Leto IV., fttev. (00
V Llubifanf, »reda dno 15. avgusta 1923
r^SUUua i)«vstU'.i'(intt.
Posamezna Stav. stano 1-30 Cm
•to •
StSSk
im imm6m 13-60 Dia iOHMMtn Ji-— m neobvezna
OglMt p« tarifa. Uredništvo:
kloilčev« oeeta H. I6/I Telefon « 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnižtvo»
Ljubljana, Prešernova ul. it 64. JTelet »t. 88,
Podružnlcoi
Maribor. Barvarska nLL
Tel. it. Cel)«, Aleksandrova e,
Račun pri poitn. čeko*, savoda štev. 11.812,
Italijani se odrekajo Reki?
MALOVERJETNA BEOGRAJSKA VEST O UMIKU ITALIJANSKE VLADE. — MUSSOLINI TUDI NA PRISTANIŠKEM KONZORCIJU NE VZTRAJA VEČ.
Beograd, 14. avgusta, p. Kakor poročajo lz Pariza, sta včeraj predsednik vlado Nikola Pašič ln minister zunanjih poslov dr. Ninčič, ki se mudita v Aix les Bains, pozvala predsednika našo delegacije v paritetni komisiji za ureditev reškega vpračanja, dr. Oto-karja Rybafa, iu našega poslanika v Rimu, Antonijovlča, naj takoj prideta v Aix les Bains. Dr. Rybar in Autoni-jevič sta nocoj odpotovala v Alx les Bains, kamor dospeta jutri.
»Pravda, doznava, (la sta dr. Rybar in Antonijevlč pozvana, da sprejmeta nova navodila glede italijanskega predloga, ki ga jc prvikrat naša delegacija odbila in ki predvideva, naj ce uprava reške države Izroči paritetni komisiji za leto dni.
Paritetna komisija bo nadaljevala svoje delo 21. t. m.
Beograd, 14. avgusta, p. Današnja »Politi! :a» priobčuje nastopno brzojav-
ko iz Rima: Na sestanku, kl sta ga Imela Italijanski ministrski predsednik Mussolini In šel naše delegacije v paritetni komisiji dr. Rybnr, so se vršili jako važni razgovori o odnošajlh med Jugoslavijo In Italijo. Kakor se govori, je Mussolini Izjavil dr. Rybafu, da je Italijanska vlada opustila Idejo aneksi je reške države. Dalje je Italijanska vlada tudi opnsttla misel na mešani konzorcij, kl bl upravljal reško pristanišče. (Po vseh dosedanjih izkušnjah, je vest »Politike. — vsaj v tej obliki — malo verjetna. Treba bo počakati točnojših poročil. Ured.)
DR. RYBAR ODPOKLICAN?
Beograd, 14. avgusta, r. »Tribuna, javlja: Dr. Otokar Rvbaf, šef naše delegacije v reparacijskl komisiji, se ne vrne več na svoje mesto. Na njegovo mesto bo imenovan Jaša Simič, naš poslanik v Varšavi.
Nemčifa ustavila
SLUŽBENO SPOROČILO NEMŠKEGA POSLANIKA V BEOGRADU NAŠI VLADI. — UKINJENJE DOBAV LE ZAČASNO. — DOBAVE USTAVLJENE TUDI DRUGIM DRŽAVAM.
Beograd, 14. avgusta, r. Nemški poslanik na našem dvoru, pl. Keller, je obvestil snočl pomočnika zunanjega ministra Nešlča, da mora Nemčija začasno ustaviti Jugoslaviji Izplačilo volne odškodnine in natura. Poslanik pL Keller 1« pri tej priliki naglašal, da Jc nemška industrija radi neprestanega padanja marke hi radi zasedbe Poruhrja v nenavadno težkem položaju. Začasna ustavitev Izplačevanja reparacij Je pričela že 11. t. m. O. Nešič Je vzel Izjavo nemškega poslanika na znanje s pripombo, da bo poročal o tem vladL Poslanik Keller Je ta-kol nato odpotoval v Berlin, kamor Jo bil poklican na razna posvetovanja.
Tudi grška vlada Je prejela cd nemškega poslanlškega odpravnika v Atenah obvestilo, da Je Nemčija prlmorana, začasno ustaviti vse dobave Grški na račun reparacij. Grška vlada na to izjavo še nI odgovorHa.
Vznemirjenje v Beogradu.
Beograd, 14. avgusta, r. Sporočilo nemške vlade o ustavitvi Izplačevanja reparacij naši državi Je vzbudilo v Beogradu velikansko vznemirjenje. Potovanje nemškega poslanika pl. Keller)a v Berlin se spravlja v zvezo s konferencami, Iti naj rešijo to vprašanje. Z druge strani se naglaSa, da Je Nemčija ustavita
dobavljanje saino radi tega, ker |« dobila pogum radi zadržanja Angllie v ruhr-skem vprašanju in ker se želi otresti sploh vseh reparacij.
Kaj bo ukrenila naša vlada do sestanka ministrskega sveta, J« težko reči. Važno le, da Js reparacijska komisija v Parizu že obveščena o koTaklh nemških poslanikov v Beogradu ln Atenah, Isto tako tudi ministrski predsednik Pašič ta Ninčič, ki se nahajata v francoskem kopališče Alx les Bairo.
Uradno nemško obvestilo o ustavitvi izplačila reparacij.
Berlin, 14. avgusta, f. Wolffov orad poroča: Driavna vlada 11 prisiljena za. časno ustaviti v versajsk pogodbi pred■ pisane stvarne dajatve za Anglijo, Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Portugalsko tn Romunijo, ker Je njih plačevanje v bistvu povzročilo državni deficit. Sklep ne zna-čl končno vel | nvnega uklnjenja reparacH-sitih plačil. Čkn bodo finance ln valute dovoljevale, bo Vlada zopet pričela z dobavami. Z oztrom na občutno gospodarsko škodo, ki bi Jo utrpela Italija vsled pomanjkanja premoga, bo vlada skusila najti pota, da nadaljuje prevoz premoga za Italijo. Vlada le »poročila svoj sklep obenem reparacijskl komisiji
NEMČIJA SE HOČE PODVREČI MEDNARODNEMU RAZSODIŠČU iN PO IZPRAZNITVI PORUHRJA PO MOŽNOSTI PLAČATI REPARA-
CIJE,
BerUn, 14. avgusta. J. Na današnji seji j takoj debata. Prvi Je govoril posl. MOIler. Relclistaga se je predstavil novi kabinet. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Poslanci «o bili navzoči polnoštevllno, zasedene so bilo vbs diplomatske lože ln galerije, poine najodllčncjšega občinstva. Seja Je pričela ob pol dveh popoldne in je bila nooblčajno živahna. 2e vnaproj je bilo pričakovati, da bo imela velika koalicija ogromno večino. So jnsuejše je kazalo ns UBpeh dejstvo, da ee Je zlomila generalna stavka komunistov. Komunisti so zaman skušali z raznimi medklici mi-sklratl svoj porni pri stavki.
Novi državni kancelar dr. Stresomann je podal približno sledečo Izjavo:
«Ne diktatura manjšine, ampak demokracija jo vloda večine. Spremembe kabineta v Nemčiji Inozemstvo ne sme smn. trati za slabost Nemčije. Boj v Poruhrju se vrli v znamenju Javnega mnenja, kl stoji popolnoma pod vtisom angleške politike. Angleška vlnda je zavzela v zadnji noti Franciji, v kateri obsoja zasedbo Poruhrja, odločno stališče, ds Je treba priznati pravice Nemčijo. Čeprav nI pričakovati, da bi sngleški predlog prodrl, je vendar gotovo, da ne bo ostal v Franciji in Belgiji brez odziva. Nemčija je pripravljena, podvreči «o mednarodnemu razsodišču. Kakor hitro bo dvignjena zasedba Poruhrja ln se bodo begunci zopet vrnili na svoje domove, bo Nemčija skrbela, da čimprej omogoči rešitev re paracijskega problema.
Kar se tiče notranje politike, znaSt aktivna zunanja politika najlepši red v notranjosti države. V interesu gospodarske konsolidacije državo Jo neobhodno potrebno, da najame Nemčija posojilo r zlatu. Vlada pa potrebuje pri tem podpore vseh stanov, posebno veleposestnikov ln velclndustrljalcev. Le tako bo mogoče doseči rehabilitacijo valute. Po kaneelarjevem govoru sa Jo razvila
(soc, dem.), kl jo zahteval uvedbo novih davkov na trajno vredni podlogi. Imenom opozicijo je nnglašal posl. Herg (nem. nsc.), d« je bila Streoemannovn vlada parlamentu vsiljena In je Izrazil obžalovanje, d« Jo bila sestavljena ravno v trenutku, ko jo bila prejšnja vlada ravno pred uspehi. Posl. Frflhllch (kom.) jo Izjavil, da pomeni novi kabinet kapitulacijo pred Francijo In poklon Polnco-reju.
Nato se Je vršilo glasovanje o zaupnic^ za katero je glasovalo 240 poslancev, 70 proti, 25 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Takoj po Izreku zaupnice Jo Reichs-tag »prejel proti glasovom skrajne desnice in levice sakon o zlatem posojilu.
FRANCIJA IN NOVA NE5I3KA VLADA!
Paril, 14. avgusta, s. (Havas) Listi eo mnenja, da je treba počakati politike in dela Stresemannovcga kabineta, predno so izreče sodba o nJem. Obenem nagla-šajo, da je francoska vlada opetovano lz. javila, da ne bo nikdar zamudila, pokazati pri vsakem odkritosrčnem poskusu svoj interes na tem, da se Nemčiji omogoči plačati njene dolgove.
FRANCIJA- PRIPRAVLJENA SKRČITI ZASEDBO PORUHRJA.
Pariz. l,i. avgusta, j. V zunanjem ministrstva se potrjuju, da bo francoska vlada v kratkem podala oficijelno izjavo, da je pripravljena skrčiti zasedbo Poruhrja, ako bo nova nemška vlada da. la Jamstva, da bo Izpolnlln repnracllske obveznosti Nemčije. To se Bmatra kot prizanosljivost nemški vladi, da so ji olajša delo.
Francoska vlada so bo v Bredo po po-vratku Poincareja lz pcčit.nio sestala, ds so posvetuje o angleški noti in o event. odgovoru.
Polom komunistične
KRVAVI SPOPADI S POLICIJO V HAMBURGU IN ZEITZU. . STAV. KA PONESREČENA.
Hamburg, 14. avgusta, s. Proti vsemu pričakovanju jo Izbruhnila danes v mesta delna stavka. Komunisti so prišli po delavce v obrate ln jih odvedli na ulico. V Wllhelmsburgu jo prišlo do ostrih bojev med komunisti in vojaštvom. Štiri osebe so bile ubite, več ranjenih, nam-burSki sonat Je vsled današnjih Izgredov proklamlral obsedno stanje nad mestom.
Llpsko, 14 avgusta, s. Danes zjutraj bo poskušali komunisti Iz večlh industrijskih krajev vdreti v Zoitz ln zasesti mesto. Prišlo je do krvavih spopadov, pri katerih je bilo 9 napadalcev ustreljenih. 80 oseb, med njimi mnogo policijskih uradnikov, je ranjenih. Napad je bil popolnoma odbit.
Aaciien, 14. avgusta, a Gruča demonstrantov jo včeraj obkolila policijsko predsedstvo. Iz množice se jo tudi streljalo in metalo železo v poslopje.' Policija jo morala rabiti orožjo, pri čemur je bilo 10 oseb mrtvih in več ranjenih. Tu-
di lz okolice poročajo o tožkih spopadih med vojaštvom in demonstranti. PoBeb-no oster jo bil boj v Altondorfu, kjor je bilo Istotako voč oseb ubitih.
Berlin, 1-1. avgusta, s .Tu Be jo položaj velod popuščanja generalno stavke deloma zbotjšal. Komunistični obratni svoti so sklenili prekiniti genoralno stavko bi staviti novo zahteve matorijelnega značaja. Sindikalisti so odločeni nadaljevati stavko, toda ne najdejo prista. Sov. Upor je docola strt. Ponoči Jo prišlo mod komunisti ln policijo še do spopadov, toda broz krvoprolitja. Danes jo smatrati komunistično etavko kot strto.
NEZNOSNA DRAGINJA.
Berlin. 11. avgusta, j. Pred trgovinami z živili stoje dolgo vrsto kupcev. Cone so horendno. Funt govedino sta no 600 tisoč, teletine 3,250.000, surovo maslo 1,500.000, konjsko meso 220.000 mark, ono jajce 60.000 mark.
m
*
Prihodnja številka «Jutra» Izid« v
petek zjutraj.
LJubljana, 14. avgusta.
Tz Zagreba prihaja vest, da je bilo ittdnje dneve v območju zagrebške direkcije državnih železnic roduciranih 40 slovenskih Železniških uradnikov. Reducirani niso niti stavkali, niti niso nekvalificirani, niti niso še nosposobnl za železniško službo. Penzijoniralo ln odstranilo se jih jo v prvi vrsti zato, da se jim onemogoči prevedba na novo plače ter na novo penzijo, v drugi vrsti pa zato, ker so SlovencL Kot tretji argument velja bržčas to, da so reduciranci izvrstno sposobni ter imajo za ž8lezničarstvo v naši državi velike zasluge.
S tem so Je začela od radikalne stranke napovedana redukcija urad-ništva ter priprava za izvedbo novih službenih pragmatik. Praksa je začela tako kot je vso s strahom pričakovalo. Sposobni uradniki, ki zaslužijo imo uradnika, na cesto, v urado pa mesto njih ljudje, ki se podpisujejo s palcem, ali pa ljudje, ki so protežeji radikalije, ali pa madžarske klike v zagrebški direkciji. Na stotine frajlic, ki sede po pisarnah zagrebške direkcije po prijateljstvu madžaronov, je ostalo, plavo polo pa so dobili rodbinski očetje, v službi in delu napol osiveli možje.
To ima naš železničar za zahvalo ln za plačilo za požrtvovalnost in navdušenje, ki ga je z občudovanja vredno vzornost.jo gojil zlasti prve mesece po prevratu, ko je bila nova domovina v položaju, da je manjkalo samo za en las, da se ni vse sesedlo irt podrlo.
Da se reducira v uradih, kl nimajo t javnimi interesi tako neposrednih in vitalnih stikov, kot je to pri prometu, je končno še razumljivo. Da se pričenja v Jugoslaviji, ko peša promet šo na vseh koncih in krajih, redukcija pri najboljših železniških uradnikih, se zdi človeku nemogoče.
Ni treba, da je človek minister sa-oltračaja. njegov pomočnik, ali njegov direktor, da razume pogrešnost tega režima. Cisto navadna, ali zdrava in naravna pamet pravi, da Jugoslavija ne mre imeti toliko kvalificiranih državnih železniških uradnikov, da bi jih lahko preko noči kar 40 odslovili samo pri eni železniški direkciji. Srbi-, ja nI mogla dati — zlasti čo so upošteva vojin izgubo — po prevratu toliko uradnlfihega. naraščaja, da bl krila kaj več potreb kot jih je imela v stari kraljevini. Hrvati niso bili železničarji, niti pod Ogrsko, niti se sedaj preveč ne interesirajo za to stroko. Slovencev je bilo — zlasti pri ravnateljstvu državnih železnic, jako malo in naš uradniški materijal, ako upoštevamo, da je razmeščen po celem Hrvatskem, še daleko ne zadostuje, da bi obenem s srbijanskim in bosanskim mogel kriti vse potrebe državnih že-Icznic v državi.
Zapostavljanje državnih interesov, l«rtizau3tvo, frivolnost, krivica, goljufija in nič druzega ne more biti vzrok, da se je pri zagrebški direkciji državnih železnic reduciralo 40 slovenskih uradnikov.
Zgodilo se je to pod slavno radikalsko vlado in od funkcijonarjev tiste stranke, ki ima drzno čelo, da po lopovščinah in grdobijah, ki jih uganjajo njeni ljudje nad Slovenci, v Sloveniji snuje še svoje organizacijo. Sicer reflektlra radikali ja v Sloveniji le na izmečke Slovenstva ter na najbolj koruptne in koritarske elemente, vendar je žalostno in sramotno za Slovence, da se pri nas sploh ge kdo najde, ki je voljan prevzeti lzdajsko vlogo nad svojimi rojaki.
To kar je začela uganjati radikalna wanka nad Slovenci, presega že vse meje. Niti krvoločni Habsburžani s svojimi nemško - nacijonalnimi elementi niso nikdar zagrešili nad nami lakih na3ilstov krivio.
Nam se gotovo ne more očitati, da nismo dobri in iskreni državljani. S samožrtvovanjem smo opetovano z dejanji dokazali, da hočemo za vsako ceno edinstveno ln enotno državo. Ako ' vso brezobzirnostjo obsojamo dejanja radikalakega režima, storimo to, ker vemo, da mora vrag vzeti vse, ako se bo ta režim še naprej vzdrževal. Kdo pa naj bo še vnet Jugoslovan, sko prihaja od lastne vlade udarec za udarcem?
Teptanje največjih človeških pravic, »loupotreba zakonov, Igranje z vitalnimi interesi države, je postalo že tako vstikdanja navada radikalsko vlade, 'la mora zavreti kri še tako rodoljubnemu in mirnemu državljanu. Največji idealisti morajo obupati nad to državo, ako ne prido temeljit preokret iosodanjega režima«
Radič
Beograa, 14. avgusta, p. »Pravda, poroča z Dunaja vest, da )e Radič koncem prošlega meseca odpotoval na Angleško. Na Dunaju je imel sestanke z znanim generalom Sarkotičem in z zastopniki organizacije »Probujajočih se Madžarov.. Izgleda pa, da so v Londonu Angleži svetovali Radiču, naj so vrne v jugoslovanski parlament in naj tukaj izvršuje svoje zakonite posle. Anglija, kakor tudi druge državo, da se ne morojo vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije.
Beograd, 14 .avgusta, r. Po podatkih ministra notranjih del, jo Radič najprej posetil Budimpešto, nato Dunaj, potem pa od[>otoval v Anglijo. Medtem se je mudil nekaj dni v Rimu in Parizu.
Sklep o Radičevi Izročitvi podpisan.
Beograd, 14. avgnsta. p. Včeraj je minister pravde podpisal sklep narodne Bkupščine, po kateri se mora Radič Izročiti takoj sodišču. Zagrebška policija ima izvršiti ta sklep.
V TRSTU ZAPLENJENI JUGO-SLOVANSKI VOJNI MATERIJAL.
Beograd, 14. avgusta, p. Kakor j>o-ročajo listi Iz Trsta, so tamkaj karabl-nijerjl našli na ladji »Vulcan. mnpgo vojnoga gradiva, ki bi se imelo vtihotapiti v našo državo. Baje je bilo milijon pušk, 80.000 strojnic in 24 brzo-strelnih baterij. Imenovani listi poročajo, da je naSa država kupila to blago za 10 milijonov lir.
IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE
Beograd, 14. a»gusta. p. Za svetnika v našem poslaništvu v Rimu je imenovan Aleksander Bodi, ki žo to dni odpotuje v Rim, za podkonzula v. Korči pa je imenovan Stanoievit
livosns carine
Beograd, 14. avgusta, p. Nocoj se jo vršila r finančnem ministrstvu konferenca bankirjev in izvozničarjov, kl Jo je sklical finančni minister Stojadinovič, da se od prlvrednlkov pouči o njihovem mišljenju glede Izvoznih carin. Privrednl-ki so zahtevali od ministra, naj ukine vso izvozne carine. Ministor Stojadinovič je obljubil, da bo na seji gospodarsko-finančnega komiteja predlagal, naj se ugodi zahtevam pridobitnih krogov. Na kcmferenol se je določila Izvozna carina ta 100 kg vseh vTst žita na 80 Din, za pšenlčno moko 26 Din, za koruzno moko 20 Din, za ječmenovo moko 10 Din, a za vse vrste usnja 50 odet. manj kakor dosedaj.
KRALJ V ZAGREBU.
Beograd, 14. avgusta, r. Nocoj se je na potu Iz Topole vozil skozi Zagreb kralj Aleksander. Izstopil jo Iz vlaka in z avtomobilom posetil več krajev zagrebške okolice, mod njimi Sinrok. Na vožnji so ga spoznali ln ga burno pozdravljali. Kmalu J« odpotoval na Bled.
POSLANIK RAKIČ V BEOGRADU.
Beograd, 14. avgusta, p. Danes Je dospel v Beograd naš poslanik lz Sofije MIlan Raklč, kl le popoldne posetil pol-noinočnega ministra Ljubo Nešlča, s katerim Je konferkal nad 1 uro. MIlan Raklč je dopotoval v Beograd, da poroča vladi o razmerah na Bolgarskem.
NASTOP NOVEGA PRAŠKEGA POSLANIKA.
Beograd, 14. avgusta, r. Panta Gavri-lovič, pomočnik v ministrstvu zunanjih del prevzamo mesto polnomočnega ministra Ljube Nešlča, ki odpotuje dne 18. avgusta v Prago. Novi poslanik v Pragi, Ljuba Nešič izroči predsedniku češkoslovaške ropublike dr. Masaryku svoje Dovsrilnice dne 20. avgusta,
LJUBLJANČAN UTONIL V BOHINJSKEM JEZERU.
Bohinjska Bistrica, 14. avgusta, b. Danes je v Bohinjskem jezeru vtonil trgovec na Poljanski cesti v Ljubljani, Joško Storle. Kopal so je na prostem. Ker ni bil vešč plavanja, mu je kmalu zmanjkalo tal ln jo izginil takoj pod vodo. Navzoči letoviščarji, kakor tudi čolnarji, ao ponesrečencu prihiteli sicer takoj na pomoč, a je bilo že prepozno. Trgovca Sterleta so potegnili popoldne iz jozera, vendar pa navzoči zdravnik dr. Jenko ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt.
PARASTOS ZA KRALJEM PETROM V BEOGRADU.
Beograd, 14. avgusta, p. Danes se Je v sabomi cerkvi vršila o priliki dvolet-nloe smrti kralja Petra Osvoboditelja svečana zadušnlca, katere so jo v Imenu kralja udeležil general Hadžlf, v imenu vlad« pa minister Ninko Porič. Navzoči so bili tudi vsi ministri, kl s« nahajajo v Beogradu ter člani generaliteto In ad-miralitete ln mnogo meščanstva. Svečani obred je opravil patrijarh Dimitrije. Minister ver je Izjavil novinarjem, da eo jutri ne vrši zadušnica za pokojuim kraljem v. Topoli, kakor ie bilo določeno.
ZAROKA PRINCA PAVLA.
Beograd, 14. avgusta, r. »Novosti, po ročajo iz Londona, da se bo vršila ofi. cljelna zaroka kraljoviča Pavla z gr|ko princeslnjo Olgo meseca oktobra.
14. avgnsta.
CURIH. Berlin 0.00019, Newyork 558.50 London 25.80, Pariz 80.40, Milan 28.50. Praga 10.20, Budimpešta 0.03125, Bukarešta 2.50, Beograd 5.875, Sofija 4.80, Varšava 0.0024, Dunaj 0.0078.
TRST. Zagreb 24.75—24.84, Praga 68.25 do 08.50, Nowyork 28.40 — 28.50, Pariz 129-129.50, Dunaj 0.0328-0.088.
DUNAJ. Beograd 743—747, Berlin 0.024—0.066, Budimpešta 8.75—3.85, Bu. karešta 819—821, London 824.000 do 825.000, Milan 8019-8081, Newyork 70935—71186, Pariz 8802-8906, Praga 2077-2087, Sofija 598-602, VarSnva 0.285-0.295, Curih 12825-12875; valn. te: dolarji 70560-70060, Ure 2998 dc 3015, dinarji 784-740.
PRAGA. Dunaj 4.6225, Rim 146.78 Ne\vyork 84.06, Beograd 86.075.
BERLIN. Dunaj 42.89, MIlan 127.68A Pariz 165.585, Curih 5-12.640 Beogriul 81.929
Rudsrsfen stavka
Po poročilih lz revirjev Trboveljske premogokopne družbe Je potekla stavka dosedaj puvsod mirno. Rudarji, kl Imajo kje kake svojce so se podali k nJim ln Jim pomagajo večinoma pri poljskem delu. Mnogi so stopili v delo tudi pri tujih kmetovalcih, ki ravno v tem času zelo potrebujejo delavcev. Velik del seveda pa lili je ostal doma, zlasti oni, kl imajo večje rodbine. TI najtežje prenašajo neprilike, kl jih povzroča stavka. Očividno stavkovni fond ne zadošča več za izdatno podpore. Zato narašča zlasti med temi rudarji ncvclja proti stavkovnemu vodstvu, narašča pa tudl število onih, kl se odzivajo pozivu prtmogokou; ne družbe In se vračajo k delu. V Kočevju ie kakor nam zatrjujejo obrat obnovljen že v velikem obsegu, tako da se produclra dnevno 8 do 10 vagonov prs moga. Tudl v Trbovljah sc vrača na delo vedno več rudarjev In produkcija Je dosegla zadnje dni že 50 vagonov dnev-no.
Stavkujočl rudarji imajo pogosta zborovanja, na katera prihajajo tudi razni politični voditelji ki bl radi kovali kapital za sebe in svoje stranke. Posebnega uspeha do sedal šc nI Imel nlliče. Pred dnevi sta na nekem shodu v Zagorju poskušala svojo srečo posl. Kremžar In znani Kravos, pa sta tudi slabo odrezala.
Veliko razburjenje je zavladalo v revirjih povodom zadnlega Izplačila, ko so rudarji dobili Izplačane mezde samo za šlhtc pred stavko. Na njihovih sestankih so živahno razpravljali o tem, ali naj se od družbe zahteva tudi plačilo za čas stavke. Navajalo se Je, da znašajo to mezde v vseli revirjih že okrog 50 milijonov kron. Obveljal Je naposled sklep, da je treba tudi te mezde zahtevati, obenem pa ie bilo sklenjeno zahtevati kot pogoj za zopetni nastop na delo poleg znanih materijelnili žalitev tudi, da družba odpusti vse delavce, ki sedaj kljub stavki delalo. Med rudarji še vedno pru-vladujejo mlajši, bnijševiško navdahnjeni elementi, dočim opozarjajo starejši In treznejšl rudarji, da bo treba misliti na sporazum z družbo, ker ne bo mogoče doseči vseh zahtev.
•
RUDARSSKE POKOJNINE.
Iz krogov stavkujočih radarjev v Zagorju naui poročajo: Pokrajinska uprava za Slovenijo jo svoječasno sklenila, da so pobira od vsakega prodanega centa premoga po 2 K v'sklad za draginjsko doklado upokojencem. Sklep jo postal glasom »Uradnega lista, z dno 15. julija 1022., št. 75 zakon. To doklado, ki "znaša v najboljšem slučaju 1100 K za dve osebi, določujo pokr. uprava za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo. Ubogim upokojencem, ki so delali 40 do 50 let pod zemljo in imajo 24 do 40 K mesečno pokojnine, pa odtrgava vlada še 11 skromno draginjsko doklado. Doklado v najvišjem znesku 1100 K za upokojenca in ženo vsaj v Zagorju nihče ne doseže. Ako vlada zve, da ima tak upokojenec. oziroma vdova, recimo s 8 nedoraslimi otroci, uialo kočo ali hišo, ali par sto metrov zemlje, mu s pretvezo, da se z donosom posestva lahko preživlja, ukino še to bomo draginjsko doklado. Splošno pa je znano, da mala koča-rija danes nič ne donaša. Doklada so ukino tudi vsakemu upo!; isneu, ki je zmožen šo kakega dela in zaslužka. Ker so ta praksa no izvaja prav pri nobeni drugi panogi upokojencev, prosimo vsi prizadeti merodnino kroge, naj ukrenojo vse potrebno, da sc nam popravi ta krivica. Upokojenci reveži zahtevajo obenem pojasnila, v kako svrhe se porabi,ia, denar, ki se steka iz zgorai navedenega vira.
no. Moroblti bl vedel to povedali g. brigadir.
Kake misli provejajo lačnega orožnika v službi na cesti, ko požira avtomobilski prah, namesto okrepčila, katorega si ne moro kupiti si lahko vsak tam predstavlja, sramota pa je, da ee nam niti v t.ph dneh, ko varujemo ugled Slovenijo v pogledu na bivanje Nj. Vol. mod nami, no privošči tega, kar nam ik> vseb pravicah pripada. Ali je ros zamrl žo vsak čut človečnosti v srcih tistih, katerim je odločati o na« ln našem stanju?
M« pres5we2sp mar!« borske rasstsve
Maribor, 14. avgusta.
Danes je bilo v obširnih prastarih mariborske industrijsko vzorčne Izložbe od ranega jutra živahno kot na pravem mravljišču. Razstava bo lansko vsekakor znatno prekosila. Ze prostori so radi prt. tegnitve modernega poslopja meščanske šole pripravnejšl, lepši, udobnejši ln ves razstavili prostor kaže enotno estptično sliko. Resnejšo vsebino daje izložbi posebno pritegnitev domače In tuje industrije, kl je letos prvič izložena v Maribora. V Industriji so zastopana v pretežni večini nova domača podjetja, kl čast no reprezentirajo razmah nacionalnega gospodarstva ob severni meji. O nekaterih važnejših strokah industrije bomo obširneje poročali.
Razstava, kl bo trajala do 26. avgusta, bo te dni gotovo tudi družabno življenje v Mariboru zelo poživila, ker Je zatvorjena Prešernova ulica preprežena z velikimi električnimi obločnlcami, kjer se bo razvila krog hajnih cvctličnlh gred ob sviranju godbe zlasti v večernih urah pestra promenada. Številno »o zastopane tudi Inozemske tvrdke z zanimivimi novimi Iznajdbami. Ze današnji površni pregled razstavišča Je vzbujal obče začudenje krasno reprezentaclie in bogastva ročnih in umskih pridelkov narod-no-gospodarske sile spodnjc-štajcrskega prebivalstva. Pa tudi Iz Kranjske Je videti precei razstavljalcev.
Obisk to razstave, kl Jo otvori jutri dopoldne imenom njenega pokrovitelja kralja Aleksandra polkovnik Miladinovič, bo nudi! vsakomur nenavadni duševni užitek. Iz gospndarskih krogov pa se gotovo nihče, ki noče biti nazadnjaški, ne bo mogel izogniti obisku te gospodarske irložbe. Mariborski »Tabor. je izšel no-coi ob priliki otvoritve razstave v slavnostni opremi z bogato založeno ilustrirano prilogo gospodarskih in kulturnih člankov. Zupan je Izdal na prebivalstvo poziv, da k otvoritvi razobesi zastave.
so postali TurKf v Južni Srbiji zelo pro-drzni ta krščansko prebivalstvo pred njimi nI več varno. Ta turška drznost >e lako velika, da so se v Prištini povodom občinskih volitev združili demokrati In radikalci in so poetavill skupno listo. To ie Turke tako Tazlezllo, da je bil takoj naslednji dan neki vojak skrivaj ubit. Dalje so se Turki obrnili na vlado z vprašanjem, kako je to, da so radikale! združujejo z demokrati proti svojimi zaveznikom! In res Je prišlo od vodstva radlkalske stranke iz Beograda povelje prlštinskl radikalni organizaciji, da mera zapustiti zvezo z demokrati. Prištln-skl radikale! pa se ne ozirajo na beograjsko vodstvo, zavrgli so njegov »ferman. ln ostanejo v koaliciji z demokrati proti Turkom.
+ »Partlzanstvo nad vsemi* Pod
tem naslovom prlobčuje g. Svetozar Pribičevič v »Novem Listu, lep članek, ki jasno osvetljuje radikalsko partlzanstvo. Cianck končuje z besedami: »Zato, ker Imamo ua vladi stranko, ki nima za seboj niti polovice srbskih volllcev, v drugih delili naroda pa sploh ne obstoji in katera more vzdržati v svojih rokah oblast samo s pomočjo nemških In turških glasov — v takih razmerah trpijo bitni Interesi naše države In naroda. Vlada s tako podlago nima no!>eae avtoritete nit! v državi, niti v inozemstvu. Vsa težka In komplicirana vprašanja stojijo, ker vlada nima moči za reševanje njihovo. Ali radikalcem Je to vse eno, kor oni ne postojljo radi države, temveč država radi njih.'»
skloni
ECai!© s dragi____________
doktedsnrai ©r©ini!fce?y
Pred nedavnim časom je bil v narodni skupščini izglasovan predlog, da so orožnikom poviša draginjska doklada na 1100 Din in g. notranji minister jo takoj izdal nalog, da se povišek izplača.. Dasi-ravno pa je minul od takrat žo ce! mesec, ne ve nihče, ali so sploh bo in če, kdaj izplačal ta povišek orožnikom. Na vprašanje, kaj je s po viškom, gg. predstojniki odgovarjajo dvoumno, kar zna-či. da sami niso dobro o stvari informirani.
Beda orožništ.va jo dosegla vrhunec in se mora orožniško moštvo v splošnem zadolževati, da se prehrani. Da. to ni v interesu službe, je jasno, in je skrajni čas. da se temu odpomoro. Koliko orožnikov bi bilo zapustilo dtžacno službo, ako bi jih nc zadržal obljubljeni povišek. In sedaj to razočaranje. Da bi komanda žandannerijo vsaj no puščala orožnikov v tej strašni negotovosti in jim povedala ali so bo povišek sploh izplačal ali ne, In iz kakih vzrokov se to dosedaj šo ni moglo zgoditi.
čudno so nam zdi, da topot. tudi p. komandant V. oro?.. brliadn ne poda o stvari nobene službene izjave in samo zatrjuje, da nima tozadevnega ukaza za Izplačilo, kljub temu pa. dasiravno dobro ve. da jo vsak orožnik zadolžen, iste koncentrira na Bledu in po drugih po stajah, ne da bi vprašal, kako bo mož potoval In s fiem se bo hranil. Omenjo-no naj bo, da orožniki, ki so koncentrirani na Bledu dobivajo dncvnico, dočim moštvo, koncentrirano na sosednih postajah, ne vživa to dobrote, kar je oči-vidna krivica. Zakaj bo tudi tem orožnikom ne izDlačuieio dnevnico, ni zna-
U USiiUto
H- Čemu beg? s predpostavko, da bi bil vodja »hrvatskega naroda« Stipa Radič normalen — pravi »Riječ» — bl se vso kombinacije o njegovem begu zdele sumljive. Toda zdaj n| malo povoda dvomu o zdravstvenem slaniu seljaškega voditelja. Izključena je skoro stimnja, aa Radič nc bi bil prošli mesec pobegnil preko Drave. To dejstvo so sedaj priznali aretirani scijaki (Radičcvi prevo;*-niki) In pred vsem vneti župnik-radico-vcc Škrinjar iz Ojelekovca. Blokaškl lt-sti sicer mogočno razodevajo, da se Radič skriva v notranjosti. Toda tudl to koncem konca ne omaja dejstva, da Je Radič plašno pobegnil. Preganjajo ga vk zije, njegova lastna vest. Saj Je nedavno obtožil svoje najbližje zaveznike in pristaše, da mu pripravljajo usodo Stambolijskega. In ko je v Kazini govoril svoj znani govor o Bastilli, je zahteval 60 Hanaovcev za osebno stražo. Toda Že dva dni nato Je obtožil Hanaovce, da mu segajo po glavi. Zdaj namigujejo blokaškl listi, da vlada stremi za Radičevim življenjem in da se je nanj pripravljal atentat. Obojno je laž. Sicer pa, ako se Radič v inozemstvu ali v notranjosti skri va v strahu pred atentatom: ali meni aa bo ta nevarnost prejenjala? Dokler Radič živi, je atentat mogoč. Niti inozemstvo mu ne more nuditi absolutne varnt,-sti. Radič se Je torej prostovoljno Intei-niral in vsej svoji republikanski vojski podal vzgled ne baš častne strahopet-nosti.
+ «Akcija klerikalcev*. Pod tem
naslovom poroča »Vreme«, da se je dr. Korošec vrnil v Maribor in da Imajo kle-rikacl vse polno shodov ln zaupnih sestankov, na katerih razlagajo svojim pristašem politični položaj in jih skušajo dobiti za novo politično taktiko, v prvi vrsti za prekinjenje odnošajev z Radl-čem.
+ Stari nerodnež »Slovenski Narod, nadaljuje svoj radikalski kuluk v potu svojega obraza. Včeraj smo pribil!, da Je popolnoma zlezel v radikalljo m da odobrava vladni radikalski terorizem In milita lizacijo železničarjev. Stari lažnivi kljukec »Slovenski Narod, se sedaj bra ni in bl se rad zopet predstavil kot za. govornik uradništva. Vso (zvijanje pa nui nič več ne pomaga. Iz objavljenih citatov »Slovenskega Naroda, se da dokazati le, da piše »Narod, na prvi strani drugače kakor na drugi in na drugi drugače kakor na tretl, danes drugače, kakor včeraj ali Jutri ln da se vrti, kakor da lovi svoj rop. V te| nestalnost! mu le sveto le to, kar mu ukažejo njegovi radikalski gospodaril ln »zaupne osebe.. To pot mu Je sveta militarizacija železničarjev. Naša borba za pravioo javnth nameščencev se pa »Slovenskemu Narodu, zdi pozivanje na oborožen upot!
4- Prišt lnckl džemUet. Odkar džeml-let podpira vlado In omogoča s pomoč-lo Nemcev, homogeno radikalska vlado.
Glasov! zagrebških listov o Iiirlfl In o Hajduku.
Najvočje zanimanje med zagrebškhn
športnim občinstvom Je vsekakor povzw čila tekma med splitskim Hajdukom m prvakom Slovenije Ilirijo. Čeprav je, kakor pravi »Riječ., prvak z morja Hajduk takoj dobil mnogo navdušenih In temperamentnih pristašev, nI docela Izpolnil onih nad, ki so se stavile nanj. Prav Ima jo torej oni, ki govore z ozirom na uspehe Hajduka v Splitu z zunanjimi nasprotniki o Splitu kot o »jugoslovanski Barceloni., kjer zmagujejo sodniki m publika. Kljub temu se mora redi, da ima Hajduk tehnično precej izvežbano moštvo, kl goji lepo Igro z glavo, pokazalo pa Je tudl disciplino In iairnesso v Iga Proti sebi Je imel Hajduk, nadaljuje »Rl-Ječ. požrtvovalno in agilno Ilirjo, kl Je napela vse sile, da izide Iz te tekme, če že ne kot zmagovalec, vsaj s častnim rezultatom. In to Je Ilirija dosegla. Igra Je bila odprta. Pri Iliriji so se odlikovali Učak, Vidmajer In Oman, zlasti Vidma Jer se je pokazal kot dober tehnlčar. Krilska vrsta In obramba Je dobra.
»Novosti, pišejo, da Je bfl Izid tekme naravnost presenečenje. Ilirija, kl Je pokazala velik napredek, Je bila Hajduku enakovreden nasprotnik. Ako bi bila Ilirija boljša v stoplngu, bl bil rezultat vsekakor drugačen. Neodločen rezultat b| odgovorjal razmerju moči obeh khibov. Ilirija Je bila hitrejša od Hajduka, kl lo pa Je tehnično nadlcrlljeval.
»Jutarnji List. piše, da so zadnje Čase prihajali slabi glasovi o Iliriji, pa sta temboii Iznenadlla Izredni odpor ln borbenost tega moštva. Pomanjkanje posebne tehnične sposobnosti so Slovenci nadoknadili s silnim elanom In agilnosv-jo, da so mogli držati ves čas igro otvor jeno ter v enaki meri kot njihovi nasprotniki ogrožali nasprotniški gol. Posebno sta se odlikovala Tavčar ln hitri Vidmajer.
Kakor se vidi. Je precej stroga zagrebška kritika dobila ugoden vtis od na!te Ilirije, kateri sicer večkrat manjka ona volja do zmage, kl povzroča, da da vsak Igralec pri vsaki tudl najmanjši tekmt kot pravi športnik iz sebe, vse kar zmore, ki pa doseže tudl lepe rezultate, če le hoče ln če Je ne ovirajo vzroki, kl jih nI zakrivilo moštvo. Upamo, da bosta tudl prihodnji tekmi, k! ju bo odigrala Ilirija, po dolgem času zopet res lep športni užitek.
•
Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije.
/z ljubljanskega plavalnega podsaveza
Ljubljanski plivačkl podsavez priredi v soboto in nedeljo dne 25. In 26. t. m. na prostoru ljubljanskega športnega kluba v LJubljani plavalno tekmo za prvenstvo Slovenije. Začetek tekme Je v soboto ob treh popoldne, nadaljevanje pa v nedello ob 9.30 url dopoldne In ob treh popoldne. Tekma Je dostopna vsem klubom, na teritoriju ljubljanskega plivačkega podsa-vesa, kl so včlanjeni v Jugoslovanskem pilvačkem savezu v Zagrebu. Pismene prijave nal se pošljejo najkasneje do 22. t. m. na II. tajnika podsaveza gospoda Vodlška, kavama Evropa. Naknadne prijave in prijave brez prtjavnine se ne bodo upoštevale. Prliavnina znaša za osebo ln točko 3 Din, za štafeto In wa-terpolo dvojno In so pošlje obenem s prijavo.
Proga meri 100 m. Daljše proge se bodo plavale z obratom, razen plavanje na 1500 m. Start pri vseh točkah v vodi. Za vsako točko pograma Je treba, da se prijavijo najmanj trije tekmovalci, pri štafeti In ^vaterpolo najmanl dve moštvi. Tekma se vrši po predpisih JPS.
Spored je nastopni:
n) JuniorJI: 50 m Prosti stil;
b)	Juniorke: 50 m prosti stil.
c)	seniorji: 100 m prosti sli!, 200 m pro-sti stil, 400 m prosti stU, 1500 m prosti .stil. 4X200 m štafeta orostl stil. 200 m
prsno, «00 m prsno, 100 m hrbtno, 100 m bočno;
d)	dame: 100 m prosti stil, 300 m prosti stil, 4X100 m štafeta prosti »tli;
e)	potapljanje;
f)	skakanje s trlmetTske deske, pet predpisanih in dva poljubna skoka, predpisani so skok z zaletom na glavo naprej, salto naprej, skok na glavo nazaj, skok na glavo naprej s orlgibom In salto nazaj;
g)	waterpo!o.
člani S. K. Ilirije, kl so zadnji čas
plačali članarino inkasantu se naprošajo, da dvignejo klubnve legitimacije prt tajniku Ivo Komarju v upravi »Jutra..
Današnje športne prireditve v Ljubljani. Ob po! 15. url se vrši na Ljubljanici na prostoru Ljublj. S. K. (dohod Iz Trnovskega pristana aH Iz Prul plavalna tekma, h kateri so prijavljeni najbolj-šl plavačl Ljubljane, Maribora In Celja. Vse moške !n ženske tekmovalne točke so izvrstno zasedene. Posebno pozornost bodo tudi to pot vzbujale štafete (dam-ske in moške (4 X 50 m), skoki In wa tcrpolo-iiiatch med LJ. S. K. in Ilirijo. V odmoru bo izvajal g. Appei, trener Ilirije, v propagandne svrhe razne rešilne poskuse. — Ob pol 19. url se vrši na igrišču Ilirije ženska rokometna tekma med S. K. Slavijo lz Prage tn našo lUriju. Tudl ta mednarodna tekma obeta najlepši šport. Nastop svetovnoznane praške Slavije tvori povsod največjo privlačnost in najuspešnejšo propagando za ta idealni ženski šport. Jutri ob pol 19. url Igrata oba teaina revanšno tekmo.
Jubilejna kolesarska dirka. Kakor smo že poročali se vrši danes kolesarska jubilejna medklubska dirka, katero priredi klub kolesarjev In motoclkiistov »Iiirlj
a.. Slavno občinstvo se vnovič na-pro&j, da sc v sledečih ulicah: Kariov-ska cesta, Florjanska, Sv. Jakoba trg, Cojzova, Emonska, Vegova, Selenburgo-va, Dunajska, Oosposvetska In Celovška cesta blagovoli pokoriti rediteljem ter s tem pripomoči do čim gladkejšega prehoda skozi mesto.
Zadnja številka zagrebške revija *Nova Evropa. Je posvečena športu v Jugoslaviji. Prinaša nastopne članke: Šport u nas (L. I. K.); Pregled jugoslovanskega športa (A. Schneller); Razvoj športa v Sloveniji (L. Struna); Pregled športa I nogometa u Srbiji (D. Stojano-vič — Dača): Hašk (I. Car); Moderna sportska igrališta (A. Vragovlč). Spored tekem povodom proslave 201etnice Ha-ška. Našim športnikom priporočamo to ugledno revijo.
Ponedeljske zagrebške tekme. Hašk rez. : Železničarji 3 : 0. Viktorija : Um tas 6 : 1.
KOČEVJE. Tndi letošnje leto so po-■svedočili kočevski Slovenci svojo požrtvovalnost v nabiranju za narodne in prosvetno namene. Predvsem naj omeni mo nabiranje darov za prevoz kosti ju-denburšklh junakov. Več gospodov je nabralo na doposlane nabiralne pole lepe vsote m jih odposlalo odhoru. Toda razen tega so je priredil v Kočevju šo posoben spominski večer v proslavo omenjenoga pienosa. Zbirka za ta večer jo nesla 807.50 Din, vstopnina pa 193.50 Din. Oboje se je oddalo odboru. Dnevi »Rdečega Križa, so dali skupni znesek 881.50 Din ki se jo odposlal glavnemu odboru »Rdečega Križa, v Beogradu. Nabirala so v to svrho zlasti večja šolska vodstva. Dalje naj šc zabeležimo, da se je ustanovilo v Kočevju poverjeništvo »Jadransko Straže., ki je zbralo dosedaj znesek lfifl i>ln in ga oddalo glav urinu društvu v 1,'ul'iani.
PREDDVOR PRI KRANJU. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo je priredilo 5. avgusta v Preddvoru pri Kranju koncert z zelo obširnim in srečno izbranim sporedom, s čemer jo dokazalo svojo živ-Ijensko moč. Vse pesmi, 18 po številu, so bile. če odštejemo pri par težjih in precej obsežnih pesmih male hibe, tehnično vzorno podane. Intonacija je bila čista, dinamika dobra, agogika gibka, kar jo dalo skladbam posebno živ izraz. Obširna, a za koncerte manj primerna dvorana je bila napolnjona do zadnjega kotička. Po sleherni pesmi je ljudstvo z ogromnim aplavzom dalo duška Svojemu zadovoljstvu. Na splošno željo je zbor, Id Ima jako dober pevski materijal, dodal še pesem: »Kjer naše pet jo glasi«. V odmorih je zelo piocizno in krasno svirai zbor tamburaškega druStva »Krim..
IZ CELJSKEGA OKRAJA. (Iz cestarskih krogov). Z ozirom na poročilo v Vašem cenj. listu z dne 9. avgusta ngo-tavljnmo državni cestarji, da nedostat-kov nismo krivi ml in ne naši predstojniki, ampak gradbeno ministrstvo v Beogradu, ki nam naše tožke tisočake tako po malora deli nazaj. Kdor pozna In razume vzdrževan je cest, gotovo ne bo rekel. da so bile državne ceste prod vojsko v Sloveniji slabe; k temu pa je potroba v prvi vrsti gradbenega materijala in delavskih moči. Ako pa ni potrebnega kredita pa ni nič. Pravijo, ali učili so nas, da je Bog ustvaril svet ir. nič. mi pa nismo vjcjraroogočnl, kar bi nam zelo dobrodošlo pri današnjih razmerah, posebno prihodnji mesec, ko bodo žoleznioe za 100 odet. dražje ln • tem vse tivljen-eke potrebščine. Ker pa cestar ne more ničesar ustvariti iz nič, kredita za Slovenijo je pa tudi samo malo veS kot nič, zato eo mislili lansko leto vpeljati redukcijo. Sedaj na redukcije menda, ne bo .tre-
ba. ker bo prišla sama o<t sabo, posebno, kadar se začne novi kuluk. Kar se tiče debelega kamenja na projl nI kriva cestna uprava ln no voznud, ampal; številni avtomobilni promet, ktr nekate. rt tako bliskovito vozijo. Cestar bi ral imeti poruti kot angel, da U dav»l sproti kamenje kamor spada Najbolj pa bl bilo in gotovo zelo praktično, ij bl se vsakdo dvignil v zrak, ia »e tako izognil neznosnem prahu pred avtomobili. Iz srca želimo, da bi te videli v na. Sera okrožju zopet lepe ceste.
Kuluk-ar,
KAMNICA PRI MARIBORU. Požare« hrambo imajo namen, opravljati gasilsko in reševalno službo v domačem, kako: tudi Bosednem okraju. Ker pa požari niso na dnevnem redu, obstoja delovanje toh dništev v tem, da vršijo razne vn«i in da goje med svojim Članstvom narod-na čustva. V tem ozira so bile požarne brarabo zlasti ob naši meji v času Avstrije navadne podružnice Schulvereim in Sitdmarke, ki ao tvoje takratne slovensko člane z neverjetno spretnostjo germanizlrale tako, da 60 postali prav ca. ti Janičarji. Uspeh Nemcev je bil tca večji, ker bo svojo žrtve lovili le z opo; nimi pijačami, dočim se za njih duševni razvoj sploh niso brigali; zadostovalo jim je ie. če so njihovo žrtvo čimpre;e izjavile, da so »tajč». Pri nas v Karani-ci je takratni nadučitelj Ilofbauer kot načelnik požarna hrambe žel na tem svojem nacijonalncm polju največ uspeha. V šoli je potujčil našo deco, pri požare: hrambi pa našo slovensko fanto in možje. Ako poznavalec naših razmer opazuje delovanje našega sedanjega gasilnega društva, opaža, da Hofbauorjev duh, katorega vzdržuje tu pravzaprav lo en sa:* zagrizen nemškutar, šo danes niti v najmanjši meri nI Izumrl. Članstvo naše požarne brambe obstoji približno iz 35 mol. od katerih je čet 30 Slovencev in lo S do 8 nemškutarji. proti lcatorim so ostali Slovenci brez moti. Povelje je izključno nemško, vabila so nabita lo v nemškem jeziku, knjigovodstvo in tajništvo seveda tudi nemško. — Od prevrata sem do danes ob državnih praznikih ni več onih slavnostnih nastopov, ne bakljad, niti ene zastave, — naravnost odkrito in izzivalno ignoriranjo vsega, kar je slovansko-jugoslovenskol Kljub temu pa se niso ustrašili vsako leto prirediti kar 5 do 6 veselic z izgovorom, da jo čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja. Kamniška požama hramba bna žo od predvojne doba 2 volikl ln 8 majhne brit,-galne v najboljšem stanju, cevi in lestev, tako. da prav gotovo nobena druga požarna bramba na doželi ni tako dobro opremljena z gasilnim orodjem itd. kakor ravno naša, kar dokazuje, da po gasilnem orodju ni take potrebe, lt.ikor kričijo po raznih inseratih. Gre jim lo za obstoj njihove nemške iredente za kat potrebujejo denar. — Upamo, da bo sedaj tudl javnosti enkrat znano, da j? kamniški nemški iredantizom do danes dobival svoj kapital za svoja nemškona-cljonalna dela Izključno le iz žuljev naših nevednih Slovencev, ki so ravno to protinarodno dolovanjo podpirali z svojimi številnimi obiski pri navedenih voselicah.
FRAM PRI MARIBORU. Naš gosp župnik nam Je preskrbe! mlsiion, ki se U obhajal v framskl cerkvi od 21. — 31. Julija. Temu ne ugovarjamo. Pač pa i; naše milo ljudstvo Iz framske župnij: zelo nezadovoljno z duhovniki misijonarji, ki so opravijall obrede misijona. Na« dekleta so do skrajnosti užaljena in razburjena, ker jih je eden gospodov misijonarjev v svo)! pridigi dne 28. julija Javno blatil in sramotil. Pramska dekleta odločno protestiramo proti takemu delovanju misijonarjev ta zahtevamo Javne zadoščenje.
X Društvo dipL babic za Slovenijo t sedežem v Ljubljani je dognalo, da se « društvenim hrbtom delajo nekake tarif! za bolniško blagajno. Društvo naznanja da ne pozna nobenih drugih tarifov kol tiste, katere si je samo določilo za razn( sloje. Toliko v vednost oenj. občinstvu da ne bo pri porodih pomote, ker z bol niško blagajno nima društvo nobenu
tarif.	.
X Kavarna In restavracija na Streli Sču ob Večni poti vsako nedeljo in prni nik koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnin: prosta.
X Kopališče r hotelo «Slon» v LJut) Ijanl je od danes naprej topet odprto.
X Iz Železnikov poročajo, da bov«le< slavnosti 25-letniee gasilnega društva ' nedeljo dne 19. avgusta vozil avtoomn: bus namesto od popoldanskega vlaka. ' od prvih vlakov, kl prihajajo »jutra) i Ljubljane v Skofjo Loko, voze« v 8ele: nike in zvečer zopet na postajo k večet nim vlakom. "	,
X Zahvala. Laetnik hotela .Centra' in »Narodne kavarne, v Splitn, gospo M. Matlč, je izkazal Sokolom, tosebn onim župe »Maribor«, veliko postrežlj voflt ter jim nudil tako lzborno postr« bo, da se čuti podpisani v imenu udelf žencev Mariborske župe primoran. <j mu izreče tem potom javno zahvalo ' priporoča Sokolom, poeetnikom Sp i« njegovi izboml podjetji. — Dr. Mila GoriSek, odvetnik pri 8v. Lenarta-
X Izgubila se je dne 9. avgusta * W* bljanl zlata zapostnica. Pošten najdi« naj jo blagovoli oddati »roti m«?1" v: unravi »Jutra*,
t resnici približuje zapadu, toda njen vzhodni del je pripadal vzhodu ter je v političnem pogledu z Avstrijo (in Turčijo) tvoril celoto zase.
S padcem absolutističnih monarhij so se poleg slovanskih oprostili tudi drugI mali narodi, kateri žive med Nemci ln Rusi. Evropa je povsem očitno razpadla politično, a v znatni meri tudi kulturno na tri dele. Na zapadu imamo pet večjih narodov in držav: Anglijo, Francijo, Italijo, Španijo, Nemčijo; malih držav in narodov je na zapadu malo. Ti so: Portugalska, Belgija in Holandlja v katerih prebivajo Portugalci, Nizozemci ln Flam-ci. Na vzhodu imamo veliko Rusijo, v sredi med vzhodom in zapadom pa niz malih narodov ln sedaj tudi držav: Finsko, Švedsko, Norveško, Dansko, Estonijo, Lntiško in Litvansko, Poljsko, Češkoslovaško, končno Rumunijo, Jugoslavijo ln Grško.
Priloga &/utru" it. 100 dno li. avgusta ID23.
Po slovanskem svetu
Slovani po vojni
(b Masarjtiove knjige <Slovani po vojnb.)
*a prvi pogled so zdi, da je vojna pri-Betla največje politične Izpremembe slovanskim narodom. Pred vojno ao obstojale štiri slovanske države: Rusija, Srbija, Bolgarija ia Črna gora. Po vojni so se prve tri državo znatno izpremenile, Črna gora je sploh prenehala obstojati, a nastali sta še dvo slovanski državi: Češkoslovaška in Poljska. Poleg tega so aekatere slovanske manjšine postale napol neodvisno: Ukrajina jo poslala sestaven del Rusije, podkarpatska Rusija ea Je priključila Češkoslovaški; usoda vzhodnega Ilaliča še ni odločena. Edini ln najmanjši slovanski narod, lužiškl Srbi, ni bU osvobojen ter je ostal v okvirju Nemčijo; Jugoslovani so ostali deloma pod Italijo, Avstrijo ln Grško, del Malorusov je dobila Rumuntja, del Slovakov Madžarska; Avstrija jo vključila v svojo državno telo znatno manjšino Cehov, a Nemčija jo dobila nekoliko Cehov in nekoliko Poljakov. Slovansko države same obsegajo ponekod slovansko manj-line: V Poljski se nahajajo Malorusi in Rusi ter nekoliko Cohov in Slovakov. V Češkoslovaški živi nekoliko Malorusov, Jugoslovanov in Bolgarov.
Silno se Je na znotraj lzpremenlla 6'rulrtura slovanskih držav, posebno Rusijo. Iz carske Rusijo je postala republika in sicer komunistična republika. Republike 10 takisto Češkoslovaška in Poljska, monarbji pa sta kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ali Jugoslovija in Bolgarija. Rusija so jo izpremenila tudi v terltorljalnem pogledu. Pred vojno je obsegala 54.5% Evrope, sedaj obsega komaj 40.2 % njenega ozemlja. Tudi Bolgarija je manjša nego je bila pred vojno.
Pogostoma se čuje še danes, da jo pro-Sla vojna bila boj med slovanskim ln ;ermanskim svetom. Vojna je nastala po-»redstvom Srbije ter je bila naperjena s strani Nemčije in Avstrije proti Rusiji. Obziri do Slovanov niso bili odločilni razlogi za vstop v vojno Anglije, Amerike, Italije, Rumunije, Japonske itd. Okupacija Belgije od strani Nemcev je prisilila Anglijo do tega, da sa Jo pridružila zaveznikom, med tem ko so Ameriko potegnile v vojno nemško vojne metode. Italije se Izprva nI hotela bojevati proti Avstriji, med tem ko so jo Rumu-nija spustila v boj za ujedinjenje narodov. V splošnem se ne moro trditi, da jo ovetovna vojna bila boj med Germani io Slovani. No glede na Bolgarijo, kl se je priključila Nemcem, so v vojni sodelovali romanski in germanski (anglosa-»ki) narodi proti Nemčiji. Ne io Slovani, svet vobče ie je čutil ogroženega od nemških prizadevanj. Stoji pa dejstvo, da niso bili Slovani v prošll vojni niti vodilni faktor, niti odločujoči člnltelj.
2e Herder, za njim pa KollSr in dru-gi so napovedovali propnd Nemčije in germanskega plemena ter so pričakovali dvig slovanstva. Dopustna je trditev, da so slovanski narodi potom vojne dosegli politično neodvisnost in možnost uspešnega razvijanja. Toda istotako sa lahko dvomi, da-11 pomeni preobrat v Rusiji dvig kvišku. Nasprotno se tudi propast Nemčije na more imenovati de-uiitivna propast, Itajti vojaški porazi lahko postanejo tako za Nemce, kakor I udi za Rusa blagodejni z ozirom na vplive, katere Jo imela svetovna vojna oa vse narode.
Posredni in neposredni uspehi vojne tiče v tem, da so propadle tri velike monarhijo: Rusija, Prusija-Nemčija ln Av-Mro-Ogrska. Ostanek Turčije se je razvijal v isti meri. Stari režim se je zrušil v pretežnem delu Evrope. Zemljepisno so tri propadle monarhije z absolutističnim režimom mejile na tako imenovani vzhod, to je na vzhodno Evropo in na zapadni del Azije, ki je bila od najstarejših časov zvezana z Evropo v kulturnem in političnem pogledu. Nemčija se
flajisktun Sv, Martino po zaslugi 411 utemeljiteljev, 431 rednih ln 118 podpornih članov. »Slovaška Matica* j« znana po Bvojih letopiaik, koledarjih ln čitankah ter drugih knjigah. Kulturno dolo »Slovaška Matice* jo bilo tako uspešno, da jo postalo opasno Za razno rod ovalno načrte Budimpešte, kl jo leta 1888. Matični Kulturni hram, njeno zgradbo lzpremenlla v vojašnico. Kljub tomu so Slovaki dalje vztrajali pri svojih kulturnih prizadevanjih, vsled česar Je vlada grofa Ti-szo leta 1875. konfiscirala Matici oolo-kupno premoženje. Toda l to ni ubilo ♦Slovaška Matice«. Med svetovno vojno je bilo dalo »Slovaške Matice« ustavljeno, a dno 1. januarja 1919. se Je Ma-
tica upat prciodila is letos Je prod dobrimi desetimi dnevi praznovala 60 letnico svojega obstoja.
Slovaško gledališče v Bratislavi. Nova sezona slovaškega glodallšča v Bratislavi začne dne 28. avgusta. Oporo bo vodil znani komponist Oskar Nedbal, dramo pa r.iiisor Josip Hiirt. Za opornega dramaturga ja imonovan češki komponist Jaroniir Wolpbergor.
Bratislavsko slovaško narodno gledališče v Španiji. Iz Bratislave poročajo, da sa dirigent Oskar Nedbal s svojim ansamblom poda v Španijo, kjor so pod njogovlm vodstvom uprizorita češki operi »Prodana nevesta« in »Rusalka«.
Kulturni pregled
Varšavski trenutki
1.	<Moconas.»
Predsednik varšavskega <Slovanskega društva umetnosti In kulturo Jo — me-conas.
Dobro. O Mecenas, prijatelj cesarja AvguBta, kri kraljevske krvi, tl si ljubil umetnost In si podpiral pesuikel Na vse večne čase je tvojo imo dobilo pomen plemenitega podpornika umetnosti.
Citam poljske varšavske časopise. Tu pišojo, da Je branil tega obtoženca mecenas <x», tam, da je na političnem shodu govoril mecenas <y>. Na Poljskem namreč tmecenas* pomeni — advokata.
Lep razvoj v pomenu besede, kaj no?
No, predsednik varšavskega Slovanskega društva umetnosti in kulture*, g. Kurnatovvsld, jo mecenas v enem in drugem pomenu besede. Ko je n. pr. v Varšavi pred kratkim predaval prof. Bldlo lz Prage, je povabil k sebi na čajanko zastopnike poljBke, češke in jugoslovanske umetnosti ln znanosti.
2.	<Kavaler.>
Pridem v veliko hišo; front, oficina na desno in levo (to se pravi, več stopnic v eno ln Isto hišo), nad vsakimi stopnicami Je pisano, do katerih stanovanj se po njih pride.
Citam: St. 21, 22, 28 <Kavalerske bo-be>. Kaj bo to?
<Kavaler» pomeni na Poljskem neože-njenega človeka, samca. <Knva1erske sobe* so torej sobe za «sobane».
Tako sem postal evo tudi jaz na Poljskem — kavaler.
8, Mistična ara.
Profesor poljske literature na varšavski univerzi Ujejski me je povabil v svoj seminar. Ogromno je število njegovih slušateljev oziroma slušateljle.
Danes je v seminarju bilo na dnevnem redu vprašanje: «AIi jo bil poljski pesnik Krasinski mistik ali ne?» Odgovor gospodične, ki je to temo primerno obdelala, so je glasil: «Nel» In napisala je o tej njeni tezi kritiko druga slušateljica in debata so je vnela v čisto parlamentarni formi...
Vse samo tehtne razprave. Misticizem in religija, misticizem in poezija, misticizem in ekstaza. Vse to se je že obravnavalo. In končno se jo še dodalo: Misticizem in ljubezen. To ločko je pokreniU Židinja (Mistični Bog ji je dal oči) in je dodala še problem o mističnem jabolku v paradižu... In mistika je dišala v sobi.
Občudoval sem lilozolsko izobraženost Poljakinj.	Dr. Fr. I.
60-letnIca »Slovaške Matlce». Dno
4. avgusta je proslavila »Slovaška Matica« veličasten jubilej: 60-lctnico svojega obstanka. »Slovaška Matica* je bila pred vojno najznamenitejša slovaška prosvetna ustanova, središče vsega kulturnega in literarnega prizadevanja in napredka slovaškega naroda. Osnovala so je dne 4. avgusta 1863. leta v Tur-
Nove skladbe
Odkar so začetkom vojno utihnili za napredek in nagel razvoj slovensko glasbe prezaslužnl Novi Akordi, Je nastala v rednem lzdajaaju novih skladb občutna vnel. Se edini stalni založnik Glasbena Matica zaradi izrednih razmer ni glasbenih publikacij izdajala redno vsako loto. V vrsto založnlštov jo po provratu stopilo podjetno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, skladba je daljo začela izdajati Zvozna knjigarna, dočim jo posvečala Jugoslovanska knjigarna svojo Izdajo Blcoro pretežno cerkveni glasbi. Pa vseeno opažamo v izdaji skladb velik zastoj. Največ naših muzikalij je dosedaj tiskalo tiskarniško podjotje Wald-heim-Eberlo na Dunaju. Stroški za te izdajo naraščajo dan za dnem. odjemalcev ja razmoroma malo in šo ti kupujejo rajo lahko pesmico za zbor kot skladbo večjo umetniško vrednosti. Založništva zato nimajo poguma investirati kapital v založbo slovenskih muzikalij. Malo izdaje (pesmarice) lahko tiskajo Zvezna tiskarna, Učiteljska in Jugoslovanska tiskarna, večja dela (zbirke solospovov, kanta-ta itd.) je pač treba pošiljati v delo v inozemstvo.
Člani Glasbene Matice so prejeli kot letošnji društveni dar dvoje publikacij. Slovenske narodno pesmi iz Benečije, katere je nabral in priredil Rihard Orol ter tri moške zbore skladatelja Josipa Pav-čiča.
Zbirko beneških narodnih pesmi bo prej pozdravil znanstvenik kot glasbenik, ker jo večina pe^jnl podobna našim ali inorda iz naših krajev zanesena v Benečijo. Določiti bi bilo težko, katero pesmi so pristno bcneškoslovonsko. St. 10 »Za bielim gradom« pojo na Notranjskem z besedilom »Sem šou, Ecm šou k svoji ljnbci vae»,» »Mi Slovenci vinca no prodamo« je stara kranjska sdraviea, <ilam' Sago in mlin« jo Bajuk zasledil v Idriji na besedilo »Oh, žena mo kroga, kor som se napiu«, »Prido ua sried vasi« je varijanta narodno «N'coj je pa lep vočar«, »Jutro bo v Cejovcl trh« tudi znana »Jutri bo v Celovcu s'menj», »Vse veselo, kar živi« pojo tudi na Štajerskem, »Al' sta ga videli« je Adami« napisal v Bell Krajini, »Grom trrumi inuj se bliska« se pojo povsod po Kranjskem: »Po gorah grmi in se bliska«. Originalne so rezijanske pasmi, kl pa v zbirki niso barmonizirane. Precej pesmi je italijanskega izvora, ki se očitno pozna n. pr. št. 21. »To jutro za to videt« ali št. 27 »Ti si hčerica te ljubezni« ali pa št. 81 »Te pozdravljam jubca moja«. Harmonizacija pesmi je preprosta, štiriglasna. po Zirovnikovcm ali Bajuko vem načinu; narod poje v resnici tro-glasno tako kot so harmonizirano št. 20, 21, 59 in 63. Nabiralec in harmonizator Rihard Orel zasluži za svoj trud pohvalo, čeprav teh pesmi no bodo uvrščali v koncertno vzporede. Otel jili jo pozabno-sti. — Josip Pavčič jo priljubljen skladatelj samospevov. Naši solisti in soli-stinja jih jako radi prepevajo, ker so me-lodijozni in pevni. Zborov ni napisal mnogo. Kali teh treh, katere jo izdala pravkar Glasbena Matica sv pognalo iz narodne pesmi. Ze začetek prvega zbora
nas spomni na narodno »Adijo, pa zdrava ostani«, za refren »Stoji, stoji LJub-ljanca« Je nalašč porabil narodno posem, prav tako Ja koneo drugega zbora »Nocoj Je pa lep vočer« ubran na narodno struno. Vse tri pesmi so melodijozne, blagoglasno, odete v zmerna modeme harmonije, za izvajanja razmeroma lahke ln bodo zato pevskim zborom dobrodošle. Nadaljnja novost na glasbenem trgu je E. Adamičevih B ženskih drospevov s spremljevanjem klavirja, katera je zv ložilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Prva Izdaja ženskih dvospevov v naši glasbeni literaturil Bila je ▼ resnici potrebna, kar žonskl zbori, razen Lajovičevih dvospevov priobčenih v »Novih Akordih« niso imeli za svoje koneortne nastopo primernih skladb. Temu pomanjkanju jo pomagal Adamič In je napisal pet žonskih dvospovov na besedila Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja«. Kot so besedila rožna. In dehteča, taka je tudi Adamičeva uglasbitev, oplojena s slovanskimi glasbenimi semeni. Pesmi so po glasbeni strani melodijozne, živahne, kanonično pretkane, v harmonijah pestro in kažejo noizčrpljivo Adamičevo invencijo. Toplo jih priporočamo v izvajanju povkam solistkam In ženskim zborom po društvih, kl Imajo na razpolago klavir ln igralca. Najboljše bi bilo na koncertih izvajati vseh pet dvospevov zaporedoma. Med točkami moškega in mešanega zbora bodo t» lepe pesmi osvežile vzpored.
Dvoje glasbenih izdaj nam jo daljo došlo iz Julijske Krajino. Po zaslugi agll-nega tržaškega glasbenika ln pevovodjo zbora Zvoza učiteljskih društev v Trstu g. 8rečko Kumarja je založila Umetniška založba mešani zbor Marija Kogoja. »Nageljni poljski« in mešani zbor s spremljevanjem klavirja Stanka Premrla »Naša pesem«. Marij Kogoj kot skladatelj ubira drzno pot najek-stremnejše moderne smeri v naši glasbi in sledi vzorom bvo-jega učitelja SchOnberga. V svojih navidez Bilno zamotanih skladbah Išče ode-kvaten izraz čustva v glasbi in hoče ne
s.tmo pesmi, maivsfl vaald pesnikovi b*-sedi najti prlmoren glasbeni izraz tal vzbuditi v poslnfcalcu enako občutje. Mešani zbor »Nagoljni polj&kl« Ja zanimiv po samostojni pol javi glasov ln pol žarskih harmonijah. Prvi ln zadnji del sta vsekakor boljša, nežna In mehka (končujoča s kvartsakstakordom) kot srednji del. Skladba bo nudila Žo izurjenim zborom dosti truda, ker Je za izvajanja talka. Morda se Je kateri vseeno loti?
Drugi dar tržaške »Umetniške založbe. Premrlova »Naša pesem« Je hvaleins skladba, nekoliko slovesnega značaja, porabna za začetek ali koneo slavnostnih koncertov. Vkljub svojih preprostosti utripa r njej nov način glasbenega lara-žanja, pa več razuma kot sroa. Premrl »e ne uveljavlja le kot skladatelj oerkve-nlh glasbenih dal, marveč deluje uspešno tudi na posvetnem glasbenem polju in kar je največ vredno, komponlra daljše, večje skladbe, katerih Ima naša glasben« literatura itak malo. — Tržaško »Umetniško založba* z izdajo skladb vrši važno kulturno misijo ▼ Julijski Krajini. Zoiimo jI mnogo uspehov! Zakaj je Glasbena Matica ukinila Izdajo skladb, nam nI znano.	—a.
Po smrti slavista Jogtfa. Kaj in koliko je Vatroelav Jagld pomenil kulturnemu sveto Izvem njej naše domovine, dokazuje inozemski tisk, U Je našel ob smrti Vatroalava Jaglta za znamenitega pokojnika jako tople besedo. Zelo obširno so se Jaglča apomnlli češki listi: »Narodni Listy», »Narodni Politika«, »Če. tkoslenraška republika, ln drugi. Od dunajskih Hetor Ja Jagidu posvetila največ pozornosti »Naoe Frele Presse« med tem ko bo roichovski nemški listi zaradi notranjih noprillk v Nemčiji Jagičevo smrt po večini le registrirali
Nova prevoda la ruske dramatske literature. Novinar Božidar Borko v Mariboru. Jo prevedel la ruščino dramo Loo-nida Andrejeva: »K zvezdam« in igro-kaz lil je Sirgučeva: »Jesenske gosli«. Rokopisa sta Izročena mariborskemu glodali J Ju, kl bo obe drami le tekom prihodnje sezone uprizorilo.
OsIJeško gledališča otvori arojo sezono dne 1. septembra. Repertoar za predstojačo sezono je silno poster In dobro Izbran. Poleg dragih slovanskih avtorjev so na sporedu domači pisci: Voj novič, KoBor, Kulundilč, Kosti«. Bojič, Nošlč Finžgar. V operi napovedujejo Oslječanl Janačka, Rimaklj-Korzakova, Offonbaeha, D'Alberta, Mozarta, Salnt-Saensa ter SljapcOv-BalencuTa.
R. U. R. v HolandiJI Ia Madžarski. Brata Čapek prodirata vedno globlje mod svetovno gledališko publiko. Njun komad R. U. a Be je nedavno dajal v Budimpešti ter se Bodaj pripravlja za uprizoritev tndi v inozemskem Itotterdamu Madžari to bili za Capkovo delo Jake navdušeni tor eo zahtevali, da le uprizorijo tndi drugi lgrokazl odličnih 6» Skih avtorjev.
Ob obletnici I. jugoslov. vsesokolskega zleta
Živo so nam v spominu tmpozantni dnevi, kl lih Jo doživelo Sokolstvo lansko leto osorel v Ljubljani. Naraščajskl dan, dan dijaštva In vojaštva Iti potem zaporedni dnevi mednarodnih tekem in nastopi članstva, vse to je tvorilo celoto naše prve jugoslovenskc olimpijade, kl je bila dovršena tako dostojno ln veličastno, da nam veselja zaigra srce ob spominu nanjo. Kakšni občutki navdajajo danes, po preteku enega leta, one brate in sestre, kl so z gigantskim delom izvršili vse priprave, vodili lavno nastope, skrbeli za stanovanje, hrano In drugo, dovršili ogromno podrobnega dela, ki je bilo na zunaj brez efekta in vidnega uspeha, toda neobhodno potrebno in v velikem aparatu celokupnostl šele uspešno. Vse to le bilo dovršeno po geslu: »Ne koristi, ne slave., brez osebne koristi, brez osebne slave«, brez osebne ko-
korist in slavo svojemu nedlnjejienm narodu, ki nai žanle uspehe posameznikov za povzdigo in srečo celokupnosti. zakaj tako velevajo sokolske zapovedi. Zadovoljstvo, ono notranje zadovoljstvo, kl ga občuti človek po uspešno dokončanem delu, navdaja danes vse one sokolske delavce, in to tembolj, ker je bilo to ogromno delo uspešno končano brez lastne sebičnosti. Čast in priznanje taktni delavcem, četudi jo ne zahtevajo in ne želijo.
Toda ne gre za to, da bi ob zletni obletnici delili čast in priznanje sokolskim delavcem, četudi je ne zahtevajo hi nc je to nepotrebno. Večjega pomena bo. ako premotrimo, ie-ll so veliki napori in nesebično delo imeli zažeijeni uspeh, ie-1 bilanca zleta aktivna? Ali ni bilo ono navdušenje impozantnih čet, kl so korakale lansko leto po Ljubljani, samo hipno, si so sokolske množice širom naše domovine znale izrabiti in izkoristiti one nauke, kl so jih dobile na zletu — to jc
Pri kralj les Mariji
SuvoborI »Najlepši, najmilejši kot Jugoslavije« ga baje imenuje kraljica Marija, velika prijateljica narave. In kralj Aleksander je daroval ta »najlepši, naj-milejgl kot« svoji žlvljenski družici.
Ko nas je nedavno vozil velik, modern Parnik z električnim pogonom mimo ne-številnlh vil, gradičev, kopališč po Sta-remberškem Jezeru tri ure naokrog, ko so švigali mimo nas na eni strani zeta. ul grički, a na drugi stotere Jadrnice, ko so se vzpenjali nad nami sivokrili otožni galebi hi se je bočilo V višavah saftr-no sinje nebo, ko sem se pozneje peljali mimo mogočnega Chiemsliaga Jezera, tedaj sem si dejala: »Eli, Slovenci si Preveč domišljamo na svoj Bled in Bohinj. To je že lokalni patriotizem. Tudi drugod Je svet dlvoten.«
Toda pogled z verande Suvobora na mirno Jezersko gladino na njej otoček a cerkvico, ves obrasel z bujnim zelenjem, tu okrog čolni, kl puščajo za sobo) sre. !>rne sledove, je omajal v meni prvotno Prepričanje.
In naslednjega zgodnjega dno ml Jo Pogled t okna vilo »Zlatorog« v JedVa budeče se Jutro, tja na grad Suvobor, snlvajoč v blaženem miru, na slvkasto modro jezero, na tajlnstvene sence grl-Babjega zoba in gorskih velikanov sklepal roke v čudno pobožnost, da sem Prevzeta vzkliknila: Zares. naUeošc si
med lepimi! — Blejsko jezero je »klnč nebeški«. Mogočno ozadje gora !n mehka ljubeznivost zelenih homov, lične vile sredi cvetočih vrtov in parkov mu da-jejo prednost pred vsemi drugimi, mor. da večjimi, kulturncjšiml, monumental-nejšimt pokrajinami in Jezeri.
Predlanski, lanski in letošnji Bled! Ej, to vam Je precejšnja razlika. Pred neka) leti še skromno pribežališče tudi onih skromnežev, ki Iščejo po resnem, napov-nem duševnem delu miru In oddiha, Je danes Blod modno letovišče z muzikamt na vseh koncih in krajih, z bari, koncerti hi plesi, s polno, sedal že zaprto Igralnico In s —- prazno umetniško razstavo.
Danes se zbirajo na Bledu kronane glave, ministri, poslaniki, najuglednejši finančniki in industrijalci. Prav kakor v časih naše sužnjostl v Lovrani ali Ischlu.
Razume se, da v tem modnem letovišču tudi ne sme manjkati damlc iz pol-sveta kakor slatna rumenih las, karml-nastlh ustnic, kakor z apnom pobeljenih lic hi z ogljem podčrtanih oči. Sama umetnost, ki pa menda nalde več gledalcev nego »Vesna«.
Pozvane smo bile, da poročamo kraljici o našem delu za institucijo, kl nosi ltjeno Ime, za »Dečjl in materinski dom. v Ljubljani. In tako evo nas pri naši ■ mladi kraljici. Sprejela nas le v veliki ' sobi z verando na jezero, j Garnitura ta veliki klubov! stoli so 1 nrevločen) t ?ivnrnlaittlin solidnim bla-
gom, nekaka pisalna miza s knjigami tn precej velikim porcelanastim prašičkom, — nekaj miz in mizic, omarica, vse iz rumenkasto rdečega pobranega lesa.
Preprosto in brez vsakršnega cercmo-njela je stopila kraljica v spremstvu dvornih dam, ge. ilrističeve In ge. DJiin-djerske med nas petero zastopnic «DeC-jega in materinskega doma«. Ljubeznivo nam je segla v roke In nas povabila, da sedemo« pri čemer je ponudila predsednici »Dečjega doma«, gosp. Pranji Tavčarjevi sedež ob svoji desnici. Z zanimanjem Je zasledovala pripovedovanje o postanku, pomenu in namenu »Dečjega doma« ter o naših bodočih ciljih. Stavila je vmes vprašanja ter obžalovala, da si letos Doma ne more ogledati, a obetala, da prihodnje leto gotovo pride. Končna nam je za »Dečjl dom« poklonila sivojo sliko z lastnoročnim podpisom »Marija. teT nakazala lz svoje zasebne blagajne 50.000 Din prispevka.
Avdijenca je trajala kake pol ure. Potem se je kraljica zopet od vseh poslovila ln odšla. Hotele smo se umakniti. Dvorni poslužiteljl pa so pripeljali sklop-; no mizo s srebrnim samovarleim, posod-jem, pecivom, surovim maslom, medom in suhorjem. Dvorni dami sta nam postregli s čajem ln r.skuskl, z limonado In sladoMon?. Neprisiljeno smo kramljale in glodale treko verande na jezera. In vmes se Jc neprestano oglašalo po. zvanlanie v ccrkvlcl blelskcza otoka. M
zlasti ob nedeljah od Tancga Jutra do poznega večera skoraj ne preneha.
Zvečer Je priredil odbor na Bledu bl-vajočih srbskih in slovenskih gospa m gospodlčen pod pokroviteljstvom kraljice koncert na katerem so peli oz. recitirali ter želi pohvalo in priznanje člani zagrebške in beograjske opere Iu drame; Jos. Križaj, Evg. Marijašec, Ksenija Ro-govska, Al. Veselovsky in Lidila Man-svčtova. Odlikovala sta se zlasti g«. Križal in Veselovsky.
Koncertu so prisostvovali kraljica Marija, kralj Aleksander, rutnunski krali Ferdinand, princ Arzen ter dvorjanstvo. Od mnogoštevilne množice burno akla-mirani ln ob svlranju narodnih himen so prišli v dvorano Zdraviliškega doma. Dvorana le bila okusno okrašena s slovenskimi naglll in cvetočimi oleandri. Kraljici Je blejski damski odbor poklonil šopek belih ,rož.
Vsa prireditev, kl se Je vršila po Inl-cllativi ln pod vodstvom dvorne damo, ge. Danice Urlstlčeve, le dosegla v vsakem oziru naJlepSI uspeh. Gotovo ne bi ga, ali vsa) v toliki meri ne, ako bi se no zavzela zanjo tako naklonjena pokroviteljica »DeCjega In materinskega doma..
Vsi VI, kl Imate vest In srce, pa sledite vzgledu naše mlade krallce In nas podpirajte!
Mlnka Oovčkarjeva.
Indijske smešraice
Prvo ime na seznam« norcev.
Nekoč pride h kralju več trgovcev in mu ponudi v nakup konje. Kralju so konji zelo ugajali; kupi jih in da trgovcem litk (100.000 rupij) preko kupne cone z naročilom, naj mu še prižr-no konj iz svoje domovine. Nato so se trgovci poslovili in odšli.
Neki dan jo bil kralj dobre volje in »v rožicah«, pa pravi v tem stanju svojemu kanclerju: »Napiši ml vendar že seznam vseh norcev!«
Kancler jo najponižneje odgovoril: »Sem ga že napisal, In prvo Imo na njem jo Imo Vašega Veličanstva.«
»Zakaj?« je vprašalo Njegovo Veličanstvo.
Kancler je odgovoril:
»Lak, ki ste ga dali trgovcem hroz svedokov in ne da bi oni povedali, ki" bivajo, da priženo še druge konje, jo dokaz za norost.«
Kralj vpraša: »In ako trgovci ven-dar-le priženo konje?«
Tedaj pravi kancler: »Ako jih priženo, prečrtam imo Vašega Veličanstvu v seznamu in postavim na njegov: mesto trgovce.*
Aleksandrova nemoč.
Kralja Aleksandra, gospodarja obeli koncev sveta, iztoka in zapada, jc no koč vndla Dot mimo blazneža. Krali
DA namreč pravi namen zleta — v prid svoll organizaciji? Ti uspehi niso bili vidni ob zletu samem, pokaželo se šele po krajši ali daljši dobi, ako pregledamo delovanje in napredek posameznih delov sokolske organizacije. Po preteku enega leta se uspehi že morajo pojaviti, napredek organizacije mora biti v tem času že viden. Najbollšo priliko za presojo napredka so nudili župnl zleti posameznih žup, kl so Jih do danes že po večini yse župe obdržale. Zato lahko konštatl-ramo, da le porast članstva tako glede števila kakor tudi glede tehnične kvalitete razveseljiv. Ako bl ne bilo drugega uspeha, zadostoval bl tudi ta. Toda tudi po disciplini in idejni Izobrazbi čutimo napredovanje. In lepo število novih so-kolsklh domov, kl so se otvorilt baš v neposredni preteklosti, ali ne kažejo mogočen plus v našem sokolskem napredku, četudi ne smemo vseh prištevati med uspehe vsesokolskega zleta. Preko vsega pa Je razveseljiv napredek pri sokolskl mladini, In sicer v prvi vrsti pri moškem naraščaju. Tekme in nastopi moškega naraščata na letošnjih župnih zletih kažejo tak korak naprej, da nas ni strah pred bodočnostlo.
Mogoče ne bo odveč, ako se ob ob-fetnlcl prvega vsesokolskega zleta spomnimo raznih kritik, kl so bile objavljene o zletu in o Sokolstvu. Nepristranski opazovalci, domači ln tuji — zlasti pa zadnji — so pisali o vsem popolnoma pravilno hi v svojih kritikah hvalili ln grajali po zasluženju. Prav tako. Nekateri so stavili sokolsko organizacijo — jugoslovansko In češko — kot vzor svojim telovadnim organizacijam ln niso mogli prehvallti sokolske discipline. Toda taka hvala našega Sokolstva ne bo prevzela, ker sc povsem Jasno zaveda, da še nI vse tako, kakor bi moralo biti, ln zato vedno Izboljšuje svoje vrste. Poglejmo pa kritiko naših domačih nasprotnikov, ki v svojem opičjem posnemanju korakajo dosledno po stoplnlah Sokolstva In poberejo vse, kar vidijo pri Sokolstvu, obenem pa neprenehoma grajajo ln kritizirajo baš tako, kar si prilastijo od sokolske organizacije. Ako Imenujemo tako postopanje otročje, ga menda nismo označili še z najpravilnel-šim Izrazom. Nc da bl se spuščali v kakršnokoli polemiko s temi ljudmi, s ponosom konštatlramo, da nismo v sokolskem tisku zasledili napadov na Orlov-stvo, medtem ko se v orlovskem tisku nepretrgoma pojavljajo sumnlčcnja in zbadanja na Sokolstvo. In ko nI najti včasih drugih pregreh, predbaclvnjo Sokolstvu državno podporo, medtem ko to-maževko molče, koliko so dobili podpore od pokrajinske uprave za udeležbo na orlovskem zletu v Bosno. Zares sokolsko je postopanje v tem pogledu od strani Sokolstva, ki ignorira v svojem tisku vse napade svojega nasprotnika ln s pozitivnim dolom v svojih vrstah koraka preko nizkotnega Izzlvača. Podobno Je bilo pisarenjc hrvatskih sokolsklh separatistov v Zagrebu o sokolskem zletu. Tudi preko teh je šlo jugoslovensko Sokolstvo na svoje delo.	C.
rallifie v vojalnlel vojvode MIHČa !n po-
vorka do Ljudskega vrta, kjer Je na »porinem prostoru SSK Maribor pričetek nastopa točno ob 10. uri s sledečim sporedom: 1- Proste vaje, lzvnjajo gojenci art. podol. šole, 2. Jahalna šola, lzvnjajo Sokoli, 8. borbuo vaje o sabljo, Izvajajo Sokoli, 4. proste vaje s puškami gojoneov podol. šole, 5. skakanje čez zapreke in (i. iietvorka, izvaja 16 Sokolov Jaliačev ln 10 gojoncev podol. šole. VBtopnlna za
Bane »okotrftih druStev i znartom 8 Din, za nečlane B Din, sedeli 10 Din, otroci v spremstvu starlšev so vstopnine prosti. Zvečer v Narodnem domu velika veselica s plesom.
Udeležencem sokolske slavnostl v Središču javljamo, da Je Južna železnica dovolila polovično vožnjo na progi Maribor — Cakovec. Bratje ln sestre Mariborčani dobe tozadevne Izkaznice pri Mariborski sokolskl iupl. Zdravo I
Javna telovadba Sokolskega društva * Laškem, ki se je vršila dne B. t. m. |e nad vse povoljno uspela. Vabilu se je odzvalo zlasti mnogo bratov in Bester iz Celja, Hrastnika, Št. Pavla, Trbovelj in Žalca, kateri so nam dopomogli do tako lepega moraličnega uspeha. Nastopilo je: članov 80, članic 02, ženskega naraščaja 48, moškega naraščaja 03, žensko dece 80, moške dece 08. Med nastopom Je na prapor naraščaja Zagorje pripel trak na-raščaj našega društva. Gmotni uspeh Je se-lo lep, zakar gre najlepša hvala vsem, ki so kaj podarili našemu društvu, kakor tudi vsem našim članom, ki so neumorno zbirali prispevke in ob prireditvi v šotorih stregli došlecem. Najlepša zahvala vsakemu, ki je tudi najmanj pripomogel k lepemu uspehu.
Jahalki nastop priredita Kolo Jaha-£ov sokolskega društva v Mariboru ln artiljerijBka podolicirska Sola v nedeljo dne 10. avgusta v Ljudskem vrtu v Mariboru. Spored Je sledeči: Ob 15. url zbl-
Otvorstev „Industrajsko-
©brHne izl^sibe" v Maribora
Danes dno ID. avgusta ob 10. uri dopoldne se vtšI svečana otvoritev »Indu-Btrljsko-obrtuo vzorčne izložbe* v Mariboru, koje pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander I. Tretjič stopajo s tem pred javnost agilnl naši obrtniki ln Industrijci, da pokažejo najšlrgl javnosti plod svojega dela, napredek in razvoj našo domačo Industrije in obrti po proobratu v osvobojeni domovini. Zato zasluži mariborska razstava no lo pozornost lokalnih činiteljov, ampak najširšo iu splošne Jugoslovenske javnosti. Glavni namen razstavo je, seznaniti konzu-menta z domačimi Izdelki, da se na ta način pospeši in dvigno domača produkcija. obenem pa izpodbija tuja konkurenca In da so na gospodarskom polju osamosvojimo ter postanemo neodvisni od inozemstva. Ze dosedanji dva razstavi, ki sta so vršili minula leta v Mariboru, sta jasno pokazali, da tvori Slovenija, zlasti njen severni del center obrti ln industrije v Jugoslaviji. Industrijsko-obrtno vzorčna izložba v Mariboru pa ni omejena samo na obrtne ln industrijske Izdelke, temveč je posvečena tudi vtem ostalim panogam našega narodnega gospodarstva, prodvsom vinogradništvu. Posebno zanimanje bo nedvomno vzbujala vrtnarska razstava, ki je ž« na lanski razstavi napravila občo pozornost. Ta oddelek bo zlasti na letošnji razstavi vzorno sistematično in strokovnjaško urojen. Velike važnosti za naše sadjarsko kroge pa bo drevesnica, kl bo nazorno prikazala vzgojo sadnih drevesnih sadik, na katerih trpimo splošno pomanjkanje. Pestrost razstave bo povečala še umetniška razstava kluba »Grohar«. UvorjenI smo, da bo našel vsak obiskovalec na razstavi obilo poučljlvega ln zanimivega.
Vei obiskovalci Industrijsko - obrtno vzorčne izložbe v Mariboru, kl ee lzka-žojo s tozadevno legitimacijo, imajo na vseh progah železnice v naši državi pra^ vico do polovične vožnje. Tozadevne legitimacije, glaseče se na ime, »o dobe pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah ter stanejo t vstopnino vred 20 Din. Naročo se lahko tudi pri upravi Industrijsko-obrtno vzorčne izložbe v Mariboru. Cankarjeva ulica 5. Vel zunanji obiskovalci dobe na žoljo nakazana stanovanja proti zmerni odškodnini, tako, da jim ni treba zato posebej skrbeti. Priporočljivo pa je pri korporativnlh po6etih prej o tem obvestiti upravo razstave.
na vse to Jo raipoložcujo na trgu zelo čvrsto, cene pa rastejo od uro do ure.
Hmelj lz leta 1922. se plačuje do 2(500, oni lz leta 1021. pa do 2000 Kč za 50 lig. Povpraševanj® prekorača ponudbe. SUvez hmelj, društev.
Trama poročila
Zagrebški žitni trg (14. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica 340 — 350, koruza žolta 270 — 280, Ječmen za pivovarne 280 — 300, za krmo 270 — 280, fižol pisani 42S — 500, beli 425 — 500; moka pšenična «0. 575 — 600, «2» 550 — 575, «4» 500 — 525, za krmo 200, otrobi drobni 145 — 155, debeli 200. Tendenca mirna, slaba.
Beograjska blagovna borza (14- t. m.) Pšenica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., franko Beograd, ponudba 310, povpraševanje 305, zaključek 305. Ječmen: 63 kg, franko Beograd, promptno ponudba 280. Oves: rešetan, franko Beograd, ponua-ba 275; rešetan, franko Klctiak, ponudba 265. Slive: za oktober, franko Klenak, ponudba 450, povpraševanje 420. — Na boril )• vladalo veliko zanimanje za pšenico, koje cene še vedno padajo. Tudi za slive Je bil velik Interes, a do sedaj Je bilo še malo zaključkov.
Rumunljl fa Bolgari) Je le dovrten. Pregled o poljedeljstvu na Francoskem, Poljskem, Nemškem in r sredozemkih pokrajinah bo kmalu gotov. Podatke o poljedeljsklh razmerah zbirajo ln proučujejo zastopniki poljodoljskega departmen-ta, ki se sedaj nahajajo v Evropi ali. ki eo so žo povrnili Iz Evrope, s sodelovanjem mednarodnega Instituta za poljedelj-stvo v Rimu.
— Izvoz tobaka Iz naše države. Uprava državnih monopolov je nazlranja, da nam bo mogoče letos Izvoziti za 6 milijonov dinarjev tobaka.
Posredovanje podraži blago, kar pa nI v interoeu trgovca in ne konsumenta. Jugoslovanski trgovci ravno v tem otl-ru veliko greSijo in so poslužujojo za svojo dobavo držav, ki prevzemajo samo nalogo posredovalca, katerim običajno ostaja največji dobiček. Zato proč s ko-modnostjo! Dobro solidno blago se dobi samo v Češkoslovaški, kjer se kupi lahko diroktno od tovarnarja. Osobito VI. Praški vzorčni velesejem v dneh od 2. do 9. septembra 1923. bo nudil vse, kar moramo uvažati in to po solidnih cenaht ki so za Jugoslavijo nalašč izredno nizko kalkullrane.	4196 Madžarske reparacije. Naša država jo prejela od Madžarsko na račun reparacij od 0. marca 1922. pa do danes: žrebcev, 1496 konj, 1590 kobil, 180 bi-
Stanje hmeljskih nasadov
Zatec, CSR., 10. avgusta 1928.
Pri ugodnem vremenu prihaja v škrop-ljenih nasadih cvet v kobule; tu in tam so rastlina tudi šele pripravlja na cvet. Za popolno okobulJenjo bilo bi temeljito premočanje zemlje nujno potrebno, kar pa pri stanovitnem vremenskem značaju ni pričakovati; kvečjemu, da se bo zemlja povodom neviht nekoliko zmočila. Bolani ln slabotni nasadi so se še bolj poslabšali in bodo brez pridelka. V mnogih nasadih so opazuje solnčni palož Upanje na novo letino se Je vobče poslabšalo ln bo množina letošnjega pridelka znesla komaj eno tretjino lanskega, Z obiranjem bomo pričeli šele zadnji teden meseca avgusta ln Začetkom moso-ca septembra. Novi hmelj bo najboljše kakovosti. Mrčes je ves Izginil Z ozirom
mu pravi: »Izprosi al od mene milosti I*
Mož odgovori: »Muho mi nagajajo. Zapovej jim, naj nehajo!«
Kralj reče: »Zahtevaj kaj drugega, kar bo v moji moči!«
Tu odvrne norec: »Česa pa naj te prosim, ako ti ni pokoma niti muha?*
Hvaležni Kasvinec.
Prebivalcu perzijskega mesta ICas-vin je poginil osel. Tedaj je Kasvinec molil k Bogu in se mu zahvaljeval.
Neki mož mu pravi: »Ti si pa res čudno bitjo! Izgubil si osla in hvališ zato Boga. Kakšen vzrok pa imaš, da se mu zahvaljuješ?«
Kasvinec mu odvrne: »To si neumen! Bogu se zahvaljujem zato, da nisem takrat sodel na oslu. Ako bi se bilo to zgodilo, bi že tudi meno štiri dni ne bilo.
Zelja grbca.
Grbca eo vprašali: »Kaj bi ti bilo Tjui)Se: da bi bil tvoj lirbot raven, ali da bi bili hrbti drugih ljudi tako skri-venčeni kot tvoj? Odgovoril je: »Želel bi, da bi imeli tudi drugi ljudje grbe; potem bi jih ne gledal s takimi očmi, kakor sedaj oni mene.»
Spomin.
Neki mož jo bil prijatelj s skopuhom. Nekoč pravi stiskaču: »Sedaj moram odnotovati; dai mi svoi prstan.
DOBAVE IN PRODAJE.
Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani 27. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 780 tisoč kg ovsa.
Dobava sena. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, pri voj-nem okrugu v Varaždinu ln pri Komandi mesta v Cakovcu se bo vršila dne 23. avgusta t. L ofertalna licitacija glede dobave 600.000 kg prešanega sena letošnjo ga pridelka za garnlzljl Varaidln tn Cakovec.
Prodaja stare vojaško opreme. Pri
Intendanturi Jadranske divizijske oblasti v Mostaru se bo vršila dne 28. avgusta t 1. Javila dražba stare vojaške opreme (obleke Itd.).
(Predmetni oglasi so Interesentom na vpogled v pisarni trgovske In obrtniške zbornico v LftMlantJ
No Bil ga bom s soboj, in kadaT ga bom videl, so te bom spominjal.«
Tedaj mu skopuh odgovori: »Ako se me hočeš spominjati, kar poglej na svoj prazni prst! Zakaj, gotovo boS mislil name, ako se spomniš, da si me prosil za prstan, in da ti ga jaz nisem dal.»
Zlagana ljubezen.
Po cesti je šla žena. Videl jo je moški in ji sledil. Žena ga vpraša: »Zakaj tečeš za menoj?« Moški ji odgovori: »Kor som so vato zaljubil.« Todaj mu pravi žena.: »Kako se moreš vame zaljubiti? Moja sestra je lepša od mene; gre za menoj. Pojdi in zaljubi se vanjo!«
Tedaj se moški vrne. a najde le žensko, kl Je bila grda. Razsrdi se ln gre zopet k prvi ter jI pravi: »Zakaj si mo nalagala?«
Zena pa mu reče: »Tudi ti nisi govoril resnice. Ce si se v resnici zaljubil vame, zakaj si potem tekel k drugI?«
Tedaj so je mož sramoval.
Pisalni stroji, potrebščine
Meh->nl6.< a delavnica
'popravljalnica)
LJUBLJANA
Jei&iiipa ulici 6/1.
L. BARAGA.
— Ekspoie novega poljedelskega ministra. Minister Krsta Miletič je te dni sprejel novinarje in jim dal pojasnila o nekaterih važnih privrednih vprašanjih. Minister Je naglašal, da posveča glavno pozornost izkoriščanju vodnih sil v Vojvodini V ta namen Je že odobril vodnim zadrugam posojilo v znesku 2 milijona dinarjev. Osobito pažnjo namorava po svečati tudi Maoedoniji. katero je treba v poljedelskem pogledu na vsak na£!n dvigniti Podpreti je treba njeno živinorejo, vlnogradarstvo in sadjerejo.
= Vino na IndustrlJsko-obrtnl vzorčni izložbi v Mariboru. Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, naznanja vsem interesentom, da zaradi preplčlo udeležbe ni mogel prirediti na mariborski industrijsko-obrtni vzorčni Izložbi vinske razstave. kakoT je nameraval. Da bo pa obiskovalcem izlož be vendar daua prilika se seznaniti pristnimi produkti naših Slovenskih goric, je omislil vinarski odsek na razstavnem prostoru vinsko poskuševalnlco, kjer se bodo prodajali vinski vzorci in cele steklenice direktno od producenta nabavijo nih vin lz naslednjih vinskih okolišev 1.) Ljutomorsko-Ormožki. 2.) Radgonski. 8.) Ptujski. 4.) Haložki. 5.) Mariborski G.) Sloveujegoriški. 7.) Pohorski. 8.) Celj slii in 9.) Šmarsko-Bizoljski. Dobilo 6e bodo poskušnje Btarih ln novih vin v majhnih kozarčkih proti majhni odškodnini. Pojasnila glede nakupa vina manjših ali večjih množinah ee bodo tu di dobila pri vodstvu vinske poekuševal niče na licu mesta. Nadalje bo na raz stavnom prostoru tudi odsekova vinska točilnica, kjer se bodo točila stara ln nova vina lz prej omenjenih vinskih okolišev odprto in v steklenicah (vinske špe cljaUtote) po zmernih oenah. Tudi to vi. no jo Iz prve roke naravnost od produ centov. V prijaznem lokalu ln lepem senčnatem vrtu so bo gotovo rad pomu <111 vsak čeBtileo izborne vinske kapljice. Vinska posltuševalnica bo odprta le do 18. ure, vlneka točilnica pa do 24. ure.
■= Amerika proučuje gospodarske razmere v Jugoslaviji. Unitod States De' partment of Agriculture proučuje polje deljBke razmere v Evropi v svrtiOi da so na podlagi primerjevalnih podatkov more oceniti, koliko ameriških poljedelskih ln živinorejskih produktov utegne svet potrebovati. Politične izpromembo v Evropi in razkoeanje veleposestev pa po-vzrofiujejo precej težkoč raziskovalcem: ako Jim Je treba primerjati sedanje letino z onimi pred vojno. Statlst.ičarji in nkotinml poljedeljskega departmonta proučujejo sodaj poljedeljstvo poodinih dežel. Pregled o poljedeljstvu v Jugosla viji, Češkoslovaški. AvstrlU- Madžarski.
J8CKJ krav, 8888 teličkov, 1000 Jon, cev, 4950 ovc ln 60 ovnov. Madžank« y i neznatnimi diforenoaml točno fcvriila vsa naročila.
» Obtok bankovcev na Madžarskem.
Obtok madžarskih novčanic je narasel z3 40 milijard in znaša sedaj 865 milijard.
= Poljska ne aprejme nemških mark. Poljska deželna posojilnica je ustavila vsako transakcijo i nemško marko. V s, njene podružnice io dobile ukaz, da M smejo več kupovati nemških mark
—	Nemški carinski nadavek znala od 1B. do 17. avgusta 52,579.000 odst. v zlatu.
—	Industrijske razmere v Petrogradu, Rueko časopisje poroča, da je danes v Petrogradu 6831 industrijskih podjetij, v katerih js zaposlenih 126.750 oseb.
—	Na zimski kmetijsko-gospodlnjskl šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem; so prične novo šolsko leto • 1B. oktobrom tega leta. Sola traja 6 mesooev, od 15. oktobra t. I do 15. aprila 1924. V zavod ld je v rokah šolskih sester iz reda iv. Frančiška, se sprejme 12 gojonk z vso po. trebuo oskrbo. Oskrbovalnina znaia 400 dinarjev na ineaec. Prošnje za sprejeto gojonk. ki morajo biti najmanj 16 let sta. ro, je vlagati do 16. septembra pri vodstvu kmetijuko-gospodmjske šole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko.
ve is	• s	g
življenja m sveta
Prometni stolpi v New-
yorku
Newyork Je zelo ponosen na svoje nove prometne stolpe, vitke okusne bronaste kioske, ki se steklenimi očesi, menja-ločim i pestre barvne signale, na križiščih največjih prometnih ulic regulirajo mravljično vrvenje avtomobilov, koči), pasantov na motorjih, kolesih In valujoče množice pešccv. In nedavno se Je dognala še nova uporabnost teh strogih mrtvih čuvajev: da namreč služijo koi Izborne zagate avtomobilskih zločincev.
Ctm se Izvrši rop aH vlom, kakršni so v Newyorku na dnevnem redu, ln lopovi pobegnejo na avtomobilu v uprav ameriškem tempu. Izvesti policija kontrolnega okoliša takoj telefonično vse čuvaje prometnih stolpov. V hipu vržejo stolpi po ulicah široke pramene rdečega signala ta promet Je takoj v zastoja. Vrhu tega zazvenljo sirene, kl s svollm rezkim glasom razodenejo, d« gre sled za zločinci. Lopovi v avtu so tako! v neprijetni zagati. Ako skušalo dirjati naprej, se fatalno izdajo, ker vsi ostali avtomobili, kl Imajo čisto vest, stoje na miru. Ako pa ne pobegnejo, se z mrzlično naglico izvši preiskava po avtomobilih in usoaa zločincev Je kmalu zapečatena. Ta metoda Je zadnje čase pokazala že dokaj uspehov ln utegne po vsakodnevni izpopolnitvi v največji meri pripomoči k lz trebljevanju ncwyorškega organiziranega vlomllstva.
Prometni (In sedaj tudi čuvalni) stolpi so institucija moža, ki smatra svojo žlv-ljensko nalogo v tem, da najvzornejše zasnuje ln Izvede regulacijo vellkomest-nega prometa. To Je newyorškl pollcll-ski komisar dr. I. A. Harrls, kl opravita svojo funkcijo s popoln trn žrtvovanjem svojih zmožnosti in mora zaenkrat nit lastne stroške postavljati ln vzdrževati svoje prometne stolpe. Fantazira o bodočih dneh ko bo na vsem svetu tekel promet po desni strani cest In ulic, ko se bodo vozovi, Jezdeci, pasantl Izogibali povsod v isti smeri, ker bo tako ugotovila mednarodna konvencija vseh dTžav, Ce bl ne bilo naivno, bl vprašali: bogve-di, ali mlster Harriss misli tudi na Ljubljano?	_
Japonska — država vzha jajočega solnca
Dočim ee Evropa Se tvija božjastnih krčih svetovno vojne, se na daljnem vzhodu krepko razvija velesila Japonska. Za to vzhodno državo se je Evropa začela zanimati šele pred tridesetimi leti. ko je bila izbruhnila kitajsko-japon-
ska vojna, ln pozneje, ko je Japonska v krvavih bojih premagala ogromno Rusijo.
V dobi svetovne vojne m Je Japonska gospodarsko silno okrepčala, četudi p kot zaveznica bila Indirektno zapletena gigantsko svetovno borbo. Danet jo japonska trgovina na Tihem oceanu teko razširjena, da Je tamkaj začela Izpodrivati Anglijo, ln vse kaže, da ni vei daleč čas. ko bo Japonska koncentrirali svojih rokah vso trgovino vzhodne Azije. Brez primere Je dejstvo, da st ji ta vzhodno-azljska država v teku petdesetih let prisvojila evropsko kulture ter jo prilagodila svojim razmeram. Ni to zgolj opičje posnemanje, kakor tt marsikje misli, marveč globoko pojmovanje značaja kulture in njenih prido-bitkov.
Japonska Ima tvojo prastaro kulturo (zlasti najstarejšo dramatsko umetnost), ki si Jo ja do danet znala ohraniti; od Evropo pa je aprejela moderno tehniko in moderna socijalna načela. To je bila za njo nujna potreba, da razširi tvoje ozomlje, ker z ozirom na izredno množenje prebivalstva Japonske ni mogla več ostati omejena na tvoje pretesno otočje. Japonska eo Je torej v prvi vrsti zaradi tvoje neobhodno potretone eks-pantlvne politike morala oprijeti moderne evropske kulture, čuvajo« pri tem vendar Se nadalje tvojo prastaro nacijo-nalno kulturo. Tukaj prihajata v najožji stik vzhod in zapad.
Japonska kultura je v Evropi razmeroma malo znana. Največ podatkov o razvoju »države vzhajajočega solnca« najdemo v angleški literaturi, že zaradi tega. kor so se Japonoi v prvi vrsti oprijeli anglosaške kulture. Prvi ee je zašel družiti z žoltim plemenom ponosni Albi-on, da sc okoristi t trgovskimi stiki. To jo tud vzrok, da stoji japonsko časopisje skoraj popolnoma pod vplivom angtoameriškega tlaka. Ne po vsebini, pač pa po obliki. Novinarstvo Je na Japonskem staro komaj 60 let. Pa tudi to v začetku ni Imelo značaja pravega novinarstva, ampak le primitivno obliko objavljanja sporočil. Prvi tak časopis je bil — ako se mora sploh tako Imenovati — »Oranda fusetsu-sho« (Holandske vesti). To to bOl eksoerptl holsndaktt časopisov %• BatavlJI na otoku Javi kl ic so dostavljali guvernerju r Nagasaki H Jih Je po potrebi predlagal Japonskemu cesarskemu dvoru.
Prvi časopis v pravem pomenu besedi so bile »Batavla News» leta 1861., kl « se na finem japonskem papirju tiskale
r i
-
l
S c co c
\ a*'" 'ŠT >
5 rt+lN ®
Oskrbni ali ekonom«
kl se razume na radicionalno vodstvo gospodarstva in je manjša gospodarstva oskrboval, eventualne učitelj kmetijske šole, in pozna razmere na Štajerskem, bo iš5e zsa, graščino z 80 do lOO osr»šali pr>l Celju
Stanovanje In depntat v naravi po dogovoru. nudbe z navedbo plačo in dosedanjega službovanja na ne pošiljajo vod „Za-S86" na Fnblloltas, d. A-oglasni zavod v Zagrebn, Gunduličeva ulica 11. 421»
Išče »e
več družbenikov
s kapitalom od B0.000 do 1B0.000 dinariev 1 svrlio otvoritve veletrgovine v Ljubljani, k bo jako dobičkanosna. Na razpolago Istim sta novanja in popolna garaucija.
Eventuelno se jako ugodno tudi prod*
novo zgrajena stavba
pripravna za vsaki obrt, veletrgovino ali tovarn« Cenjene ponudbe na upravniIfvo »Jutrs pod ..Ugodna prilika".
v gngleiketn ln Japonskem Jnzlkn. I,et» jgg4. so tačele izhajati na japonskih tleh, v Jokahaml, «8hlmbun-shl» (Novo-jti). Urejemll sta jih Khshida Olnko ln John Hiko, dva Japonca, kl sta d«lj Ja-w Uvela ▼ Ameriki A Hele leta 1807., v dobi restavracije. ko se je Japonska dsftoltivno pridružila evropski kulturi, u taSelo fjvoplsje vplivati na javno 11t-Ijenje. Časopisi te dobe, zlasti .Koko ghifflbun. (Svet), so igrali veliko vlogo r boju med reakcijo in modernizmom. ^ urednike so zaradi napadov cesarsko-ga dvora začeli preganjati in zapirati. Jtabo Shimbnn. je bil prepovedan.
Bele leta 1871. so lačell Izhajati prvi jmoplsl r evropski obliki, tiskani s pomočjo inozemskih strojev. Na glasu so bile jlastl «Malnlehl Shlmbun» (Dnevne vesti). Uredniki so bili ne samo glasoviti novinarji, ampak tndi vplivni politiki. Leta 1OTJ. je bilo na Japonskem Je nad JOO dnevnikov, tednikov in meseSnikov.
počim so prvi časopisi bili pisani v fladčnem slogu, lcl temelji na kitajskem jeziku, to kasnejSI listi pisani večinoma v narečju. S tem so postali razumljivejSi tudi iirokim slojem prebivalstva. Leta
1881.	se Je časopisje udeleževalo volike politične borbe in so listi ie pripadali raznim političnim strankam. Nastala je doba ostrih časopisnih polemik. V tej borbi je propadlo mnogo listov. Lota
1882.	je bil ustanovljen nov list Yiji Shlntpo« (Cas). Ustanovil in vodil ga je
eden največjih Japonskih reformi trtov
Fukurava Yukichi. Temeljni prlnelpl lista so liberalni in modemi: individualna svoboda« svoboda rodbine in naroda. Racen politične vsebine so se v liatu obdelovala vpraSanja lz nacijonaine ekonomije, soeijalne politike ter vpraSanJe iz vseh področij znanosti ln tehnike.
Kakor so Usti Izhajajoči ▼ Toki Ju, lineli bolj literarno In politično obelefje, tako so oni v Osaki, najvažnejšem japonskem trgovskem srediSSu, imeli ko-merdjalnl značaj. Najznamenitejši ko-mereijalni list j« »Očaka Osahl-Shimbun. (Vesti vzhajajočega solnea), list, kl ne Utedi ne truda, ne troSkov, da si preskrbi točnih vesti iz vseh dolov sveta, Najresnojšl rjegor tekmec jo v Toklju izhajajoči »MaJnachi Dempo. (T>novni brzojav). Dolgo je trajalo, da jo japonski parlament odobril zakone, kl jamčijo svobodo tiska. 8ele leta 1897. je parlament odobril zakon, po katerem se urednik sme arotiratl In kaznovati le v slučaju razžsljenja veličanstva. Danes so japonski listi povsem evropskega značaja. Vseh je nad 1700.
Zanimivo je, da so japonski listi bili prod vojno zelo poceni, tako, da so Je tudi siromak lahko naročil na list. Časopisje je vsled tega rolo ra/.SIrjeno. Največjo dnevno naklado ima »Osaka Osahi Shinabun« — približno 150.000 izvodov. Ta mali pregled japonskega časopisja dokazujo, kako Japonska napreduje z
orjaSktmi koraki 171 Izključeno, Aa m JI kdaj izpolni drzna preteiolja: da t bodočnosti zavlada sveta.
Hohenzollerncl v pregnanstvu
Ekscesar Viljem |e po tvojem prtra-Stvu postal tako popularen, da se i« danes zanimalo Itudle za nlegovo usodo, Detronlranl suveren živi v Doornu na llolandskem ter 1« kljub svojhu letom Je dobro pri sebi. Duha le še vedno po*V Jetneja In kdor pride z nJim v stik, lahko spozna, da le propad nemSkcsru cesarstva iel mimo nJega brez globokih posledic.
»Manchester Gnimilan. Je o priliki devete obletnice svetovne vojno, k| Je bila povečini VUlentovo delo, priobčil neka) podatkov Iz sedanje ekscesarje»ve okolice. Viljem se drži v pregnanstvu zelo moško, nastopa Jako dostojanstveno in še vedno upa, da pride dan, ko ga pruskt JunkerJi vnovič posade na prestol. Njegovi razgovori so še vedno cesarski, t. J. visoki In milostni. Dvorna etiketa )e ostala v Doomu precej pri stareim; Viljem bl postal nesrečen, ako bi mu Jo zabranlll.
Kronprlnc le popolnoma drugačen. Na tvoj visoki rod Je skoro popolnoma pozabil. Zanima se samo za šport, bere ro-tnane angleške ln ameriške provenljence In ureja svoje spomine, katerih Je napisal za tri knjige. Zelo rad se druži z ri-
blS tt oKoHct	katerem na-
vadno odkupi ves lov. Jako rad prebile čas v družbi nekega učitelja, W Je po svojem prepričanju socljallst. Z nJim razpravlja na dolgo in široko o republiki ln monarhiji. Razgovori se običajno zaključijo — s čašo šampanjca.
Dočim drži Viljem na obleko prav mno eo, |e kronprlnc tudi v tem ozlru slcro-men. Obeduje najrajši golorok ali z za. vthanbnl srajčnlml rokavi. Kadar slont na oknu, pušl Lz dolge pip«, na lov pa hodi v zeleni
športni obleki In v spremstvu dveh zvestih lovskih psov.
Viljem Je na Wlcrlngenu pod stTognn nadzorstvom. Orad Doorn Je Izoliran, obdan z Jarki ln preprežen z bodečo žico. HolandsM žandarjl stražljo po dnevi ln ponoči svet pred Viljemom la Viljema pred svetom...
X Banket sameov. Te dni se Je vršil v Londonu banket samcev, o katerem poroča tudi časopisje, dasi le na vabilih bila zajamčena absolutna tajnost sestanka. Toda spretno uho novinarja Je znalo tudi za ta sestanek In poročilo Je prišlo tudi v časopise. Banketu Je predsedoval sir Robert Home, kl Jo napil zdravlco kralju, v znak, da se on nahaja nad vsemi .strankami., torej tudi nad pristaši in protlvnlkl zakona. Zdravlca Je bila na-plta tudi prestolonasledniku, kl se nikakor ne more odločiti ženltev, dasi )e že trideset let star. Čeprav »o bili na banketu navzoči sami snmcl m sovraZ-
nta Ženitve, s« M vtndar mnogo razpravljalo tudi o nežnem spolu. Tako )• predsednik Home med drugim vzkliknil: »Pravijo, da moderni žena ne ziostafe mnogo za moškimi. Toda prosim vas, kdo Je že videl, da bl mlšnlca bežala za miško.. Neki udeleženec banketa pa Jo zakllcal: .Živela žene — toda daleč od ženitve..
X 5000 vedeževalk v Parizu. Vo).
na psihoza le v Parizu znatno pomnožila število vedeževalk. Francoski listi naglašajo, da lih Je tam okoli 5000. Število njihovih klljentov pa Je naravno So mnogo večle. Da si vedeževalke s s volim prorokovanjeni služIjo obilo novca, priča zlasti delstvo, da Imajo posebne sluge, kl sprejemajo goste In jih vodilo v preJsobe. Obisk l pri vedežtvulkah se vršo redno vsak dan mod 10. In 16. uro. Svojim klllentom prerokujejo vedeževal-ke usodo po zrcalu, po pepelu, po kockah Itd. Tudi po zvezdah ln dmglh prt-rodnih pojavah »e liudetn označule bo-dočnost. Vse te vedeževalke delajo Jako oprezno ln zelo taktno. Poleg prerokovanja pa Igralo tudi ulogo spovednika. Svojim klljcntom dajejo pokoro In Jim odpuščajo (trene. Tešilo žalostne ln nesrečne ln Jim dajejo upanje v boljšo bodočnost. Posebno prijazne hi uliudne so vedeževalke napram bogatinom, o katerih vedo, da ne študijo z denarjem, Kakor se torej vidi, živijo pariško vede. ževalke prav udobno ln prijetno živ IJenjc.
md ■ Mmln	m Im«m vr.d do SO besedi Ob S'-, v.»V. md.l|ii|e bosega SO Mr
pir~pi>ta m »»dn« mk*l Uakko ud > aaamkak). Ka »p.•!««)• oH«ov.r|. .»ma I«, eke |e vpralents priložena aaamka ra odgovev t ar manlpaleoljaka prlaufblM (I ot»).
Izurjeno prodajalko
II trgovino ■ melanlm blagim aa delell rabim. Sprejmeta le boljlo moč. Ponudbe pod „BolJia moč" na npraro „JU«I»".	7186
Inteligentnega kmetovalca
Sprejmem, kl Je abaolvlral > odlika kmetijsko iolo ln ]a moian voditi eamoatojno 25 oralov obsegajoč. poaestvo, II Bjtv, travnlkor ta gozdov t Z«, sliki Ur J. popolnoma vaM llvlnoreje, eadjerejs In Čebelarstva. Ivan Zakotnlk, maatnl tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska eesta It. 46.	7787
Proda se:
ana garnitura popolnoma novih sumi kolee ia kočijo In popolnoma nova oprema aa par konj. Naalov: Kavama „Praieraa" r Ljubljani. 7002
Prcfekt
is srednješolski internat Akademskega kolegiji, Kolodvorska ulica 22, ss »prejme. Prijava aprejema ravnateljstvo Istotam.	77S9
Absolvcntlnja
trgovskega tečaja llče primarne alulba v kaki pisarni. Ponadbe pod ..Absolventlnja" Ba upr. „ Jutra". 77S0
Trgovski pomočnik
lalasUrlJak. stroke, mlajša dobra mod, sa sprejme. Ponudbe na „81ov. trgovsko drultvo", Maribor. 7735
Kontorlstlnja
prvovrstna atenograflsja, vajena vsoh pisarniških poalov, lell spremeniti mesto. Ponudba pod „Stanograt!n5a" na upr. ..Jutra".	7708
Uradnico
popolnoma imotao samostojna kurespoodeoc v sloven-Salnl, nemlčinl ln italljan-Ičini ter strojepisja la knjigovodstva, se sprejme. Ponudbe sa spravo ,Jutra' pod ..Ua",	7858
Strojnik
■trajal ključavničar, aamo-itojna mo« a dobrimi laprl-t»vall is lOletno prakso Išče Ustno mesto. Ponudbe pod ..Strojnik" sa Aloma Com-ponjr, anončna drnftba, Ljubljana, Kongresni trg K. 8.
7842
SkladlSčnlli
t par letno prakso, smrten ilorenskega Is Italijanskega mika s prav Vbrlml ^nrlce-r»U, U6e primenv »lulbe. -Ponudbe pod „Skladl4tnlk I92y na upravo ,.Jutra".
Učenca
toljilh staršev, podtenoga In Prldsega istem sa takoj sa Kkoreko obrt. Alojs SokllS, Pekarlja, Kranj.	7873
Agilen potnik
■Baa po celi SloreslJI, l»5o ■talnega mesta pri prvovrstni tvrdki proti (Itanl plači >11 provlslll. Nastop po do-tovor«. Ponadbe pod ilfro 1.100'* aa upravništvo Jutra.
7895
Kot vajenec
* trgovino Selim vetopltl v »«at» alt Ba delsll. Btar sem 20 lat In le nekoinco Isvsl-^ >WroJ : eakrba v blBI. -
"sram
i pod ..VaJaBee" sa „Atra".	T897
Učenec
V M taci veselje do klepar-«6rtl. li poltene bile,
TO11
I. •trojoliljučavničarja,
kl Je tudi vel« leletOBtruKar-»tT», m popravljalno delar-nlco, lWe ia «koraJhiJl vstop papirnica na deieli. — Samci Imajo prednost. Stanovanje a kurjavo ln raisvetljavo Jena raipolago. Plemtne ponudbe z navedbo zabtev plače ln Cona vstopa, kakor tudi pre-plee spričeval o dosedanjem Blutbovanju na upr. „Jutra" pod ..Papirnica".	7890
10 pleskar, pomočnikov
sprejmem. PlaCa 85—40 K na »ro. — Nastop takoj pri Botlftnlk. Savska cesta IS, Zagreb.	7004
Slovensko planinsko društvo
r Marlbcru lfiče za „MarI-borako kočo" na Poborju oskrbnika. Prednost Imajo cakoncl ln taki. kl so žo bili T sllfinlb podjetjih. Pismene prijave do 20. avgusta 1023 na naslov: Odbor 8PD tvrdka Plnter ln Lenard, Maribor.	7320
Deček, star 14 let
s 7 rasredl ljudsko dole. želi vstopiti kot vajenec v kako trgovino. Naslov povo upravnlAtvo ,,Jutra". 7041
Elegantno boo kupim.
Natančen opis ln zadnjo ceno pod „Boa" na upr. „Jutra".
787 G
Kletka za papagaja
se kipi. — Naslor: K. Vidmajer, trgovina pri Solncu.
7029
Glasovir
dobro ohranjen, kupi Akademski kolegij. Kolodvorska allca 22.	7786
Izvozničarjl
sadja, deželnih pridelkov, trgovci groslstl, mizarji, reč sto zabojer, rasnih velikosti, solidno Isdelanlh. po ugodni ceni. Ponudbe pod ,.Zaboji" na upr. „Jutra".	74 iS
Kompletna oprava
aa speoerljsko trgovino poceni naprodaj. Ponadbe pod ,,Špecerijska oprava" na upr. „Jutra".	7404
Orchestrion ln dva bilarda
*> prodata. Akademski kolegij, Kolodvorska ulica 22.
7782
Puck-motor
2 !n pol HP. in pomožni motorji snarake „Cookerell", trlCetrt IIP., se po nizki ceni prodajo. — Avto-riorjan«16, Ljubljane.	6817
Prodam sllvovko
100 litror. prlma, domačo, liter 120 K; Jabolka in č©5-plje v vagonsklh množinah, kg 4 In B K. Naslov pove npr. „Jutra".	7588
Otroški vozički
reil trst, od 250 Din
Dvokoles«
novi modeli, ■ dobro pneu-matiko, to od 1500 Din naprej.
Motorčki
nalnoveJRI amerlk. tipa
„BvanH" In n. K. W. Ori-onete, Motorete.
Pneumatika
srafinlce s garancijo od 16 dinarjev, plnSCl od 65 dinarjev. — Preprodajalci ln mebnnlkl znlBane cene — Sprejemajo se v«a popravila, emajliranje In pnnivianjn. ..Tribuna", P. B. L., tovarna dvokoles in otrofiklh vo-ŽICkoT, Ljubljana, Knrlov-ska cesto 4,	13)
Parni kotel
sistem „0ernwaH" 4T kvadratnih metrov kurilne po-vrllne, 7 atmosfer, Jak« dobro ohranjen, Ima takoj ca oddati od kolodvora Maribor tovarna bakra t Slov. Bistrici.	7688
Leseni deli milna
sa pet kamnov, hrast<m> rodno kolo. palffno kolo ln f.elezna cs z lellAčl. jrepelJ, vitelj, fceloznl, mrčanl; voO-Ja množine, sena, kg 6.50 K ; bukovo oglje, 4.00 K, franko vagon Dolenjsko. Naslor pore upr. „Jutra*. 7637
Trije Dieel-motorJI
eden 70 In dva vsaki po 80 konjskih sil, se prodajo, kakor tudi večja količina rabljenih nosilk, ležlSft, konzol in osi. Ivan Korn, Celovfika cesta Bt. Ola, LJubljana 7.
7846
Cist cvetlični med
dobre branilo ta zdravilo,
r/upofllljam od 4 kj naprej kg 80 Din. Posoda ue računa po lastni cent I. Brodar, Če-bolar v Lescah 8, Krka nrl Stični.	7825
Hrastovi hlodi
prodajo se za takojBnJo nabavo 200 kubičnih metrov, debollna od 35 do 60 cm, za pozneje so lahko dobavlja mesečno 100 kubičnih metrov. Ponudbe pod ..Hrastovi hlodi" na Aloma Compan?, anončna drutba, LJubljana, Kongresni trg 8.	7703
Otročji voziček
športni, s streho, se seno proda. Poizve ae Kolodvorska ulica, slaščičarna. 7788
Kompletno spalnico
v dobrem stanju, svetlo, s pBlbo, kuhinjsko posodo (alu-minljum) ter ilvalnl otroj ln več drugih strarl prodam. Pogleda se lahko ▼ Novi ulici, vogal hl8o 2tbertora ulica ftt. 104. Slfika.	7858
Koncertna violina
fina, stara, se radi gmotnih
rasmor proda. Oena po dogovoru. Nanlor v upravi Jutra pod ..Violina".	7800
Postelja
kompletna (mehki les) se cono proda. Naslov: Jamski trg 182, Vodmat.	7881
Otroški voziček
bel, visok, dobro ohranjen, se proda. Naslor pove npr. „ Jutra".	7869
Razne note
za klavir, solo-petjo, sbo-rovno petje ter francosko čtlvo naprodaj. — Osoje na Oradu, I. nadstropje, drsno.
7867
Werthelmerica
naprodaj. Poizve se t upravi „Jutra".	7857
Predvojni gramofon
dobro ohranjen, ss proda po zelo ugodni ceni. Cenjene poaudbo na upravo „J*tra" pod ..Gramofon",	7042
V/£H ZrmKZA AVTOnODllE IN KOLE5A
UUBL3ANA PAUA^A U.KRED-BK'
Radi odpotovanja
ee proda aelo ugodno popolnoma nova, le ne rabljena Jedilnica la pallaander-leea ter velika nova praproga. — Naalov pov. upr. ,.Jutra".
7940
Stanovanja
sa deieli, blliu postaje sa Dolenjekeni. ae odda. Soba se odda. Soba mesečno tisoč kros. Naalov »ova uprava
„ Jutra".	7g2o
Zračno stanovanje
obstoječe b sobe In kuhinje aamenjam taltoj alt pozneje v Mariboru a UJublJano. Naalov pov. podr. ..Jutra" Maribor.	7500
Nemeblovano sobo
event tudi opremljono tiče miren sakonskt par brez otrok v mestu. OenJ. ponudba P^ „1000-191«* ia upravJ „ Jutra".	7101
Prazno sobo
v meatu, na Selu, v MoBteli ali v Sliki lfiče uradnik. -Ponudbe po<l ,,Prašna »oba" na upr. „Jutra". 7090
Opremljeno »oho
aa takoj ali s L aentembrom USe bančna uradnico Ponudbe pod „8oba 400" na upravo ..Jutra".	7844
Posestva
gralčlne. vile, bile. lage,
Soatllne, tovarne, mlin, pro-aja Realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska Ulica 8.	7483
Enonadstropno hišo
prodam poceni sredi Maribora s 6 obrtnimi lokali. Stanovanje ln 1 de t obrtna lokala takoj prosta. Vpralatl: podr. MJutra , Maribor. 7171
Zamenjam
bilo a gostilno ln trgovino v raelantm blanom, v lepem lu prometnem kraja sa deSell, za bilo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Ureilcah alt Krlkam. Naslor pri upravi „Jutra".	7759
Trgovska hlSa v Gradcu
najbolja kupSIJska cesta, prvovrstno meato In sa vsako boljle trgorako podjetje primerno, Je ua prodaj. Hlla Ja popolnoma sanovo renovlra-ua. ras polaga s električno In plinsko napeljavo Is krasnim vrtom. Zadnjih 10 let so nahaja istotam parflmerl-Ja In damskl brivski salon ter se proda vse skupaj za 1 milijardo SOO milijonov avst. kron ali preračtmjeno v tuji valuti. Dopise Js pošiljati na naslov: Frana Ulaga, brivec. Lilija, Slovenija.	781»
2ago
Mirna goepodična
llče opromljeno mesečno sobo v aredlnl mesta. Ponudbe na upravo „Jutra" pod sltro ..Uradnica".	7926
s dvema venooljanakima Jarmoma na dva ali tri listo s krotno lago, vse na eno turbino, prodam. Zraven Sr.,-re modorno novo bile, velik travnik ca. 6 Johov, poleg katerega eo dobi ie lahko velika vodna moč na flavi. Je
HISa
s lepim obsoinlm vrtom, tfkoraj nova ▼ najbližji mestni okolici, pripravna za trgovino ali drugo obrt (mesarijo, gostilno) ce ceno proda. Stanovanje ▼ doslednem času na razpolago. Pla-čllnl pogoji zelo ugodni. ~ Ponudbe pod „Kup!m takoj" na upravo ,,Jutra". 7861
Trgovino
s melanlm blazin oddam t najem na Dolenjskem, eveot. sprejmem družabnlco, kl naj bl bila mrožna knJlE'»Todatv.i. Potreben kapital vsaj 50.000 dlnarjov. Pouudbs pod ,,Solidna trgovina" na upravo »Jutra".	7789
Trgovina
z racfanlm blagom se vzame v najem. Prodno.it imajo oni, kl bl imeli nekoliko posiitva Ponudbe pod ,.V najem", na Aloma Companr, Ljubljaua, Kongresni trg 8.	7840
Pekarijo
vzamem v najem, naJraJAe kje na delell. Sem saiaskl
pek-pomočnlk. Ponudbe na upravo »Jutra" pod „Pe-karna".	7889
Gostilničarji, pozor!
Za dobo treh let dam t najem dobro Idočo gostilno na prometnem kraju v mestu Bakru za 40.000 Din za vna tri leta. Oostllna obstoji Iz 2 sob za goste, kuhinjo. Moti ter 1 spalne sobe. Mesečno se s toči do 13 hi vina ter Je koncesija tudi za žganje. Prijazne ponudbe poslati na poStni predal br. it. Bakar.	7810

Dopisovanja
lell 411etnt drl. vpokojente s gospodično ali vdovo bres otrok, kl Js samostojna ln poseduje nekaj premotsnja. Ponudbe pod ,,Jesen 81" na upravo ..Jutra".	7898
Mladenič
21 let star, želi dopisovanja s gospodično od 17—20 let. — Ponudbe pod ..Joiko" na upravo ,,Jutra".	7?8i
Gospodična
lepa, cdrava. krasno razvita, veselega bhigegn značaja, kl bl se rada omožila s enakim gospodom, nsj se oglasi pod „Vcor" na upr. ,.Jutra".
7885
Zlatica!
Zlata moja Zlatica, lepo Je bilo v nedeljo. lepSe bo v sredo. Odgovoriti«, (o žeilte nadaljnjega rosnega prijateljstva. MarljanCek.	7850
UčltcIjica
v samotnem kraju, kjer nima prilike k poznanstvu, se lell t svrho ženitve spoznati
s resnim slarejMm gospodom. n o državnim uradnikom. ker zgubi po*om polo-vloo draglnjske doklade, temveč h kakAnim privatnim podjetnikom s srednleAoieko (aH akademsko) naot>r*:l'i. Resne ponudbe pod ..PoSten namen" na upravo ..Jutra".
7801
Pozor velctrgovci!
Trgovec, znan ln vpeljan po celi Jugoslaviji, llče zastopstvo, kateregakoli predmeta. Potuje na lastni rtzlko. daje kavotjo. Ponudbe na naalov: Ivan Kozmar, Palirac, 782t
Celjani
obiskujte brlvnloo Kofttomaj.
Kite, lasulje, mrellce. laso-lin in brllantln kot lastni brerkonkurenčnl Izdelki *o ra/NtavlJenl na mariborski razstavi.	7827
Licitacija avtomobila
snamke Puch te vrli t soboto 18. t. m. ob 14. url na Ola vnem trgu t Mariboru.
7901
Lesni trgovec
Soli znanja s j;onpodlčno ali vdovo brez otrok v avrho ženitve. Ponudbo pod ,,Mirno žlvljrnjo" ua upravo .Jutra*.
7015
Veleposestnik
301eten, s premoženjem približno 0 milijonov, poroči takoj Izobraženo dekle z odgovarjajočo doto. Noanonlmnl doplBl pod .Popolnoma resno' na upr. .Jutra' ▼ Mariboru.
7636
Zakaj Imajo «Jutrovl» «Mali oglasl» tak uspeli?
Zato, ker je «Jutro* najboljši !n najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Zamenjam stanovanje
obstojsčs lz 2 sob ln kuhinje v sredini mesta c enakim ali veftjlm. Dam nagrado 20.000 K in plačam preselitvene strofike. Ponudbe pod ..Dogovor" na upravo »Jutra".
7859
Zamenjam sobo
s turobnim vhodom v sredini mesta s enako, če mogoče e hrano. Ponudbe pod ,.Zamenjam sobo" na upr. .Jutra'.
7892
Zakonski par
uradnik ln uradnica brez otrok, celi dan odsotna, prosita usmiljena srca za eno prazno sobo r mestu ali v okolici za takoj, ker sta postavljena na cesto. Plača po dogovoru. Ponudbe na upr. »Jutra" pod „Prazna soba".
7871
tik državna ceste, 20 minut od postajo, eno uro od jugoslovansko - Italijansko meje, bogata lesna okolica, lastna skladišča na postaji ca. 1 Joh, 1200 kub. metrov smrekovega ln mecesnovega losa. Posestvo se nahaja v Kranjski gori, na vpogled Jo vnakl dan. Pismene ponudbe s ceno Je poslati na lastnika Ivan Justin, Rlbno St. 39. poŠta Bled I.	7860
Soba s poeebn. vhodom
bres perila, se odda takoj zakonskemu paru, eventuelno s souporabo kuhinje. Naslov v upravi »Jutra". 7928
ISČcm sobo
s kuhinjo. Plačam dobro. ■— Ponudbo poslati na upravo »Jutra" pod „Dama". 7932
50.000 dinarjev
posodim proti rknjllbl na prvo meato ln dobavi vsnj trlBobnega stanovanja c vrtom, kjerkoli v Sloveniji. -Pisma s popisom pod ,,Dam da da8" na upravo ..Jutra".
7587
2 vogalni stavbišči
v lepi legi, aaflasno 5e vrtovi, po 1400 ln 1800 kvadrat. metrov.se prodaja. Vpralatl: Kokalj, Maribor, Gregorčičeva ulica 11.	7886
Gostilna naprodaj
Proda se blfia z gostilniško koncesijo ln prenočevanjem tujcev v večjem trgu na deželi, blizu kolodvora. Stoji na prometnem kraju, na željo se tudi odda nekaj zemlj ISčn. Nastopiti Je lahko takoj po dogovoru. Potrebni Inventar se lahko odstopi. — Cena poslopja BOO.OOO Din. VpralaU je pismeno na upr. ,,Jutra" pod fiifro ,Gostilna'.
7022
Inteligentna Slovenka
mlada, simpatična, želi zanimive korespondenco z Izobraženim, duhovitim gospodom primerne starosti, v svrho preganjanja dolgofa^-a. Dopise, slovenske, srbohrvat-ske ali nemSke j* poslati na upravo ..Jutra" pod »Ka,1 Te canlma"?	7031
Radi ženitve
, ifcčo znanja 3.Metnl trgovnkl j poplovodja z gospodično ali vdovo do 32 let. Prednr»rt Imajo poscstnice zemljllča, trgovine, gostilne aH s primernim kapitalom. Dlskreci-ja zagotovljena. Ponudbo pod »Mtlun 1889" na upravo „Jutra".	7597
Posestvo
ss proda ali pa da tudi v najem onemu, katarl plača 2 do 80O.OOO K. Več se poizve t gostilni S\itter, Konjic«. Za odgovor bo prosi znamko.
7072
Krasno posestvo
40 oralov arondlrauo, lepa lega ob državni cesti, po' ure od kolodvora, prostorne po« alopja, električna napni -a, industrijski prostori, gostilna Itd., bogat Inventar, s« proda aH da v zakup. Vrrr.-Satl pod ..Gotovina" na*^pr. ..Jutra". Maribor. 7645
Amerika
Katera slovenska gospodična, v starosti od 18 do 26 Isfc, neomadeževane preteklosti, iz dobre družine, (na premoženje se ne gleda), bl rada dopisovala s Intollgontnlm ameriškim Slovencem, Jako premožnim ln c lepim ssstvom. Za nsslov Be polsve v upr. »Jutra" pod cnsmko »Amerika". Oglasijo nal se le resno mlsl«6e la t pismu
prllože sliko.
7565
Prokurist banke
akademtčno Izobražen, po sodbi drugih čedne zunanjosti, lell t svrho takojšnje poroke rssnefa snanja c 20
do 2&letno elegantno, na-obrsženo ln premožno damo. Priženil bl se eventualno tudi Industrijo, veletrgovino al' vcleposestvo. Ponudbe s sliko na upravo »Jutra" pod znsfcko »Blag enačaj".	7817
V veliki stiski
sem, obupana kličem na po-moft. Relitelju vrnem z obrestmi, sventuslno podarim svoje le mlado Življenje. Le resne neanonlmno ponudbe na prosi pod »ReSitelJ 2500" na upravo ,,Jutra". 7937
Mlada nunca
lSčo meniha, kateri bl jI bil pripravljen kraJSatl čas sa-moiarstva. Is* resno ponudbo s sliko bo prosi pod ,,Ne morem biti sama" na upravo »Jutra".	7038
Gospodična
želi znanja c vnačajnlm gospodom, kl bl Jo b!l pripravljanja. Cenjeno neanonlmne IJenJa. Cenjeno nenanonlmne ponudbe se prosi pod ..Tihi večeri" na upravo ,,Jutra".
7039
Desetdnevni tečaj
za strojno umetno vezenja se vrSI v Konjicah 20. avgusta 1023. Priporočam najnovejše Šivalne stroje na obroke. — Pojasnila: Justl Tavčer, strokovna učiteljica, Celje, Gosposka ulica 25. 75«6
Kompanjona
sa novo tovarno v rečjem mestu Slovenijo, a kapitalom Din 500.000 se sprejme. Jako doblčkanosno, brezkonku-ronftno podjetje- Lastno tovarniško poslopje z vseini stroji dogotovljcno. Ponudbo pod „Nora tovnrua", na Aloma Companj, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg Bt. 8.	7887
Vzorci volnenih klobukov
Istolnjlh, so dospeli, knr irporočam cenjenim odjemalcem ln damam. P rev zorna bo t preoblikovanje ln barvanje Oena novim celo nizka. — Vljudno se priporoča J. Stemberger, Dunajska c. 9.
7 SOS
Družabnika(co)
ca le vpeljano trgovino na veliko v lastni hlll v prometnem mestu Slovenije llče samostojen trgovec. Potreben kapital 50.000 Din. tfnmo-stojna dama bl lahko prevzela gospodinjstvo ln bl pomagala v trgovini. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Esport".	7009
Kompanjon
ali kompanjonka se 19č* rs drevesnico aH lesno trgovino. s primernim kapitalom. Ponudbe pod ..Trgovec" na upravo ..Jutra".	7916
Posojilo 25.000 Din
Katero blago srce bl ml posodilo 25.000 Din za začetek trgovine proti dobrim ob-roBtlra ali IntabulacIJI. Ponudbo ped „13lago srto" r.a upravo ..Jutra".	7014
Blago srco
Kdo Ima tako blago sree. da bl vzel lOletnega. zdrave*! ln čvrstega nezakonr-keri dečka za svo.leca. Naslov po. ve uprava ..Jutia". 7560
Lesno podjetje
s strojnim obratom ISfo posojilo do 25.000 Din proti dobrim obreatlin ln oaigu-ranjeiu. Event. se sprejitv družabnik a 100.000 Din /a takojšnji vstop. Ponudbe pod ..Losno podjetje" na upr.r ..Jutra",	7878
Dijaki
nlijlh razredov dobe popolno oakrbo. Naalov pove uprava ..Jutra". Istotam se Izvo za dobro mesto za eno dijakinje
7875
Sprejme se
k lesni Industriji (mizarskem podjetju, parni lagt Itd.) kot obratovodja. oziroma družabnika prvovrstno lzkuleno moč treznoga značaja. Potreben kapital za drulabtr-Itvo 50009 Din. PonudH pod ..Takojfinjl nastop" pa upr. ..Jutra".	7743
Športne čepice
Is sukna Is uanja, llvane klobuks ter hlčne čevlje lz. deluje Albin Jazheo. Kranj, paviljon „L", It. 40i, na IJublJansksm velikem sejm-.i.
7653
Kino Vodmat
v Mladinskem domu na Ko-deljevem. Torek 14. avgusta In sreda 15. avgusta: Sedma noč. Krasna drama lz vellko-mestnofra Pportnern življenja Začetek oli 8 t-i četrt zvečer. PredHt.ive ne vrftljo nn prostem. Svlrn godba Mlad. doma. V četrtek nor »porerf.
7923
Vej tU ■ prostimi stanovanji od Din 800.000 naprej.
Stanovanjska hlflo v
predmestja in t Ljubljani od.Din 60.000 — in viSje.
Na Štajerskem lopo. stanovanjska hita i vrtom ca Din 26X00 —.
Trgovaka bite r moitu in na deželi v ramih conah od Din 86 000'- do 1,000.000—.
Vač hU % gostilno tadi ■ posestvom v Ljubljani in iiven LJubljane.
Kmečka posestva: 6. 8, 10, 16, 28, 40 oralov in vodja od Din 85.000 -naprej.
Ooadna ln vlnofradna posestva aa deieli ir stavbene pareele v Ljubljani ln okolici.
Ve« se lave v Realltotnk pisarni, Ljubljana, Volianska eesta St, 12.
Veliki inkvizitor
Ljubezenski roman Iz najsramotnel-še dobe Človeško zgodovino.
»No, 7.daj se ti zahvaljujem In ne pohabim nikdar tvoje previdnosti,« je dejal Arbues in gladil patra po rami. •»Zlata si vreden in priporočim te Vatikanu.*
»Presrečen sem, vaša milosti*
»A kaj misliš: kdo bi bil v tej naj-novojši zaroti?* je vprašal inkvizitor s plašnimi očmi.
»Tega ne vem . . . Treba bo pismo izročiti gubernatorju, da dožene, čega-va je pisava . . . Svetoval bi vam pa, eminenca: da se pomiri meščanstvo, izpustite onih osmero dam iz samostana karmelitank, ona dva soproga iz ječ usmiljenja in tudi ostalih osem mož iz-pustitel*
»Toga ne morem kar tako. Opljuvali so me . . . kleveta se je razfiirila po vsem mestu in daleč po okolici . . . No, ne, naj se pokore'.*
»Saj jih tudi ne izpustimo kar tako.* Jo pritrdil p. Jožef. »Dovolite, da jih ubiščem jaz in jim predložim pismeno izjavo: vse, kar se je čenčalo v tej aferi, je podla izmišljotina in nizka kleveta. Gospod inkvizitor in gospodje so se na večerji vedli napram damam kot najpopolnejši kavalirji ter nimajo prizadete dame niti najmanjšega povoda, -e v čemerkoli pritoževati. Gospodje soprogi pa dajejo vam in ostalim gospodom vse zadoščenje ter se zahvaljujejo za čast, s katero ste odlikovali njih soproge. Take izjave izročimo javnosti . . . afera bo s tem pokopana . . meščanstvo pa so na le pomiri, nego \ im celo zapoje čast in slavo, klevet-nike pa obsodi.*
»Dobro. Ti pa se s tem prikupiS damam in gospodom,* se je smejal inkvizitor. »Izvrstna misel! Ti si diplomat. Kar pojdi! Pri tej priliki pa šo v mojem imenu ukaži, naj Bennorito Do-
lores prestavijo v ječo kesanja- Naj se le umedi! V par dneh bo godna. Potem jo pozobljem.*
P. Jožef je takoj odšel. Zlobno Be je »pačilo njegovo angelsko lepo lice, ko je šepetal:
»Pa oem to zopet provaral, lopovi Mojo pismo je izvrstno učinkovalo. Zopet trepetaš za svoje življenje, a meni je zopet mogoče, prekrižati nekaj tvojih zločinov.* Najprej je šel v opatijo karmelitank. Frančiška de Lernia ga jo sprejela na svojem prestolu v družbi mladih nun in kandidatk.
»Pošilja me njegova vzoritost, gospod veliki inkvizitor,* se jo klanjal opatkl. »Prosim, da pozovete v to dvorano vseh onih oaern dam naenkrat, ki so tu zaprte zaradi nesramnih klevet.* »Ali jih odvedejo na torturo?* se je razveselila opatka.
»Da . . . ako pa prekličejo svoje kleveto, jih imam pravico takoj izpustiti domov.*
»Kako bl preklicale, ako se je res zgodilo? — Klara, pojdi ponjel* je ukazala opatka ln pomignila nunam, naj se odstranijo.
Prišle so dame, suhe,. prepadllh lic, zanemarjene in zapuščene v obleki ln zunanjosti. Nekatere so se komaj držale na nogah. Pripravljeno na najhujše so samo še ječale In ihtele. Jokati niso mogle več. Nekatere so čisto otopele, druge so drgetale kakor v brezkončnem strahu, trotje so tiho molile.
»Moje dame, zgodila se je pomota,* je dejal p. Jožef. »Vaša žalost ln vaše tožbe so brez podlage, zakaj zgodilo se vam ni prav nič. Zmotile ste se . brez povoda Bte se obtoževale . brez povoda ste užalostile in razburilo svoje može ... po krivici ste kleve-tale gospoda iukvizitorja in njegove goste. Zopet boste srečne žene in matere, spoštovane gospe in svobodne meščanke. Domov greste takoj sedajle, — samo še izjavo mi podpišete, da eo vse nosreče krivi hudobni jezikL*
A 219/23
Dame so strmele, si grizle ustnice, zrlo v tla kakor bl sanjale in mislile lo na dom — na otroke ln može. Niti ena oe ni upirala podpisati.
Pater Jožef Je Bpravil Izjavo Ia se poklonil:
»Pomnite, moje damo, da je modrost več kot lepota ln da kdor molči, so stoterim odrožel*
Nato je odšel v Jetnlšnieo sv. oflclja. Moža, ki sta zaradi upornih svojih žen tičala v ječi usmiljenja, sta ležala bolna na postoljah, bloda ln posušena kakor dvoje mrl i če v. Brez besede sta podpisala izjavo, kakršno ie hotel pater Jožef in bo dala odpeljati domov.
KonjSno je dal Jožef pozvati lz ječ usmiljenja Žo osmerih nesrečnih soprogov. Govoril je z njimi brez prič:
»Ali se je kaj zgodilo vašim gospem ali ne, to ve le Bog v nebesih, kajti prič ni bilo nobenih. Morda so čestite dame resnično le sanjalo . . . brez dvoma je, da so inkvizitorska vina silno močna, njegovi likerji pa naravnost opasni. Mogočo je, da so mitološko slike precej razbrzdanih in preobjestnih klasičnih motivov po stenah obednlce vplivale na njih sanje ter jim vzbudile prizore, ki si lo domišljajo o njih, da so jih doživele. Mogoče je, pravim, ker jaz na tisto večerjo nisem bil povabljen. Pod vtiskom straSnoga pričakovanja se je razdražila njih fantazija, da je porodila halucinacije . . . Bodisi kakorkoli! Nespametno je bilo govoriti o vsem tem, kakor je bedasto zvoniti po toči. Zaradi žen in otrok verujte, kar jo tudi za vas najčastneje, da so bile vse izpovedi žen in vse nastale govorice ter dolžitve brez podlage. Pokopljimo vso stvar, gospodje! Podpišite tole Izjavo in — potem greste lahko domov, kjer vas že pričakujejo vašo žene, ki so tako Izjavo podale brez ugovora!*
In možje so podpisali in se vsi srečni vrnili.
Življenje nad vse! Živelo življenje! Potem je poiskal Doloro, Ko ga je
ugledala, Je skočila In mu začela pobijati roko.
»Sam Bog vas je poslal sinoči!* je vzklikala solzna. »MoJ Bog, moj Bog, kako sem bedna!*
»Mir. mir, aennorita! Nič ne obupava jte, ker angel bedi vedno nad vami,* je tolažil pater. »Kako Bte zašli v to pot? Mar ste izgubili glavo ln ste so upali na ulico vriic temu, da . . .»
»Di, d Ji, sama sem kriva. Oh, med zidovjem tičati neprestano, tega nisem mogla več! Bala sem, da zblaznira. Sar mo za par hipov zreti na svobodno nebo, od blizu gledati drevje, grmovje, cvetje . . . slišati kramljati vesele otroke . . . uživati gibanje po mestnih ulicah ... oh, samo toga sem si želela ... Pri Juani se nisem smela goniti, niti skozi okno pomoloti glavo... brez dela, brez družbe, kakor v ječi. In moje skrbi! Kaj je z očetom? — Ali že prihajata Estevan ln apostol? Kje 6ta? Saj bo prepozno! — Vsa zmedena sem ušla iz idše. Oblečena kot manola, sem mislila, da me ne spozna nihče. Pod drevje tik vodnjaka na Esplanadl sem se vsedla in so oddihala: Svoboda! Končno svoboda!*
»Pa kje je bila donna Juana?* je vprašal dominikanec, poln sočutja z nesrefinico.
»Odšla je v cerkev. Zato mi je bilo v hiši opupno in samotno. Ko pa som sedela v senci blizu vodnjaka, je prišel star velik cigan ostrih oči, z neštetimi brazgotinami, bos, ostudnih nog. Beračil je in tudi mene je prosil vboga-ime. Ničesar nisem imela . . . ničesar mu nisem mogla dati. On pa se je 5u dil, me ostro ogledoval, majal z glavo in odšel. Četrt ure nato pa se je vrnil v družbi. Dva sta nosila nosilnico, dva sta jo spremljala — stari rjavi cigan pa jih jo vodil. Delali so se, kakor da korakajo mimo vodnjaka. Toda hipoma so skočili grdi cigan in spremljevalca name. Še predno sem mogla zakričati, bo mi zamašili usta, mi zvezali roke in noge ter me odnesli... Onesvestila sem
se ter se zavodla Selo v mraku na toj!(
postelji.*
»Mandamiemto vas je torej zasledil!, je vzkliknil Jožef. »Zaslužil je debelo mošnjo dublonov inkvizitorjevih. Z9 dolgo mesece vas Iščejo familiari in gardunijci, a končno vas jo Izteknil Mandamiento!* je dejal pater. »Po vaš! krivdi, res; toda razumem vas. Celo zrel možak bi izgubil končno svojo ra?.. sodnost. Škoda lo, da niste mogli str-peti vsaj še nekaj dni; potem bi vas vzela v zaščito tudi Ivan Avllski in don Estevan.*
»Kdaj prideta? Kaj sta dosegla?* je hlastno vpraševala.
»Ničesar še no vem, toda pričakujem ju vsak dan, ecnnorita. Prosim vas vedno istega: mirujte ln potrpite! Jaz bdim nad vami, kolikor morom. Toda no pokvarite zopet sami, kar storimo za vas. Se danes vas prestavijo iz ta lepe sobo v stolp. Tam ni podnevi ničesar, niti stola niti posteljo. Samo ponoči dobite klop. Še težje vam bo ondl živeti. Toda — verujte mi! — le od-ondod vas rešim, ako je to sploh mo-goče . . . Mislite na očeta ln lažje vam bo prenašati vse. Ne Izdajte sebe in mone . . . molčite, ne jokajte, nego mirno zaupajte, da so vam odpre ječa, predno so nadejate.*
»A kaj naj storim, ako me napade Arbues zopet in uporabi svojo železno silo?.
Pater je razmišljal, potem pa dejal:
»Tedaj dokažite, da ste energična hči junakova in potomka slavnih borcev! Uporabljajte svoje nohtovo in pesti! Če pa vse nič no pomaga — hm, težko mi je, a druge pomoči nI — potem ga sunite s vso močjo s kolenom ali čevljem naravnost pod želodec, čim nižje, tom bolje. Jamčim vam, da odleti v kot in se bo pobiral stokajoč in krotak s tal! Takega sunka ne prenese niti sam Herkul . . .»
Nato se je poslovil. Še isti večer js spala Dolores na goli klopi. Mirna j» spala vso noč.
Na predlog dedičev se bo s sklepom okrajne sodnije Laško z dne 29. julija 1923. dovoljena
prostovoljna lavna draifea
v zapuščino Mihe Majcena v Rimskih toplicah »padajočega posestva vlož. št. 132 kat. obč. Belo, vršila na licu mesta v Rimskih toplicah h. št. 86
dne 26. avgusta 1923. ob pol S. ari popoldne.
Posestvo obstoji iz stavb. pare. št. 248 pritlična hiša št 36 v Rimskih toplicah s površjem 86 mJ in zemlj. pare. št 1050/3 njiva, sedaj s sadnim drevjem zaraščen travnik s površjem 187 m' ln št 1050/2 gozd, sedaj pašnik s površjem 691 m'.
Izklicna cena znaša 70.000 K in se pod to ceno posestvo ne proda. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti kot vadij 10 •/„ izklicne cene, toraj 7000 K v gotovini ali hranilni vlogi v roke sodnega komisarja.
Na posestva vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno pridržane.
Dražbo predlagajoči dediči si pridržijo pravico najvišji ponndek v 14 dneh sprejeti ali odkloniti.
Drugi dražbeni pogoji se morejo med navadnimi uradnimi urami rpogledati v pisarni sodnega komisarja.
Laško, dne 13. avgusta 1928.
Avgust Dpukar 1. r., notar kot sodni komisar.
izborna, letnik 1921., in dobra nova, nudi v večji in manjši množini
iaprhinlca pri R-iJIižiiiiorgu.
Zaloga "" samoprodaja
L BARAGA,
Šelenburgova ulica 6/1.
LJUBLJANA.
mm
d. d.
prodaja
23 JUN
115
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za Industrijska podjetja ln razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks sa livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete.
PRGMfTnt ZAHOD a PREMuo. D. 0., i LjSBijiini, HlkltiltHi tuli 11 m '»
Korespon-
veščo slovenskega in hrvatskega jezika, išče večje industrijsko podjetje t Mariboru. — Nastop takoj. — Cc-Djene ponudbo pod ,Korespondentin j a' na anončni zavod Sax, Maribor. 4241
S
POZORI
Cenjene damo In gospodje, lii želijo imeti res po meri narejeno obleko po najmodernejši modi in po konkurenčni coni, naj ee obrnejo
tvrdko 139
Brsta Brunskols,
Ljubljana Židovska ulica št 6.
J
Zastopstva za Slovenijo
se oddajo zmožuim tvrdk&m za Sol. stroje, galanterijsko blago, papir in izdelke, „Hlnimax" aparate, kavo, kemikalije, vino, žllavko in blatlna. VpraSa se pii
Ljubljani, Sodni Dllol St.
K« pre!i
ležeče v Mnrščaku, eno uro od kopališča Ra-dinci, 1/l ure od železnice, z vso živino in inventarjem ter vsem letošnjim pridelkom
Posestvo meri 10 oralov gozda, 3 oralo vinograda, 17 oralov njiv, travnika iu sadonosuikK. Hiša ter vsa poslopja zidana. Cena po dogovora. 420S
Franc Zemljit, Maribor
Grajski trg 3.
i Kdor hoče kaj predali | I Kdor hoSe kaj koplll Kdor ISče sMtis Itd. a naj Ioaerlra t jalra" s
PETERKOBM
KRANl (Slovenija). «JI Tvornloa za vsakovrstne bl» zlno Iz žime ln morske travi in ia žiranloo na vzmeteh Spsclslna tvrdka za Izdoleianj
klaisMh garnitur. MtfjnlZJe oonel tlajaotldsejSI liaalkl ZabtevaJM eferts la oonlk« I
Naročajte In širite
LJUBLJANSKI ZVON
mesečnik za kulturo In prosveto, kl prinaša povesti, pesmi In članke nadih najboljših pesnikov In pisateljev. — Naročnina znaša 60 Din.
ffatGča se pri Tl3kcvnl zadrugi v LJubljani, Prešernova ulisa 54=
omase ve
IZ RADIKALIJE. Govori se na boograjski boni: Zakaj v Curiliu dinar skače in Beograd pada? — Nič Čudnega, ko pa je edon troh bratov v finančnem ministrstvu, drugi v francosko - srbski banki, tretji pa disponent dunajsko borzo! Razume £e seveda, da so vsi trije radikalci!
Ii Londona se 6uje, da so naš londonski konzul nahaja vsako leto deset mesecev doma. Mož je seveda radikal. Dva Angleža pa nabirata po Angliji udeležonce, ki bi podpisali posojilo 5 milijonov funtov za Jugoslavijo po 8 odstotkov, s kurzom 7(1 odstotkov, in kažeta službene dopise našega finančnega ministrstva, ki ponuja v zastavo za to posojilo železne rudnike v Bosanski Lubiji. Funti v državno, to je partijsko kaso radikalcev, — ta ni slaba.
Minister trgovine in industrije se je ✓ožil po Bosni, InSpiciral in kupil tudi marsikakšon spomin na voinjo. «Ivu-fre gor, kufre dol!* Za ministrove ku-fre je iz kredita Centralne uprave samo za to potovanje bilo plačanih 2900 Din prtljažnine. Lepo je, če si radikal.
O radikalskem ministru, ki je eno noč zaigral 80.000 Din, smo že poročali.
Malokomu pa je znano, da je Pašič razdelil naše »ordene* v Niči novinarjem, ki so poročali o možitvi njegove hčere, kakor da je Pašid kronaua glava.
Veliiar Jankovlč («Dete») je prod kratkim Imel veliko konferenco z beograjskimi krojači in si dal graditi mar-šalsko železničarsko uniformo. Sedaj, ko so mllitaritirani, bo železničarski minister oblekel najbrže generalsko uniformo.
Radikalski ministri so si Bedaj povišali svoj deputat in dobivajo mesečno za 3000 Din cigaret .Jadran« (kob po dinarju). Mi pa pušimo »Zete* za drag denar. Ej, lepo ie, če si radikal.
Iz ene zadnjih Bej zakonodajnega odbora. Radikalski poslanec iz Niša se zbudi in vpraša: «0 čem je glasovanje?* Pribičevič mu zakliče: .Kaj te briga, zakaj si radikali, saj ti ni treba nič misliti! Glasoval boš z a!» — «ImaS prav,» odgovori radikalec in je res glasoval za.
Ni vrag, da obilica takšnih lepih doživljajev ne bi ugajala tudi nekaterim Slovencem. To vendar imponira! Pri nas so se uvedli z registriranjem in napitninami za nove člane, z obljubljenimi intervencijami, z dopusti in avanz-mani, s poslovnimi zvezami, nastavili so razne .luftinženjerje* z dobrimi plačami, nazadnje pa so razglasili celcrnu svetu, da je le njihova zasluga, če se spremeni vozni red v Kranjski gori ali priklopi v Metliki nov vagon ali čo traja trboveljska stavka, in — če hoče kdo gostilniško koncesijo in sploh vsakdo naj bi se v potrebah obračal nanje preko zaupnih oseb. Kdor noče, bo reduciran in preteriran in ne lio ničesar zaslužil. To jo novo sveto pismo. Dobilo je nekaj vernikov tudi pri nas, dobil bi jih vsakdo, tudi Boltatu Pepe.
Toda zapisano je: Veliko jih je poklicanih, pa nič izvoljenih.
Zato je slovenska radikalija bolj
hude sorte.	M. A. C.
•
*	Parastos za kraljem Petrom. Povodom drugo obletnice smrti blagopo-kojnega kralja Petra Osvoboditelja se je vršil včeraj v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvodo Mišiča v Ljubljani parastos, ki so se ga udeležili: veliki župan dr. Lukan, komandant dravsko divizije, polkovnik Vučkovič z oficirskim zborom, vsi inozemski diploma-tični zastopniki, mestni podžupan dr. Stanovnik in številni zastopniki državnih in civilnih oblasti, korporacij in društev. Parastos sta opravila proti Dimitrije Jankovič in Stevan Avramo-vič iz Sibada. Od 9. do 11. dopoldne bo bile zaprte vse trgovine..
*	Mornariške svečanosti v Split«. V pondeljek so se pričele v Splitu velike mornariške svečanosti, ki jih prireja .Jadranska Straža* in ki imajo predvsem namen, zainteresirati javnost za našo vojno in trgovsko mornarico. Med nepopisnim navdušenjem je sprejelo prebivalstvo kraljevega odposlanca admirala Pričo in vladnega zastopnika Avramoviča. Delegata kralja in vlade je spremilo občinstvo v sprevodu do stanovanj. Včeraj zjutraj se je vr-fiilo v gledališču slavnostno zborovanje. Slavnostni govor jo imel znani vo-lezaslužni narodni borec Juraj Biankl-al, nakar je admiral Priča sporočil, da
Ie kralj poklonil .Jadranski Straži* ;ot dar 25.000 Din. Na zborovanju so bili izvoljeni častnim članom .Jadranske Straie» generali VaSič, Pešič ln HadHč in admirali Priča, Wi<ikerhau-ler in Koch.
*	Apelacijsko sod IMe v Osljektl. OsijeSkl listi poročajo, da se v Osijeku ustanovi apelacijsko sodišče za župa-nije Vlrovitioa, Požega ln Belovar. Sremska županlja pripade apelacijske-mu »odišSu v Novem Sadu, ostale 2u-panije pa pripadejo Zagrebu.
*	Prosvetna vprašanja. Minister za prosveto je predvčerajšnjim izjavil beograjskim novinarjem, da bo v jeseni narodni skupščini predložil načrt zakona o univerzah ter o srednjih in ljudskih šolah. Dobili bomo en sam prosvetni »istem za celo državo. Osno-sate se bodo nove šole zlasti v Srbiii
in črni gori, kjer je ljudsko šolstvo
zelo za.nomarjeno. Nove gimnazije se ne bodo otvarjale, če ne bodo izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji. l'o novem zakonu o srednjih šolali sta predvidena v glavnem dva sistema: realni ln gimnazijalni. Čisto humanističnih šol ne bo. Sestavljena bo posebna komisija iz članov akademije znanosti, iz vseučiliščnih ln srednješolskih profesorjev ter ljudskošolskih učiteljev, ki bo podala svojo mnenja o zakonskih načrtih. Kar so tiče vprašanja srednješolskih profesorjev, je to rešeno z uradniškim zakonom, ki stopi v veljavo 1. oktobra. .Ministrstvo upa, da bodo profesorji s tem zadovoljni.
*	Stoika za srbsko - hrvatski Jezik v Kodanju. Univerza v Kodanju na Danskem je ustanovila stolloo za srbsko - hrvatski jezik in književnost. Za profesorja je imenovan dr. Dargreen, ki jo znan po svojih delih iz slovanske filologije. Predavanja se prično že s prihodnjim študijskim letom.
*	NaS novi aerodrom. V okolici Ze-muna se prične v kratkem z gradnjo vellkoga aerodroma — letališča za vojaška zračna letala. Letališče bo eno največjih v Evropi, brez dvoma pa največje v Jugoslaviji. Površina aero. droma bo znašala nad milijon kva dratnih metrov. Vojno ministrstvo je že lansko leto po nakupu pridobilo potrebno zemljišče, a s pripravami za gradnjo so jo pričolo šele pred kratkim. Novi aerodrom bo s posebnim tirom zvezan z zemunsko železniško postajo, dobi električno razsvetljavo, vodovod In podzomeljske tanko za bencin. Velika garaža za avtomobile ter delavnica se zgrade prihodnje leto, istotako trije hangarji ogromnih dimenzij, poslopje za pisarne ln stanovanja ter vojašnica za posadko.
4 Uklnjenje šiimarskega oddelka v Zagrebu, gumarski odsek ministrstva za šume in rude v Zagrebu jo v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 28. julija ukinjen kot nepotrebna institucija. Njegovi posli bodo izročeni generalni direkciji za šume in županskim oblastim.
*	Redukcija na železnici. Pri sarajevski direkciji državnih železnic se je te dni izvršila redukcija uradnikov in nameščencev. Direkcija je predlagala samo 12 oseb za redukcijo, ministrstvo pa je reduciralo 60 uradnikov in nameščencev. Oni, ki imajo nad 10 let službe, dobe pokojnino, oni, ki imajo nad 5 let službe, dobe odpravnino, ostali pa enomesečno plačo.
*	Izvleček iz vojnega kazenskega zakonika so v Mariboru včeraj razglasili uslužbencem in delavcem južne železnice, ker so ti opozorili vlado na svoj težki materijelni položaj in se naveličali praznih obljub. Prometni minister dr. Jankovič daje torej sestradanim železničarjem mesto rib škorpi-jone. Med železničarji vlada radi tega drakonskega nastopa dr. Jankoviča neobičajno razburjenje.
*	Evharistični kongres v Zagrebu. V soboto in nedeljo se bo vršil v Zagrebu evharistični kongres, kl se ga udeleži tudi papeški nuncij Pelegrlnet-ti. Zborovanje se bo VTŠilo v nadškofijskem vrtu, v slučaju slabega vre mena pa v saborni dvorani.
*	Franja Lundrova -j-. Včeraj opoldne jc po dolgi bolezni izdihnila svojo blago dušo 80 let stara gospa Franja Lundrova. Pokojnica ja bila vdova po nad-učitelju Fr. Lundru, sestra pok. naduči-telja Fr. Govekarja, mati treh hčera učiteljic, tašča strokov, učitelja ta tajnika Udruženja Jugoslovan, učiteljev v Ljubljani Rud. Dostala ter stara teta učiteljev in učiteljic. Vse življenje jI je potekalo in poteklo med šolami, učitelji iu učiteljicami. Prestala js z bratom, možem, hčerami, zetom in nečaki strašno dobo največjega robstva, a tudi končne osvoboja slovenskega učiteljstva. Tudi ostala svoje otroke je vzorno vzgojila ter jim s požrtvovalnostjo, često z največjim odrekanjem, kakršnega je sposobna le mati učiteljskih otrok, pripomogla do uglednih socijalnih stališč. Po duhu ln telesu čvrsta je čitala še pred par meseci vsak dan naš dnevnik ter Be živo zanimala za vsa javna vprašanja. Končno je onagala pod bremenom starosti. Spoštovani obitelji naše prisrčno sožaljel
*	Smrtna kosa. V sonatoriju na Golniku je prošlo soboto umrl uradnik okrajnega glavarstva v Celju g. Zvonko K o -vač, v starosti 23 let! Pokojnik je bil zaveden naroden mladenič. Blag mu spomin!
*	Imenovanja f poštni službi. V področju poštnega ln brzojavnega ravnateljstva v LJubljani so imenovani: Anton Vesenjak za šefa odseka IV. ljubljanske direkcije, lnženjerja Marij Osana ln Matej Kolarič za inšpektorja 1. razreda, dr. Fran Janžekovič za šefa odseka 1. razreda, Miroslav Matjašič »a sekretarja 1. razreda in Bogdan Kurbus za kontrolorja 4. razreda.
*	Izpremembe t državni službi Policijski konceptni praktikant dr. Angel Devcscovi pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Je imenovan za provizornega policijskega koncipista. V poštni službi so imenovani: Marija Meden za uradnico 7. razreda v Tržiču in Alojzij Delkin ta kontrolorja 2. razreda pri poštnem uradu Ljubljana 1; poštar 2. razreda Veko-slav Ravnikar pa je v istem svojstvu iz LJubljane premeščen .v, 8«raievo 1. =»
Anion PuKpan, sortni pluga pri višjem
deželnem sodišču v Ljubljani in JetnlSki pnznlk Miroslav Špelec v Mariboru sta trajno upokojena.
•	Tolmač ta maUlcrikl Jezik. Višje deželno sodišče v LJubljani je imenovalo Štefana Friedricha, pisarniškega oftcijan-ta pri okrajnem sodišču v Murski Soboti za tolmača za madžarski jezik pri navedenem okrajnem »odišču.
Fran Kavčič potdosetletnik. Član na-čelstva JDS, načelnik gostllnlčarske zn-druge, predsednik Obrtne banke, edeu najbolj agilnih ta vztrajnih naših delavcev ta prosvetni ta socljalni razvoj šentjakobskega predmestja, dolgoletni ljubljanski občinski svetovalec, ugleden obrtnik in posestnik, gospod Ivan Kav čič postane jutri petdesetietnik. It lastnih sposobnosti in marljivosti je črpal g. Kavčič svojo uspehe na raznih poljih ln tudi bleda tavist mu mera priznati, da se Ima to vse, kar je ta kar Je dosegel, tahvaliti le svoji vzgledni podjetnosti ta naprednemu stremljenja Spoštovan je in prijateljev (zato pa tudi nasprotnikov) iina neštevtlo. Briča« pa nima nobenega sovražnika. S ponosom se lahko ozira nataj na minollh pet desetletij v osrečujoči zavesti, da je vodno storil za Javni blagor, kar Je le mogel. Zvestemu, značajnemu somišljeniku tudi noše čestitke!
•	Porodil >o Jo 21. VI. 1923. v Skoplju zrakoplovni poročnik Oto Filipek i gospodično Tilko Vrtačnikovo, hčerko veleposestnika it Dol pri Litiji.
*	Obrtni shod r Ljubljani. O priliki III. velikega sejma se bo vršil v Ljubljani dne 8. septembra ob 10. dopoldne v dvorani «Kazine» obrtniški »hod. Shod, ki ga sklicuje »Deželna zveza obrtnih zadrug*, bo obrnvnaval vsa stanovska obrtništvo zadevajoča vprašanja, kakor o izenačenju davkov, vpraSanje o preosnovi zakona o zavarovanju delavcev, e prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov roper bolezen ta za starost ta vprašanje o uvedbi obligatorne mojstrsko preizkušnje.
*	Zdravstveno stanje v Ljnbljani. Glasom zdravstvenega izkaza se Je v dobi od 5. do 11. avgusta rodilo v LJubljani 24 otrok, umrlo pa Je 9 moških ta 10 žensk, skupaj torej 19 oseb, ta sicer: 4 osebe za srčno hibo, 2 za Jetiko, 2 ta pljučnico, 2 za rakom, 1 za dušljivim kašljem, 1 za trebušnim logarjem, 1 za zastrupljenjem rane, 11 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Enajst oseb jo v tem času obolelo na nalezljivih boleznih: 6 na dušljivem kašlju, 2 na trebušnem le-garju, 2 na griži ta 1 na škrlatici.
•	Svetovni potnik v Ljubljani. Včeraj Je prispel iz Zagreba v Ljubljano bivši dunajski novinar Friderik Merdinger. Dnnajsko društvo novinarjev ln pisate ljev, znana «Concordla», je razpisala lota 1910. veliko nagrado za onega, ki prepotuje v gotovem roku polovico sveta. Med petimi konkurenti, ki so ee javili je tudi g. Merdinger, ki so je podal še istega leta na pot. S pavzo v letih svetovne vojno, potuje do danes, ko se bliža svojeDiu cilju. Prepotoval jo doslej, kakor izpričuje s potrdili oblasti in uredništev cclo Evropo, Azijo ta Sevorno Afriko. Ravnokar jo absolviral Rumun-sko in Jugoslavijo in mu preostajajo Bedaj lo šo skandinavske državo, kamor so napoti še letos. Na svojih potovanjih po raznih nekultiviranih pokrajinah je doživel mnogo avantur, pri katerih mu je šlo parkrat žo tudi za življenje. Iz Ljubljane odpotuje danes na Dunaj na kratek od mor.
•	Ogibajte se municijskih skladišč. Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Prebivalstvo jo bilo žo večkrat od urad ne strani opozorjeno, naj eo v lastnem interesu ponoči ne približuje municij skim skladiščom, ki Be nahajajo v okolici Ljubljane. Kljub temu prihajajo še vedno poročila, da prebivalstvo no vpo-šlova teh opozoril. Zaradi tega so prebivalstvo mesta Ljubljane in okolice ponovno opozarja na to, da je strogo pre povedano ponoči se približevati municij skim skladiščem in da imajo straže strogo povelje vsakega, ki ga dobijo v bližini teh skladišč, prijeti ter ga odvesti na komando mesta v Ljnbljani.
Mariborski občinski Bvet ima v potek dne 17. avgusta svojo redno Bojo z obi čajnim dnevnim redom.
*	Za Zebotovo bičanje 25 Din. Včeraj se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem vzklicna razprava v tožbi poslanca Zebota proti dr. Reismanu, k! je Zebota v dvorani mariborskega občinskega sveta za revanžo njegove žalitve natepel b pasjem bičem. Kakor smo bvo-ječasno poročali, je bil dr. Reisman pri okr. sodišču oproščen, kor je Zebot tožil, nom sodišču oproščen, ker je Zobot tožil da Jo dr. Reisman samo zamahnil z bičem, priče pa »o izpovedale, da je bil Zebot resnično tepen. Okrožno sodišče Je bilo mnenja, da udarci, kl bo Jih potrdile Zebotovo priče, že vsebujejo tudi zamabljaj, kl Je bil pod obtožbo. Ker pa Be Je Zobot na drugI strani res Bkrajno prostaško obnašal, jo bil dr. Roisman zaradi tega bičanja obsojen samo na 25 dinarjev globe, čeprav je zahteval Zebotov zastopnik dr. Leekovar obsodbo v zapor, češ da se je Izvršilo blčanjo v dvorani občinskega Bveta, torej v prostorui ki zahteva v Bmlslu zakona posebno spoštovanje, Zobot je bil torej vnovič tudi v drugi sodni Instanci moralno obglavljen
*	Z acroplanom pobegnil. Vojaška oblast v Novem Sadu je d«vršlla preiskavo proti ruskemu polkovnik: Lojku to kapitanu Kačanu. kl sta t aeroplanom pobeg-
nila lz Novega Sada. Vojnemu mtalfir-
stvu se Je predložilo obširno tozadevuo poročilo in bo ministrstvo diplomatit-nim potom zahtevalo od sovjetske vlade, da vrne odvedeni aeroplan.
* Ii mestnega kopališča v Ljnbljani. Sedaj §o je pojavil rešilni čoln, zato pa sa pojavljajo drugi nedostalki. Predvsem Je mokri pčd tako gladek, da vsak hip na nJem kdo pade. Vsa druga takšna kopališča Imajo namreč preprogo It običajne kokosove tkanine ali pa še cenejše iz <špage», kakor so jih svoječasno delali v kaznilnicah. To najdemo celo v zagrebškem savskem kopališču ta sploh povsod drugod. Takšna preproga bi so morala omisliti tudi pri nas. Včeraj je neka dama na gladkem pfidu tako nesrečno podla, da si je zlomila roko v nadlaktju ta jo je rešilni voz odpeljal. Očividci nam poročajo, da ni dotičnica sama prav ničesar zakrivila ln da Jo le pomanjkljivost kopališča zakrivila lo nesrečo. — Včeraj jo zopet vsa Ljubljanica od Podpeči do Gruberjovoga prekopa bila polna nesnage. Ponavljamo, da jo treba vsak dan v ranih urah za nekaj časa dvigniti ta-tvornice ta pustiti, da tok nesnago odnese!
Pri kopanja utonil. V Lazah Je pri kopanju utonil neznan deček. Tonil je večkrat pod vodo a končno se ni več pojavil na površju. Neki gospod iz ljubljansko družbe, kl je opazil, da dečka prodolgo nI topet na površje, je skočil za njim in ga skušal rešiti. A bilo je pre pozno. Identiteta utopljenca sa ni mogla dognati.
Avto smrtno povozil Beljaka. Iz Ba
lira poročajo, da js predvčerajšnjem neki luksuzni avto na OrobniSkem polju blizu Jelenja povozil seljoka Haramljo, ki Je ostal na mostu mrtev. Saljak Je vozil Bono ter Je stopil i voza ta držal konja na uzdi, da bi se no splašila vsled avtomobila. V trenutku je avtomobil zgrabil Beljaka ln ga smrtno razmesarii. Uvedena Je preiskava.
*	Ii »panja t smrt. Na čuden načia jo nedeljo v zagrebškem mestnem kopališču ob Savi ponesrečil zasebni uradnik Bela Pelcer iz Našic. Solnčil so je na sprednjem delu splava ter kmalu zaspal. V spanju »e je — najbrž vsled pripeka-nja »olnca — obrnih na koncu splava ter padel v vodo, kl ga je zanesla pod splav, kjer Jc brez pomoči utonil. Sele čez štiri uro so ga našli in potegnili iz vode. Poizkusi, poklicati ga zopet v življenje, so ostali brezuspešni.
*	Neznanec v Savi utonil Pri Zagrebu je v petek utonil v Savi neznan moški, ki so je kopal pri selu Horvati. Po pripovedovanju očividca je neznanec, hotel prebresti Savo, a ker ni znal plavati, ga je odnesla voda, ki je tamkaj poldrugi meter globoka in precej deroča. Trupla doslej niso našli.
Gozdni požari v tržaški okollrl. Preteklo nedeljo je na zemljišču ob železniški progi pod Prosekom iskra iz lokomotive zanetila ogenj, ki se je naglo razširil. Požar jo opustošil več kakor 30.0(10 kvadratnih metrov gozda, travnikov in obdelanega zemljišča. Škoda je zelo velika. Pri gašenju so pomagali tudi vojaki. Tudi na raznih drugih mestih ob isti progi se jo tekom popoldneva vnela suha trava ta so imeli tržaški gasilci vedno dovolj dela. — V ponedeljek popoldne je v hiši restavracije Gomzl na Opčlnah ogenj uničil del strehe. Skoda znaša pet tisoč lir.
*	Za 800 milijonov zlata. Subotlca stoji pod utisom senzacijonaine tihotapske afere. Cela vr6ta najuglednejših osebnosti bo trese za svoje pošteno ime. Ze pred mesecem dni je državna policija prejela podatke o organizirani skupini, ki jo iztihotapljala v Madžarsko zlato, drago kamenje in tujo valute v neomo-Jeni količini. Ni pa so inoglo priti na sled tihotapcem. Te dni pa sa je šefu državno policijo posrečilo, razkriti tihotapski komplot. Glavni krivec je zlatar Friedmann, katerega so detektivi zalotili v trenutku, ko je od nekega posredovalca kupoval zlato. Oba sta bila aretirana, zlato pa zaplenjeno. Friedmann je skušal detektive podkupiti, obečajoč jim 10.000 dinarjev, čo mu vrnejo zaplenje no korespondenco in dokumente, tičoče se njegovih kompromttirnnih tovarišev iz ugledne subotiške družbe. Ke' Fried mann pri detektivih ni uspel, Je skušal podkupiti policijskega šefa, ponudivši mu 300.000 dinarjev. Ta je ponudbo navidezno sprejel Še isti večer je bil zlatar aretiran. Preiskava je dognala, da so tihotapci dnevno služili milijone. Sami so priznali, da so b.tihotapiii v Madžarsko samo zlata za približno 800 milijonov. Vso preiskovalno gradivo Be je prošli to- • rek Izročilo državnemu pravdništvu.
*	Velika tatvina v Beogradu. V Beogradu so prošli petek doslej neznani tli-ltovci vlomili r Btanovanjo vdovo injie-njerja Markoviča v času, ko j.' ~> bilo doma. Odnesli so ji dragocenosti ' vrednosti 30.000 dinarjev. It»ledovanJe vlomilcev Je ostalo doslej brez uspeha.
*	«Ito» past« k- »obe ohrani zobovje lepo ta zdravo. Dobiva »e povsod. Glavna znloga: drogerlja <Adrija», Ljubljana, Selenburgova ulica.	190
*	Zahtevajte vseh VV^iib, kavarnah ln restavracijah -pecijalna vina v steklenicah tvrdke OJuro Valjak, Grajska klet v Mariboru.	16«
' Vozne cene na vlakih bodo izredno znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo »olld-no čeSko blago s prve roke, vsled česar niso prikrajšani na dohlčku ampak ravno nasprotno, oni del, ki drugače odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daje brezplačno češkoslovaški konzulat,
Ljubljana, Breg 8 ln Alom« Companjr, <L t o. z., v Ljubljani, Kongresni trg 8.
1263
DOLNJA LENDAVA K poročita >
• Jutru* o »Zagonetnem vozu* je potrebno, da te ne bi vzbujalo nezaupanje do državnih organov, sledeče pojasnilo: Dr. Wollak in Pollak Bta dvolastnika. Dr. Pollak jo vozli za svojega Bina, kl živi na Madžarskem, nekaj pohištva, za kai je dobil dokumente od občinskoga urada in politično oblasti. Blago je bilo pregledano od dveh organov carinarnice in »promljano do meje od finančnega pod-uradnika. Dr. VVollak »e jo čisto slučajno vozil na vozu g. Pollaka.
L02 PRI RAKEKU. V zlato kajbicc lakona sta skočila gospod Franc Wo»ch nlg, davčni asistont loiki in gospodična Vora Skrbco u I.oJa. Mnogo sreče!
Šah
Salaovski tisrnir v Novem Sadu
V	6. kolu je dobil Kramer proti Ta-mlndžiču, Singer proti Furlanlju, RožK proti Stupanu, Madjarovič proti Gribuii
im. Cirič proti Celjaku, Poljanec proli Todoroviču, Feuer proti Tennerju, Mar kovič proti Ognjanoviču. Stanjo: Singer 5„ Furlani, Feuer, Kramer, Cirič 4 in pol. Stupan, Markovič Rožič, Celjak, Tenner 3 ln pol.
V	7. kota jo dobil Tonnor proti Tamind-'i<5u. Singer proti Madjarcviču, Poljanec proti Celjaku, Todorovič proti Ognjanoviču. Uožič proti MarkoviSu, Cirič proti Peverju, Partijo Kramor Stupa.n in Feuor-Gribušin so bile remis. Ker pa jo odstopil Ognjanovič iz Novefra Sadi, zgubijr. Rožič, Stupan, Markovič in Kramer pc ono točko. Take odstope je odločno ob so jati.
V	8. kolu je dobil Todorovič proti Fou orlu, Rožič proti Gribušinu, Tenner proti Stupanu, Maikcvič proti Tamindžiču. Celjak proti Madjareviču. Furlani proti Poyorju, Cirič proti Kramerju. Stanja vsled odpada omenjenih točk v 7. kolu: Singer 0, Cirič in Furlani B in pol, Feuer in Tenner B, Kramor, Coliak in Rožič 4. Poljanec in Strpan 3 itd. /
Ker je odigranih že skoro polovici partij, ima največ šans 7.a prvenstvo prvih 5 igralcev. Ni pa izključeno, da
so dvigneta tudi še Kramor in Rožič. «
V	soboto je v 9. kolu potolkel Tedoro. vič Stupana. Kiamnr Markoviča, Celjak Rožiča. Furlani Poljancu, Cirič Madjare-viča, Singer Tamindžiča, Tener Grihuši-na. Stanje po 9. kolu (v oklepaju število igre, kl jib ima dotičnl šo igrati): Sin ger 7 (7). Čirič. Furlani 6 in pol (7), Tc nor « (ti), Celjak, Pevor In Kramer F,. (7), Rožič 4 '8), Markovič 3 in pol (8). Poljanec. Stupan in Todorrovič 3 (81 Madjarcvič, Tnmindžič 2 (C), Poyor 1 (R' Orlbušin pol (6). Boj prehaja sedaj v drugi Stadij, kjer bo geslo: »Kdo so bo daljo držal*. Ker pa nikjer niso izključena presenečenja, se lahko zgodi, ili te šo kaj izpromeni. Eno pa jo žo Bcd.v go tovo: Singorja in Ciriča bo težko poti? niti v ozadje.
REŠITEV NALOG v št. 187. «Jutra», i dne 11. t. m.: DVOPOTEZKA. (Sestavi! orvak »Ljubljanskega šahovskega kluba* g. Ljudmil Furlani) Beli na potezi matira z drugo potezo na sledeči način:
1.)	Ko2 —f2 1.) f5 — f4.
2.)	Sd3 —cfi šah-mat.
ali pa:
1.)	...	1.) Ke4XSd3
2.)	LeBXf5	šah-mat. ŠAHOVSKI DOVTIP (POLPOTEZKA)
(Sestavil Lj. Furlani.) Boli postavi črnega v pol poteze ma: na sledeči način: Ker jo stal mesto belega stolpa na a8 črni Btolp in je beli na potezi pol poteze žo izvršil s tem, da js Srni Btolp že spravil z deske ter na nj" govo mesto postavil belega, mu preostaja le še druga polovica poter«, t j. odstraniti svojega belega kmeta na b7, ki se jc ravnokar že izpremenil v beli »tolp na af in črni je — v resnici mat v pol poteze!
Originalen, duhovit, humorjapoln, a po šahovskih pravilih popolnoma korekten (lovtip našega nadarjenega mladegn prvaka!
Oba načina rešitve dvopotezke g. Ljud mila Furlanija je pravilno rešil tudi gospod Stanislav Žagar z Dobrave._
Doma£@ borze
14. avgusta. Zagreb. Borza dane« radi spominsko-ca dne smrti kralla Petra n! posloval;:. V prostem prometu notlralo devize: Du-nal 0.1325 — 0.1330, Berlin 0.0030, Italija 405 —.406, London 434.5, Newyorx 94.75, Praga 278.75 — 279.5. Švica 1727..»
—	1732.5.
Beograd. Kar zairebška borza dane* nI poslovala ie bil na beop-a)skl borzi promet zelo slab. Devize: Amsterdam 37.50 — 37.90, Berlin 0.0028 — 0.0031'. Duna) 0.1320 — 0.1327, Budimpešta 0.5f
—	0.5530, Bukarešta 41.50 — 42, Ženeva 1720 — 1725, London 435.50 — 43(V Milan 40fi — 407, NewyoTk 94 — 95. Pariz 532 — 534, Praga povpraševanj 279, Soflia 80 — 82.50. Valute: avstrijske krone ponudba 0.15, češke krone 276
—	278.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllan!, Lastnik In Izdalatell Konzorc!) »Jutra., Odgovorni urednik Pr. Brozovlt.
"Sfsela -stil*^	^
-šarimo lxi Sgranjo


"STseli. irjpst vino i21 žganje
Sliro-srl - rafinirani 967 °/„ najfinejši brez vonja, vedno na skladiSču po najnižjih cenah - Gorljivi
ZB&^ucSjnL&lK s s
Telefon 5-18
Cšss?©r8Sno zastopstvo tovarne „Arteo"»
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Telefon 5-18
dvuSba z o. as.
Stalne cene	svetovne
ob nasveši* Ssbsra sa teSag® vsake vrite
nudi
MEDHm DUNAJSKI
2.-8. SEPTEMBRA 1923.
Pojasnila daje	3864
WiENER MESSE, W!EM, VSI.,
kakor tudi častno zastopništvo v
LJUBLJANI: AVSTR8JSSCI KONZULAT, TuriaSkl trg
Zahtevajte povaod
Eau do Cologno Speclal, Eau de Cologno Double, Pudre v vseh barvah In kvalitetah, Prašek In pasto za zobe, Vodo za usta, najboljšo vodo sedanjosti, Lanolln Cremo original, Shampoon tekočI,
Spacialitotat „Ambra" voda proti Izpadanju las. Do danes priznano edino sigurno sr edstvo te vrste. Vsi „Ambra"-parfumi in kosmetičnl preparati so enaki francoskim izdelkom.
Glavna zaloga: ZAGREB, Gaieva ulica 47.
Zahtevajte cenike l
Opozarjamo na novo == moderno urejeno
lekarno v Cerknici
ki Je preskrbljena z domačimi in tujimi specialitctami. V lolcarnl se dobivajo vsa zdravila za ljudi ln živino na nove in na stare zdravniške recept«, Naroča se lahko tudi po poštL Vsa naročila so Izvršujejo z obratno pošto.
Priporoča so	mag pharmf Ivan Karnelutl
*3m	v Cerknici pri Rakeka.
Ja preprečen vsSed „SALVO" kljulavnlce, kajti kdor Ima ,,SALVO" na vratih, ie nI treba bat), da mu bo kdo v itana vanj« vlomil I
„SALVO" aa dobiva pri zastopniku sa Slovenijo
A. KREMSSR, Liublšana
Kolodvorska ulica It. 3.
LJUBLJANA
Dunajska cesta It.iG
Telefon St 379 mestni tesarski mojster Telefon »t 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderno lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ln zvonike; stropi, razna tla, stopnico, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža«?a.	t	Tovarna furnirja.
tovarna vinskega kisa, d. s o. a., Ljubljana,
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis ls pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!	Zahtevajte ponudbol
Tehnično In higljenlčno najmoderneje urejena M sama v Jugoslaviji PISARNA: LJUBLJANA, Dunajska cesta St. la, H. nadstr,
ZAHVALA.
Za prisrčne dokaze iskrenega sočutja in številne izraze sožalja ob prebrltki izgubi naie STČnoljublJene soproge, matere, gosp«
TEREZIJE ŽABKAR
soproge tovarnarja
iaekaino viom, naio najlskronojo zahvalo.
Posebno ao zahvaljujemo čsstltl do-hovščiui, gospoda konzistorijalnomn svetniku in predsednika društva,,Rokodelskih pomočnikov" Alojzija Stroja, pevskemu zbora „Rokodelskih pomočnikov4* sa f srce segajoče žalostinke, ravnateljstvo, uradništvo ln vsema aslužbenstvn strojnih tovarn ln livarn vseh štirih obratov, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev Id cvetja, kakor tndi vsem, ki 10 preblago pokojnico spremili ns njeni zadnji poli.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1928.
Potrti od globoke žalosti nasnanjamo tužno vest, da Je naša zlata, predobra ln nenadomestljiva mama, oziroma stara mamica, tašča, teta In svakinja, gospa
Franja Lunder, roj. Govekarjeva
nadučiteljcva vdova
danes dne 14. avgusta po dolgotrajni, mnkepolnl bolezni, previdona s sr. zakramenti sa nmirajočo,
mlrn° Pogreb »epozabn« pokojnioe bo v četrtek da. 16. avguste 1983. ob •/B. nrl popoldne u hiše žalosti, Kongresni trg št. B, na pokopališče na Viču, kjer M položi v grob pokojnega soproga. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomini
V LJUBLJANI, dne 14. avgusta 192S. Žalujočo rodbina 1 Lundrova, Tom*!č«va, Straaova, Doatalova.
MMt.1 pogrebni »»Tod v LJnMJuni.
.....................................................................................................................................................................................................
normalnih 270 — 260 X 25 X 15
po možnosti iob. Bakar. Samo zmožne tvrdke naj stavijo detajlirane fiksno ponudbe pod „Pragi takoj" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8
MERKANTILNA BANKA V KOČEVJU.
II. em!3(j@ delnic Merkantllne banke v Kočevju
in sicer 17.500 delnic po nom. Din 100 za skupnih Din 1,750.000.
Zvišanje delniško glavnice od Din 1,250.000 na Din 3,000.000.
Od Izrednega občnega zbora delničarjev dne 12. avgusta t. L li temu pooblaščeni upravni svet Merkantllne banke provaja v pravilih predrtdeno svSHanJa delnlSko glavnico od Din 1,250.000 na Oln 3,000.000 z izdajo 17.000 novih delnio po nom. Din 100 pod sledečimi pogoji:
Terazije-Prestolonasleiinikav trg Hotel, kavarna in restavracija prve vrste sestanek beograjske elite in tujcev
Gdda se v zakup za šest let
B:i.zpolaga s 10 sobami ln salonom s potrebnim inventarjem. Pašna kurjava, lastna električna razsvetljava, električni lifti, vodovod v vseh nadstropjih in kopeli
Zakupnik je zavezan, da kavarno, hotel in restavracijo zalaga in vzdržojo r. vsemi potrebami in kom-fortom lokala prve vrsto. Sedanji Inventar hotelski, kavarnskl In restavracijski prehaja r last zakupnikom in on bo njegovo vrednost odplačeval T enakih mesečnih obrokih ca časa trajanja zakupa.
Vzdrževanje eloktričnih Inštalacij in parna knr Jave oskrbnjo zakupnik.
Ponndbe ra zaknp se mora j. vložiti pri direkciji poStanske Stedionice t Beograda najkasneje do 20. septembra t. L do U. ura v zapečatenem zavitka s oznako: -Ponudba sa nakup hotela »Moskve« . V ponudbi je treba označiti, katere garancije ie nndijo za točno izvrSenje zakupne pogodbe.
Podrobni pogoji in ostala pojasnila se i r, vodo pr direkciji poStanske Stcdlonice, Beograd.
4S3i Direkcija poštanske štedionicc.
1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 12.500 delnio j v nominalnem znesku . . . aej0
1,	uoaoaaimm aemiotujem 00 puuuui	— > —----------——
Din 1250.000 teko. da smejo optiratl na vsako staro delnico po rnp novo po tetoju Din 130 tor 6 'I, obresti od 1. juliia 1.1 do vplačila ter Dto 7*0I na> r ačun stroškov emisije. Preostale, oziroma neoptirane delnice, prevzame garanfinl rindikat,
2.Votivrednost	vseh. subskriblranih delnio je plačljiva naenkrat takoj ob
BUbsk3Ppitrdlla o vplačilu jo skrbno shraniti, ker se bodo proti vrnitvi istih Izročile
nove £el^°e'noV0 delDloe B0 deiežne polovice dobitka sa tekoSo loto ln Imajo
kupon za leto 1923.	...
B. Subskripolja traja od dna 15. do dno 3S. avguata 1.1. 6 Kot subsmpoijska mesta bo določena: Merkantilaa banka v KoScvju, PosoJ!?niea v Ribnici in Slavenska banka, podružnica v LJubljani.
7. Uspeh gornje subskripelje je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
4240
KOČEVJE, dne 14. avguste 1923.
Upravni svet.
i __ ■
Oglasi v „Jutru" imajo dober uspeli!
Premmem
SE
blagom in deželnimi v najem.
Ista mora biti v večjem kraju Štajerske ter imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. Ce mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj ▼ eni hiši.
Ponudbe do 25. avgusta pod »Takojšnji prevzem" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg St- 8.
(hi
535323905348234853485323534853020000020002002353482323532353485353535302000100235348482348234853484848914853480102025348532323