plate* v fotattt. Leto LXX* št. 32 LJubljana, sreda 10. februarja 1937 Cena Din i.— IzHaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vTsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljcra ulica stev. 5. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroaemaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon flt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob koiodvom 101 Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Nov preokret v politiki nevmešavanja: Italija hoče izsiliti zmago generala Franca Po zavzetju Malage proglaša italijanski vse države priznajo njegov režim in po tisk generala Franca za zmagovalca in zahteva, da dpro njegov pokret • RIM, 10. februarja, br. Ves italijanski tisk obširno popisuje zavzetje Malage in slavi to pomembno zmago generala Franca. Listi obširno popisujejo uspehe generala Franca zadnjih dni in smatrajo, da je bil padec Malage odločilnega pomena za ves nadaljni razvoj državljanske vojne na španskem »Popolo d' ltalia>< v uvodniku precizira stališče italijanske \lade napram dogodkom v Španiji in zahteva, da tudi druge države priznajo vlado generala Franca kot edino predstavnico Španije, ker smatra italijanska \ lada. da je dr/a\ljanska vojna v Španiji z zavzetjem Malage stopila v zaključno fazo Ker so Italija, Nemčija in Portugalska vlada generala Franca ze priznale, bi morala io storiti sedaj tudi Anglija. Rusijo Italija izključuje iz vrst onih držav, ki žele normalizacijo razmer v Španiji. Kar se tiče Francije, izraža Italija upanje, da se bodo oni elementi, ki so odkrito proti politiki sedanje francoske vlade ljudske fronte. med njimi tudi večina radikalnih sociali-sto\', odločili zato. da se španska kriza likvidira brez novih težav ter da se končna zmaga generala Franca ne ovira z nadaljnjimi ukrepi glede nevmešavanja v španske zadeve. »Giornale d' Italia« opozarja na nevarnost, ki bi nastala za nadaljnji razvoj dogodkov v Španiji, če bi se sedaj, ko je zmaga generala Franca takorekoč že zagotovljena, uvajala kaka kontrola, ker bi goo\-o ne dosegla s\ojega cilja in bi jo od vseh strani izizgravali. Francoski in angleški levičarji po mnenju lista že sedaj izkoriščajo počasnost londonskega odbora za nevmešavanje in organizirajo novo podporo za madridsko vlado Po poročilih lista tudi iz Francije zadnje dni na debelo pošiljajo madridski vladi orožje in municijo in vsak dan gredo v Španijo novi transporti prostovoljcev. Ust tudi zavrača stališče angleške vlade, da bi se morali obenem s prepovedjo prostovoljcev umakniti iz Španije vsi tujci, ki so sedaj v službi ene ali Anglija odklanja kravje kupčije Nemški manever s kolonijami ne bo uspel LONDON. 10. februarju br. Nemški poslan'k Ribbenfrop jc za danes napovedal svoj obisk pri zastopniku zunanjega ministra lordu Halif&jcu. čeprav gre na zunaj za uljudnostni obisk diplomata, ki sc jc dalje časa mudi! izven Londona, pripisujejo v vveh krofih temu sestanku veliko politično važnost. Splošno pričakujejo, da bo Ribbcn-trop pri tej priiiki oficiclno sprožil nemške kolonijske zadeve in da bo v zvezi s tem govora tudi o Španiji. Vse kaže, da hoče Nemčija pri svojih koloni jskih zahtevah napraviti kupčijo s političnimi koncesijami. Če Anglija ustreže tem zahtevam, jc Nemčiji pripravljena odreči sc vsakemu nadaljnjemu vmešavanju v španske zadeve, zahteva pa za to nc samo dodelitev primernih kolonii. marveč rudi priznanje interesnega področja v srednji Kvropi in na Balkanu. V angleških krogih so kaj malo naklonjeni takim kravjim kupčijam. Na eni strani ni govora o tem. da bi Anglija, ki je sed;ij v posesti okoli 80 odstotkov bivših nemških kolonij, le eno izmed njih odstopila Nemčijii ker bi bil s tem ogrožen angleški kolonijski imperij v Afriki, na drugi strani pa smatra Anglija vprašanje kolonij za izrazito gospodarski problem, ki se mora reševati brez političnih koncesij. V ostalem so v angleških krogih trdno odločeni, da v tem pogledu nc podvzamejo ničesar na lastno pest, marveč bo Anglija v vprašanju kolonij in nove razdelitve surovin postopala v najtcsncj:cm sporazumu s Francijo, prepuščajoč končno odločitev mandatnemu odboru Društva narodov. Edenov položaj omajan V novi vladi ne bo več zunanji minister, toda angleška politika bo ostala neizpremenjena Pariz. 10. februarja o. Konjtnentalna izdaja Daily Maila : poroča iz Londona, da je Eden izgubil vse zaupanje vodilnih angleških krogov ter da bo le še kratek čas ostal na položaju zunanjega ministra. V vladi, ki bo sestavljena po kronanju kralja Jurija, bo Eden najbrže imenovan za ministra za Indijo. Ta izprememba v vodstvu angleške zunanje politike ne bo vplivala na smer zunanje politike Anglije, ki bo ostala neizpremenjena in bo še nadalje v znaku najtesnejšega sodelovanja s Francijo. V angleških vladnih krogih nagla-šajo. da Anglija tako dolgo ne bo izpre-menila svoje sedanje zunanje politike, dokler ne bo na eni strani zagotovljen mir v Evropi, na drugi strani pa do kraja izvršen angleški oboroževalni načrt. Na vsak način je Anglija proti nemškemu stališču dvostranskih pogodb in želi, da se v Evropi uvede sistem kolektivne varnosti. Hitlerjevska internacionala Novi načrti nemške propagande v inozemstvu Berlin. 10- febr. o. Organ zunanjega mini- strstva -Deutsche allgemeine Zeirtungs opi" su;e delokrog novega ^efa oddelka za Nemce v inozemstvu Ernesta Bohleja. Njegova prva naloga bo, da sestavi 6 pomočjo konzulatov naiančno kartoteko IS milijonov Nemcev, ki žive v inozemstvu. Kartoteka bo morala vsebovat; vse podatke o delovanju Ncnu-ev v inozemstvu tako v gospodarskem, kakor v kulturnem in polUjcnem pogledu. Izenačenje fašistične milice z vojsko Rim. 10. febr-br. ItaJajansfca vlada je imela danes sejo na kateri je b?lo sprejetih več uredb o izpopolnitvi vojske, mornaric j in letalstva. Med drugimi;, je biJa sprejeta tudi uredba o izenačenju fašistične nvlice v pravjeah in dolžnostih z redno vojsko, kar pomeni dejansko vključitev milice v redno vojsko -n s tem izredno povečanje italijanske vojske. Izenačenje milice z t,ed-no vojsko naj bo priznanje za vojaške za-slture fašistično nrilu'e v ahes:nsk; vo}n;- Ostavka japonskega vojnega ministra Tokio, 10. februarja br. Vojni minister general Nakamura je podal ostavko. Svoj odstop utemeljuje s slabim zdravjem, ki mu onemogoča redno izvrševanje ministrskih poslov. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši glavni pomočnik vojnega ministra, nazadnje načelnik zavoda za vojaško vzgojo, general Sukiama. Novi vojni minister je znan kot odločen nasprotnik vseh parlamentarnih ustanov. Iz Rusije druge stranke. Po mnenju lista smatra italijanska vlada, da bi morale sedaj vse one države, ki jim je do tega. da se napravi konec španski državijonski vojni, podpreti generala Franca. »Giornale d' italia« tudi ostro kritizira izjavo zastopnika zunanjega ministra v angleški spodnji zbornici lorda Cramborna. ki je nagtasil. da smatra angleška vlada le valencijsko vlado /a legalno predstavnico Španije, ker so v tej vladi zastopana vsh španske stranke z izjemo ene ali dveii. malih skupin, ki pri zadnjih volitvah i Španiji nista dosegli nobenih uspehov. Hudo zamer j a list Crambornu tudi izjavo, da so bili v zadnjem času in to ze potem, ko je Italija oficijelno dala svoj pristanek na prepoved prostovoljcev za Španijo, poslani iz Italije na pomoč generalu Francu, celi kontinenti italijanskega vojaštva z najmodernejšo opremo ter več sio tanki in letali. Kdo je zmagal nri Mala 31 BERLIN, 10. februarja jr. Kakor sc doznava, jc pri bojih za zavzetje Malage, so- delovalo tudi nemško vojno brodovje, ki se rnudi v španskih vodah. Vrhovno poveljstvo nad ✓ Jruženo nemško, italijansko in Fran-covo vojno mornarico jc imel poveljnik ncm:kc vojne kri/arke »Ciraf -Speč«. Vojna momanca jc ves cas boja /a MalagO bombardirala MaJagO ter vse ozemlje v/dol/ obale. Po mnenju vojaških strokovnjakov je baš uspešna intervencija nemških vojnih ladij pripomogla k zrnati generala Franca Pastirsko pismo španskega kardinala AVIf.A, 10. febr. A A. Ilavas: Španski kardinal primas je objavil pastirsko pismo« v katerem razpravlja o krščanskem in Španskem smislu te državljanske vojne. Pravi, da ima vsako bitje pravijo, da igiabi /a orožje proti drugemu, če se je ta dvignil zoper Boga. Moramo sc pomiriti z mislijo, da jc Bog poslal to vojno nad nas kot kazen za krivce, ki smo jih doživeli in kot /nak. da naša morala zelo pada. Ptiroo zaključuje z mislijo, da bo kri tolikih muOcn-ccv.scmc za novo in močno katoliško Snani-io. Nemška kampanja proti ČSR je rodila baš nasproten uspeh češkoslovaški je pridobila nove prijatelje Praga, 10, februar;« iz- Acgleški politik jn poslanec konservativne stranke sir Ho-Coog Je izjavil (ondonskemu dopisniku Narodne politike med drugim: Ni nobene države, ki bi bila po svoji strukturi in po razpoloženju svojega prebivalstva bolj oddaljena od vsake komunistične nevarnosti, kakor je Češkoslovaška. Propaganda, ki je v zadnjih letih postala potrebno zio zunanje politike, ne more do- t seči svojega cilja, če se poslužuje laži in I natolcevanj. Prav primer Češkoslovaške kaže. Kako nesmiselna lahko nastane taka propaganda, člani konservativne stranke so trdno odločeni braniti resnico in resnično stanje stvari ne samo v Angliji, marveč tudi v drugih državah. Bolj kakor kdaj prej je danes Anglija prepričana, da je Češkoslovaška država reda in zato ima tudi v Angliji največ prijateljev. Ing. Milan šuklje Vsak inozemski Nemec je dolžan poslali temu uradu vse informacije, ki so mu do" stoPne- V državah, kier obstojajo narodnemu Socializmu sorodni Pokreti, morajo inozemski \eincj le pokrete podpirati in pošiljati o njihovem delu podrobna poročila, da hi I se na ta način kot protiutež komii-nterni član prej osnovala nekaka narodno-soeialnistlčna t internacionala. Riga, 9. febr. Po všteto iz Moskve &o našli' davi bivšega šefa GPU v Leningradu umorjeneg* v njeg°vi pisarni. Na Kavkazu je postal žrtev atentata Stalinov o&ebni prijatelj, tamošnji šef GPU. Moskovska »Pravda« poroča, da so bil; aretiran; tudi mnogi vođUeHi komunistične stranke, ki niso vršil ji svojrh dolžnosti. Posebno mnogoštevilne aretacije so bile izvršene v Kijevu, Harkovu jn v doneškem okrožju. V nekj tovarni v Harkovu &o sklicali delavstvo na rnanifestacijsko zborovanje za Stalina, ki pa se je pretvorilo v demonstracije proti moskovskemu režjmu. Aretirani« je bilo veliko število delavcev. L ju b l j a n a, 10. febr. Milana Sukljcta ni več. Počila je struna najčistejšega glasu. l>ancs ponoči je dotrpel svoje kratko trpljenje v sanatoriju na Gol-riku, kamor sc jc bil zatekel tiho, neopa-žtno iskat zdravja, pa je našel smrt. Sam ni prav verjel, da jc resno bolan in tudi svojim prijateljem bi bil rad prikril, da ga gloda črv zahrbtne bolezni. Zato se jim je umaknil iz svojega doma tja gori v kraljestvo naših gora in tam je ugasnilo njegovo življenje tako tiho in nepričakovano, da kar verjeti nismo mogli, da je vest o njegovi smrti resnična. Pokojni sin »očete dolenjskih železnic« ing. Milan Šuklje je bil rojen 18. junija 1881 v Wiener Neustadtu. Maturira! je leta j 1899 na Dunaju, kjer je pričel tudi svoje i visokošolske študije, jih nadaljeval v Pragi in dovršil v Grazu. Tam je 14. novembra 1906 diplomiral. V praksi je bil eno leto pri nekem podjetju v Celovcu, potem pa pri Državni in Severni železnici na Dunaju, od koder je prišel v Ljubljano na Državno obrtno šolo, kjer je poučeval do 1919. 15. marca 1919 je pa postal glavni tajnik Zveze industrijcev in n* tem za naše gospodarstvo zelo važnem mestu jc ostal, dokler ga ni zavratna bolezen položila na bolniško poste- ljo. Zbolel je Lani poleti, toda nihče ni jemal njegove bolezni tako resno, najmanj pa sam, saj je bil sredi plodnega dela, poln načrtov in snovanja za bodočnost. Pokojni je bil svojčas tudi deželni poslanec, zdaj pa banski svetnik. S pokojnim Milanom Šukljetom leže v grob eden naših najodličnejših javnih delavcev, mož železne volje in izredne žilavosti, ki je z njo načel in oral globoko bra/do na našem kulturnem in gospodarskem polju. je ni doonal, ker mu je Parka mnogo prezgodaj presrrigia nit življenja. Ne samo v Zvezi industrijcev. kjer je šlo vse težko in odgovorno delo skozi njegove roke in kjer je opravil s svojimi izkušenimi pomočniki veliko delo za naše gospodarstvo baš v najtežjih časih, temveč rudi na mnogih drugih poljih je bil plodno delaven in neumoren, optimist, kakršnih je žal med nami vedno manj. Zadnja leta se je vrgel po zgledu svojega očeta z vao vnemo in samo njemu lastno ljubeznijo na delo za povzdi-go Dolenjske. Vpregel je vse svoje bogate sposobnosti in številne zveze, da je pokrenil akcijo za zgraditev železnice S t. Janž — Sevnica, stopil je na čelo komaj ustat>ov-ljemega SK Polža m v razmeroma kratkem času široko odprl vrata izletništvu in tujskemu prometu na Dolenjsko. Poleg tega napornega in nehvaležnega dela se je pa že veselil, da se bliža izpolnitvi še ena njegova vroča želja — zgraditev avtomobilske ceste Ljubljana — Sušak, za katero je tudi zastavil vse svoje plodonosne sile. Pri vsem svojem globoko požrtvovalnem in nesebičnem delu za javne koristi, pa ni-koK ni silil v ospredje. Ostal je vse življenje skromen, idealen in pošten do skrajnosti. V zasebnem življenju je bil simpatičen, prijeten, duhovit družabnik, ki se mu je na vsakem koraku poznalo njegovo široko duševno obzorje, enako pa tudi njegov kristalno čisti značaj. Svojim prijateljem je znal biti zvest kakor malokdo, svoji družinici je bil naravnost vzoren skrbnik. Zapušča vdovo gospo Štefanijo in dve hčeri, ki naj jim bo ob strašnemu udarcu vsaj deloma v tolažbo in bodrilo globoko sočutje in sožalje vse naše javnosti. Pokojnikovi zen>:ski ostanki so ostali zaenkrat še na Golniku. Kraj ki čas pogreba še ni določen. Gori11« 10 .fetaruarja. Beograd 10.—, Pariz 20.40, London 21.445, New York 438.—, Bruselj 73 90, Milan 23.05. Amsterdam 239.325, Berlin 176.10, Dunaj 78.70—-8LM, poiiticnl oCgotnik Vprašanje Kmetij she družbe »Kmetijska družba* je imela dne 8. jum ja /932. občni zbor, na katerem je spreme nila pra\'ila. Banska uprava je spremenjena pravila takoj odobrila, na kar se je nadaljeval občni zbor. na katerem je bila nato iudi izvoljena novj družbina upra\ma. Sova družbina upra\'a se je konstituirala IS. no vembra ll>32. Občni zbor »Kmetijske dru.' be« dne 29. decembra IV32. je pruvovelja\--no sklenil likvidacijo društ\'a »Kmetijska družba« in pv§nos n/egovega imetja z vsemi ;iktivami in pasivami na »Kmetijsko dru/ bo*c kot zadrugo z omejeno /.nvzo. Proti \,elja\'nosti občnega zbora dne S. junn.i 1932. in proti sklepom občnega /bori & juniju l')32. in proti sklepom občne^.i zbora dne 29. decembra 1932. se ni nihča pritožil. Zadruga »Kmetijska družba* je njr to nemoteno delovala in poslovala do pet ka 5. t. m. Ta dan pa je bil »Kmetijski družbi« r roke njenemu predsedniku Otonu Deteti dostavljen odlok upravniku policije v Ljubljani, s katerim se po štirih letih razveljavljajo dne 8. junija 1932 izvedene VOiitvt ^Lr-nega odbora družbe in \'si sklepi oheucga zbora z dne 2°. decembru /9>? S tem se vzpostavlja pri »Kmetijski družbi-stunie pred občnim zborom S. junija 1912 Ifemeljitve tega ukreoa ne bomo navajali, ptč pa pripomin irmo, da ima zadruga «Knu tijsku družba«, ki še nadalje obstoju, ker ne more biti razpuščena* pravico pritožbe nu bansko upra\*o. na minisfrsH'o notranjih del in končno na držaji svet. Ker je bil prenos imetja stare družbe irvrSen na no vo zadrugo po vteh predpisih \*eljavnega zakona* bodo brez dvoma nastale se z amo tane civilne pravde, da se razbistri /o rmo vinski od noša fi med društvom tn radrrrgo — »Kmetijska družba*. Razpuščeno društvo »Obzor« in »Delavska Politika* ja%fija Banska, uprava v Ljubljani /c razpustit* delavsko pros^'etno društvo »Vzajemnost«-češ da jc prekoračilo v pravilih določem* delokrog. Nov borec V Dubrovniku je jel izhajati list »Dubro*' nik«. ki je izhajal pred vojno do leta 19*14. Zagovarjal je vedno bratsko sodelovanje med Srbi in Hrvati. V svo-fi prvi Številki navaja »Dubrovnik« v uvodniku razloge* ki so ga napotili, da je ponovno jel izhajati. Lisi povdarja: »Menili srno, da si bomo po izvojevani svobodi in izvršenem narodnem uedinjenju lahko mirne duše odpočili tn spokojno spremljali rarvoj domačih dogod Arov. zlasti v našem Dubrovniku. AH bffi smo razočarani. Avstrijske robske d t* Je, kr> so videle, da jim je naša širokogrudnost pri zanesla in da jih ni doletela kazen, ki so jo zaslužile, so se malo po mašo zopet jele pojavljati in nadaljevati defo, ki je hit< prekinjeno l. /915. In tako je Ekzbro\mik dan za dne\*om izgubljal vedno več one g. i pravega narodnega duha in obeležja* ki gn je znal in imel moč ga očuvati celo v pred \x>jni dobi avstrijskega ttranstva. Pod temi ugoto\'itvami smo smatrali za svojo doli nosf, da zopet visoko dvignemo zastavo na rodne misH. V našem delovanju bo nas vo dila krepka vera v neomajno&t ideje narod nega edinstva* v nerazdetjtvost današnje Jugoslavije in bratska ljubezen za vse, ki v resnici delujejo za kralja in domovino « Izbrišimo razlihe med vzhodom in zapadam NoK'Osadski »Dan« piše: Zemljepisna črta, kjer je meja med Vzhodom in Zapadom, teče od Roke Kotorske preko Hercegbome* Posavine in Podinavja na Moriš in od tod preko Podkarpatske Rusije in Ukrajine na Baltiško morje. Za nas je zanimivo, da sc nahajata v Jugoslaviji na fronti Zapada hrvatsko in slovensko pleme / narodnostnimi manjšinami, ki žive pretežno v Podravini in \rojvodini. In tu je težišče našega kulturne ga vprašanja. Naloga naše politike je, da se izbrišejo razlike, ki obstojajo na eni in na drugi strani te linije.« — Stvar z izbrisan jem kulturnih razlik je pra\- dobro mišljena, o tem ne dvomimo, ali dejstvo je, da je bila doslej politika centrale taka, da se te kul turne razlike ne samo niso izbrisale* marveč so se le še neznansko poglobile. Proti hrutemu centralizmu Preteklo nedeljo je imel minister socialne politike Dragiša C vet kovic shod v Nišu. Njegov govor je trajal dve uri. V njem se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj. Svoja izvajanja je zaključil: Mi smo proti takemu krutemu centralizmu. Mi nismo za tisi i prenapeti centralizem, ki meni, da more samo ena roka z enega mesta reševati vsa vprašanja m na vseh straneh. Ako se mora narod samo pokoriti in poslušati povelja, se ne more izpopolnjevati v smislu lokalnih razmer, kakor se tudi ne more izživeti v svojih lokalnih samoupravah. Mi smo are dili razmere na Hrvatskem in trni bomo sešiti hrvatsko vprašanje tako, kakor to za htevajo interesi naie&t narodb in interesi mak »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 10. februarja 1*8*. Stev. 32 Proslava 70 letnice Marice Bartolove Pitifi praznike naša priljubljena pisateljica svoj 70. rojstni dan Ljubljana, 10. februarja Za TO. rojstni dan pisateljice Marice Bartol-Nadliikove se je zbralo dne 8. t. m. v damski sobi kavarne Emona okoli 50. zastopnic ljubljanskih ženskih društev, od najstarejših pa do najmlajših. Bilo je prisrčno intimno slavje, polno topline, razumevanja in odkritega priznanja. Govori, cvetje in drugi mali darovi so pričali, da se nase ženstvo zaveda važnosti ter tehtnosti literarnega, novinarskega, feminističnega in nacionalnega dela slavljenke. Po končanem oficijelnem delu so udeleženke z največjim zanimanjem poslušale govora Marice Bartolove in njene nekdanje najmarljivejše sodelavke, pesnice Kristine šulerjeve o delu, križih in težavah ob ustanovitvi in pri urejanju prvega slovenskega ženskega lista >Slovenke« v Trstu. Jubileji so potrebni, da sedanji mladi rod izve in se zave, kako so njihova predavanja le nadaljevanje tega, kar so započeli in ustvarjali starejši v mnogo težjih časih in v največjih neprilikah, v dobi, ki je zahtevala žrtev in najidealnejšega napora od naših nacionalnih žen in mož. Tudi Marica NadliŠkova je delovala z vso vnemo za vzgojo slovenske dece tržaških rojakov, obenem pa je bila plodovita novelistima, novinarka in agilna odbornica ali članica raznih slovenskih kulturnih, nacionalnih in človekoljubnih društev. Zato lahko zapišem: Marica NadliŠkova — Marica — je bila naš vzor, naša zvezxla vodnica v mladih dneh! — Kako smo mlade učiteljice hrepenele, da se spoznamo z >amaconko ob jadranski obali«, kakor jo je v svoji moški vase zaljubljenosti imenoval Dr. Mahnič. Nam pa je bila v resnici amaconka, bojevnica za narodne pravice, naša prva zavedna feministka. Ustanoviteljica prvega sloven. ženskega lista nas je navduševala v »Edinosti«, slovanskem Svetu«, Soči in >Slovenskem Narodu« in nas klicala na delo. Hkratu pa je pisala v »Ljubljanskem zvonu« črtice, novele, romane. Ona je s svojimi članki o Tolstem. Dostojevskem in drugih ruskih velikanih vzbudila v nas zanimanje in ljubezen do ruskega jezika in slovstva. Z bistrimi očmi in s srcem, polnim sočutja je stopala po »Svoji potic, ustavljala se je ob »Tedanji dobi« in se pomudila »Ob spominih«. S spretno roko je segala v živo življenju, in videla je »Strte peruti« in »Usodo kali«, ki se igra z nami. Pod veščim njenim peresom so se porajale »Slike in sličice« iz malomeščanstva in tržaškega predmestja. . . Krenila je gori »Pod streho«, kjer se bore mali ljudje za življenje, dokler ne dajo tudi oni prostora drugim. . . Zanimala pa jo je tudi jara in resnična gospoda, ki jo je zbrala okoli sebe v romanu »Fata morgana«. Fata morgana pa ni bilo njeno literarno-, socialno, nacionalno in feministično delo. Pod njenim okriljem in na njeno prigovarjanje so se zbrale v »Slovenki-pisateljice in pesnice: Vida Jerajeva. Marica II. Strnadova, Kristina Sulerjeva, Nataša Poljančeva, Danica-Elvira Doli-narjeva, Zorana Trojanškova, Zofka Kve-drova i. dr.. . . Marica si jih je vzgojila ter jih iz stare idealistično romantične smeri uvedla v moderni zmerni realizem... S široko svojo kulturo je opozarjala na vzor dela v francoskem, italijanskem, nem škem in ruskem slovstvu, saj je vešča teh jezikov, ter je razširjala duševno obzorje clovenskega ženstva. Doživela je trde boje. poniževanja in zasmehovanja, a tudi priznanje vseh poštenjakov. Bili so po njej, a tudi ona je rmala krepko udariti, ker znala je biti borbena do kraja. Danes ji priznavajo zasluge tudi nekdanji nasprotniki. ?Ne umrjem ves!« je pel Puškin, in prav tako poje lohko tudi Marica . . . Ne, nikoli ne bo umrla vsa. ne bo pozabljena, ker ime ji postane gioboko vklesano v zgodovino slovenskih kulture in literature. Danes, ko praznuje svoj TO.rojstni dan. ji želimo od vsega srca. da bi preživela jesen svojega vzornega življenja v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Minka Kastel^eva. Nevarni vlomilci pred sodiščem Družba šestih mlađih zločincev, ki imajo na vesti 17 vlomov, med drugimi tudi vlom pri češnovarju Ljubljana, 10. februarja. Danes ob 8.30 se jc pričela pred malim Kazenskim senatom obravnava proti šestim mladim ljudem in nekemu starejšemu delav cu, ki je razpečaval plen in pomagal pri vlomih. Človeka je že groza spričo tega da ima sodišče zadnje Čase pogosto opravka z mladimi fanti, ki sc družijo kot brezposelni in potepuhi v vlomilske družbe. Na zatožni klopi sc odigravajo zadnja dejanja neke tragedije, katere prvo dejanje sc je pričelo po vojni z brezposelnostjo. To je tragedija mladega pokolenja, ki je dorašča-lo v kaotičnih povojnih razmerah, prepuščeno samemu sebi: tragedija generacije, iz katere se rekrutirajo zločinci, ki gredo usodno pot od brezposelnosti do delomržnosti in kriminalu. BREZ STALNEGA BIVALIŠČA . Po poklicu so vsi delavci. Štirje med njimi nimajo stalnega bivališča. Potepajo se po svetu in nc preživljajo s tatvinami. Na dveh zatožnih klopeh sede 20 letni Jevšjak Albin, še mladoletni L. .lože, 24 letni Jakij Alojz, 28 letni Kavčič Prane. 29 letni Lakner Ludvik, 26 letni Žužek Franc in 34 let stari pomagač in razpecevalec Žabjak Janez. Prvih šest jc obtoženih, da so vlamljali in kradli v Ljubljani in v samotnih vaseh po dežel:. Skupna vrednost nakradenega plena v blagu in gotovini znaša okoli 100.000 Din. Rekord so dosegli z vlomom pri gostilničarju Češnovarju Karlu na Dolenjski cesti. OBOROŽENI ZA NAPAD IN OBRAMBO Lani dne 24. januarja so vlomilci pri belem dnevu okoli poldneva obiskali stanovanje gostilničarja in trgovca Češnovarja na Dolenjski cesti št. 1. Odnesli so neopaženi velik plen — ročno blagajno, v kateri je bilo 05.000 Din gotovine in 11 ameriških dolarjev. Ljubljanska policija je z vso vestnostjo zasledovala drzne vlomilce in se ji jc naposled posrečilo poloviti štiri, med katerimi je bil tudi Jevšjak. Ta je priznal, da je Izvršil vlom pri Češnovarju v družbi s Kavčičem, Lakncrjem in Žužkom. Po njegovem pripovedovanju so bili vsi vlomilci uprav tolovajsko oboroženi za morebitni napad ali obrambo. Lakncr je imel samo-krc, 2u/ek dolgo bodalo in kamen, Kavčič železen drog in nož, Jevšjak nož in kamen. OPLENJENA TRGOl'lNA V SAPU Jevšjak in Lakner sta obtožena, da sta oplenila v noči od 7. na 8. maj lani trgovino Skubic Marije v Sapu. V obtožnici so na treh staneh navedeni predmeti, ki sta jih to noč odnesla iz trgovine. Pobrala sta vse, kar se jima je zdelo kaj več vredno. Trgovka je zjutraj našla skoraj prazno štacuno. Vrednost vsega ukradenega blaga presega 16.000 Din. Jevšjak Ln L. sta 11. junija lani vlomila v kaščo Nebeca Alojza na Orlah. Izginila sta v noč s plenom, ki je bil vreden 5.800 Din. Odnesla sta precej živil in obleke ter nekaj zlatnine. Dne 17. julija ponoči 1. 1934. sta vlomila v trgovino Marije iMalovrh na Malem vrbu in odnesla za 1.050 Din raznega blaga ter 200 Din gotovine. Dne 15. junija lani sta pa vlomila v Selcah pri Romihu Jožefu. Nagrabila sta nekaj denarja, obleke in čevlje v skupni vrednosti 500 Din. , * VLOMOV JEVSJAKA IN 3AK1ČA Zelo podjetna sta bila Jevšjak in Jakič, ki jima obtožnica očita 8 vlomov, katere sta izvršila v družbi. Dne 17. junija lani sta vlomila v Srednji vasi v zaklenjeno hišo Pogačarja Antona. Vrata sta odprla s pomočjo železnega droga Založila sta se predvsem z obleko, ki jc bila vredna 1940 Din. 2 maja ponoči sta z vetnhom odprla kaščo Perčiča Janeza v Paradišču in odnesla mesa in masti za 1720 Din. Isto noč sta skušala vlomiti v kaščo PerovŠek Helene v Paradišču, pa so ju Še o pravem času prepodili. 16. junija lani sta vlomila v spalnico H. Istiniča na Rudniku, ter jo odkurila. nc da bi ju kdo videl / obilnim plenom, ki je bil vreden 2300 Din. 26. junija je dobil njun nezaželen obisk Po-tokar Janez v Lanišču. kateremu sta odnesla obleke, čevlje, uro in drugo v vrednosti 2478 Din. Isto noč sta se splazila skozi okno v hišo Reparja Franca v Lanišču in odšla neopažena s plenom vrednim 331 Din. To noč se jima je zahotelo tudi po žganju, ko sta se vračala skozi ^Kofljico z vlomilskega pohoda. Razbila sta šipe na oknu gostilne Lampie Marije, splezala v gostilno in odšla po isti poti s slivovko in suhim mesom. Gostilničarka ima 236 Din škode. Osmi vlom se jima je izjalovil takrat, ko s>ta bila v Paradi-ču. Skušala sta vlomiti tudi v hišo Potoka rja Andreja, ki se je pa /budil in vlomilca prepodil. JEVSIAKOVl VLOMI IN TATVINE Jevšjak je priznal celo dva svoja vloma iz 1. 1933 Dne 17. julija je vlomil v hišo nekega posestnika na Orlah in mu odnesel ves prihranek v gotovini 2020 Din ter nekaj rjuh. Skupna škoda znaša 2170 Din. 13. julija tega leta je pa vlomil pri Grumu Martinu na Orlah ter pobegnil s plenom, ki je bil 1890 Din vreden. L. 1935. v oktobru je obiskal ponoči Brati no Marijo v Golišah in jo okradel za 300 Din. Razen tega je poskusil svojo srečo tudi kot kolesar v Ljubljani, kar 9e mu pa očitno ni tako izplačalo kakor vlamljanje. Izmaknil je le dve kolesi, kateri je Žabjck nato naprej prodal. Žabjek je obtožen, da je nagovarjal Jev-šjaka k tatvini koles v Ljubljani. Razen tega je po izpovedih drugih obtožencev prav vneto pomagal pri vlomih. DVA VSE PRIZNAVATA Obtoženci so zagrešili z gorej nadetimi kaznivimi dejanji zločinstva tatvin in prestopke zoper tujo imovino. Vfhu tega jih državni tožilec obtožuje potepuštva in delomržnosti v 1. 1935. in 1. 1936. Jevšjak in L. sta že v preiskavi priznala najprvo nekatere večje vlome Jevšjak je pa nato priznal še vse ostale vloma, ki bi sicer brez njegovega priznanja ostali nepojasnjeni. Kavčič sc jc v teku preiskave deloma udal m priznal sodelovanje pri vlomih. Jakič, Lakner in Žužek pa so pred preiskovalnim sodnikom odločno zanikali krivdo. Lakner skuša dokazati na primer alibi glede udeležbe pri vlomu na Dolenjski cesti. Dokazal je, da je bil z ženo kritičnega dne. vendar ne more dokazati, da ga ni bilo v Ljubljani okoli poldneva dne 24. januarja, ko je bilo vlomljeno pri Češnovarju Po dosedanjih izpovedih obtoiencu Jev-šjaka sta bila voditelja te vlomilske tolpe Lakner in Žužek. Uprav ta dva pa dosledno trdita- da sta nedolžna. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Leo Pompe. Ob zaključku redakcije še traja zasliševanje obtožencev in prič. Razprava bo zaključena šele pozno popoldne. SKROMNA ŽELJA Žena je zasačila mozn kako pije v kleti vino: Mož, bos videl, to bo tvoj grob. — Torej mi daj saj v grobu mir. Lepa prosvetna prireditev Kranj. 9- februarja Da se je tudi v tem kraju — sedanjem predmestju Kranja pričelo Prarv krepko rovi jat: prosvetno življenje, nam je pričal prijetem prosvetni popoldan, ki ga je priredil v nedeljo Pevski ..n igralski odsek gasi lake cele na Prdmskovem. Vse točke Pestrega sporeda, tako pevski solo nastop male Mi* mice. kvartet, pevstkj zbor, dve šaljivi eno-dejank; ter dve spevoigr so bile prav dobro pripravljene. Ve,- sodelujoči so Pokazal; tako v igralskem kakor v pevskem pogledu lepo izvežbanost un rutino, kar se bo z vztrajnim delom v bodoče 5e bolj okrepilo ha izoblikovalo. Občinstvo, k} je dvorano docela zasedlo, ni prikrvno prijetnega presenečenja in ivagradilo je izvajajoče Pr; \r;a= ki točki z doIgotra)n ni ploskanjem- Ta prv; naeatop marljivih Prosvetnih de_ iavrev na PrjnH.kovem. naj jim bo bodrilo in kažipot za novo vztraimo delovanje na tem polju. Zavedaio naj se. da je p-emenito delo. ki sra opravljajo, delo za prosvlijenost našemil naroda. Torej le vztrajno r.aPrej po I začrtani pot; ne glede na ovire — saj i »rez boia tudi zmage ni! Dva zrela ptička Ljubljana. 10- februarja V Policijskih zaporih v Šentpetrsski vojašnic se je znašlo le dni spet veo drznih vlo-mUi-ev. ki so hodili zlast; po predmestjih, pa tudi v mestu samem. Med najdrznejše spadata Štefan Gradišnik in Ivan LennfeUs ner. o katerih smo že poročali, da sta bila Prijeta v vinotoču š-;beiv.k na VidovdansJci cesti bas. ko sta s svojim tovarišem razprostrla po mizi celo zalogo oulek, preprog in perila v razprodajo. Vlomilca sprva nista hotela pri/nat". kje sta obleko dobila in sta se izgovarjala, da sta jo kupila od nekega lx*-anskega Prekupčevalca. Tega jima na policiji niso mogli verjeti, zato so ju trs do prijeli in šele tedaj sta se malopridneža vdala im priznala, da sta vdrla v stanovanje od vernika dr. I. C. Oblaka v Dalmatinovi uViei. Vlomla nista sama, marveč s tovariši, ki jih ;x>liciiia še išče. Ženska oblaka izvira spet od njuneea drugega vloma, in sirer v stanovanje neke družine za Bežignas dom. Z aretacijo Gradišnika in Le^nfellnerja je ;>ojasnjen tudi poskušenj vlom v stanovanje restavraterke ge Gasperinove Prj Šestici. Oba sta se namreč kaj rada sukala Po raz-nih lokalih in oprezovala. kje bi lahko — kaj ukradla- Razmere v tej restavraciji so jima bile dobro znane, hkrartj pa srta tud zvedela, da domači njso vedno doma v stanovanju, kjer sita se nadejala večjega plena- Oprezujoč pred dnevi okrog hiše, sta vi5 deta. da odhaja gospa Gašper-nova 7 možem na izPrehod in sta takoj smuknila v gornje nadstropje. Gradišnjk je vlomil na -prei vrata na stopnicah, nato še druga vrata v stanovanje, a je na svojo nesrečo naletel v sob; na sobarico gdč. Lucijo Wjetscho vo. Prestrašil se je je menda prav talko ka5 kor ona njega tn je pobegnil, ne da bi kaj odnesel, za njpm pa rudi Leinfellner- Ceprav >e h-iHa sobarica prestrašena, g« je vendar dobro ogledala vlomilca, in ga zdaj na policiji spoznala v osebi Gradišnika. Areti ranca sta priznala dosedaj še nekaj drugih vlomov, ki se jih ni dalo utajiti, vat njuni grehi aH vsai večina pa bo prišla na dan, ko bodo aretiranj tudfi njuni tovariši. Predpustna zabava viškoga Sokola Vič, 8 februarja. Sokol na Vicu je tudi letos priredil lepo predpustno zabavo pod devizo »Ples na vasi«. Naslovu primerno je bila okusno okrašena sokolska dvorana. Vse preprosto — dolgi venci, prepleteni z iivobarv-nimi trakovi, c>like iz kmetski ga življenja in razkošna razsvetljava so močno povzdignili karnevalsko razpoloženje. Občinstvo je že kmalu po 20. napolnilo sokolsko dvorano, ki se je ponc no izkazala kot premajhna za take r>r£reditve. Mask je bilo malo, tudi znak krize, opažali pa smo, da je ženeki svet pravilno razumel naslov letostije pustne zabave; zato smo videli več prav lepih dečvlnih oblek. Pri plesu, pri katerem je prišlo na svoj račun i staro i mlado, je obično sodeloval izvrsten ealonski jazz. V bogato založeni kamrici? in stibel-cu . pa so pcoetniki dobili vse. kar jim je poželelo srce po izredno zmernih cenah. Tudi z dobro pijaco je postregel žejne g. Kolarič, na posebni slojnici pa so mogli dobiti Tjosetniki cvetje, srčke iz lecta «jU-ho robo itd., za katero je bil posebno hud naval, ko je bilo razglašeno, da prejme plesalka, ki bo obdarovana z največ teh predmetov krasno vazo 9 cvetjem. Pri konkurenci je prejela poklon viškega Sokola — vazo gdč. Maksa ž»r«.>\ nikova, ki so ji bile prirejene živahne ovacije. Karnevalsko rajanje je trajalo v prijetnem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda U).: Na ledenj plošči. Red A. retrtek 11.: Si.mfoniija 1937- RrcsBferak abonma Petek 12.: Zapito* OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 10.: Hoffma-nnove prii>ovedke. Red Sreda. Četrtek 11.: Baletni večer Red Četrtek, Petek I2.: ob 15. Madanic Butterflv. Izven. £>:jaška predstava \x> globoko zn/.mrh cenah od to l>in navzdol. Sot>ota 13-: Navihanka. Izven. Pri nocojšnji predstavi Off-.>nbacho>c fantastične opere .-Hoffmaniiove pripovedke* nastop; po daljšem Tasu v glavn. parrji g-Svetozar Banovec. Uiavne ženske partije poje ga G ungjenac, plavne stirj basovtike pa g. Betteto. Dirigent iz. N ko Strilof. Predsia-va se vr&i za red Sredo- p^iebna. Da se kolikor toliko oattt 1 brezposelnih, je mebilua občina otvorila javno kuhinjo is l>re/po»e»iie. kjef deli brez« plačno obede- Kuta nje se t-n-/poseku prav pr-dno posluiujeio, tako dn luzdefc dnevno nad 100 obedov. iu>iznos* me^&anov. zlasti premožnejših c- da to akc: o z vsemi sredstvi podpre, da ne zavlada se ve^ja beda. (•kofcca 1'tuja. ki je sama revna, ne more nuditi tem revežem /aeluzka. SVB h del Pa :udi ni. KOLEDAK Daaes. Sreda. 10. februarja k. čam: Pepelnica. DANAŠNJE PRIRELJlTVE: Kino Matica; Vražje dekl-K|no Ideal. < len fslec End Kino Sloga; P«*Kledn}i ak<>-godlvih <>1> jo. v mak ! f;iharmoniči.i dvoran.. DEŽURNE LEKARNE 1>hh*s: lir. Lenst^k Rešljiva DSSU 1 Btf hovetv KoOfrsJtd t..-ii |2 n nir- Sm\:\ Koinotar, Vič. Tržaška cesta- f s mm #r Iz Ptuja — Kriieci lepaki po reklamn h de*»kah in zzložben-h oknih naznanjajo veselo pustno rajanje, ki bo skorai v vsaki gostilna. Čudimo se- odkod tol ko de-:iar:a za pustne zabrtve, ko vse jadkuje pod težo krize. Če je kriza res ta.eL'cah zadnje dOsariko. — Vedno večja brezpo>elnost se pozna v Ptuju, zlasti >e odkar e zača-no ustavila obrat tovarna :Petovi«at:. ki sitojr; že kako tri tedne. Ravno na z nio je ostalo brez za" edužka nad 100 delavcev, ki so sedaj navezami le na podporo borze dela Z izplačevanjem podpore je pa tudi krž, ker v Ptuju nimamo podružnice, ki bri bila že skrajno če ti uslušben. moral biti zapotlen, sicer te uvrste med brezposelne in dubiš r r. puščico, da hihko ž njo nabiraš no mest i milodare. Ičeraj to bili mestni uslužbenci po mestu dvojno zaposleni. Prodajali so meščanom brošuro o enoletnem občinskem gospodar i ivu Pr: stiski na našem knji/ nem trgu je fj zaposlitev pse h\\ilc m p snemanja \°rcdrni. Vsak uslužbenec je mor.t baje prey zeti 50 izvcdo\- Inkaanti mestne elektrarne so prOtiVfj brošuro obenem i pobinnjcm dsjisrla z.i elektriko. Kupčija ic pa baje Ki i/s6o djc so godrnjali eeš- *ai te že elektrika do volj draga, pa naj prilagamo $e dinarske I oda način ruzpečavania brOŠUt ic \~sekakor priporočljiv in škoda bi bilo. če bi oaiofo pri prvem poskusu. Vremensko poročilo po stanju 10. februarja ob 7. uri xjutraj. Rateče: -1. oblačno, mirno 30 srena. Planica; —2, oblačno, mirno, 40 sre.na, mala in srednja skakalnica kn đnOUiee iBporabno. Petelin jek; —2 šiča na 40 arena Kranjska gora: — 1, barometer se dvi ga, oblačno, mirno, 30 srena sankiP.V-p uporabno. Erjavčeva koča na Vrsčii: -6, ja^no, 20 prsiča na 80 podlage. Bohinjka Bistrica: 1 OblaCPO, lr> jufc nega snega. Dom na Komni: 5. jaano, mirno, 20 pršiča na 150 podlage. I>om na Kofeah: —3, jasno, 60 srena, srež. Dom na Krvavcu: —2, 30 arena. Velika planina: —1, oblačno, m :>r<-< <• \ na 70 podlage. Ix>«r:irska dolina: —5, 50 arena Senjorjev dom: —4, ^Ja»no natnSEi 15 pršića na 10 podlage. Rinviki vrelec: —2, megla, mirno, 18 južnega snega. Mozirska koča: 3, 60 .sirena. oblačno, mimo, 10 pr 3? Zveza industrijcev za dravsko banovino sporoča pretresljivo vest, da \e njen prezasluini glavni tajnih Milan Šuklie danes ob %30 zjutraj prerano v Gospodu zaspal Odlični poHojnih si je v požrtvovalnem delu za ra^zvoj slovenske industrije ter za povzdlao našega gospodarstva stehel neveni ji ve zasluge. Zvestega sodelavca in tovarila ohranimo v hvaležnem spominu l LJUBLJANA, dne 10. februarja 1937* 5v mm fOj| b4f Štev. 32 »SLOVENSKI NAROD«, veda, 10. februarja 1997. Strm 3 Robert S t o 1 z o v a razkošna filmska opereta » HORTJENSE RAKV, .VINO BERGO (Švedski škrjanček). SVETISLAVOM PETROVIČEM, LEO S LE ZA KOM in GEORGOM ALEKSANDROM Hortense Raky, ljubljenka dunajske publike, igra prvikrat v filmu z našim rojakom Svetislavom Petrovičem. — LJUBOSUMNOST IN TEKMOVANJE RAZVAJENE* OPERETNE PEVKE IN SIROMAŠNE PRODAJALKE ! Ženski raj Pride v kino Matico! DNEVNE VESTI Pepelnično razpoloženje na trgu Tudi na živilskem trgv se je danes močno poznalo, da smo snoči rajali — Proradim Zbornice za TOI odobren. Ban dravske banovine je na podlagi § 32 uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 odo bril proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za, poslovno leto 1937 s preliminiranimi dohodki v znesku Din 3,366.000, ter izdatki '.2S5.161 torej z zneskom 80.839 proračunske blagajniške rezerve. Hhrati je odobril, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1937 odmerja in pobira 8% doklada od t »snovnega davka na dohodek od podjetij zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka 2 promile, ki ga morajo po členu 86 odst. 2 zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, za\e-zana javnemu polaganju računov. — Iz državne službe. Imenovana sta za unravno pisarniška uradnika zvaničnika Andrej Hribar pri sreskcm nač. v Kamnik'i in Ivan Žabkar pri sreskem načelstvu v Krškem. Premeščena sta po potrebi službe upravno pisarniška uradnika Fran Fen-dr*» od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah k sreskemu načelstvu v Gornji grad in Vinko Toplak od sreskega načelstva v Trlju k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah. — Nov sodni tolmač za francoščino in nemAčino. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetniškega pripravnika v Mariboru g. dr. Igorja Wilfana za modnega tolmača za francoski in nemški jezik. PREMIERA največje filmske umetnine sezone! POSLEDNJI AKORD Lil Dagover. Willy Birgel, Marija pl. Tasnady. ^ MATICA Danes poslednjič! Vesela muzikalna igra »VRAŽJE DEKLE« Kozi Csikos — Tibor v. Halmay Fritz Imhoft Najlepši posnetki iz Dubrovnika in okolice. BBEOlEl Vesela in zabavna filmska opereta »SILV1JA IN NJEN ŠOFER« Wolf Albaeh-Retty, Olga cehova, Leo Slezak. — Najnovejši humoristični domialeki Leo Siezaka. Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 12, z one 10. t. m. objavlja pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo, uredbo konvenciji o trgovini m plovit-v med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo, uredbo z zakon>ko močjo o avtorsko pravnem posredništvu, pravilnik o natančnejših določbah za avtorsko prav-no poaredni&tvo, pravilnik o zasebnih lo-di. tombolah in ostalih igrah na srečo, razglas o odobritvi proračuna Zborni-c za TOI v Ljubljani za poslovno leto 1937 objavo o postavitvi novega člana banske-ga ^»."O-ta za logaški srez, in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Tabor celjskega sreza. Podpisnikom 6°/« obligacijskega po. Bojila mestne občine ljubljanske. Vsi oni, ki so podpisali 6*/t obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske, se vabijo, da v lastnem interesu čimpreje dvignejo v Mestni hranilnici ljubljanski dodeljene y.m obveanice. Prvo žrebanje anuitetnih obvez. : bo brezpogojno že 15. februarja 1937.. tako. kakor je bilo že od vsega poJetka predvideno v amortizačnem načrtu. _ Zgradarine oproščena kmečka poslopja v turističnih krajih. V -Službenih Novjnah« je b*l d lavno objavljen pravi In*.k o pro^ria->i:v; turističnih krajev in na njegov; podlagi je trgovinsko ministrstvo izdalo seznam his lističu h krajev- Oddelek za davke v fnanč-nem ministrstvu je i>a izdal pojasnilo glede od nere zl! rada rine v t^h k r« jih na Icmeteka poslopja V smislu točke 15. člena 32 zakona o neposrednih davkih <-o kmečka j>oslop- ■a v turističnih kradli trajno oproščena sgra darine* To pravilniku «>e dele turistični krali v turistične kraje klimatskega in kopališkega enačaja ta v turistične kraje v osjem pomenu besede« V krajih z značajem zdravilišča mora potegniti ne glede na to ali so : esta aii vasi rajonska Unija in kmeeka i>o-slopjs v mejah te lin;;o Obdavčita z z^jra-dai no na račun amortizacije stroškov, za vzdrževanje in upravljanje pa odbiti 2.3% od bmtto najemnine. Prj turističnih krajih v ožjem smislu pa to ni potrebno, ker tse ne smatrajo za zdravilišča. -To je treba storili že prj odmerj zgrauar.ne za leto 1937. — Pokret brezposelnih intelektualcev s i^kultetno izobrazbo. V Zagrebu se snuje društvo diplomiranih filozofov, ki bo dalo pobudo, da se bo začela javnost bolj zanimati za orezpolnost intelektualcev s fakultetno izobrazbo in da bodo tudi oni sami pokazali več smisla za organiziran nastop. .Mnogi bi radi prijeli za vsako delo, pa ne vedo, kam bi se obrnili, ker so prepuščeni sami sebi, borza dela se pa tudi ne briga za nje. - I>oba novih semenišč! Vse tarna čez hude čase, lakoto, draginjo in pomanj kanje. Pa vendar še ni tako hudo na tem božjem svetu! Ljudje božji, le ne obupati. Ra vučka- beremo: v Mariboru bodo sezidali lastno semenišče, posebno poslopje za teološko fakulteto in razne objekte za vse mogoče namene: gledišče, radio in — tako dalje! Te zgradbe bodo stale okrog 10 fdeset) milijonov Din. v Ljubljani dobimo poleg starega lemenata še enega no. vega. ki ga bodo zgradi h na starem po kopališču pri Sv. Krištofu s pripadajoči. mi poslopji, kar bo stalo okrog 3 milijone DLn. V Beogradu bo zgradila pravoslavna patrijarhija pravoslavno bogoslovje za 7 milijonov 500 tisoč Din in v Beogradu se bo zgradila nova katedrala, menda tudi z lemenatom, kar bo stalo okrog 20 milijonov Din, od katerih jih bo en par nesla že loterija o kateri je pa naenkrat vse utihnilo!... — Na Jahoriiii -muka ugodna. Banska uprava v Sarajevu je poslala jK>sebno komisijo na Jahorino in druge bližnje planine, da se preprjea, če je smuka ugodna, da se bo lahko vršil zlet smučarjev. Komisija je ugOtovilai da po snežne prilike v okolici Sarajeva zelo povoljne in da se bo lahko razvijal smučarski z-'.et od 14. do IG. t. m. točno i*> programu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Sarajevu 11, v Skopi ju 10, v Beogradu S, v Ljubljani 7.2, v Mariboru in Zagrebu 6. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 758, temperatura je znašala 3.0 — Čudno naključje. Včeraj smo poročali o samomoru upravitelja pošte v Cazinu Mehmeda Burziča. Ustrelil se je v istem poštnem sklndišču kakor 1. 1923. njegov prednik Riehter. — Otr°k se je zadušil v mlaki. V nedeljo zjutraj se je zadušil v mlaki štiriletni sinček vrtnarja v Ludbregu Radovan Kranjec. Deček je še! čez jarek na križpotju. poln vode. Spodrsnilo mu je in padel je v vodo, kjer se je zadušil. — Za mjlijone so oškodovali državo. Poročali >mo že. da se je pričeta v Beogradu obravnava proti Jovana LaktCevicu in tovarišu, obtoženim ponarejanja invalidi;'1, potrdil in poneverb" mflijonov na račun državne blagajne. Obravnava *e Je pridela včeraj. Lakjčevfč je presenetil pred 10 ;e-ti svoje prijatelje jn znSĐOe, ko Be je naenkrat pojavil v uniformi pOfOcnJka. Prijavil se je sodišču kot mvaliđ-poročnik in predložil udi dokument^ seveda ponarejene. Za čas od i. marca 1919 do konca 1939 je prejel 27*>.3Gi Din invalidnine Poten je začel vod't; svoje sleparske posle na Stroko, zbral je okrog sebe dražbo njemu enakih sleparjev ta s pomočjo ponarejeni!] pij> jav so dvigni!; 't državne blagajne dinarjev 2,238.530.90. še itifco-li \v bHo v n — i držav; izplača m> toliko denarja ni račun invalidnin kot v času. ko >o slepar?li ti brčići. Za obravnavo proti njim vlada v Ik'Oirradu veliko zanimanje. Iz Ljubljane lj Rudarski glavar ing. Josip Močnik pri Abrahamu. Danes praznuje 50. rojstni dan rudarski glavar v Ljubljani ing. Josip Močnik. Priljubljenega slavljenca se bo spomnila ob lepem življenjskem prazniku velika množica njegovih prijateljev in znancev, in vsi mu bodo od srca želeli, da bi mu usoda naklonila še mnogo let v zdravju, veselju in zadovoljstvu. Ing. Močnik ie že kot raosFSkj glavar v Zagrebu v težkih časih s takratnim ministrom za gozdove in rudnike U!man-V.\im mno^o pripomogel k ureditvi naših radarskih problemov. Vedno, kadar je šlo za interese naših rudnikov in rudarjev, je pokazal globoko razumevanje in njegove bogate izkušnje so opetovano pripomogle, da je naše rudarstvo premagalo vsaj največje težave in ovire. Njegovim čestilcem se pridružujejo tudi mi z iskrenimi čestt-kami in toplo željo, da bi slavljenec še dolgo tako vzorno in uspešno zastopal interese našega rudarstva. .— lj Hripa se širi. Vlažno vreme, ki traja zdaj že nekaj tednov, ima za posledico močan prehlad. •*» ' Ljubljančanov, odraslih in otrok. Navadno pa žal ne ostane ^>...— A-- -hladu, marveč preide le-ta v hudo inrlu-enco. ki položi bolnika na posteljo tudi za več tednov. Po mestu se čedalje bolj širi hripa. Hripa razsaja zlasti po predmestjih, po delavskih stanovanjih, kjer mora bivati in spati v enem prostoru po več družinskih članov. Bolezen, ki je nalezljiva, prenašajo lagije oboleli, ki se še drže pokonci na okolico, zato je skoraj ni mogoče zaustaviti in bo prešla najbrž sama od sebe, z nastopom hladnejšega ali suhega vremena. , --lj Ljubljančani niso kaj prida potovali. Pri upravi policije je bilo lani na novo izdanih 125S potnih listov, podaljšanih in vidiranih potnih listov pa je bilo 3491. Iz tega sledi, da se je lani napotilo v inozemstvo razmeroma malo Ljubljančanov, povečini poslovni ljudje. razen primorskih emigrantov, ki so odhajali na obisk k svojim sorodnikom čez mejo. —lj Dirigent Drago Marija S'janee je naštudiral petkov Adamičev orkestralni koncert, že dalje časa deluje g. šijanec kot -dirigent ljubljanskega radio-orkestra. katerega }e mojno povzdignil, v minuli sezoni pa je napravil več orkestralnih kon certov tudi v dvorani lilharmonične družbe ter imel pri vseh jako laskave ocene. Adamič je tatrstno pisal za ork?ter in na petkovem koncertu bomo imeli priliko sllšatj njegova najznačilnejša dela, deloma za godalni, deloma pa za veliki orkester. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —ij Predavanje SPD v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice Lansko leto je SPD skrbno pripravilo svojo prvo ekskurzijo v inozemstvo. Člani alpinskega oiseka Osrednjega društva SPD v Ljubljani ter skupina planincev iz Celja so se odpravili dne 2. avgusta 1936 v švicarske ledenike. Velika mno žina snega je otežkočila vzpon na vrhove, Domačini iz Zermatha. so se čudili uspehom, naših planincev, saj je Bilo pred našimi fanti v letu 1936 še le osom skupin na Matterhomu. Izvežban! Švicarski gorski vodniki ro resno odsvetovali pohod na ledene vrhove, člani ekskurzije SPD so kljub temu uspeli v svojih, namerah ter dosegli deset štiritisočako v med temi tudi Dupbourspitze 4638 m. Dom 4554 m, Wei3-ahom 4512 m itd. Naši planinci so napravili številne izborne posnetke, od katerih je Osrednje društvo SPD izbralo najboljše ter izdelalo diapozitive, ki bodo predvajani na navedenem predavanju v ponedeljek. Vstonipnice na razpolago od danes dalje v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. Sedeži bodo numerirani ter je priporočljivo, da si planinci čim preje preskrbijo stopnice, ker je že sedaj veliko zanimanje za to prireditev SPD. —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenyni stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. p. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — lj Predavanje o zgodovini slovenskih hauk. V petek 12. t. m. bo predaval v Ljubljanskem klubu urednik »Slovenca g. Dra-jio Potočnik o temi Zgodovina -iovenskih bank — statistično zgodovinski oris ■ Predavanje £e priene ob 19.30. —lj Pri .šentjakobčanili bo v soboto, dne 13. t. m. cb 20.13 m- predvečer obleliuce zgodovinske krstne slava l\iruženja cetni-kov slavnostna predstava. Uprjzordi bodo Skrbinškov Labirint-, ki ga ponovijo po^ slednji! Se v nedeljo 14. r- m* —lj Ljubljanski športni kjub sporoča o-jim članom, da se vrši redni letni občni zbor v petek 26. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v posebni sobi gostilne Cinkole. Odbor. —lj Udruženje tvtnikov, podoibor Ljubljana se je preselilo v Prečno ulico 6 (dvo-rišee). Uradne ure so vsaki dan od 19. do 20. ure, ob nedeliah in praznikih t>a od 10. do 12. ure. —lj Puberteta, t. j, dozorevanje deklice in dečka je vprašanje, ki dela staršem dandanes velike preglavice. O tej snovi govori jutri v čertfk ob 20 uri na šentjakobski Seli zdravnica dr. Kuraltova z zdravstvenega vidika, o duševnem dozorevanju pa prof. Anica Cemej. Opozarjamo zlasti starše na to aktualno predavanje. —lj LOvci — op°zieionalci! Sestanek zaradi občnega zbora bo v petek 12. t. m. ob 20. uri v hotelu štrukelj. Občni zbor je 15. t. m. ob 20. uri v restavraciji glavni kolodvor. —lj Pripravljalni tečaj za dijake srednjih šol, ki ga priredi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov,- =e prične 15. februarja na \sch treh ginmazijah. Vpisovanje bo od 8.—13. februarja od 3.—4. ure popoldne na vseh treh gimnazijah. —lj Dva poškodovanca. Tesarski mojster Alojzij Jerina iz štepanje vasi je včeraj v mestu padel s kolesa in se poškodoval po obrazu. Jerino so odpeljali v bolnico. Tja so spravili včeraj tudi 49-letnega delavca Jerneja Otomčarja. zaposlenega pri popravilu ceste blizu Souražice. Oto-ničar je imel včeraj posla v kamnolomu, kjer ga je nenadoma podsuio kamenje. Mož je dobil poškodbe po vsem životu in nn glavi. —lj Tat v sob? kuharice. Vgosiiiij; Fra1-'•iji v Kolodvorski ulioj je vladal snoči, k::k«.t povsod drugod <•!«>• ♦ j'ii pustoj direndaj- Med irosTi je hči do policijske ure tudi sumljiv, ureduje star imvki. ki s»> ,e potem v gneči iTjnuzuii i/. s;■. i,i pojsej s podtenim namenom, marveč h' j»ri-čgal Inv. in hitro segel po >:,ih ki jih je opazil na oma.ri. ELuhacjefl pa f-e J1' /.a.rad.j ropota prebudila, plana!* pokonej in iztrgala tatu plen iz tok. <">benem je jela kričati .vendar nj mogia pne^jrecViti, da bi '••r n j _ pograbi! ob!ekc, v vi»-iirod:ir. ki je nejtaaaeu zaprl pot salosv se je kma- : lu pojavu rt idi praznik, ki je lopova are-T-irak Bi je to 44Ietnj FIorja«j TršLir doma '//. \ ei.k«-a vrha nad Litijo, znan nevaren kriminalni tip. k: je odsedel xe več kazni e1 sfaral saradi ropa kar 12 let ječe. Iz Kranja HOTEL »STARA POSTA« — KRANJ DANES: „ SLANIKOVA POJEDINA " Izbira vseh vrst mr/lih in toplih rib. Ljubljana. 10. februarja Kako vplivajo nekateri dnevi na ljudi, se najbolje pozna na živilskem trgu. Po pustu nastopi pri nas vselej huda pokora in na pepelnico meščani varčujejo celo pri pepelu. Danes je vladalo mrtvilo na ulicah, lokalih, na živilskem trgu in menda tudi v uradih. Kljub temu smo pa davi se srečevali včerajšnje, nenavaono živahne pobratime, ki so bili tako glasni, kakor da so ponoči kupili vso Ljubljano. V resnici ni mnogo manjkalo. u;i je niso raje prodali. Danes na ta nesrečni in žalostni cian praznuje baje kulturni svet stoletnico Puškinove smrti in listi so tako polni tega dogodka, da za pepetmeo sploh ni ostalo prostora. In dan^s se ljudje v resnici predajajo sami globoki in visoki poeziji in snočnje proslave so imele izrazito literarni značaj. Ce bi danes ne bila pepelnica, bt baje tudi v Ljubljani doživtdi vsaj eno proslavo Puškinove smrti. 2e iz tega lahko sprevidite, kako mogočno vpliva na ljudi pepeinica, da literarni dogodki ostanejo daleč v ozadju. Daleč v ozadju so pa danes ostale tudi skrbi za telesni blagor. Prodajalke kislega zelja in repe niso mogle razumeti, zakaj je letos na pep* Inico prišlo iz mode celo kislo zelje. Do D. nekatere prodajalke niso Iz Ljutomera — Občni zbor Sokola v Kadincih. V nedeljo je imel Sokol v Radincih občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno u«»pešno delovanje te čete v lanskem letu. Telovadilo je šest oddelkov. Prirejitev je imela četa 4, med temi svoj telovadni nastop, njeni telovadci so sodelovali pri okrožnem, nastopu v Ljuto.ueiu, pri pokrajinskem nastopu v Subotici. V blagajni je bilo ob koncu leta 115.25 Din. V novo upravo ao biii izvoljeni: starosta in gospooar Fa'ojan Tgnac, podstarosta, prosvetar in matrikar Stuhec Ivan, načelnik Ko>i Josip, podna-čeinik in Oiodjar Mermart Roman, načelnica Lužar Zofka, podnačelnka in tajnica šumer Ida, blagajnik Bratkovij AvgU *-. revizorja Fabjaa Vilma in Glaser Joško, društveni zdravnik dr. Se^laćek Jan. Nova uprava uživa med domačini Ogled m Simpatije in njih imena jam-Mjo za v.-e stransko delavnost. — T»tvina svinjskih ko/. V soboto zve čer so tatovi £ ponarejenim ključem .drli v trg'ovir*) trgovcu v Borecih g. Lov. reoČiCa Ignaca in odnesli 10 svinjskih kož. Lastnik trpi okoli S0O Din škode. — Nabrž !>odo dobili oroZnike. Orožni-ška stajica v Križe.cih >c bo najbrž pre~ selila v Veržej. kjer ji je na razpolago, lepše, bolj praktično in kar j.» glavno mnogo cenejše stanovanj*1, kakor v K riže vcih. Iz Metlike Nesreča »e pcč«va. \T ćctHek je preminula v boi-'i.- v N'n/e n me.-tu »niranica Badocovac Ana, Sena pokojnega Lnke. ki jc postala irtev prosaotac aesreee. Zadnje dni januarja, ko j_» s Cteffeea Zvonkota po cestj \ proti Met- lii:. Na tej strani tako/.vaneua GavgOU* k :(-r je zelo hnd khine-". bo dohiteti GOl l j no c'_ranko Hmlotorae Ano. ki je bife giuha. Prvim Ranem se j.e umaknila, iw*i-.^la pa je pod dni.ire. Te/jko iKiH'Vor;^ne --an so jj šle čez Iqvo roko in ji jo skomj odtrgalo v zapestju. Prvo posso5 ji je nudil banovinski 7.vel oprezovat 7-a divjimi ra .i-BBf, pa nui |e r'a pole, da je padel in >; aIouiII levo ro&o, — Zasačen PH tatvini. Zoltaa I '"""r- ru-munskt vojni begtUlee, j+l prj5eJ 31. januarja /večer V Metlrko Ln prodajal jav- il prodale niti po ktf aelja, kar je nedvomno nekaj izrednega, za dctna&nji dan. Trg je bil skoraj prazen. Takšnega mrtvila ni bilo na njem niti po novem letu. Da je danes post. bi se moralo vsaj nekoliko bolj razveseljivo pokazati na ribjem trgn. Prodajalci prav dobro poznajo naše meščane, zato se niso preveč založili z blagom. Prodajali so pa predvsem cenene morske ribe. Največ je bilo sardelic po 16 Din in giric po 14 Din kg\ Izmed drafc-jih morskih rib so bili naprodaj samo osliči po 30 do "2 Din ky in eipije in llnje po :;2 Din. Malo je bilo rečnih rib. Navadno je največ ščuk. danes jih jc pa bilo malo. Bile so po 20 Din kg. Lepi krapi so bili po 16 Din. Dovolj je bilo tudi postrvi, bi sicer po 40 Din. žabjih krakov je bilo komaj dovolj za enega odjemalca. Zclenjadni trg so založili predvsem branjevci, kmetic je bilo tako malo na njem. da bi Jih lahko poSteli na prste Uvožena zelenjava, zlasti cvetača. je poceni — danes so jo prodajali manj sve?o že po 3 Din kg\ — ker je zadnje čase zelo dober dovoz. --Perutninski trj; je bil skoraj povaem prazen Največje mrtvilo je pa vladalo pri mesarjih. Nekaj mesarskih ptoinir je bilo praznin. nr> lokaift ametAe ovedies aa kar ima do-roljeSBJt Vr Karlovrei. kjer mčaano pr^i»i vi. lVnig; dan ob sasiA pa ga je za- g. Cv< t podptrešju goatiloeJu- biai v trenutku, ko je prihajal z veliko icatit pO IS1 IN' V r M Lra >• ust r i . 1, izpustil nabrani pb^n jn 7'keial naiaj na Uvnvje, !.injti na oro^iij.sk j stan i c i7.ročiJi ao< liscu • Po sedmih letih odkritj tatvina Drsa-nir!! s«- ji« 'opet enkrat nSipodni pregoA't>r: 5e e 7 M • • Takole ywed sedmimi let-, i»o Sgki Bo«n uknwi,en lop vo i poseste kn Rokaija Joletu \t Trnovea it. 18. Sedi'1 pa |o ejbM oeoimld le po'tvoddj za ti«vlj«r Mu^ič Jof.ef h Trnovo« je /povedal, da je dotično mjšM o»i«i7.Ll un SpS> /•".a! storilca, ko ie gnal vala iz hleva, a ' ittratm pre«l BMisVaTiavjVni ni upal ni bon '.u* pove^lati. 0**'ioV)etnec je neki bb* •ased oknubsMga, ter >e «e r:.i. P;"s>;i\.m teče i kg ter *<> menjali nato V v>eč las'rn'kov jn na/adn.ie prišli v l-u-b-1 "a : al 0 klavnico. — Iz delovanja sokolnkei^a društva. Wam\* nje dni v januarja j - >• k«^'tskn «irn.-.T \*o v Mt*r.!iki podaja Jo obrač-un svojega de'a v prHv»kV.'n p.'sloviiie-m lota. I/ pateH funkcionarjev j*4 b;lo razvj Ino, da j* tovasMe društva v/Jk- n»"jlr<»»inian |«riltkam re- plodonosaiO, Lista, ki o j** pri«dlaajaJ čji; oH>ur. b ^.,ianns K|>rejet-i ter je (»s'a'a /. n»a'.'nk(v:ni'»i,:. izpre*n tniu mi skoraj i>ta uprava kakor lani. 1/ i»on>-i i fnnkr o:4ai j. v je izz.veiiela želj-' in upanje; da «»«■ Ui WU* Vendar p»-ičiit> < zgradbo prepotrebnega *"J-:olsketra do-nui. ki naj noeolaiie ?.a:;,'. soukol^kecra dela v Boli Krajin. Z leljo, la bo ob ^»letnic, drnšrtv.t tam na Pungertu kaj kmalu zazven«v,a pe-m u\ «1. la ter s pOijIOSl na deio i«' Bf ttS> POSta lafcAja&il Obč-n-i zlH^r, ki bi pač z:i>lu->:1 l^oljši ob:sk Na pustno s'vo. ki je potekal nad vse ani'm.'nino v rC-- bralakesi 'luhu. N'h postno nedeljo po^Mi ' pa je bila čajan ki n deeo. Dn ^,c vido1 i razigrana iičp-e.-i ::a^i'i n:< jiikijšLb; saj ni čtnlo ko pa jc bilo t^tbiko ^l.-ulkih dobftH U SS i"b- prjpra-viJe sestre članace. 111 AKTlč.V A M UMU A — Vasipa, ali imaš zelo rada svojo novo ssa4aio6? Ai bi Jo prodaja? — N'e. mamica, to bi bilo nes|>ame»tn<>. PJui:jana:.. Gosposve'ska 12. . ^ BREZPOSELN EMU absolventu obrtne šole ali in-vaidu nudim ročno delo na dom. Stanujoč na Dolenjski cesti ali Cialjeviej ima prednost. Ponudbe na *Sloy. Narod: pod ^Spretnost- S< 481 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 3 Din POLESOVko prvovrstno priporoča Kovaerč, » M&loajčeva 32. 592 1 »»»♦< SVEŽA JAJCA zajamčena 7^0 kom. 475 Din, suhe slive 50 kg 230 Din, 10 k*z <>4 Din franko kolodvor raz-posilja G. Drerheiler Tuzla. 4 •♦eeeeseeoaoeseeeeeeeeoeeeeees Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din KIPIM Dieselov tovom; avto. 2 do 3-tonak;. malo rabljen. Simon W e i >z, Sen i bor. 463 POStST *Weda 50 par. davek 8 Din Najmaniši znesek 8 Din TRGOVSKO HIŠO enonadstropno z tZVIStnO vpes Ijano trgovino z mešanim blagom na deželi vsled selitve ugodno prodani. Ponudbe na upravo li-da jhk! ^Prometen krai: 162 AKVIZ5TERJA za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega in inteligentnega «.šče proti dobri proviziji odlično vpeljan čaaopis. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Iniciativen in delaven«. Morske ribe Danes, kakor tudi vse postne dni, bomo postregli cenjenim gostom z najfinejšimi kvalitetami morskih rib, škampi z majonezo, bakalar, brodeto i. t. d. — Točimo priznano najboljša viška vina. originalni dingač, viški opolo in druga dalmatinska vina. Ljubiteljem rib in dobrega vina se vljudno priporočam. M,CEPIČ „Gajev Hrani44 Ljubljanski Dvor4 narodna "Tiskarna I UUMJANA I KNAP13EVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE Tf&KDVZB PREPROSTE IN NAJRMRJŠM Stran 3 >8LOVENSKI NAROD«. 10. Stev. 32 Pred premiero „Simfonije 1957*' S to igro se uvaja v dramsko literaturo nov način gradnje konfliktov Ljubljana. 10. februarja Imeni Kauffinann in Edna Ferber eta za na*i precej novj, dasi uživata v širokem svetu že precejšen sloves, k| ga jim« je prinesla njuna i$rra »Simfoniji 19:>7«- Igra 1; so jo v Amerik,- & senzaoionalnim uspehom, pa tudi v Evropi je, doživela na mn<>-?riii> odrih predvsem na. Dunaju in v Pragi nešteto repriz. Ijrra ne kaže običajne dramske koncepcij« temveč uvaja v dramsko literaturo nov način Veak mora skrbeti za svojo kožo tako .^e irvijeAJe.« (Paokaird predstavlja brezobzirnega aeifdmn«lemana. k[ gre brez najmanjšega eentimienta preko v&ega. kar se protivi njegovim načrtom) Na to mu odgovori Oi;ver Jordan človek starega kova, ki stoji pred finančnim polomom: >Zdj se mi. da bj vsi mi hoteJi bttn- nekaj drujrejra kot smo. Danes V igri doživljajo posamezne osebe vsaka *vojo dramo v rahij skupni povezanosti. Pisca sla torej zajela življenje današnje dobe na osnovj mnOfrih značajev ter podaja s tem dramo nekega kompleksa ljudi, ki niti n^ spadajo v odrejeno družabno kasto ljudi, temveč slikata usode, ki j.rh :e zrvezalo vsakdanje življenje in k,- žive v trerovskih, prijatelj.skuh. ljubezenskih pij iislužben^kili odnošajih med seboj- Namen piscev ni b;l razviti v delu kak živi jen. ©ki nazor s katerim bi se priznala za zaprovor-nika te ali one stran;. Prikazala sta pestrost življenja, na sicer ne popolnoma zunanja obravnavanih dogodkih, ki pa vsebujejo vendarle P^ hološko razvito osnovo. Vtis. k j pa zapušča ijrra pa je spoznan-e. da je življenje prikazanih ljudi — ajron.ja Dejanje je razporejeno v 11 slik. Os. okros katere se sučejo dnure osebe je 0'iver.Jordan (Danes) pred^edroik paroplovne akcijske družl>e. njegova žena Millicent N*i-blocka). nov&em plehka dmžabnemu življenju in njejroviin senzacijam živeča dama jn h«6" Pavla (Vida Juvanova), povsem moderno, v bistvu dobro dekle. V tej rodbini so uslužbeni: sobarica Dora — Mira Dani-lova. kuharica vVenoel — Rakarjeva. sloga Gustav — Jerman in šofer Ricci — Potok ar. kj predstavljajo zase z različnimi dojrodki oz-ko poveza.n krosr. V družabnh stikih z Jordanovimj žive: sestra irospe Jordanove. Ha-tti* Loomis — Gabrijelčiče-va in njen mo/ T>1 - Grecorin, dr. Taibot — Jan s svojo ženo Lucv — šaričeva, Oarlotra Vance — Marja Vera. bivša d-,\a svetovnefra slovesa. f"Jmski zvezdnik T*arro Renault — Le var in bivši kopalce zlata, zdaj denaimi mogotec. Packard — Cesar, z ženo Kfttv — Se^ericvn. Razen teh nastopajo še: Manairer Ma\ Kane — Sanein, jrled. ravnatelj Jo ?tenjrel - Rraina. ;n kot hotelsk] urlužbenei: fr?. Plut. PianeO-ky, Veber in Starič. asjstentkn Alden — Slavčeva. tajnica Copeland - Polonca Juvanova, ;n Krttona sobaricn Tina — Jutra Bo! t ar jeva , Med dejanjem se raz-krije življenje te pisane družbe, sleherni izmed naveden'h doživi večjo alf manjšo dramo. Avtorja sta pokazala da konflikti ne vzbujajo več tistih velikih pretresov, ki so vodili nekoč Ijudj d° skrajnega preloma. Samo ena oseba, k? je po svojem poklicu oajbi'žja romantiki, ne prenese bornih kompromisov, k-i jih terja današnje življVnre za ol*ooj individua ter izvaja poslednje kon-ekvm-oe. Slika sodobne družbe kaže. da je človek otopel in preide preko stvari k* so mu bile v prejšnj,;Ji do4/ih zmožne dokončno streti življenje. PovdMrjena je neizprosnost sodobnega živlrenja. kj uniči vs:ko-o enega najbolj popularnih hrvatskih skladateljev Albinva >Appa2nta pa Mercedes Paveljčeva izvajieia »Slavonsko vaško kolo« po motivih iz zbirke Bla-vonskes^a skladatelja Kuhača i\ nato v presledkih še vti^e z iognanja v Hrvatskem Zajrorju »Kumica« po glasbeni kompoziciji skladatelja Krešimirn Baranoviča in hrvaUkp. narodni ple6 po Gotovičevi oredu. ki je bjl s tem kolomi zaključen, je sle^li-la prijetna zabava, ki je trajala do zgodnje jutranje ure. Elitno prireditev ljubi jansk.h Hrvatov so poseti'b" lec iu drogi rMlličniiki. k, so yh sprejemali odborniki Ijobijanskega društva »Napredak^ na Če1 u z ir. dr. Jura jem Kallave'ii, |x>-zdravil pa jijh je predsednik jr Hara z m. Racvesefjivo je, da je bio na prireditvi tudi dosti hrvatskih narodn* noš, od katerih moramo' oroenuiti zlasti gospo Zlato Gal s sestro gdč. Francako in gospo Heleno Harazttn, ki so se po pestrosti Tn originalnosti svojih narodnih noš zlasti odlikovale, drugovale pa so jim seveda tudi nekatere slovenske narodne noše, ki pa jih >e bilo žal zelo malo. SKROMNOST I\>s4anefC: Nič se ne bojte, Miha, kar vzemite od mene cigaro, saj sva d^bra prijatelja. Voirlee: Jaz bi pa raje sprejel trafiko, gospod poslanec. MODERNA USNA Kako dokro ste že poročeni, po-spa? — Al;, mislite z zadnjraa ■■nitmi ab ^ploJi? Busido, japonska vera vojne Njena zunanja stran je nenasiten imperijalizem, notranja pa brezmejna požrtvovalnost Motil bi ae, kdor bi mislil, da ima Japonska v svojem mogočnem nacionalističnem in osvajalnem načrtu samo še neka} korakov do končne zmage. Japonsko čaka najtežja in najvažnejša borba, boj za ravnotežje doma. To, kar se dela v zunanji politiki, je samo izraz volje ene kaste, namreč vojtke. Vodstvo armade je zdaj pravi gospodar države, toda gene-rali imajo proti sebi močno opozicijo. To so konservativci, ki zopeirstavljajo politiki osvajanja in nasilja politiko organič-nega razvoja in humanosti. A med tema dvema taboroma stoji topa, grozeča masa podjarmljenega ljudstva, ki bo, če se nekega dne zdrami, z enim udarcem odpi-hala vladajočo kasto. Japonski častniki so sicer iz vseh slojev prebivalstva, med njimi najdemo tudi sinove kmetov, delavcev m siromašnih meščanov, toda pretežna večina je vendarle iz kaste samurajev, starih viteških rodbin, ki jim je edini ideal vojna obrt in ki bi hoteli ustvariti veliko Japonsko po tisočletnih samurajskih tradicijah. Za vojaško službo določeni deček se vzgaja že od mladih nog strogo po starih tradicijah. Mora se zelo mnogo učiti, prestati mora nešteto preizkušenj, zlasti pa podrediti se trdi, železni, neizprosni disciplini. Zadnja štiri leta vzgoje ga seznanijo z zakoni bušida, ki mu mora postati druga natura. Busido je neke vrste vera in obenem moralni zakonik, proti kateremu se ne upa noben japonski častnik pregrešiti. Bušido nalaga skromnost, odrekanje, preziranje premoženja in požrtvovalnost do popolnega Hamozatajevanja. Največji zakon je čast in vsak japonski častnik je dolžan kadarkoli žrtvovati mu življenje. S tega vidika moramo razumeti tudi japonski kult samomora. Tako je postal narodni junak maršal Nogi. ki je napravil harakiri, da bi ne preživel svojega ce'arja, kar je b:lo po njegovem pojmovanju zakonov bušida nečastno. Po zakljuiku mednarodnih posvetovanj in sklenitvi pogodb je navadno na Japonskem mnogo samomorov. Japonski državnik je podpisal pogodbo, ker so ga k temu prisilile razmere. Toda pogodba za Japonsko ni bila dovolj ugodna. V takem primeru preostaja državniku edino samomor. Pred leti je vzbudil splošno pozornost samomor generala Kugija, poveljnika proti šanghaju poslanih čet. General je bil v bitki pred sanghajem ranjen v glavo. Kitajci so ga našli onesveščenega in ga obvezali. Ko so ga po premirju izpustili, si je dal na bojišču pokazati kraj, kjer je bil ranjen in ustrelil se je tam, da bi s tem izbrisal svojo sramoto odnosno čast, ko je bil v kitajskem ujetništvu. Po starih zapovedih častnik ne sme priti sovražniku v roke tudi če je ranjen. In baš te dni je bil svet priča cakega strogega pojmovanja časti. Med nedavno vladno krizo je izjavil vodja stranke minsuito Ha. maha, da je pripravljen napraviti harakiri, če je s svojim govorom v parlamentu res žalil japonsko vojsko. Nasprotno je pa zahteval, naj stori isto vojni minister Terauči, ki mu je žalitev očital, če je ni zakrivil. Nedavno so šli po vseh večjih japonskih gledališčih in kinematografih ^šanghaj-ski junaki c. To so trije vojaki, ki so se splazili mM boji za šanghaj z bombami pod sovražne utrdbe in zleteli z njimi v zrak, ker so se hoteli prepričati, da bodo bombe res učinkovale. Mrtve so odlikovali, njihove svojce pa slavili in obsuli z bogastvom. Ti trije junaki so vzor živih torpedov, ki jih pripravlja japonski generalni štab za bodočo pomorsko vojno. Nov japonski vodilni torpedo je prav za prav majhna podmornica, v kateri je prostora bas za enega moža. Vojak leže usmerja torpedo po izstrelit-.i. da zadene sovražno ladjo, na katero je bil namer-jen. Seveda je vojak zapisan neizogibni smrti. Ko je japonski generalni štab nedavno pozval dobrovoljce, naj se prijavijo za vodstvo takih torpedov, se je priglasilo več desettisoč mladeničev. V bodoči pomorski vojni Japonci torej ne bodo trpeli pomanjkanja v živih torpedih. To je le nekaj primerov trdega zakona -o jaške vere bušido. Njegova zunanja stran je nenasiten imperijalizem, notranja stran pa enako brezmejna požrtvovalnost. Ameriška zlata trdnjava Blizu San Francisca bo te dni dograjeno mogočno poslopje za zlati zaklad Zedinje-nih držav. Nova trdnjava, poleg znane Fort Knox v državi Kentuckv, že druga zakladiuca Amerike, je veljala v našem denarju blizu 30,000.000 in v nji bo shranjenega za dobrih 30 milijard zlata. Pet nadstropij te ogromne nepremagljive trdnjave stoji na granitnih skalah in poslopje je zgrajeno tako, da je varno tudi pred potresom, revolucijonarji in celo pred ameriškimi razbojniki. V Ameriki vladajo čudne razmere. Tam se razbojnikov bolj boje, kakor potresa ali revolucije. Čuvarji te trdnjave so oboroženi s plinskimi bombami in imajo stalno brezžično zvezo s San Franciscom. zlasti mestno policijo in vojaštvom. Vsak poskus navrtati skale pod poslopjem povzroči električen alarm. Čuvaji imajo prenosne strelnice iz stekla, ki jim tudi krogle ne morejo blizu. V arzenalu nove zlate trdnjave pa imajo poleg pušk tudi strojnice. Ameriška tehnika je storila vse. da bo zlato na varnem. Roman ruskih emigrantov Kolonija ruskih emigrantov v Sofiji je bila obveščena, da se je v Kaliforniji smrtno ponesrečila Lidija Ermanenkova. To je tragičen konec prigode, ki bi lahko služila za snov sentimentalnega filma. Sicer je pa tudi igral v nji pomembno vlogo ameriški film »Dekle s kamenitim srcem«. Ta film je videla nekoč Lidija Ermanenkova in med prizorom, ko junakinja pri-soli zaušnico vsiljivemu kavalirju, je Ermanenkova kriknila in omedlela. Ko je prišla k sebi, je povedala, da je videla na filmskem platnu svojega moža, konjeni- škega polkovnika Sergeja Ermanenka. In njega naj bi bila junakinja filma oklofu-tala. Njen mož je leta 1919 izginil iz Moskve. Obrnili so se na filmsko podjetje, ki je ta film izdelalo, in izkazalo se je, da je v njem res nastopal Sergej Ermanenko. Žena mu je pisala in odgovoril ji je, da bi rad prišel k nji, da pa nima denarja za pot. Rusi v Sofiji so zbrali nekaj denarja in mu ga poslali v Kalifornijo. Njegovi ženi so pa dali denar, da bi lahko odpotovala k možu. Res je odpotovala in prispela srečno v Ne\vyork, od koder je krenila v Kalifornijo, da bi se po 18 letih zopet sestala s svojim možem. Toda usoda je hotela drugače. Bila je že blizu cilja, ko se je pripetila nesreča. Avtobus, s katerim se je vozila, je zavozil v tovorni avto in Lidija je bila med štirimi smrtnimi žrtvami. Toda nesrečni konec filmskega libreta, ki ga je pisalo življenje samo, še ni bil popoln, čim je Ermanenko zvedel, da se je njegova žena smrtno ponesrečila, je skočil iz sedmega nadstropja bolnice in se ubil. Življenjski vozel Starejšo generacijo naravoslovcev zanuna vprašanje, ali je v človeškem teilesu sedež življenja, organ, kj je tako občutljiv, da povzroči že najmanjša ranica v njem takoj;njo smrt. Ce je ranjen kak važen onjan. kakor erce, pljuča ali možgani, ne natdoPi *mrt vedno takoj. Tu torej ni sedeža življenj. Slavni fi/iolog Flourens je leta 1827 izjavi, da je odkrili sedež življer.'ja v zgornjem delu hrbtenice. Tu je namreč mesto, ker je haV vek tako občutijriv, da zadostuje najmanjša poškodba za takojšnjo f=mrt. Zadostuje- pres bostj ta življenjski vozel s ianiko i«r>!o in takoj se ustavijo v^e važne žilvjenjiske funkcije. Pogosto pravimo, da si >e človek zlom 1 tilnik in da je nasrtopila takojšnja smrt. V vseh takih primerih je bil poškodovan življenjski vozel- Pouneje se je pa izkazalo, da je življenj* akt vozel živčno sredic? za dihanje. Ce »o ta poškoduje, preneha pr**nj koš deliti dihalne kretnje, kn nc dobiva več ki*,ka iu srce e>e ustavi- I oikunj na žisalih k> ^kazali, da ostane / val s ]HW*odovanfen življenjskim voziom liva, Be aartftoaaasij nravi no dihanje umeLao. Nižje nir/Utkj% ne iivaJl dihajo tudi i kožo. Zato 2;\v nekatere is \cv meseeav, čeprav -im jc bil življcnj&ki vo/el urrižen. \ novcS-un ra*u jc pa awv-1 jen jaki vozel izgubil svojo matično pri* vlačnost. Zadnja pot Ivana Možine Vič, 10. februarja. v^o ogromni udeležbi je bil položen včeraj popoldne na viške-m pokopališču k večnemu počitku Ivan M ožina, ki je tako tragično končal svoje življenje v nedeljo zve čer. Pokojni je ležal na mrtvaškem odru v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kamor so romale včeraj ves dan množice njegovih prijateljev in znancev, da 9e poslove od njega. Že mnogo pred pričetkom pogreba so se zbrale množice pred mrtvaAnioo, kjer je po molitvah zapel pevski zbor >Ljub Ijanskega Zvona«, čigar dolgoletni član in pevec je bil pokojni M ožina, večno lep»> >Vigred se povrne«. Na to ae je prieel pomikati žalni sprevod proti Viču. Pri vhodu v bivšo viško občino je pričakovala pogreb ogromna množea. Od tu se je prav za prav razvil žalni sprevod. Za križem so nosili lep venec Olepševalnega dru&uva Rožna dohna, sledili so viški Sokoli in S<~» kolice s starosto br. Borštnikom m načel nikom br. Križa jeni. stanovski tovariši, brivski mojstri ■ predsednikom g. DK>rragemu bratu in tovarišu bomo ohranili časten in trajen spomin, —at. Četrtek, 11. februarja 12: Virtuozi igrajo Cplošče). — 12.45: Vreme, poročila- _ 13* Cas, spored, obv«*tnU. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme. borza. — 18: Sehubertova ura (radijsiki orkester). _ 18.40: Slovenščina za Slovenec I 'j. dr. Rudolf Kolar č). — 10; <"'a*>. vr*nv poročila, spored, obvestiila. — 19.90 ■ Var ura- _ 19.50: 7at>avni kotiček: fogovor pustom (p. 11. Sacbsa). — Koncert A4a miče vi h narodnih in umetnih [>esmii — poj*, pevski zbor »Cankar«. — '20.45; Albert Rou* sel: Tretja simfonija v g-moHu ([lrfošee). Kom rertno druMvo Lamoureux, dirigent Alb**r Wolff. — '21.15: r>\-K koncert ge Joaip-ne Sivčeve. — 22; C as, vreme, poročna, *po. red. _ 22.15; Rndi?«k? orkester- — Kone ■ ob *23. uri. 1'etek, 12. februarja 11: šolska ura: liorba za morsko globino — potapljači, dialog, vodj g. Miroslav Zor. — 12: Slovenska paactl 1» izla^ba (piodoe). — 12.45: Vreme, poročala. — 13; C"as. f»porM, obvestila. — 13 15: Operna fantazija 'plošče;. — 14: Vmiiif. borza. — 18: Ženska ura; Vzgoja otroka [gŠk A. Lebarjeva). — 18.30; Francoski operni spevi (plošče). 1840; Francoščina (g. dr. Stane I^eban). — Ife Čas, vreme, poročila, spored, obverttifc- — 19.30; NTac. ura. — 19 50: Zan.mivoati. _ 20c Prenos koncerta Adamičevih orkestralnih skladb i.z rllharmoni?je. Izvajia veliOn' sinr3 fonični orkester, d ■ rigen* I>ra$jo Mario ^Ha, ner- — 22; C"as, vreme, poročila spored 22.:V>; And etike Plošče: Reaves: HtrtterHo« in the Rain, \Va.vnc; Ragarmjffln in Komo** Stnraee: Mj Hear (Cfcocoiate Soldi^r), Rrar- Ion: Tcddv tie.ir- !' <-nir. Konfv ob 2$ POTOLAfcENA /ENA — Kaj pa črtaš ? — Zgodovino Napoleona. — Ali si že prišla do poglavja, ko ar ga odpeljali na otok Sv. Helene? — še ne, toda prosim te. nc pripon duj mi ničesar. Kadar čitam kaj napeta, nočem vedeti v naprej, kaj ae jc zgodilo. Georges Ohnet: 37 ZADNJA LJUBEZEN man Obrnil se je in zagledal na pragu svojo ženo. Lahno je zardel in vstal. Menda še noben mož ni bil zasačen pri tžjem moralnem grehu, kakor on. V svojem srcu je bil pravkar sam s svojo sofcriv-ko, ko je vstopila njegova žena. — Kaj delate tu, Armand? Ali ste spali? — je vprašala komtesa vznemirjeno. — Pa vendar niste bolni ? — Ne, hjvala vam, — je odgovoril, — vrnil sem se samo malo prej, kakor ponavadi in čital sem... Kaj je pa z vami, draga moja? Se vam je kaj pripetilo? Videti ste tako razburjena. Vaš obraz je ves izpremenj^n. Mina se je otožno nasmehnila in odgovorila: — Res sem razburjena in moje razburjneje traja že dolgo. Ce bi me bili malo pozorneje pogledali, bi morali to takoj opaziti. Stopil je k nji in jo začudeno pogledal. Prvič, odkar sta bila poročena, je govorila tako z njim. — O, Mina, očitki? PrebledeJa je in solze so ji stopile v oči. — Bodite iskren, Armand, in povejte mi, ali tega ne zaslužite? Grofu se je skrčilo srce. Slutil je, da je njegova tajna odkrita. Niti za hip ni mogel prenašati negotovosti in dejijl je pogumno: — Vaših besed sem se ustrašil. Za kaj pa gre? Poskusila je pomiriti se in zroč možu naravnost v oči je vprašala: — Zakaj mi vseh šest mesecev niste niti z besedico omenili gospodične Andrimontove ? Armand je bil pripravljen na to vprašanje. Čutil je že, kako se bliža. Vendar je pa zadrhtel, ko je zaslišal Luciino ime iz Mininih ust. Mrzel pot mu je obli! čelo in kar sapo mu je zaprlo. Toda njegov obraz se ni prav nič izpremenil. Napeti je moral vse sile, da se je premagaj, misleč na to, da bo izročen na milost in nemilost svoji ženi, če odkrije svoje srce. Zato je breabrižno zamahnil z roko in se prisiljeno nasmehnil. — Ah, — je dejal smeje, — za gcepodično Andrimontove gre ? — Da, njo imam v mislih, — je pritrdila komtesa — Zakaj ta skrivnostna intimnost med njo in vami? — Saj ni tako skrivnostna, če ste tako dobro poučeni o n£, — je pripomnil Armand. — Cisto slučajno. — To je čudno naključje, — je menil grof trpko. — Nikakor ne, — je odgovorila Mina. — Ce bi ne bili tako pozabi jivi, če bi ne bih vrgli v svoji sobi na tla brzojavke, bi tega naključja sploh ne bilo. — In vi ste to brzojavko prečitali? • — Da, p recitala sem jo. Priznati pač moram, da sploh nimam toliko potrpežljivosti in hladnokrvnosti, da bi mogla držati v rokah papir, poln važnih odkritij in ga vreči proč, ne da bi prebrala, kaj je na njem. Da, čitala sem to brzojavko in sreča moja, da sem imela priliko prečitati jo. Mina se je razvnela v vsem svojem tako dolgo zadrževanem ogorčenju. Njen glas je postal grozeč, oči so ji žarele in globoko dihanje je pričalo, kako silno je razburjena. — Kako naj vam pojasnim svoje bolestno presenečenje? — je nadaljevala. — Saj vendar veste, kako nujno in zaupno je bila pisana ta brzojavka. Gotovo se spominjate, da jo je podpisala ženska roka. Zamislite se v moj položaj, Armand. Kaj bi si mislili vi v takem primeru? Ali bi ne bili zahtevali pojasnila takoj z dokazom v roki? Ali bi tudi vi pokazali toliko prizanesljivosti in uvidevnosti kakor jaz? Komtesine besede so zadele Armanda v živo. Postal je prav tako leden, kakor je bila ona razburjena. Ne da bi trenil z očmi, je prenesel ves ta izbruh ljubosumnosti in videč svojo ženo na koncu njenih razlogov in očitkov je dejal povsem mirno r — Toda, draga moja, to je vendar izbruh ljubosumnosti, kar sem doživel zdajle. Po teh besedah se je Mina vsa izpremenila. Upaia je, da bodo njene besede Armanda gani^ in potr le, da se bo z vso vnemo zagovarjal in jr prepričeval, da se moti. O, kako blagodejno bi j: bilo njegovo ogorčenje! Toda Armand je ostal za^ krknjen, posmehljivo ji je odgovarjal . . . Nobena njegova rjeseda ni prihajala od srca. Njen sum se je še boJj utrdil. Otožno je pogiledala svojega moža in odgovorila: — Izbruh ljubosumnosti? Ne! Zahtevam odvaf3 samo pojasnilo! — C emu pa? Zdi se mi, da ste o vsem dobr; poučeni. — Sem in sicer bolje, nego si morete misliti — je odgovorila hladno. Armandove besede so jo bi-ie bolestno zadele. — Danes sem videla goapodi-čno Andtimontovo. Po teh besedah je pa izgubil ra/vnotežje Armand. Tega odkritja namreč ni pričakoval. Razorožilo ga je Kaj se je moglo odigrati med tema dvema ženama? Kaj sta si povedali? Kaj je vedela Mina in česa ni vedela? In kaj je zaupala Lucii? Za hdp si je mislil mlado dekle pod poraznim vtisom vesti, da je oženjen. Vsa ta stvar se mu je zdela mešanica krutosti m smesnosri. Zdelo se mu je, da bi mogel veljati za strahopetca in obenem za komedijanta. — Kako ste pa zvedeli za njeno ime in stanovanje? — je vprašal. — Kaj enostavno. Sledila sem vam. — Kdaj pa? — Včeraj. TJrejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeraa — Za upravo m tnseratnl del lista Oton Christof. — Val v Ljubljani,