne nepoškodovana, pod ši/ro „Sreča \ 532" na upravo lista,	532 /
i
O/errava/loi
železnato J{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 1QC6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva'escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Večkrat odlikovana.
Nad JGOO zdravniških spričeval.

g. in kr. dvorni doiaviteil
TBST-Barkovlje. ===== :lBltS£U9£U8BlieEHmi5miaSiaa(S9lg
se dobijo pri tvrdki
m. Ranih, Ljubljana
¡Marijin trg 3.
Trgovina s potrebščinami za krojače, belim blagom in pleteninami.
Favrltne potrebščine se vpošiljajo le proti pred-vpošlljaivl denarnega zneska s poštnino vred.
Novo izšlo:
Faivssrif-album 90 u.
Hlhsim perila (za mladino)
3S5 D in za vsak zvezek 10 v. pošt.
3
Vrtnarskega
sprejme takoj Ant. Bajec, cvetlični salon, Pod Trančo, Ljubljana. 529
11 konhismi protokolirane tvrdke IVAN TOMŠIČ v Ilirski Bistrici proda se i?sa zairaga v celoti ofertnim potom najboljšemu ponudniku. Zaloga obstoji
\z železmtte, več sto vreč koruze in moke, iz špecerij. in galanterijskega blaga itd.
ter ima skupno inventurno vrednost 21.51-4 K 56 vin.
Pismene ponudbe z vadijem 1000 K poslati je najdaljc
do 25. svečana 1914
oskrbniku konkurzne mase.
Ponudniki vezani so na svojo ponudbo do 4. marca 1914; dotlej se jim bo naznanilo, da li se je sprejela njihova ponudba. Ivonkurzna masa pridrži si pravico zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov.
Kupcc položiti ima celo kupnino v roki upravitelja konkurzne mase takoj, ko se mu naznani, da se je njega ponudba sprejela, ter mora obenem s položitvijo kupnine prevzeti in odstraniti vso zalogo. V slučaju nepovoljne ali prepozne spolnitve zapade vadij 1000 K v prid mase in se bo z zalogo zopet razpolagalo.
Inventurni zapisnik in zaloga sta v uradnih urah na ogled do 25. svečana 1914.
Oskrbništvo konkurzne mase ne prevzame nobenega jamstva za kakovost ali množino zaloge po inventurnem zapisniku.
Dr. Alojzij Žnidamč,
c. kr. notar v Ilirski Bistrici kol upravitelj konkurzne mase.



-m -¡•.""■'t-'
•frač*»
..r'tV l^ažS >
S®>s®>
arM<
ystink
ar. 2pm© MaM'ifaS
^EjiMii© Miinisrnjsij dfi j<©
©UTOirf
¥ Novsin aaassta, ©temi trg.
m\i.
56'J

t i
t t r t
T T T
t T t T
T 'i' t
.. ...
Štev. 3580.
m vojaške sirot?.
Pri mestnem magistratu je za tekoče leto oddati Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron.
Pravice do te ustanove im ijo revno sirote vojaškega rodu, naj boio zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola.
Prošnjam, katere je vlagati pri podpisanem magistratu najkasneje do vštetega 16. marca t. 1., je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilcev (prosdkin) oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej dokaz o tem.
testni magistrat Ij^feSjasi^ks
dne 17. februarja 1913.	560
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni noslanecs,