Slovenci!
Slišali ste, de je pravična reč zmagala na Dunaji, in de je zaterta glava tiste kače, ki je ostrupenila že serca mnogih ljudi. Razkropljena je hudobna derhal, ktera je spodkopovala naše cesarstvo , de bi razpadlo saksebi in se potopilo v brezdno brezpostavnosti, kjer ni človek ne svojiga premoženja, ne svojiga življenja svest, — kjer ni vere ne reda, — kjer kupčija in kmetija jenjate, — kjer le kri pobitih staršev,  bratov in prijatiov zemljo moči!
Hvala Bogii! de nas je otel hude nevarnosti, v ktero nas je iz mnogih dežela vkup znešena derhal na Dunaji pogrezniti hotla. Moč naše serčne armade jo je razterla, in ne le pošteni Dunajčanje, ampak pošteni ljudje vsih avstrijanskih dežela, in — kakor v mnogih ptujih Novicah beremo—še cloFrancozje inAngli-čani se veselijo, de je hudobna derhal premagana, ktera bi bila sicer vesolno vojsko po celi Evropi vžgala, če bi bila zmagala. In še cloFrancozje tako govore, nam je to nar gotovši poroštvo, de prizadevanje imenovane derhali ni hrepenenje po postavni svobodi, ampak po razdjanji vsiga obstoječiga.
Sej so nam dobri Cesar vse obljubili, kar koli ljudstva po pameti le poželeti zamorejo, in so to obljubo že večkrat s svojo cesarsko besedo poterdili. Oni nam tedej ne bojo nikdar nič več nazaj vzeli, in ljudstva Jim  tudi  nikdar   več ne bojo nazaj dale, kar
jim po cesarski obljubi gre. Če pa ustava, po kteri bomo nove dobrote prejeli, še izdelana ni, niso Cesar krivi, ampak tisti sovražniki na Dunaji, ki so deržavni zbor z drugimi rečmi motili in zaderževali, ktere ne segajo v ustavo. Bogu nej bo potoženo ! de je tudi tacih poslan c o v, ki so izdajavci svobode in pa podkopcvavci naše sreče, ki po pismih ali z besedo ljudi motijo in jih sleparijo , de se nimajo na obljube Cesarja zanašati, de bo šlo vse nazaj, in tacih gerdih laži več.
Pošteni ljudje se sicer ne dajo zmotiti od tacih podpihovavcov, ali dosti je tudi tacih, ki vsako reč berž verjamejo, posebno če je slaba , ker mislijo: ;?ta mora vender to nar bolje vediti, ki je v zboru na Dunaji bil."
Ljubi prijatli! ta in ta je sedel zares v zboru — pa prašajte druge: ali je kaj v zboru govoril? dajte ga po zastopnih možeh poprašati, de naj razloži natanjko, kaj de se je v«e v zboru govorilo — in ©molknil bo kakor mutec. Za mizo v oštarii ali med nezastopnimi ljudmi je lahko jezik brusiti, mo-gočnika se delati, zabavljati, zaničevati, natolcevati in lahkoverni množici glave mešati — ali vse druga je, ako taciga širokoustnika zveden mož krepko nagovori in spričanje tega, kar je govoril, terja.
Tako storite tudi vi, pošteni Slovenci! Ce vam kdo kake za vas slabe reči pripoveduje, če čez Cesarja in njegove ukaze govori, pri m it e ga,de vam jih pričo gosposke še enkrat pove. Vaša dolžnost je to storiti, ker gre za Vašo srečo. Ce se skaže, de je ta človek resnico govoril, imate po tem pravico, se na Dunaj pritožiti, de se vam kej napčniga ne bo zgodilo. Sicer boste pa spoznali, koliko imate tacim zape-Ijivcam verjeti.
Ravno tako storite tudi s pismi tacih ljudi, ki se Vaše prijatle slinijo. Ako Vas kakošno pismo straši, de ne gre po pravici, razglasite pismo , in pritožite se. Sej so nam Cesar 15. sušca dovoljenje dali odkrito-serčno pisati, kar koli hočemo. Ta svoboda ni samo nam vrednikam dana, ampak vsacimu človeku.
Le očitno, očitno nej bo vse! Kdor resnico govori , mu ni treba kotov ali oštarij iskati. Boste vidili, kako bojo po tem taki podpihovavci jezik za zobmi deržali.
Kdor dan današnji resnico govori, se mu tudi ni treba bati, de bi ga gosposka prijela, zakaj Cesar so nam svobodno govorjenje in pisanje s cesarsko besedo vgotovili.
Zakaj nam neki vredništvo Novic to priporočuje ? bo morebiti eden ali drugi prašal. — Zato , ljubi pri-jatli! ker smo za gotovo zvedili, de se po mestih in po kmetih, po malih in velkih cestah, posebno pa po 'planinah in logih več tacih kač plazi, ki svoj strup okoli trosijo in dvombe (cvible) izbujajo , ktere so peklenska laž, ker milostljivi Cesar dozdaj ne nar manjši obljube niso prelomjli. JVej kdo reče, de to ni res, če zamore !
Varite se, ljubi prijatli! ki ste poterjeni mirni de-želani, varite se tacih šuntarjev, de v kako zadrego ne pridete. Poglejte na Dunaj , kaj se s tacimi šuntarji godi! Cesar so milostljivi, pa so tudi pravični. Veliko šuntarjev je dal Vindišgrec že vstreliti ali obesiti brez prizanašenja! Poglejte na mogočno Laško deželo, ki se je spuntala, koliko škode de si je s puntam na glavo nakopala! Poglejte na Ogersko deželo, kjer so se Madžaroni spuntali, kako jih bo ob kratkim armada z 140000 možmi spokorila. Varite se šuntarjev, de Vas v nesrečo ne pahnejo!                               Vredništvo.
196