Domoljubna slovesnost. (Izviren dopis.) Pri Devici Mariji v puščavi, se ie dae 23. avg. t. 1. ceaarjeva 40-letaica prav alovesBO obhajala. S strehe z veaci okiačauega šolskega poslopja vihrala je že daa popred cesarska zaatava. Ko je pa Bapočil mrak, začeli so na večib mestih po župuiji grometi topiči, ki ao celi okolici Bazaaajali slovesai prihodaji daa. Ze ob rani zori drugega dae začela se je v šoli zbirati aolaka mladiaa, katera se je potem podala v cerkev, kjer je bila slovesaa sv. meša z godbo, kojo sta oskrbela gg. učitelja Sac ia Polauec s svojimi godci. Cerkev je bila uapolajeua pobožaega ljudstva, ki je goreče molilo za blagor ia srečo svojega ceaarja. Navzoč je bil krajai šol. svet z aačelaikom ia šol. ogledom, odbor občiue Činžat ia Kumea z župaaoma na oelu, ia mnogo drugib odličfljakov iz domače iu bližaje Št.-Lovreaške župaije. Kaj mogočao ia veličastao se je v prostorBej cerkvi razlegala cesarska ia zabvalaa peaem, kateri so vsi aavzoči zapeli. Zuaaj cerkve, na prijazuem gričku sv. Aae, pa je gromoviti daleč okrog ae razlegajoči strel svečaaoat poviaeval. Po cerkvenem opravilu ustavili ia uredili so se učeuci, ki ao bili vai z veaci ia aopki lepo okiačaai pred cerkvijo. Dečki vzeli ao v roke razaobarvae zastave, belo oblečeaa in mičao oveučana dekleta pa so naložila aa avoje rame z zeleBJavo in s cvetlicami krasao olepšaua aosila, ua katerih si zapazil eesarjevi podobi, kojih eaa je kazala aašega vladarja kakoršea je bil, ko je kot 18-letai mladeaič. 1. 1848 vlado aaatopil, druga pa, kakoršea je sedaj. Nad podobami se je v zlatu lesketalo število 40. Spredaj pa ata se aosili z veaci obrobIjeai zlati letBici 1840 ia 1888. V sloveaaem aprevodu, katerega je apremljala godba. pomikali smo se počaai proti prav okusno z zeleajavo ia zaatavami ozaljšaai gostilai g. Ferd. Ga3aaerja. Sprevod učeacev iu pa vseh v cerkvi aavzočih ljudi bil je tako veličasten, da so bili aekateri, ki so to videli, do solz gaajeai. Celi pot pa aas je pozdravljal mogočea strel iz bližajega, skalovitega vrha. Dospevai aa mesto, ki ae je bilo za veselico odločilo, dejala so se Bosila s podobami aa odločeno mesto, ter so se razpostavile zastave. Ko 8e ljudje zbero, začaejo se na posebaem odru, ki se je bil v ta nameu postavil, predaašati nekatere na svečaaost ae ozirajoee pesmi. Potem pa so 4 deeki predstavIjali gledaliačao izgro 8 petjem, ,,Učeaca gresta na tuje", oua kaže uekoKko pravmičaih iu šaljivih prizorov iz šolskega življeaja. Po igri so se mali ia veliki z jedjo ia pijaeo okrepčali. Vmes pa je igrala godba ia pele so se vesele pesmice, okoli poludae pa stopi g. uadučitelj, Fr. Praprotuik, aa zvišeno mesto ter s krepkimi besedami slika pomea slovesBoati. Kazal je, kako mogočnega ia modrega vladarja imajo aarodi avstrijski. vladarja, ki vse podložaike eaako ljubi ia ceai, ki s čudovito radodaraoatjo pomaga o vsaki sili ia potrebi ter s prav cesarsko darežljivostjo podpira in pospešuje razae zavode umetaoati ia učeaoati in brezštevilae človekoljubae naprave. Zato pa tudi vai Barodi v Avstriji ajega ljubijo kot svojega uajmilejega ia aajdražjega očeta. Hočemo toraj vsaki daa Boga prositi, da aam aašega blagega vladarja ia cesarja še maogo, maogo let obraai in obvaruje. Po tem govoru. katerega so vsi Bavzoči stoje poalušali, zapela ae je cesarska pesem. Zdaj pa ao ae pričele razaovratae otroške igre z dobitki, ki so med otroci ia gledalci vzbujale muogo smeha in prav aedolžae zabave. Tako smo se vsi vkup kratkočaaili do 5. ure popoludue. Koačao se vstopijo otroci v krog ia g. Badučitelj podari vsakemu spomiajsko kajižico ,,Naš ceaar", potem cesarjevo podobo v zlatih okvirih iB vrb tega še vsakemu po edea arebru denar, dva učeuca pa sta prejela vsak po edea c. k. cekia. Perblagorodui gospod baroa Godel-LaaBoy, ki je maogo pripomogel, da se je avečaaoet priredila, daroval je v avoji velikodušaosti razua maogo obleke, kojo so ubožnejši učenci prejeli, v vedai spomiu aa daaašaji daa iu letošaje leto tudi srebrui iu zlati deuar. Vsak pa ai lahko misli, koliko je bilo veaelje starišev ia učeacev, ko so se tako bogato obdarovaui vračali domov. Večiaa, zlasti bolj oddaljeuih ljudi se je sedaj z otroci vred povraila domov, kar je bilo pa bolj bližajib, ostali ao skupaj do pozaega večera. Ko pa nastopi mrak, zažge gostiluičar g. F. G. na bližnjem bolmci umetalni ogeaj, ki je se svojo razaobarvaao svitlobo aa veaelje maogoštevilnib gledalcev kaj čarobao obližje razavitljeval. Koačao pa se je vae zbralo v gostilBičaih prostorih ia pričela se jeprav živabaa ia vesela zabava. S poaosom se sme reči, da je bil daa 23. avg. daa veselja ia radosti, bila je to slovesuoat, ki dela čast celej župaiji. To ai bila le aavadaa šolaka veselica, ampak bila je prava Barodaa svečaaost, katere se je udeležilo veliko ia malo, ia se je ravuo s tem slovesBost v avojem obaegu in pomenu mogočao povzdigaila. Gotovo bode ta ta daa ostal vsakemu aavzočemu v živem spomiau do koaca dai! Da ae pa v spomia aa ta veseli daa postavi tudi vidai apomeaik, zaaadil ae bode v pribadaji jeseni prostor. ua katerem seje vršila veaelica se sadaim drevjem, kakor bode tudi vsak učeaec aa avojem domu, ia sicer aa aajlepšem mestu, vsaj eno drevesce v spomin cesarjeve 40-letuice vsadil. Za deaar pa, ki je po poravaanib troakib še oatal, kupila se bode šolaka zastava v vedai apomia aa lešošaje leto. Da se je pa zamoglo vse to izvršiti, za,to se iaiamo zabvaliti visokorodaemu baroau Godelau ia vsem drugim preceajeaim ia blagim gospodom v Puščavi ia pri sv. Lovreacu, ki so v ta namen radovoljao zlagali prav zaatae doaeske. Zabvalite so imamo pa tudi vaem drugim blagim prebivalcem aaše župaije, ki so vest, da se priredi slovesaost v proalavo 40-letaega vladaaja Bašega milega cesarja, z veaeljem sprejeli ter se je tudi tako slovesao ia veličastao vršila. Vsa čast toraj vsem dobrotaikom šole ia vrlim prebivalcem puščavske župaije!