11. Številka. Ljubljana, v petek 15. januvarja 1897 XXX. leto. Izbnja vsak dan m*o*er, izimti nedelje in praznike ter velja po poŠti preje man za avstro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plac nje te od stiristopne petit-vrste po ti kr., če 11 oznanilo jedeikrat tiska, po 5 kr., ?>• se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fu-nk irati. — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Riegrov govor. V nedeljo je imel v Kolino na nekem ehoda staročeški vodja važen političen govor. Ta govor ja vzbudil veliko pozornost ne le zaradi avoje vsebine, temveč tudi zaradi osebe Riegrove same če tndi dr. Rieger ni več deželni in državni poslanec, vender je na Češkem mnogo Ijadij, ki ga »poštu jejo zaradi njegovega domoljubja in politične sku ienosti. Posebno poslednji čas je ime Riegrovo ne kako popularno postalo, od kar se jo očevidno pokazalo, da tndi Mladočehi tako hitro ne dosežejo obnovljenja češkega državnega prava, in je mlado češki vodje na Dunajn vedno bolje zavijajo v tir nekdaj toliko obsojane staročeške politike, videč, da s svojim radikalizmom ničesar ne opravijo. Dr. Ri eger je pred vsem priporočal sknpno delovanje vseh čeških strank. Ta svet je sam na sebi jako dober, kajti le s u kupnim delovanjem se dajo velike stvari doseči. Seveda je drago vprašanje, če se bode to sknpno delovanje tndi dalo doseči. Baš sedaj se razširja po Češkem in Morav-skem klerikalizem, ki ima namen podkopati tla dragim češkim strankam Močno oporo ima klerikalizam v vedeposestvu. Druge stranke v velepo-s^tvo ne morejo imeti zaupanja, ako pcdpira tako horostratsko delo. Poleg tega je pa veliko vprašanje, če bi veleposestvo tudi hotelo vzajemno postopati a dragimi strankami, ako se mu ne prepasti vodstvo. To pa ni mogoče. Ne glede na to, da koristi veleposestnikov in drugih stanov se v vsem ne vjemajo, že samo po sebi ne gre, da bi imeli vodstvo ljudje, ki zastopajo Is nekaj sto rodb n in bi sa njimi oapljali poslanci, ki zastopajo milijone naroda. Dokler se veleposestniki domišljajo, da so nekaj več, kakor drugi, bode skupno delovanje ž njimi težavno. Zato pa mi ne gojimo sanguiničnih nad, da bi v sled Riegrovega sveta se že dosegla jedinost mej čebi. Malo posluha je dr. Ritger našel pri Nemcih. Klical jih je, naj se s Čehi pobotajo na podlagi jednu kopra vnesti v vsej deželi in pomagajo obnoviti Češko državo. Izrekel si je naravnost zoper saključeno nemško ozemlje. Naglašal je, da bi zlasti na severnem Češkem si osnovali z zaključenim nem- LISTEK. Podobe iz življenja prijatelja. (Izvirna novela. Spisal Slavko K—j.) (Konec.) III. Minnlo je od te dobe 6 dolgih let. Prijatelji razkropili smo se bili v svet. Daleč za nami ostala je domovina, le spomini vezali so nas de na njo. Stoprav Sest let pozneje našli smo se zopet doma. Kakšna razlika mej prej in sedaj! Iz šibkih mladeničev postali smo možje. Kdo bi opisoval prizor in kdo pogovore, ki so se vršili. Spcmini na prejšnje Čase so se živo pro« bujali v nas. Kaj Čuda, da sva s Tinetom rada privolila v Milanov predlog, pohiteti zopet na Vrbsko jezero. Bilo je kramo jutro julija meseca. Ni bilo meglice na obzoru. Temnomodro razprostiralo se je jezero prd nami. Na njegovih obatih pa so se vzbujale cvetke iz trdnega ponočnega spanja in se živo lesketale v jutranji rosi. Zasedli smo parnik. O kako vse drugače je bilo ono nepozabno mesečno ncč, oa katero nam je vsem nehote vstajal spomin. škim ozemljem nekako Trento, če tudi je dr. Rieger jako prijazno govoril o Nemcih, vender danes Nemci še niso za to pridobiti. Sedaj zahtevajo pred vsam omejitev okrajev in ločitev uprave sploh po narodnostih. Tudi za obnovljenje češkega državnega prava se ne dajo pridobiti. Sedanje stanje Nemcev na če škem ni tako, da bi upali, da se bi da jim bolje godilo v obnovljeni češki državi. Hoteli bodo poprej imeti jamstva, da se njih narcdnooti ne bodo kratile pravice, ter se ne bodo zadovoljili s podobnimi obljubami, kot jih je delal dr. Rieger, da se bodo potem upeljali zakoni v varstvo manjšin in uredilo šolstvo za obe narodnosti pravično. Sploh je pa pomisliti, da se Nemci že desetletja upirajo obnovi češkega državnega prava, da so sa v tej borbi že vživeli in se to mišljenje ne da kar tako iztrebiti. Tudi je poprej treba, da se Nemcem izvije iz rok gospodstvo ca M« ra vekom, poprej ee gotovo ne odločijo za kako spravo s čebi na podlagi narodne jednakopravnog. Nemcem je povsod, dokler so v večini, narodno vprašanje vprašanje sile, Šele potem, ko so v manjšini začno govoriti o pravičnosti. Sicer pa o češkem državnem pravu nimajo govoriti samo češki Nemci, temveč bi moial v tako preustroje- države z dvetretjinsko večino privoliti državni zbor. Take večine " pa dandanes še ne more dobiti. No le Nemci, temveč tudi druge narod nosti bi se utegoile opirati taki preosnovi države, ker bi se bale, da bodo pr tem izrečene Nemcem na milost in nemilost. .Politik" je j eden krat s češkega narodnega stališča bila proti priklopljenju Dalmacije Hrvatski, ravno tako bi Jugoslovani ne mogli gla sovati za obnovljenje češkega državnega prava, dokler se jim dejanski ne zagotovo narodne pravice. Po našem mnenju ee mora najpoprej narodna jednakopravnost izvršiti, šele potem bode mogoče govor ti o daljši preustrojitvi države. To bi bilo ugodno tndi za čehe na Moravekem in v Šleziji. Ko se to zgodi, dobi obnovljenje češke države ves drugi pomen. Ko bede jezikovno vprašanje povoljno nrejeno, bode stvar pred vsem narodnogospodarskega pomena in Nemci sami bodo hitro spoznali, da bi večja hunonprava dežel češke krone bila le njim v korist. Mi le obžalujemo, da Čehi, kakor vidimo, še sedaj niso prišli do tega prepričanja. Jedino vsled tega, ker čebi niso z ozirom na svoje državno pravo dovolj silili, da se zares izvrši ustava, je mogoče, da Nemci gosprdajejo v naši državni polovici. Hrvatsko in slovensko šolstvo v Istri. (Govor posl. Spinčića v državnem zboru dne 5. t. m.; po stenograf zapisniku.) (Konec.) Jednako kakor na italijanski šoli v Opatiji tresi se tudi na italijanski dekliški šoli v Poreču. Tamkaj je petrazredna dekliška šola, tedaj petero učnih močij. Če računamo za vsako 500 gld , tedaj stane šola 250O gld., in v jndnem zadnjih let obiskovalo je to šolo 148 otrok; vstk hrvaški ali slovenski učitelj ima p ) toliko otrok v šoli in pri tem samo 400 gld. stalne plače. Drugo, kar se tiče tega v Opatijo poslanega učitelja, pa je to le : Moža poklicali so v Opatijo z gotovim namenom, kajti že v prvih mesecih svojega delovanja skuša pridobivati otroke iz hrvaške šole za laško, in sicer z najnesramnejšim sredstvom, namreč z denarjem. Gotovo resnično je, da je očetu hrvaškega otroka ponudil 10 gld , da vzame svojega otroka iz hrvaške šole ter ga da v italijansko. (Čujte !) Oblastva vse to pripuščajo, kljub temu, da se jim je takoj po dejanju že 11. decembra to naznanilo. S takimi zaničljivimi sredstvi hoče se tam vzdrževati čisto neutemeljena in nezakonita šola. Pri tem pa naj omenim še to, da se je v tem okraju voloskem v kratkem predlagalo, naj se prestavi troje učiteljskih mest iz tretje kategorije v drugo. Deželni odbor je bil proti temu iu je ieku-riral na visoko ministarstvo. m j tam sta bila sicer učitelj ca iz Voloske in pa učitelj na hrvaški šoli v Opatiji, dva zgoraj imenovanih, prestavljena v drugo kategorijo. Tretji mej njimi pa je še vedno v tretji kategoriji, če tudi on, nadučitelj pri Sv. Mateji, 8 400 gld. plače, vodi šlIj s 400 učenci in samo v svojem razredu podučuja 1 ,'>n otrok. (Čujte !) Takih nepravilnostij ne bi smela trpeti naučna uprava. Kako jednostransko postopajo pri nas šolska oblast va, kažejo nam načini zasedanja meBt v zad- PriŠli smo že blizu Marici nega doma. Prijazno je stala cerkvica na holmcu, iz katere nas je ljubo pozdravljal zvonček s srebrnim glasom, tako, da smo se pridružili ljudem in za njimi stopili v hram božji. Pred oltarjem je bil mašnik in pred njim dvojica. Torej poroka. Nepremično je Mdan gledal to podobo. Morda je mislil na srečni hip, ko bode tudi on stopil z Marico pred oltar. Svatje se pripravljajo na odhod. Množica napravi prostor sredi cerkve. Zdaj se nam bližata ženin in nevesta. Bliže in bliže prihajata, tudi midva s Tinetom postaneva nemirna, ni dvombe, nevesta je — Marica. .Marica", izvije se v tem hipu Milana. Jeden pogled je Marici zadostoval, da je spoznala Milana. Prebledi, noge se ji šibijo in komaj jo jo je ženin, ki vsega tega ni zapopadel, privedel iz cerkve. Takoj zasedata voz in Marica se je od peljala. IV. Prijateljstvo je lepa cvetka v pustem Življenja. A težko je najti plemenitega prijatelja, odkritosrčnega pobratima. Mi trije smo si ostali zvesti v lepi svoji zvezi. Sicer smo se razšli daleč vsak sebe, a dopisovali smo si vedno. Milanova pisma, ki so mi dohajala, bila so sila resna, a jaz sem upal, da mu čas, najboljši ranocelnik, zaceli tudi njegovo rano. Po onem nesrečnem dogodku se dolgo nismo videli. Milan je bil Čislan zdravnik. Godilo se mu je dobro in ko si je v malem mestu zgradil lastni dom, povabil je mene in Tineta na velikonočne počitnice. Oba sva prišla in rada sva prišla. Našla sva Milana prijazno hišo, pred katoro se je dekletce, kake tri leta staro, rumenih las, ru-dečih cvetočih lic, igralo z velikim psom. Milan naju je radostno vzprejel. „Lepo ni si aredil gnezdo", rekel je Tine ; Bmladiča tudi že imaš, a kje imaš družico?" Mdan je izpraznil kozarec in rekel: Družice nimam. Poslušajta kaj Vam povem: Bil je sveti večer. Sedel sem pri peči in pil svej čaj. Veselo je plapolal ogenj v peči raprosti-rajoč bledo-rudeč svit po izbi. Zunaj je tulil veter, da je človeka postalo skoraj groza. OJ bližnje cerkve sem oglasil se je zvon in vabil k polnočnici. Utopil hi m se v sanje iz katerih me je vzbudila postrežnica moja, rekši mi: Gospod, v veži je žen- njih letih. Nekaj jih vam navedem. V Pernato se je preprečilo definitivno imenovanje učiteljice, neke Tnčič, zaradi tega ker je soproga nadačitelja in jedina kompetentinja. Taisto se je zgodilo učiteljici Marki v Vrhniko z razlogom, da je jedina kompetentinja. V Đaški je bilo odrečeno mesto nižjega učitelja nekemu Magaš ću zaradi tega, ker je bil jedini kompetent. V Dabašnici taisto nekemu Ma-taniči. Ta in pa Marki sta bila pozneje vender imenovana, svojih dekretov pa šs nista dobila. Igrali so se tudi z imenovanjem nadučiteljice v Baski; učiteljica Karet v okraju koprskem že leta ne more dobiti mesta nižje učiteljica, bije kar je soproga nadučitelja. Nasproti pa je bil — aedaj elede nasprotni slučaji — imenovan učitelj Tribušon za Krk, če tudi je bil jedini kompetent. LTiitelj in učiteljica M vranic, mož in žena, sta bila imenovana za in iato Solo, Susak, 'mož kot nadnčitelj žena kot učiteljica; učitelj Zorzeroo. je bil imenovan za šolo v Oioru, če tudi jo bil jedini kompetent in če tudi ni pokazal zoaaja hrvaščine, katero je bilo pri razpisu zahteva in tega jezika sploh prav nič ni poznal. To je .iustitia dintributiva* v Istri! Razloček mej prejšnjimi in zadnjimi je samo ta, da imamo v prvih slučajih opraviti s Hrvati, oziroma Slovenci, v zadnjih pa z Italijani ali pa z osebami, merodajnim Italijanom priljubljenimi. In vse to se godi pod firmo c kr. vlade. V Lovranu, gespoda moja, kjer se je „par f^rce* napravila v zadnjih letih italijanska šola, je na tej šoli nadučitelj druzega razrada, jedan učitelj tretjega raz reda in jedna učiteljica tretjega razreJa, za hrvaško šolo pa, katero obisku e 100 ali celo več otrok, pa je seveda še vedno dovolj jeden podu žitelj. (Čujte !) Danes sem dobil, kakor rečeno, pismo, katero tudi kaži, kako ss pri nas dela pri ustanovitvi šol. V Sušajevici, v okraju pazmkem, sj že leta 1888 poslali prebivalci prošnjo za ustanovitev šole ; leta 1894. poslal se je načrt za zidan,e te šole deželnemu šolskemu sveta v Tr*t; končno je prišel vender, te dai — po preteku dveh let tedaj — načrt na okrajno glavarstvo, teda še ni določano, je li načrt ugoden ali ne, tako da ljudje niti ne vedo, bodo li mrgli zidati šolo ali ne. Tedaj po preteku dreh let pošiljajo načrte nazaj in ljudje še ne vedo, kaj naj počno. Ko so hoteli tamkaj napraviti rumunsko šelo, t'daj so vsi zastopniki oblastij ...(Poslanec dr. Gregorec: R imunsko šolo?), da, rnmuneko šolo; prišli so iz R imunske agitatorji, ljudje numrt-č tamkaj govora tuli rnmuosko; in agitovali mi, da bi se postavila v tem kraju ru munska šola; tedaj so bili zastopniki oblaste v takoj na nog h da se napravi ta šola. Ki je pa prišla na naes'o komisija in s> se vsi ljulja, razaa jednoga izrekli za hrvatsko šolo, tedaj so vsi tako rekoč izginili in po&tjpa se tako, kakor sem praje povedal. Samo še par besedij, gospoda moja, o učiteljišču v Kopru. Proti temu zavodu prišlo ji že miogo pritožeb, toda ne samo od naše strani, od naših profesorjev in naših dijakov, proti katerim oe tamkaj selo pogosto demonstroje, temveč tudi od ita-Ijaaake strani. Izpovedati moram, da se na morem strinjati z ureditvijo tega zavoda. Na tem se namreč ska, ki prosi, da bi nujno šli doli k jezeru k neki b,lnici; ji z do nevarno zbjlela. H tro se oblečem in grem. Tu me je že čakala stara ženica. „Gospod doktor, hitro; umra; pomagajte." Bila je zbegana , da s< m komaj izvedel , kam naj grem. „Pri jezeru ji hišica, tam je b;lni mlada ženi," pravi in hitro stopa, da komaj sopiham za njo. Hitro sva prišla na mesto. Nisem hI več tam od one debe, kar sta me videla najnesrečnejšega člo veka na zemlji. Že sam zagledal hišico, na katero me veže ti ko blagih spominov. Starka odpre vrata in jaz vstopim. V vbhki temi, ki je vladala v sobici, sem komaj razkč I postelj in smitno bledi ženski obraz v nji. Zraven pcstelje je stal j^rbašček, iz katerega se je slišal otročji jok. Z .peklo me je srce ko sem spozial, di je bolnica — M irica. Kaj bi vama p avil o tem, kar mi je povedala. Izvedel sem, da sa je bila uklonila prošnjam »vojo matere in 83 poročila z drugim, mene pa da ni prest ila ljubiti. Ni s i jej godilo dobro, a po smrti svojega moža je trpela celo pomankaa;a. Prosila rre je, naj bom njenemu otroku oče in jaz sem jej to tudi obljubil. Kmalu pottm je umrlu. Postal sem samotar, a zadovoljen in Brečen. odgoj u jejo bodoči hrvatski, slovenski in italijanski učitelji. To sioer ne bi bilo slabo, toda pozneje jih združijo, tako da jih v nekaterih predmetih — in čim višji so razredi, tembolj — poučujejo v nem škem jeziku. Gospoda moja! Ta nemščina naj se poačnje kolikor mogoče kot predmet, močiti pa ae ne sme ljudij i njo v predmetih, kajti potem se ne oče niti jezika niti predmeta. O tem sem se najbolje prepričal v Kopra in pa tndi v Gorici. V zadnjem času govori se o tem, da se na to koprsko učiteljišče razdeli, da bodo namreč italijanski gojenci ostali tamkaj; kam se naj hrvatski in slovenski ataknejo, to pa se še ne ve. Principijelno, gospoda moja bi jaz bil za to, da ostane to učiteljišča združeno, — v tako vem zavodu spoznavajo se učene i raznih narodnosti j, se ljubijo in to ljubezen pozneje mej ljudstvom razširjajo — samo preobraziti sa mora, če je moči najti mesto, kjer bi učiteljišče lahko odgovarjalo vsem zahtevam. Ca pa to ne bi bilo mogoče, če se mora v resnici deliti, potem se ne sme napraviti tako, da bi morali hrvatski gojenci oditi v drugo pokrajino; kajti do-sedaj jih malo študira, potem pa bi jh še manj, če bi bili primorani iz svoje pokrajine iti študirat drugam. Kar se tiče slovenske ljudske šole v Gorici, ns maram izgubljati besed; samo to vprašam, dela li nančni upravi, ali pa upravi sami čast, da se občinsko zastopstvo goriško z ukazi c. kr. vlade, ministarstva kakor tudi deželnega šolskegt sveta, tako-rekoč igra ?! Glede slovenske ljudske šole v Trstu vprašam samo, jeli naučni upravi, državi, kjer so vsi držav ljani jednakopravni, na čast, da toliko tisoč Slo ven cev, kateri imajo v Trstu nad tisoč otrok, že od leta 1883 prosijo slovenske ljudske šole (čajte 1 čajte!) in da jo po priteka 13 let vendar ne dobe. (Poslanec dr. Gregorec: Škandal t) Sedaj zadržuje prošnjo magistrat, sedaj deželni šolski svet, sedaj ministerstvo, in tako gre naprej in nizaj, Slovenci pa šole le ne dobe. To se godi kljub vsem zakonom, to se godi kljub vsam državnim temaljaiai zakonom o jednakoprsvnosti in jednaki vrednosti vseh narodov v državi. Tako prišel sem k gospodu kolegi Luzzattu, pri katerem tudi končam čisto ob kratkem. Včeraj je namreč tožil, kako pristransko se postopa s tržaškimi in primorskimi Italijani, da se postopa ž njimi kakor 8 „parijam *, kako da od c. kr. vlade sploh ničesar nimajo, in menil je, da mora biti nasprotnik naučne uprave kot avstrijski liberalec — v Trata ga imajo za konser vativca — kot Tcžačan in Italijan in kot Izraelit, in tudi je končal svoj givor grmeč: .Roma delibe rante, Saguntum periit". Tržaški Italijani ne dopuste Slovencem v Trsta niti ljudske šole. Tržaški Italijani imajo srednja šola. Državna uprava jih je hotela prevzeti tuli na svoje stroške, ali občinski za stop se je, kakor je meni znano, tema protivit. Imajo nau tiske šole, imajo obrtne šjle, kjer se hrvaščina in pa slovenščina niti kot predmet ne podačujeti. Ta zadnje imenovana šola je za celo Primorsko, a na večino dežele se ne ozira. Italijanom podeljujejo se ns vseučilišči največje ugodnosti. In tržaški Italijani, liberalci — konservativci, Izre-alitje se še drznejo tožiti tukaj, da vlada postopa ž njimi kot mačeha ! Poznam to njih metodo. Tako se na Primorskem govori tudi od sirani cei. kr. oblastev. Pogostoma sa tudi govori, da je treba za-treti Slovane, da se jim ne sme ničesar pripustiti, samo, da bodo zadovoljni Italijani. Pri tem pa se lahoni dežela. Kaj pa se bode potem zgodilo z deželo, ko bode polahonjena, na to naj misijo konzuli. (Pritrjevanje in ploskanje) Državni zbor. £1 Na Dunaja, 14. januvarja. Važno vprašanje, kod naj teče druga železniška zveza s Trstom je že tri dai predmet obširnim razpravam v poslanski zbornici. Tudi danes so ee debate največ sukale okoli tega vprašanja. Posl. K o b 1 a r se je potegoval za železniško progo D.vača Skcfa L ki Celovec, povdarjaje, da je to za Kranjsko najvažnejša proga, dočim bi Bohinjska železnica kranjski nič ne koristila, Predelska pa bi jej mnogo škodovala. Steinvvender je obžaloval, da sa vlada ni odloČila za Predelsko progo ter apo-strofical češke poslance, naj se sprijaznijo z železnico čez Ture. O tem vorašanju je govoril tudi dr. Kaizl, kateri je dejal, da je pri tej stvari najvažnejše, kateri kraii naj se zvežejo s Trsom: ali Njtranjeavstrijske kronoviue ali Nemčija. L. 1892. je tržaška trgovinska zbornica zahtevala, naj se zgradi kolikor mogoče kratka sveza mej Trstom in R idolfovo železnico, pa bodi to že proga Divača-Skcfja Loka ali Bohinjska proga. Zvezo msj severnimi deželami is Hadolfovo železnico je zahteval« šele v dragi vrsti, s posamezni Člani trgovinske zbornice tržaške, mej njimi Cesar« Combi, so odločni nasprotniki železnice čez Tare. Pri železnici čez Tare gre najprej ss interese svetovne trgovine, pri železnici čez Karavanke za interese vseh indu-strijslnih kronovin. Trst se premalo brigs za avstrijske dežele, le teh interes pa zahteva, da se gradi železnica čez Karavanke, podaljša ps naj se ta prog« skozi Bohinj. Solnograški zastopnik dr. K e i 1 se je seveda potezal ss železnico čez Tare. Tekom debate so govorili is rasni dragi poslanci, a le o lokalnih reeeb. Zbornica je odobrila proračan železniškega ministerstva in začela raspravo o proračunu poljedelskega ministerstva in o molijo rscijskem kredita za 1897. 1. Govoril je danes samo poljedelski minister grof Ledsbar in sicer samo o buko vinskih razmerah, pet. im pa se je lazpravs pretrgala. Konec seje je bilo podanih več interpelacij mej njimi interpelacija dr. Sušteršiča glede slabega Btanja železniških mostov na barja in pri Litiji. Prihodnja seja bo j a t r i. V lijiililjitiil, 15. januvarja. Razveljavljena prepoved. Upravno sodišče je razveljavilo ustavljanje sklepa graškega mestnega zastopa, da mesto župan zastopa pri Bsmarckovi slavnosti in da se zasadi v spomin te slavnosti na mestnem svetu Bsmarekov hrast. Upravno sodišče v tem sklepu ni nič nezakonitega videlo, če je stvar demonstracija, naj bode, da le nezakonita ni. Seveda župan se tudi sedaj Bismarckove slavnosti ne udeleži, ker je že minula, a B,smarekov hrast se pa zasadi, d s bode spominjal še pozne potomce o pruatfilskem mišljenja graškega mestnega zastopa. Graški mestni z .stop pa sedaj pač ne bode popustil nobene priložnosti, da pokaže svoje velikonemško mišljenje. Ljudski denar. Poslanec Scblesinger že dolgo priporoča, naj bi se upeljal namesto sedanjega ko« vinskega denarja neki nepokrit papirnat državni ali ljudski denar. Ta denar bi imel svoje jamstvo v nepremičnini vseh državljanov. Gospod Scblesinger prvič menda ni pomislil, da bi to jamitvo ne bilo tako veliko, ker so posestva v Avstriji močno zadolžena Vuled tega bi država ne smela izdati toliko tega denarja, kakor misli Scblesinger, če bi hotela, da bi res kaj veljave imel. Njegova veljava bi se močno menjavala, bila bi odvibna od dobrih in slabih letin, od političnega položaja itd Vse bi postalo nekako nestalno, ker bi gotovo ne pospe« sevala narodnega gospodarstva, če krščanski socijalisti ne vedo druzega nssvetovati v zboljšanje ljudskega blagostanja, kakor npeljavo tacega denarja, bodo pač s svojo modrostjo kmalu pri kraji. Raz-sedui ljudje morajo vanje zgubiti zaupanje. Boj proti avstroogerski pogodbi. Ogersko deželno industrijsko društvo hudo agituje proti ob-novljenja pogodbe z Avstrijo. S daj razširja neko peticijo na državni sbor, naj pogodbe nikar ne obnovi, temveč naj se osnuje samostojno ogersko carinsko ozemlje. Ogerska se mors popolnoma osamo* svojiti od Avstrije. Njene koristi se popolnoma nasprotno avstrijskim koristim, če se to ne zgodi, ni na OgerBkem nobena večja industrija mogoča. Ogri morajo pred vsem na to gledati, da izrinejo vse avstrijske industrijske izdelke izOgarske. Tudi pri zalaganjih za ogeriko državo, se morajo izključiti vsi Avstrijci, ker drugače dobe zalaganje Avstrijci, kajti pri njih je industrija bolje razvita in ložje ponudijo nižje cene. Po našem mnenja je to agitacijo vlada najela, ki se bode na to gibanje sklicevala, da doseže ugodnejšo pogodbo. Madjari tako agitujejo proti avstrijskim pridelkom, a če se kje agituje proti ogerski moki, se pa pritožujejo. Ča se avstrijskim izdelkom zapre pot na Ogersko, je naravno, da se ogerskemu žitu in moki k nam. Pravda zaradi Stambulova umora. Bivši minister Načevič se je obrnil do belgijskega konzula in do sofijskega državnoga pravdništva, naj vse storita, da bode mogel biti zaslišan brez lastne nevarnosti N:škov, kateri trdi, da je on (Načevič) kriv umora bivšega ministerskega predsednika Stambulova. Po našem mnenja je Načevič lahko to zahteval, ker je vedel, da se preisk&va ne bede nadaljevala, če je reB, kur trdi Niškov in dragi Stam- balova prijatelji, je tnđi k nez Ferdinand tako za motan v to stvar, da ni misliti, da bi državni pravdnik predlagal novo preiskavo Zato se pa Na čević s svojim opravičevanjem Se ni opral. Ko bi bil državni pravdnik hotel zahtevati, da se raztegne preiskava na višje osebe, bi bil to že lahko storil oa podlagi ispovedeb nekaterih prič pri dotični obravnavi in zlasti na podlagi Stambulova pisma, ki se je tedaj prečitalo, a on je dobro vedel, da tega stcriti na sme. Dnevne vestu V L j obijani, 15. januvarja. | — (Dež. predsednik baron Hein) je bil včeraj pri cesarja v avdijenciji. — (Svojo lastno stranko) je s no3i obsodil „Slovenec*. Govoreč o tesnosrčnosti socijalnih demokratov pravi: Povsod drngod je vsakemu dano na prosto voljo, kaj hoče brati in kaj si hoče naročiti, le pri socijalnih demokratih si morajo naroČiti to, kar jim kolovodje nkažejo. J* li to prostost?" — Popolnoma pritrjamo „Sljvencu", dvo mimo pa, da bi bilo „povsod droge d" kaj bolje. V živem spominu so nam pastirski listi, propovedi in javni govori, katerih namen je bil, dnhovništvu, odnosno ljudstva zabičiti, da si sane naročiti le to, kar mu kolovodje ukazujejo Ali jo mar to bila "prostost ? — (Gorupove ustanove za višjo dekliško solo ) Velikodušni g. Josip Goru p je podelil na podstavi II. člena ustanovnega pisma pristoječe mu pravice ustanove nastopnim petim učenkam 1. letnika višje dekliške šole: Erlindi Bernard, Mariji Boltar, Mariji ^Bnnc, Rozi Jcbačin in Sofiji Praprotn k Ustanove po 200 gld. bodo prejemale te učenke od začetka prvega tečaja pa do konca študij na tej šoli. Is-plačevala jih bodi dežeina blagajnica v polnietnili predplačilnih obrokih, in sicer obrok za prvi letošnji tečaj takoj, nadaljnje obroke p i v drugi po lovici noesfca aprila in oktobra vsakega leta. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode zadnjikrat v letošnji sezoni pela opera „Norma*. V t jrek se bode v drugič pela Psrmova opera „Ksenija" pred epero pa se bo igrala Ogrinčeva izvirna igra „Kje je meja". Ker sta opera in igra primeroma jako kratki, doda se še nekaj kot tretjo točko. — Začetek jutrišnji predstavi „Norme" bo na večstransko željo cb 8. uri. — (Slovensko gledališče) Burka nT o je dekle" je tudi pri včerajšuji predstavi napolnila gledališče in številno občinstvo izvrstno zabavala, dasi se nekateri prizori niso posebao posrečili, ker so se neki p red sta vljalci preveč borili s spominom. Vsa pozornost je bila seveda osredotočena na gdi. V olako vo, našo izvrstno subreto, in na gospoda Ine man na, katera sta pomogla igri do popolnega uspeha, a tudi druge moči zlasti goap. P od g rajskega in Perdana moramo toplo pohval.ti. Vse kaže, da se bode igra še večkrat mogla predstavljati. — („Narodna čitalnica' ) Opozarjano na mali ples, kat« n priredi čitalnica 17 t. m 8 *zan tega plesa priredi društvo v letošnjem predru-tu še nastopne pit sne zabave in sicer: dne 23. t. m. mali ples, dne 1. fobruvarja sijajni Vodnikov ples. dne 14. febrnvarja mali ples in 28. mali ple-i. Sijajni Vodnikov ples vršil bo bode v veliki iKoriu „Na rodnega doma", mali plesi se bodo vršili v mali dvorani »Narodnega doma" in bedo s slednjimi vsled mnogosfranski izraženih želj združene tudi plesne vaje za slovenske nurodne plese „Kolo* in „Baseda". Pristop k vsem tem zt-bavam imajo izključno le člani. Pri vseh navedenih plesnih veselicah bo igral oddelek vojaške gedbe c. in kr. peapolka LaopolJ kralj Belgijcev št. 27. — Začetek vselej točno ob 8. ari zvečer. — („Slovensko planinsko društvo) Predvčerajšnjega zabavnega večera „Slov. plan. dru štva* se jh udeležilo zopet jako mnogo občinstva, kar priča, da ee Število prijateljev slovenske turi-stike vedno bolj množi, in da ideja planinstva prodira vedno bolj v širše kroge. Predava) je gosp. prof. Mach er o Phtvičkih jezerih jako zanimivo in zabavno, za kar mu je donela burna pohtala in priznanje Vsakega navdušil je za te divne kraja naše bratske Hrvatske, k temu so pripomogle zlasti mnogo sbke, katerih je prinesel g. predavatelj s sabo jako veliko in kutere so nam natančneje predstavljale čarobo Plitvičkih jezer in eiapov. Kvartet „Ilirija" je pel krasno, zlasti je ugajttfa vsakemu planincu mila pesem „Planinska roža*. Dolgo ee ni družba razšla. Vaem prijateljevi „Slov. plan. -društva" iu tnrietike bo ustreženo, če nam priredi planinsko društvo še več takih večerov. — (Domača umetnost) Pri g. G i on ti ni j u na Mestnem trgu razstavil ja domačin g. M. Jama dve hI ; ki. predstavljajoči pokrajine iz naša prekrasne Gorenjske. Umetnika poznamo že po izvrstnih risanjih v „Dom in Svetu". Zdeti je, da se najde kmalu kak mecen, kateri bi hotel svoj salon okra šib s tema slikama in tako pomoči nadarjenemu umetnika. — (Stanje ljubljanskih oest in ulic ) Mastna občina atori kar je mogoče za ceste Ne preslano dela blizu 200 ljudij, 46 voz pa dovaža materijal. To prouzroča seveda ogromnih troŠkov, vzlic temu se čuje mnogo pritež^b, a največ zate gadelj, ker ljudje ne vedo, da mestna občina nima nič optaviti z erančuimi cestami, prav te pa so v tako škandaloznem stanju, kakor kvečjemu še v kaki vasr. Na Šentjakobskem mostu, oziroma na dotični eraričoi cesti, je toliko blata, da je komaj čez priti, na Danajski cesti pa, od kavarne „Evropa", leža kupi blata že celih šest tednov, a slavni erar se niti ne zmeni, da bi jih dal odpeljati. — (Samomor in umor.) Danes zjutraj povozil je gorenjski osobni vlak v Medvodah pomožnega Že etniškaga čuvaja Štefana Klems, ki je bil takoj mrtev, Mož je sam skočil pod vlak. Šcef .n Klema je bil včeraj zvečer v družbi A. Krtina ca-vajevega sina iz Medvod v Ljubljani in sta se oba ob polnoči odpeljala domov. Frtina so našli danes zjutraj mrtvega v postelji. Usta je imel z blatom zamašena. Komisija, ki se je takoj podala v Medvode je dognala, da je Klen svojega tovariša zadavil iz jeze, ker je slednji dobil deti litivno službo pri železnici, za katero je kompetiral tudi Klema. — (Velika nezgoda) bi se bila lahko predvčerajšnjim zvečer pripetila na progi jažna železnice mej Borovnico in Logom, ker je bil mešanec prišel na isti tir, po katerem je malo časa pozneje pri-vozil brzovlak. Čuvaj, ki je to opazil, je vlak pravočasno nstavil. Vlak vozil je na ti nazaj na postajo v Borovnico in sd siravil na pravi tir. — (Odbor .Narodne čitalnico" v Kamnika) se ie pri občnem zboru dne 27. decembra, oziroma odborovi eeji dne 30. decembra tako le konstituiral: predsedoik g. Jože Močnik, lek-trnar in žnpan; podpredsednik g. Franca F.erm, trgovec; tajnik g Mikso D bavc, caud, iu?.; blagajnik g. Anton Pintar, trgovec; knjižničar g. Jože Stale, /.t-1 loii uradnik; — odborniki: g. Joža Fajdiga, trgovec; g. Janko Grašsk. trgovec; g. Avgust Trpine, posestnik; g. Ivan Ž irgi, trgovec — vsi v Kamniku Društvo priredi v nedeljo 17. t m. svojo predpustni veselico s petjem, tamburanjem, plesom in prosto zabavo Začetek ob polu 8 uri zvečer. Vstopni oa navad la. Pri veselici sodeluje sakstet godbe „Stu'z*. — (Iz Leseo) nam piša g. Legat, da kmetijska podružnica v L sc ih dne 17. t. m. nima veselice. — (Izstop Slo enoev iz štajerskega dežel nega zbora.) Praški „Narodni Listy" izjavljajo, da slovenski dtž pc slanci štajerski morda v kratkem izstopijo iz dež. zbora. OdloČi ae to koj v jedni prvih sej pri volitvi dež. odbornikov. Konservativci sa branijo, prepustiti Slovencem mandat kmatakih občin, kateri je bil zadaj ih 12 let v rokah posl. Karlona, d oči m je malo upanja, da bi obveljal Kar tonov predlog, naj ee premeni dež. red in ustanovi še iedno deželnoo iborniško mesto, katero naj bi d ib 1 jeden slovenskih poslancev. Čim spoznajo Slovenci, da so bile ničeve nadeje, s katerimi so vstopili v dež zbor, izstopijo koj tu pojasne svoj korak v posebnem oklicu na vclilce. — (.Slovensko društvo v Mariboru") skliče v kratkem zaupne moža s Slov. Štajerja na shod, na katerem se postavijo kandidatje za bližajoče se državnozborske volitve. — (Imenovanja.) Sodni pristav v Cdlju g. Ferdinand Sokoli pl. Reno je imenovan okrajnim sodnikom v Slovenjem Gradci na me^to okr. sodnika dra. Aleksandra Globočnika, kateri je premeščen v Korjice. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šmarje in Slatino) priredi v nedeljo dne 24. pro sioca t. 1. v prostorih gosp. Karola Jagodica svoje letno zborovanje. Začetek ob 5. uri zvečer. Po zborovanju se vrši koncert, pri katerem sodeluje iz posebne prijaznosti mešani zbor iz Št. Jurija in moški k*:.m-1 .Vzgoja", temu pa sledi prosta zabava. Svira šmarijska godba. — (Priprave za državnozborske volitve na Koroškem) Koroški Slovenci se marljivo pripravljajo za prihodnje državnozborske volitve. Dne 21). t. m. prirede prvi ehod, kateremu sledi še več drugih Morda jim bo sreča mila, da spravijo v poslansko zbornico svojega poslanca. — (Otvoritev novega hoteli v Dubrovniku) Dne 29. t. ra. bo v Dubrovnika slavnostno otvorjenie novega hotela „Imperia.", kateri je zgradilo društvo za zgradbo hotelov in zdravilišč: Dubrovnik Kotor. Najugodnejšo priliko, priti pravočasno k tej svečanouti, daje hitri parobrod „Pan- nonia", ki odide z Reke v sredo dne 27. t. m. ob poljednajstih dopoludne. — (Nenavaden dvoboj ) Na Raki sta se sprla dva gospoda in konec prepira je bil poziv na dvoboj. Pozvani gospod je dvoboj vzprejel in poslužuje* se pristoječe mu pravice, izbrati si orožje, zahteval dvoboj na pesti „bi.-x.ng". Dvoboj se je vršil in je pozvanec udaril izzivalca parkrat tako krepko po nesu, da se je ta brez zavesti zgu lil. Svedoki so na to izjavili, da je stvar „viteški poravnana*. Kako že pravi Revček Andrej ček? Uj, svet je blaznica! * (Prinoezinja in cigan ) ČUsooisi se bavi jo še vedoo a romanom princezinje Cbimav in madjarskega cigana Rado. Zdaj se javlja, da hoče princezinja Cbimav postati chansonettna pevka. Princ Chimay je vložil tožbo na ločitev zakona. Iz Bruselja se poroča, da se pri tej priliki razkrije ljubavno razmerje mej prioceziojo Chimav in nekim vladarjem. Kdo je ta vladar ugane vsakdo, kdor ve, da je belg jiki kralj velik časilec lepih dam. * (Previsoke hiše) Novojorški zakonodajni zastop se bo v kratkem bavil z načrtom zakona, s katerim se hoče preprečiti zidanje previsokih hiš. Ta zakon bo diločal, da ue sme nobena biča imeti več nego petnajst nadntropij. BrzojavliO- Dunaj 15. januvarja. Poslanska zbor-nadaljuje danes razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. Oglasil se je tudi posl. Stephanowicz, da odgovarja na napade ministra Ledeburja v včerajšnji seji. V poučenih krogih se zatrjujejo, da je L deburjevo stališče jako omajano. Dunaj 15. januvarja. Uradni list prijavlja imenovanje poslane* Exnerja generalnim komisarjem pri razstavi v Parizu in statut za avstrijski oddelek te razstave. LillC 15. januvarja. Kbenhoch potrjuje v „Volksblattu" vest, da se snuje jednotna nemška klerikalna stranka. Pariz 15. januvarja. Listi javljajo iz Aten, da je situvaeija na Kreti skrajno kritična. Mladoturška stranka je prosila Grško pomoči. London 15. januvarja. Iz Bouibiva so došle strašne vesti. Polovica prebivalcev je zbežala, mej njimi vsi tujci. Kuga se strahovito razširja. Včeraj je umrlo 2356 oseb, obolelo 3394 oseb. Domačim nečeje mrličev pokopavati. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) X Zbornični tajnik poroča vuled dopisa c. kr. držolue vlade z dne 14. decembra 1896, št. 16347. o načrtu pravil za zadrugo vseh obrrov v sodnem okraju črnomaljskem in o načrtu pravil za pomočniški zbor in razsodiški odbor. Kakor je razvideti iz poročila poslanega c. kr. okiajuemu glavarstvu v ćrnomlji, je v tem sodnem okraju 310 obrtnikov, od katerih jih pripada k trgovinskim obrtom 71 in k gostilničar-skerou in krčmarakemu rb.tu 112. Oi rokodelskih cbrtov so najbolj zastopani čevljarji, krojači, mesarji, kovači in peki, na kolarje, kijučaničarje, klobučarje, kleparje, steklarje pripadata le po dva zastopnika. PredleŽeČa pravila so sestavljena po osnovnih pravilih in se predlagajo le male pramembe. Odsek je mnenja, da je z t u'-n.) dobo določena 3 leta pustiti, ker ta pride na deželi v poŠte v skoro Je pri rokodelskih obrtih in se ta pri teh pač ne more krajši določiti. Na deželi se pač tudi redko pripeti slučaj, katerega ima pr-nl očmi ukaz mini-sterstev za trgovine, notranje zadeve in za uk in za bogoJ:astie z dne 5. julija 1802, drž zak. št. 106, in s katerim se dopolnjuje in del imu izpreminja minja ukaz z dne 17. eept 18S3, drž. zak. st. 149, glede dolrčila števila lit, katera sa je kak prositelj za rokodelski obrt moral uporabljati kot uenec ali pomočnik pri tem cbrtu ali pri kakem dotičnenm obrtu analognem tvorničnem obratu. V § 10., točka G b bi se naj določilo, da mora preskušnja učenčeva pokazati, da se je učenec v svoji Btroki popolnoma izobrazil. Stavek : nKiaj in kje se ima vršiti učenčeva preskušnja, določa v posameznih slučajih zadružni zbor", naj bi se izpustil. Če bi se poslednje določilo (U-itilo, bi se v tem po mnenji odsekovem nekaj napravilo, kar bi bilo v stana provzroČiti, da bi postala zadruga nepriljubljena. V nasprotji bi pa bilo tudi z neko prejšnjo določbo, ki določa, da se ima učenec po prestani učni dobi podvreči preskušnji pred zadružnim slarejšinBtvom. V § 10., t.čka 6 e ni določeno število učencev, katere mo:e imeti voak obrtnik. Po mnenju odsekovem niUiDJo rokodelci črnomaljskega okraja toliko učencev, d* bi se učni socoter na mo^el doseči. Po njegovem mnenju torfj ni treba vzprejeti sproženega določila, iz katerega bi bilo poaneti, koliko učencev bi smel vsak obrtnik imeti. (Daljo prih.) WGF l*oiiiit-ljiw> "W ■lis ratk rajajn■*- uri. -— V soboto, dne Mi. Janiivnrjn 1H07. Četrtikrat: NORMA. Trapična opera v dveh dejanjih. Spisal F. Romani. Poslovenil A. IMerlin Uglaahil Vincenzo IMlini. Kapelnik g. Hi- larij IJenifiek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob 8. nri. Konec po 10. nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dne 19. jannvarja 1897. Iz urailiu^a lista. Imvrftllae »II eUfvekn.Ivne «lrnibei Janeza Vodnika zemljišče v Ihann, cenjeno 9666 gld., (v drngič) dne 16. januvarja na Brdu. Blaža Petriča posestvo v Podklanru, cenjeno 5737 gld., dne 16. jannvarja in 1*.». februvarja v R bnici. Ivana V a len čiča posestvo v Narinu dne 18. jannvarja v Postojini. Frana Černeta v Ljubljani premičnine več voz in konj), cenjene 550 gld., dne 1H. januvarja in 1. februvarja V Ljubljani Frana Kneza posestvo na Jezici, cenjeno 380 gld., dne 19. jsnnvarja in 11. februvarja v Kamniku. Alojzije in Frana Zajca posestvo v Babni gori, cenjeno 1*45 gld., dne 19. januvarja v Trebniem. Janeza Pirnata posestvo v Vel. Poljanah, cenjeno 800 gld., dne 19 januvarja in 19. februvarja v Ribnici. Umrli so v I Jiifrljanl: Dnč 13. jannvarja: Janko Likar, nadnčiteljev sin, 4*/4 leta, Karolinška zemlja §t. 28, vratca. — Viktorija Blumauer, sprevodnikova žena, 26 let, It- sljuva cesta St. 23, jetika. Meteorologično poročilo. > o a —1 Čas opazovanja Stanje baroni etra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrah 14 9. zvečer 733 0 28 si. jzah. oblačno 15 7. zjutraj TM 6 22 si. jzah. dež 11 d 2. popol. 785-0 3 9 si. jzah. oblačno Loterijske srrrke 13. januvarja. V Brnu: 62,' 9, 23, 83, 52. H)-a.m.3-jsl2:a, "borza dne 15 januvarja 1897. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dclg v srebrn avstrijska zlata renta . . . avstrijska kronika renta «°/„ Ogerska sls' a renta in „ . . ~)gerska kronska ronta 4" , %VBtro-ogerske bančne deln'O« Kreditne delnice .... L° 0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4 1','D/, slati sast. listi Kreditne Brečke po 100 gld...... Ljnbljanske srečke......... Uudol/ove srečke po 10 gld. .... akcije anglo-avstr. banke po 200 gld., . rramway-drnit. vel j. 170 gld. a. V. . Papirnati rnhelj 101 gld 70 102 v 10 t 10 loo a 75 122 — 99 0 60 » 959 — 374 25 ?19 a 90 bS *• 77'/, 1 i a 75 «4 52 5 30 a 66 146 gld. _ kr. 188 v 50 IV8 ■ — v »9 ■ 50 197 ■ 25 2V 50 t 24 it — 157 » 25 • 482 • — 27«/ malo m. Srednja včerajšnja temperatura 2't", za 50" nad nor- i Potrtim Brcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tnžno vest, da je naS Ukreno ljubljeni oče, oziroma soprog, svak in strijo, gospod Anton Drašček trgovec z lesom in krčmar danes ob 3. nri popoludne, v 43. letu svojo dobe nagloma v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnkega preneslo se bode v soboto, dne 16. t. m . ol> -i. uri popoludne iz hiSe žalosti, Vodmat št. 55, k večuemn počitku na po* kopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 14, januvarja 1897. (io8) Žalujoča rodbina. Ces. kr. avstrijske jffi državne železnice. Izvod iz voznega reda •velja-rnega ođ. X. oktobra 1898, Va-topno omenjeni prthajalnl In o.thajalnl iul oana&enl eo « ir«xlii|**vrii|>«ki , eea Helatha.1 v Snlnograd, Lend.ftaatain, ZeU na Jeaorh, Inomoat, Bremena, Ourih, Oenevo, Varla; Se« Kleln-Relfllng t Stejr, I j r u--, Hudejevioe, PlaenJ, Marijine vare, Heb, Krajioove r»r», Karlova vara, Prago, Llpako, Dunaj Ti* Amatetten. Projra v Novo mesto In v Kooevje. Ob 6. url 15 min. ajutraj metani vlak. — Ob IS. uri B6 min. pa* poladna meaani vlak. — Ob 0. url SO min. aveior metani vlak. Prihod v l. j u t»l j sno (jni. kol.). Proga Iz Trblia. Ob b. nri 119 min. ajutraj oaobnl Tlak ■ Dunaja Tla Amitettenk 1 .i; it" i. PreK«, Frnncovih TarOT, KarlOTih varOT, »!«)..». Marijin ili itrnv, Planja, Bndejerio, Soinogratla, Linoa, 8toyra, Omuudena, Iaohla, Auaaeea, l.jiil.n;*, OelOTOa, Beljaka, Pranaenafette. — Ob 11. url -.>■» min. dopoludo* oaobnl rlak a Dunaja via Amatetten, Karlovih vami, Ilaba, Murljluih raruv Planja, Budejerio, Solnograda, Iilnoa, Sti-vra, Pariaa, Oentva, Ourilia, Br» g«noa, Inomoata, Z« 11 a ua Jeaeru, L.vnl ii i.!......i, Ljubila, OeloToa, Ijlnc« Pontabla — Ob 4. nri A6 min. popoludne oaolmi vlak a Dnnaja, l.jiiiiua. Selithala, Beljaka, OeloToa, Kranaeutfeato, Pontabla. — Ob 9. nri 4 min ■ veaer oaobni vlak a Dunaja Tla Amatetten, it Idubna, Beljaka, Oalovaa« PonUbla. Proga is Novega mesta ln ls Kodavja. Ob 8. uri 10 min. ajutraj mei&nl vlak. — Ob S. url 31 min.flpopoludne metani vlak. — Ob 8. nri 86 min. avečer metani vlak. .»tllMMl Is IJnblJstne (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob 9. url R min. popoludne, ob 8. na 60 min. »v.....r, ob 10. uri 96 min. aveoer. (PoaleduJI vlak le v oktobra> ob nedeU*b In praanikih.) Prihod v LJul»I|ano (drž. kol.) la Knmnlks. Ob 6. url 68 min. ajutraj, ob II. url 16 min. dopoludne, ob 6. url &0 min. aveaer, ob 9. url 66 ram. avečor. (Poaladnji vlak la t oktobra ob nedelja! lu praanikih ) „Ljubljanski Zvon" Je po nizki ceni na prodaj, in sicer letnika 18'J4 in 1895 v Bonačeve platnice vezana, letnik 1H96 pa npVHzan. — Ponudbe naj se pošljejo pod; J. M. v Trebnjem. (102—2) Danes v petek, dne 15. t. m. v hotelu „Pri slonu" nastop (107-1) elitne družbe Bal dui Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. Št. 664. (100—2) Zaradi oddaje zidarskih, kamnoseških in tesarskih del ter dobavo železnine za 2gra4ll»o nove hiše ms mestu bivše meNOiiiifttke bolnice v I. j ulrl j a it i vrnila fle bode prt nvstnem magistratu ljubljanskem dne 3. februvarja 1897 ob 10. uri dopoludne javna pismena pomulhinska obravnava. Pismene ponudbe opremljene morajo biti s 5 % na podlagi skupnega ponujanega t ruska prt računjenim v;i!eko in perilo pobarva v vseh barvah. Epohalna iznajdba! 500°U prište&enjaT MAYPOLE SOAP a,n.grlešlro "baivilno rr^-ilo barva vsako barvo in otenjavo. T 10 minutah luhko vsakdo z malo vrele vode in s tem anglc&kim Imrvlliifui milom barva in snaži obleke, t»liix«», pn|in^c. r«> >»<•-. hvIIiio Iii «vlrua(« rokovioe, srit)<«. iii>-i>\ i«-«-, o i i 111 u I 1. < . siIIimi 1»Ih}(«>, I i ii K i> \ « . * i |> I. < . it I Iiih. Iiur> ii ii, stroMiitn §»* ■ i* * h 11, i • u > > 111, i < - siniiiiiii.r itd. — Niti na rokah, niti na posodah ne preostaja sled tegu l»ur \ 11 m-nu mlin. Je Irpežuo v |»«-rlln in mi z^ubl b.rve un Nolncu. — Nm« «11 ttlnro <>i»iih«» uuvo iu mtitlno, — Jo Hlrnps pruat«» lu uv rnsjetln miiterljnln. — V«*IJa lo kr. houind (. i -no r.o kr,), s katerim se lahko barva cela toaleta. — Vsak komad l»itr \ iliu-m« mlin ima navod za porabo. !!!Patentirano po vsem svetu!!! Ltd., The American and Foreign Maypole Soap Syndicate (3423-6) J ,< > il < 1 < > ii. 9Iay|>ole Soup agentura ms l>iiiia)ii. Mari ahilfer str MM 105. *.i;i\ na Kiilo^a v Ljubljani pri Aii<«»mi ItrKpei-ju. kakor tudi vse »kntjjica 30 Kr. i t. d parfume i t. d. priporočajo in razpošiljajo na vse kraje svota lekarniške tvrdko : Ubald pl. Trnk6czy, v Ljubljani, na Kranjskem. Viktor pl,Trnkoczy, na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl.Trnkoczy, na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, na Dunaju, josefstadt. Vendelin pl. Trnk6czy, v Gradcu, na Štajerskem. Razpoillja ie s prvo poito. ~mm (3297—8) Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 20 030^59