33 Članki IZVESTJE 14 • 2017 KOBARID  CAPORETTO; IME KRAJA, KI JE POSTAL SINONIM ZA KATASTROFALEN PORAZ PETRA TESTEN dr. zgodovinskih znanosti, znanstvena sodelavka Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU petra.testen@zrc-sazu.si TADEJ KOREN mag. znanosti Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« info@potmiru.si Izvleček: V letu 2017 obeležujemo stoletnico bitke pri Kobaridu, odločilnega spopada zadnje, 12. soške bitke, ki se je kot čudež/poraz pri Kobaridu z mitološko močjo zapisala v spomin udeležencev spopadov in njihovih potomcev. Kakšne sledi je pustila v italijanskem jezikovnem izročilu? Kako je z dediščino soške fronte danes? Ključne besede: Kobarid/Caporetto, caporetto, soška fronta, Pot miru sinoním -a m (ȋ ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, so- značnica (Spletni vir 1) Med letoma 2014 in 2018 obeležujemo stole- tnice vélikega spopada, prve svetovne vojne. Do- gajanje je z odprtjem soškega bojišča med letoma 1915 in 1917 zaznamovalo tudi zahodni sloven- ski etnični prostor. Po podpisu Londonskega pakta je Italija 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Odprla se je jugozahodna fronta, dolga šeststo kilometrov, ki je potekala od prelaza Stelvio na švicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek Tirolske, Karnijskih Alp in Posočja do Ja- dranskega morja. Devetdeset kilometrov dolg od- sek fronte, ki je potekal ob reki Soči od Rombona do Jadrana, je dobil ime soška fronta. V devet- indvajsetih mesecih bojevanja, od maja 1915 do oktobra 1917, je bilo na tem območju dvanajst ofenziv. 1 Enajst so jih izvedli Italijani, zadnjo, 1 Prva soška bitka (23. junij–7. julij 1915); druga soška bitka (18. julij–3. avgust 1915); tretja soška bitka (18. oktober–4. november 1915); četrta soška bitka (10. no- vember–2. december 1915); peta soška bitka (11.–16. marec 1916); šesta soška bitka (4.–16. avgust 1916); dvanajsto vojaki Avstro-Ogrske in Nemčije. Nič manj ob tem ni bilo prizadeto zaledje in v zgodo- vinopisni literaturi je že dolgo v veljavi dvojica, ki frontno vojno dogajanje smiselno dopolnjuje z vojnim dogajanjem v zaledju, na t. i. notranji ali domači fronti (dvojica home front – war front) (Healy 2004; Davis 2000; Fabi 1996 itd.). Zadnje dejanje bojev ob Soči se je zgodilo v 12. soški bitki, prav ob njenem zgornjem toku. Vojne operacije so se začele v Bovški kotlini s skupnim napadom avstro-ogrske in nemške voj- ske. Italijansko obrambo so presenetili s plinskim obstreljevanjem. Hkrati se je prodor pričel iz tol- minske smeri. Zlomu italijanske fronte je sledil premik fronte v Furlansko nižino ter naprej do reke Piave, kjer se je bojna črta 9. novembra 1917 ustalila. Za teritorij vzdolž smaragdne reke je to pomenilo, da se je vojska umaknila in se je ži- sedma soška bitka (13.–17. september 1916); osma so- ška bitka (9.–12. oktober 1916); deveta soška bitka (31. oktober–4. november 1916); deseta soška bitka (12. maj–5. junij 1917); enajsta soška bitka (17. avgust–12. september 1917); dvanajsta soška bitka (24. oktober–9. november 1917). 34 Članki IZVESTJE 14 • 2017 vljenje počasi vračalo. Za prebivalce Veneta se je trpljenje, pomanjkanje, beg, lakota, nasilje šele pričenjalo. Osrednji dogodek zadnje soške bitke je bil za- gotovo čudež/poraz pri Kobaridu (Koren 2012: 44–46). T a večplastni dogodek ne samo da zazna- muje konec vojnega obdobja v Posočju, temveč je prerasel v simbol, mit, ki ponuja vpletenim stra- nem v tedanjih bojih diametralno nasprotne vse- bine. Na eni strani gre, če močno poenostavimo, v vojaškem smislu za »čudežni«, nepričakovano uspešen preboj dolgo skoraj statične frontne črte s strani avstro-ogrskih in nemških enot, po drugi strani pa za katastrofalni poraz italijanske vojske, ki ji sledi globok in hiter prodor na furlansko rav- nico. Resnica pa je najverjetneje nekje vmes, med preštevilnimi žrtvami tako med vojaki kot prebi- valstvom, politično retoriko, ki je prevladala nad natančnejšo analizo dejstev in sosledja dogodkov, tako da je govoriti o čudežu pravzaprav del mita, ki spremlja to zadnjo vojaško operacijo v Posočju (Monticone 2008: 8–13). 2 Predmet pričujočega prispevka pa ne bodo vojaške operacije, temveč premislek o fenomenu, dogodku (dogajanju), ki je pustil tako globoke sledi v imaginariju – v na- šem primeru predvsem italijanskega – naroda, da so se usidrale na ravni italijanskega jezika. Poglejmo si najsodobnejše primere razlage in rabe besede kobarid/caporetto. Novinar Pier Vitto- rio Buff a, ki skrbi za razlago terminov in pomenov besed, rečenic itd. v časopisu Il Tirreno, je januar- ja 2017 v članku z naslovom Quando tutto ci va davvero male ancora oggi evochiamo la dura sconfi ta di Caporetto [Ko nam gre vse zares slabo, še danes evociramo hud poraz pri Kobaridu] spomnil na razlago tega jezikovnega pojava takole: »˝È stata una caporetto.˝ Si, una caporetto. Come la batta- glia.« [»˝Bil je kobarid.˝ Da, kobarid. Kot bitka.«] Buff a v nadaljevanju razloži, da se v danem pri- meru kobarid piše z malo začetnico, ker je raba besede, ki sicer označuje kraj Kobarid, spremenila besedo v »navadno« poimenovanje. V primeru kobarida je to oznaka za katastrofo, težek poraz. Buff a zapiše, da gre za način označevanja katastro- falnega poraza, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja 2 Za prim. v italijanskem časopisju glej: Solinas, Il Gi- ornale, 8. 2. 2015; Cazzullo, Corriere della sera, 23. 9. 2017. hitro prešel v govorjeni jezik. Obenem izrazi po- mislek, da se kobarid morebiti ne bi tako zajedel v imaginarij Italijanov, če bi pripadniki avstro- -ogrske vojske skupaj z nemškimi enotami, ki so prodrle na italijansko ravnico, ostali zgolj bojujoči se vojaki in ne bi obenem s premikom frontne črte zanesli hudo pomanjkanje, povzročili nov begun- ski val in val nasilja nad prebivalstvom. Bitka pri Kobaridu in premik fronte na italijansko ravnico sta tako močno vplivala na zavest in s tem tudi na spomin prebivalstva, da sta zapustila globoko sled v italijanskem govorjenem jeziku (Buff a, Il Tirre- no, 8. 1. 2017). 3 Beseda caporetto/kobarid je ne nazadnje dobila svoje mesto tudi kot oznaka za nenadejan poraz, presenečenje, katastrofo in prisilo k umiku v slo- varju italijanskega knjižnega jezika, torej pisanem jeziku. Na spletu so dostopne različice italijanske- ga slovarja, ki vse bolj ali manj označujejo isto, in sicer katastrofo, poraz: caporetto (Spletni vir 3) [ca-po-rét-to]s.f. inv. disfatta, grave sconfi tta [poraz, hud poraz] ǁfare caporetto, darsela a gambe [narediti ko- barid, pobegniti] caporétto (Spletni vir 4) ca | po | rét | to pronuncia: /kapo'retto/ sostantivo femminile sconfi tta disastrosa [katastrofalen poraz] caporetto (Spletni vir 5) 4 [ca-po-rét-to] s.f. inv. disastro, disfatta: quel cattivo aff are è stato la sua c. [katastrofa, poraz: slabo izpeljan posel je postal njegov kobarid] a. 1950 Naj kot zanimivost navedemo še dandanes pogosto splošno rabo izraza caporetto v športu in tudi v političnem žargonu, ko moštvo oz. na- sprotnik doživi boleč, hud, odločilen ali brezu- pen poraz. Poglejmo primer: prav letošnja jesen 2017 ni denimo prizanesla italijanski nogometni reprezentanci, kar je odmevalo celo v slovenskih 3 Prim v slovenskih medijih glej: Spletni vir 2. 4 Glej tudi: Enciclopedie on line (Spletni vir 6); Vocabola- rio on line, (Spletni vir 7). 35 Članki IZVESTJE 14 • 2017 Kobarid v času prve svetovne vojne (Museo civico del risorgimento, Bologna. Hrani Fundacija Poti miru). medijih. Delo je 15. novembra 2017 v rubriki »Pa še to« pod naslovom Soška fronta, 2. del objavi- lo naslednji zapis: »Italijani so v šoku, kakršnega v tem stoletju še niso doživeli. Njihova nogometna reprezentanca se ni uvrstila na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Rusiji. To je po 60 letih prvič, da štirikratni svetovni prvaki ne bodo videli ˝mundia- la˝. Torej katastrofa, primerljiva s tisto, ki so jo Ita- lijani doživeli pred sto leti pri Kobaridu« (Delo, 15. 11. 2017). Na to pisanje bi denimo v italijanskem časopisju zasledili vzporednico v izrazu: »Una Ca- poretto.« (La Gazzetta dello Sport, 18. 10. 2017) Za konec se samo dotaknimo teritorija in pre- bivalcev ob Soči, ki so se je z umikom frontne črte od oktobra 1917 počasi vračali v normalno življe- nje. Obnova je bila dolgotrajna. Tako zadnja kot vse ostale bitke vzdolž soške fronte so v vojaškem smislu predstavljale svojstven način bojevanja, ki je zapustil vidne posledice tudi na pokrajini; gola pobočja, neštete inženirske rešitve za potrebe voj- ske (kaverne, jarki, utrdbe, stopnišča in mostišča, cestne in železniške povezave, mulatiere, žičnice itd.), ogromno še aktivnih eksplozivnih sredstev in veliko odpadnega materiala (železo, »pleh«, osebni predmeti vojakov, obleke, pribor za hrano itd.). Ljudje, ki so se vrnili na svoje večinoma po- rušene domove in razrite obdelovalne površine, so še leta zbirali in prodajali železo, uporabljali ma- teriale, ki jih je za seboj pustila vojska za domače potrebe (gradnja objektov, kritine, ograde itd.). Nastajale pa so tudi drugačne zbirke predmetov. 5 Te so bile – poleg zbirateljske žilice – povezane z željo po ohranitvi dediščine prve svetovne vojne, ki je zaznamovala teritorij in spomine ljudi. Do- mačini so v svojih kleteh zbirali različne materiale s terena in sčasoma, ko je bilo to mogoče, svoje zbirke odprli tudi za javnost. Te zbirke so našle svoje mesto tudi znotraj obsežnega čezmejnega projekta, ki danes nosi ime Pot miru od Alp do Ja- drana in nad njim bdi Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« iz Kobarida (ustanovljena leta 2000). (Več glej: Spletni vir 9) Slednja skrbi za dediščino prve svetovne vojne na prostem (mu- zeji na prostem, kapelice, obeležja, pokopališča itd.), medtem ko njena komplementarna insti- tucija, Kobariški muzej (ustanovljen leta 1990), skrbi za muzejsko zbirko prve svetovne vojne. (Več glej: Spletni vir 10) Prav Pot miru od Alp do Jadrana kot skupni čezmejni italijansko-slovenski projekt in načrti za širšo regijo miru, ki vključujejo kandidaturo pro- jekta na seznamu Unesco, 6 je dolgoročni načrt za prihodnost, ki prepleta zgodovinski, turistični in vsakdanji vidik življenja v Posočju (in širše) da- nes. 7 Ob tem imajo (kolektivni in zgodovinski) spomin na dogodke izpred stotih let in ovredno- 5 Nabor zasebnih muzejskih zbirk glej več: Koren 2015: 204–205. Glej tudi: Spletni vir 8. 6 Od 2016 je Pot miru od Alp do Jadrana umeščena na poskusni seznam Unescove dediščine. 7 Barth-Scalmani 2010: 222–253; Brait 2007: 115–130. 36 Članki IZVESTJE 14 • 2017 tenje ter prostorska umestitev zgodovinske dedi- ščine odločilno vlogo. Med težo besede kobarid/ caporetto in pogledom v skupno prihodnost v slovensko-italijanski obmejni regiji – ob zaveda- nju, da sta tako Italija kot Slovenija že del sku- pne Evropske unije – teritorij pod krilatico miru ponuja nove možnosti in nova (skupna) obzorja. VIRI IN LITERATURA: Literatura: Barth-Scalmani, G. 2010: Memory-Landscapes of the First World War: Th e Southwestern Front in Present-Day Italy, Austria and Slovenia. V: Bischof, G., F . Plasser, P . Berger (ur.), From Empire to Republic: Post-World War I Austria, Contemporary Austrian studies, Volume 19. Innsbruck, New Orleans: Innsbruck University press, University of New Orleans Press, 222–253. Brait, A. 2007: Der Isonzoraum – Ein transnationaler Gedächtnisort für Österre icher, Italiener und Slowenen. V: Rauchensteiner, M. (ur.), Wa ff entreue. Die 12. Isonzoschlacht 1917, Begleitband zur Ausstellung des Österreichischen Staatsar chiv, 23. Oktober 2007–1. Februar 2008. Wien: Österreichischen Staatsar chiv, 115–130. Buff a, P . V. 2017: Quando tutto ci va davvero male ancora oggi evochiamo la dura sconfi tta di Caporetto. V: Il Tirreno, 8. 1. 2017. Cazzullo, A. 2017: L'altra Caporetto, un secolo dopo: una disfatta piena di eroismi. V: Corriere della sera, 23. 9. 2017. Davis, B. J. 2000: Home Fires Burning: Food, Politics, and Everyday Life in World War I Berlin. Chapel Hill: University of North Carolina Press. Fabi, L. 1996: Trieste 1914–1918: una città in guerra. T rieste: MGS press. Healy, M. 2004: Vienna and the Fall of the Habs- burg Empire: T otal War and Everyday Life in World War I. Cambridge: Cambridge University Press. Koren, T. 2012: Zgodovinski spomin na soško fronto – Pot miru od Rombona do Mengor, Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Koren, T . 2015: Pot miru od Alp do Jadrana. Vodnik po soški fronti, 2. Izdaja. Kobarid: Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«, 204–205. Monticone, A. 2008: La linea storico-culturale. V: Esercito e popolazioni nella Grande Guerra – Autunno 1917. Udine: Gaspari, 8–13. Solinas, S. 2015: Com'è oggi Caporetto dove vinse la retorica. Luoghi della cultura. V: Il Giornale, 8. 2. 2015. Soška fronta, 2. del, rubrika Pa še to. V: Delo, 15. 11. 2017. Youth League, che tracollo della Juve Lo Sporting segna 4 gol nel primo tempo. V: La Gazzetta dello Sport, 18. 10. 2017. Spletni viri: Spletni vir 1: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 2: A. S. 2017: »Slovenci so bili nedvomno dobri vojaki, zvesti, lojalni in pogumni« Pogovor z zgodovinarko Petro Svoljšak: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/ slovenci-so-bili-nedvomno-dobri-vojaki-zvesti- lojalni-in-pogumni/436139 (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 3: http://dizionari.repubblica.it/ italiano.php (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 4: https://www.dizionario-italiano.it/ (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 5: http://dizionari.corriere.it/ dizionario_italiano/ (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 6: Enciclopedie on line, http://www. treccani.it/enciclopedia/caporetto (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 7: Vocabolario on line, http://www. treccani.it/vocabolario/caporetto (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 8: http://www.potmiru.si/slo/ zemljevid (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 9: http://www.potmiru.si/ (dostop: 20. 11. 2017). Spletni vir 10: https://www.kobariski-muzej.si/ (dostop: 20. 11. 2017). Znak ob 100-letnici obeležitve bitke pri Kobaridu s trojezičnim napisom (Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju).