1ZB. stniita. i vmm, i ■*, 6. juiji niz. L. IBIO. »Slovenski Narod- ¥«l|« p* p«i*l za Avjtro-Ogrsko; celo leto sknpaj naprej ♦ K 28*— I pol leta „ „ . . , 14 — četrt leti m m ♦ . . 7-— I ni mesee . „ • . . 2-50 | m Ncmajo: I četo ieto naprej . . . . K 33- ia Amerlko in vse druge ddele: I cdo leto naprej . . . . K 38.— ■■«■■ Vp«hnjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. Bprsraiftro (»podaj, dvorl&e levo). EnaflOTS tllca ftt 1, Mtfoa *L SS. Utaja fMk taa svttv 4iiwUI ■•*•!)• la prnnlkt. Interati te računajo po porabfjenta prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat pot5 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enatc prostor) 10 vin. Pri večjih instfđjah po dogovora. Na pismena naročita brer istoddbae vposlatve naročniue se ne ozira. JHmvdmm tiska«*« UUfta *t. SS. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tnseratl !. 1 d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja t Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : celo leto naprej . . . . K 26*40 I pol leta .......13-20 j četrt leta ,. ...'.; . 6-60 na mesec „ .... , 2*20 FOMmeina itevilka velia 10 vlnarjev. Dopis! na] se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Kaafiova olioa ŠL 5 (v pri ti i čj u fevo,) telefon &L 34. V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje ebeni zbor dclniškc družbe Narodne tiskarne za četrtek, dne 21. juaija 1917 ob 6« uri iveier v mfe'iiii pnutorili MM ulica it. 5. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem leta 1916 in predložitev letne bilance za dan 31. dec. 1916'. 3. Poročflo nadzorstvenega odbora in podelitev absolutorija. 4. Predlogi upravnega odbora glede razdeiitve čistega dobička. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Posamezni nasveti. Oporaba: § 16. družbenih pravil : Kdor hoče na občnem zboru gla- i sovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbino blagajnice Upravni oJbor JfaroJnc tiskarne. Vprašanje zaupanja. (Od našega posebnega porovevalca.) D u n a i. 4. iunija* Danes je dala vlada razdeliti med poslance predlogo o budseuiem provizoriju, ki bo tvorila podlago velike politične debate. Že več kot tri leta. namreč od 1. jaruiarja 1914. krije država svoje potrebščine brez soglasa državnega zbora s pomočjo § 14. na podlagi katerega so bili vsu-kih šest mesecev razglašeni proračunski provizoriji. Več kot tri leta nima država redno kontroliranega gospodarstva, kar je seveda znaten nedostatek. Nikdo ne ve. kako se gospodari In v kakem soglasju so dohodki z izdatki. Proračunsko leto se pričenja od reforme od leta 1913., pri nas s 1. Julijem in vlada bi bila torej imela priliko, da predloži zbornici redni budžet za I. 1917/1S. Od-locila se je za komodne.'Šc pot prora-čunskega provizorija, k? ji daje pravico, plačevati v dobi od 1. julija do 31. decembra 1917 državne izdatke na podlagi proračuna, »ki ga bo dognati za upravno leto 1917/18 ter pobirati davke in pristojbine na podlagi obstojeČih predrisov. K temu običajnemu tekstu nroračunskega provizorija pa si je vlada v § 4. predloge pridala še posebno pooblastilo, da sme marveČ za izredne, po vojni povzročene državne izdatke in za one izdatke leta 1916/17, ki nišo mogli biti pokriti iz rodnih dohodkov, poskrbeti pokritje s kreditnimi ope-racijami. Ta § 4. budgetne predloge vzbuja naravno največje nezaupanje. saj ni nič drugega kakor generalno pooblastilo za vlado, da dela v dr-žavnem gospodarstvu kar hoče, ne da bi bila bas v najobčutnejši točki. rri čenarju, pod kontrolo parlamenta. Dosedaj so bila podobna kreditna pooblastila vedno glede visine fiksirana — tokrat zbornica niti ne izve. koliko hoće vlada izdati, ali 100 milijonov ali 50O. Gotovo je res, da se visina takih izdatkov v sedanjem času le težko določi naprej. Ravno-tako pa je res, da more zbornica taka 1 neomejena pooblastila dati le vladi, kateri popolnoma zaupa. V p r a š a-nje zaupanja bo torej mero-ciajno za glasovanje posameznih strank. Argument, da je proračunski provizorij »državna neobhodnost^, je preveč obrabljen, da bi nm mogel še kdo nasesti; docela pa nima ta argument nič opraviti z neomejenim kreditnim pooblastilom § 4. budgetnega provizorija. Pri glasovanju o tej predlogi se bo torej moralo pokazati, uživa li vlada grofa Clam - Martinica pri zbornici tišti minimum moraličnega kredita, ki je neobhodni predpogoj njenega nadaljnegra obstanka. Stali-šče vseh strank napram budgetnemu provizoriju še ni jasno, oziroma še ni ofieijalno določeno. Da niti Čehi, niti Jugoslovani ne bodo glasovali za vlado, o tem pac ni najmanjšega dvoma. logično je. da tuđi Pol jaki ne more-jo glasovati za kabinet, ki ga je rav-nokar zapustil njihov zaupnik dr. Bo-brzvnski. Pred proračunskim provizorijem bo zbornica razrravjjala o reformi poslovnika. Tozadevni nacrt obsega dva predloga: prvi obsega neka-tere spremeinbe zakona iz leta 1873., oziroma 1875., ter mora biti kot zakon odobren tuđi od gosposke zbornice ter od cesarja sankcijoniran; drugi obsega spremembe avto-nomnega, v okviru prvega izdelane- . &d poslovnika. Najvaznej^e spre-nienibe poslovniškega zakona so: poslanci so za uas zasedanja opro-ščeni vojaške službe in pa ureditev odškodnine (1000 kroii mesečno za celo legislaturno perijodo ni prosto vožnjo na železnicah). Nekatere za-nimive novosti avtonomnega poslovnika smo že omenili. V odseku za reformo poslovnika je bilo stavljenih nekaj predlogov, ki pridejo kot manj-šinski predlogi pred plenum. Najzani-mivejši so: predlog posl. Scdlaka, da mora minister na pismena vpra-šanja odgovoriti najpozneje tekom 4 tednov ter predlog posL dr. Fronte, ozir. posl. Sedlaka, da morajo biti tuđi nenemski govori sprejeti v ste-nografični protokol, in sicer dobe-sediio. Računa se, da bo poslovnik že jutri sprejet in do petka uveljav-Ijen. Medtcm se stranke pridno pri-pravljajo na budgetno debato. Danes popoldne se je sestaJa parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba, ki podrobno razpravlja o položaju, o stališču kluba napram vladi in o po-5-opanju jugoslovanske delegacije v soglasju predvsem s Češkim Sva-zom. pa tuđi z drugimi slovanskimi strankami. Ako praški »Narodni Li-sty« naznanjajo. da bodo tuđi Ukrajinci se pridružili taktiki ostalih slo-vanskih strank, oziroma Čehov in Jugoslovanov, je sfeer ta napoved morda nekoliko preuranjena, vendar pa dobro označuje razpoloženje, ki vedno niogocncjše obvladuje vse sJo-vanske stranke: da treba čim največje solidarnosti nastopa. Vesti, ki prihajajo iz domovine, pravijo, da je ves naš narod sprejel deklaracijo Jugoslovanskega kluba z velikim zadovoljstvom. Tokraj in onkraj 5otle smatra narod izjavo naše delegacije za iskren :rt potreben izraz svoje enotne volje. S tem več-jo napetostjo se obračajo oči vsega naroda in njegovih zastopnikov v du-najskem parlamentu te dni v Z a -g r e b, kjer se pričenja zasedanje hr-vatskega sabora. Ali bo tuđi hrvatski parlament dal izraza veliki ideji, za katero je tako možato nastopila jugo-slovanska delegacija v državnem zboru? Soditi po poročilih, ki prihajajo iz Zagreba, se tuđi merodajni faktorji hrvatskih narodnih strank zavedajo velike dolžnosti, ki jo jim nalaga velika doba. Z zaupajijem v njihovo možatost in njihovo rodo-ljubje. pričakuje dunajska jugoslo-vanska delegacija najbližjih sej hr-vatskega sabora. Trdno je prepričana, da se ne bo varala. Izprcmembe v poslovniku. Glavne točke poslovnikove spremembe, kot jo predlaga odsek, so sledeče: Po § 7. se med zasedanjem zbornice ne sme noben poslanec brez njegovega dovoljenja vpoklicati \r vojasko službovanje. § 8. določa izvanredne seje za zadeve trenotne važnosti. §11. daje zborničnermi predsed-niku pravico, da edino on razpolaga o prostorih v državni zbornici. § 17. določa, da se naj interpelacije, katerih branje je prej zahtevalo mnogo časa, odslej čitajo v zbornici le takrat, ako predsednik to odredi. Odslej bo tuđi dana možnost, da bodo ministri na interpelacijo pismeno odgovarjali. Razne prošnje ali peticije se odslej, kakor določa § 18., ne bodo več tiskale. Podrobna razprava o obširaej-ših zakonskih načrtih se bo odslei preložila v poseben odsek. Tako bi se drugo čitanje takih obširnejših zakonskih predlogov odslej ne vršilo več v ćeli zbornici, amoak bi se o celem odsekovem poročilu glasovalo samo enkrat. Stevilo zborničnih podpredsed-nikov se zviša od 7 na S. Odseki bodo po novem poslovniku večje važnosti kot dosedaj. Odsek bo lahko vsakemu govorniku določi!, kako dolgo sme govoriti, vendar ne manj kot četrt ure. Dejan-ski popravki bodo dovoljeni samo ob koncu sej in ne smejo trajati več kot pet minut. Pri predlogih o obravna-vanju opravil lahko podeli predsednik besedo po svojem prevdarku in lahko določi čas za govor samo pet minut. K besedi se bo odslej tako oglašalo. da bo po deset posjancev za posamezno razpravo dolocilo govornika. Govornik bo moral govoriti na govorniškem odru. Tuđi v polni zbornici se govorniški Čas lahko omeji, vendar ne manj kot na pol ure. Za poimensko glasovanje se bodo vporabljale glasovnice. Novo bo v poslovniku tuđi dolocilo, da se bodo vprašanja na zbor-ničnega predsednika ali odsekovega načelnika odslej vlagala pismeno. Popolnoma nova je določba, da se bo za nekatere važnejše zadeve, n. pr. za trgovske in državne pogodbe, za nagodbo z Ogrsko, za proračune, v kolikor ne vsebujejo po-oblastil za najetje posojil ali za nove davke, za poročila kontrolne komisije državnih dolgov, za rekrutni kontingent itd. določila doba, do ke- daj se morajo resiti. Predsednik bo 2e prvo čitanje lahko omejil na gotovo stevilo ur: on tuđi lahko določi čas, do katerega mora odsek zgotoviti svoje delo, in če odsek do te dobe ne predloži poročila, se lahko že v zbornici vrši o predloži drugo čitanje. Predsednik rudi lahko določi, kako dolgo sme trajati debata; v odseku in v ćeli zbornici se bo ob takih razpravah obligatorično določila doba za govore. Druga seja ptate zbornice. Dunaj, 5. junija. (K. u.) Ministrski predsednik je začetkom današnje seje predstavil zbornici no-vega voditelja poljedelskega ministr-stva sekcijskega šefa viteza Seidlerja, nakar so se zbornici predložile razne predloge. Trgovinski minister je predložil zakonski nacrt glede obrti zoboteh-nikov, notranje ministrstvo je predložilo zakonski nacrt o podaljsanju mandatov članov poslanske zbornice. Ta predloga zahteva, da se veljavnost mandatov poslancev po-daljša do 17. junija 1918. Predloge so vložili: Poslaneci Stanek glede pripustitve poslancev dr. Kramara, Rašina, Choca, Vojne, Buri vala in Netolickek sejam poslanske zbornice, poslaneci Roškar glede ukrepov v povzdiga poljedelske produkcijske zmožnosti,: poslanec dr. Krek predlog glede za«< konskega nacrta o socijalnem zavaro-vanju, dr. Korošec predlog za^ iz-pustitev poslanca Grafenauerja iz zapora in njega pripustitev k sejam poslanske zbornice. Poslovnik. : Prehajajoč na dnevni red je po-, ročal poslanec Hummer o predlogih poslovniskega odseka glede izpre-membe poslovnika ter je podrobno razmotrival sklepe odseka. Zlasti velik se mu zdi napredek v uvedbi določbe o terminiranih predlogah. Končno je izrekel poročevalec željo, da naj bi novi poslovnik odstranil težke ovire, ki so ovirale delovanje zbornice. V debato glede poslovnika so po-segli poslanci dr. Krek, Stanek, Kalina, Wollek in Romanczuk. Generalna govornika Erb in Teufel sta se odpovedala besedi, enako ludi poročevalec Hummer zaključni besedi. Sklenjen je bil nato prehod v specijalno debato ter je poslanec dr. Korošec utemeljeval svoj minoritetni predlog. LISTEK. Zerjavi. T. E p p i c h. (DaUe.) »Dobro Trpotec. Oprosti, več-krat sem že mislil nate, na tvojo in svojo usodo. Jaz sem še danes divji, neukročen. Nastavljali so mi nešte-tokrat na vseh koncih In krajih pasti, da bi me ujeli, zato ker sem ne-varen. Pa sem se zmirom izmuznil. Nekoč pa sem stal pred železnim kotcem, ki je bil nastavljen meni. Bil sem truden, da več nisem mogel naprej. Takrat sem premišljaj, kaj ko bi zlezel sam vanj? Zleknil bi se po tleh ter čakal, da bi prišli in spustili zelezna vrata. Hranili bi me, kakor hranijo beng*alskegra tigra. S pol za-prtimi očmi bi zri brezbriino, zaspa-jio skozi železno ograjo in v lenobi bi pretegoval svoje lepo gojeno te-lo. A še danes ne vem, kaj me je zmotilo, da sem odskočil ko-t bi dreg-nil vame z razbeljenim železom, ko serri začutil pritajene korake za seboi # * * * V Zdaj pa me ne zalezujejo več, ker so uverjeni, da se mi je ohladila kri. Pa žal, da nisem nič krotkejši, da so mi samo noge od napora odre-venele.« Trpotec je postajal nestrpen. »Zbogom Lapuh —« »Počakaj — blagor ti, ki misliš, da si se rešil in ko nit! ne slutiš, da so te ukrotili samo zato, da imajo mir pred tabo. Vrgli so ti kost, pa si nehal lajati.« Trpotec je bil užalien. Stisnil je zveženj, se okrenil, pa začel zlago-ma veslati. Izpod neba se je začulo hripavo, pojemajoče, globokemu hropenju podobno, pa spet naraščajoče hreščeče vreščanje. Trpotec se je ustavil, posluša!, obrnil samo glavo ter pokaizal s prstom navzgor. »Ćuješ Lapuh? Žerjavi lete na jug — ha-ha, kako kriče, kako se za-dirajo — aha — zdaj kolobarijo nad mestom. Kajpada, luči vidjjo pod se-boi. pa ne najdejo naprej — luČ iih moti, gotovo, luč slepi.« Zasmeial se je škodoždjno, pri-pogrnil svoj mr&avi život v pasu, pa zaveslaj proti domu s svolo zmirom razprto dlanjo. Laputi, ki se je vrtel na vse stra-' ni, ga ni več videl. samo njegovo skakljajočo hojo je še dolgo čuI. Še enkrat je zaklical Trpotec zdaleč: »No, zdaj so se vendar izmotali, zdaj so vendar našli pot ti siromaki.« Zazdelo se je Lapuhu, da se vr-tijo ravno nad njim. »Na jug lete„ zložnl, v veliki jati, na jug. skozi noč v solnee. Hrene-nenje jim s:i i iz izmučenih grl —\; si je ponavljal na tiliem. ko je stopal zamišljeno po cesti, med zadnjimi predmestnimi hišami. Pospešil je korak, da bi dospel prej na ptano. Ustavila se mu je noga. Izbuljile so se mu oči. Zadnja niša je bila v plamenu. • »Gori —* komaj, s težavo se mu je priril glas iz prs. Potekel je, a mahoma obstal. Res je bila hiša ob-lita z jarko svetlobo, a iztakniti ni mogel nikjer nikoder ne enega pri-dusenega plamenčka. >Bežal je na pob'e, na sredi njiv je gorela grmada. mirno, z visokim plamenom. Znal si ni razlagati. »Najbrže poln kozolec v ognju —« pa nobenega prasketania. nl-kakega rušenja tramovja, nobenega človeka blizu. Pod nebom pa so kričali žerjavi zimrom glasneje, Kakor rji se zaga- ' njali. zmirom bolj kričavo, spuščalf so se nižje, zakaj zaznati se je dalo udarce peruti. Lapuh je stal ob ognju ter se vprašal, kakor bi zaslutil nekaj: »Zakaj pa spet kolobarijo, zakaj padajo?« Jemalo mu je vid, da sprva n! razločil druzega kot plamen. Sapa je ponehala, zato je gorelo \z kupa z visokim mirnim plamenom. Polje daleč naokrog je ležalo tiho v rdečkastem sijaju. Iz gozda v ozadju so se odražala debla ožarje-nih hrastov. Zdaj in zdaj je začiv-kala splašena ptica. Strmel je Lapuh in se čudil. Prizor je bil fantastičen — ni našel go-recega kozolca, ni videl človeka, gorelo je samo od sebe, iz zemlje. Osupnilo ga je, da ni prignala vsaj radovednost ljudi. V tem ga je nekdo sunil od strani, da je odskočil. Skrernženo je gle-dal v razgret obraz moža, ki je imel na sebi samo hlače in povsem raz-peto srajeo. Bosonog in razoglav je držal v eni roki gorjačo, kazaJec druge pa je pritiska! na usta. »Kaj delate? Kaj mi hoćete? —t >e zajecljal Lapuh boječe, ko je uzrl gorjačo. »Pst, bos tiho, ali ne čuješ?, Že padajo. Ali ne znaš, da žr-: jave lovim? Zakuril sem jim, da bodo našli lažje svojo pot. . . A-ha — je že eden —«r. In bosopetec je planil na drugo stran. Lapuh je videl dobro, kakor je zamahnil in ni preču! bolestnega, ohripelega glasu. Skoči! je še on za njim. Na zemlji tik ognja je ležal ubit žerjav. Ne — še je tolkel s pe-rutmi ob zemljo, še se je prevrgel naprei. Mož z gorjačo |e šinil na drugo stran. Spet je zamahnil in spet je za-ječalo tako žalostno. Žerjavi so cepali iz zraka. Ne-kateri so popadali v ogenj, da je raz-našalo plamen in da je cvrčalo veno^ mer. Druge je pobijal mož. Nastalo je frfotanje, vreščanje, tekanje krog ognja, v ogenj, od ognja stran, črez njive proti lozi. »Primi ga, drži ga. udari po njem, da se ne bo oglasil nikdar več. Ali ne vidiš, da bodo ušli? —« je rentačil mož nad Lapuhom, ki ni zna], kaj bi storil? Tekel je zdaj zai enim, zdaj za drugim. Izpustif tretje-ga, ki ga je imel že skoro v rokđh, pa stekel za četrtim z iztegnjenimi rokami. rftfah z„ SLOVENSKI NAROD% One 6. junija 1917. 128. Stev Haft oradno poroOlo. DunaJ, 5. juni ja. (Kor. urad.) Uradno se razglaba. [VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeoa. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Južno Jame lj — na pol po ta med Tržičem hi Grma do — so zavojevale naše čete z nacrtno pripravljenim In izvršenim protinapadom zna ten del pred dvema tednoma na tem odsekn po Italijanih osvojenih jarkov. Za-man je vrgei sovražnik svoje peš došle in z avtomobili pripeljane rezerve v boi da bi nam zopet iztrgal pri-dobljeno ozemlje. V dan in noč tra-i&joCem borenju, ki se je davi vsled novih italijanskih ojačenj stopnjevalo do največje Uutosti, je ostala naša junačka infanterija na vsej Crti zmago-valka, Sovražnik |e povsodi vržen nazal. Tuđi poskusi Italijanov, da bi razbremeoili svoje južno krilo s šunki pri Koštanje vici, na Fajtjein hribu in vzhodno Gorice, so se izjalovili ob hrabri obrarabi naših čet popolnotna. Število včeraj pri Jamljah pripe-!janih vjetnikov znaša 171 oiiciriev in 6500 mož. V zadnjem poročilu na-zaanjeno število je doseglo skupno za obrambno bitko neoavadno visino 22.000 vjetnikov. — Nad Cortino d' Ampezzo je bil sovražen dvokrovnik X zračnem boju zbit na tla. Sef generalnega štaba. • • • OOGODKI NA MORJU. Dunaj, 5. junija. (Kor. urad.) Uradno s.e razglaša: V noči na 4. juni je bila v sever-ni Adriji od so\*ražnega podmorske-ga čolna torpedirana neka naša tor-pedovka ter se je potopila, Večji del posadke je bil rešen. Brodovno poveljništvo. Mio orađno paioolo. Berolin, 5. junija- (Kor. urad.) JVolfov urad poroča: .Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Arraa'dna skupina presto- lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. Položaj na flandrski fronti Ie ne-Izpremenjen. V Wytchaete - loku in na soseđ-njih odseklh se stopnjuje že nekaj dni artiljerijska bitka popoldne do skraj-ne sile in traja do pozne noći. Za ugotovljenje sovražnega ognjeaega učinka prodirajoči oddeiki so bili vedno zavrnjeni. Blizu obali in med kanalom La Bassee in cesto Bapau-me - Cambray je bilo tuđi včeraj bojno delovanje na več krajah živahno. Tukaj so istotako šunki za Angleže ostali brez rezultata. irmadna skupina nemške-g a prestolonaslednika. Vzdoiž Aisne in v zapadni Cham-pagnl se je mestoma artiljerijski boj zopet zvišal. Pri Braye sta bila dva po jako močni pripravi izvedena ponoćna napada cdbita s težkimi izjju-banii za Fraacoze. Vzhodno napadal-nega mesta so zajele lastne jurisa-ioče čete vjernike iz sov raznih jarkov. Armadna fronta g^iefal-feldmaršala vojvode A1 -b r e h t a Wurtemberškega. Ob ugodnih vremenskih razme-rah Je bilo na vsej fronti podnevl in ponoči letalsko delovanje iako živahno. V zračnih bojih in z odbijai-nim ognjem je biJo včeraj zbitin 12 sovražnih letal, % artiljerijskim dalekosežnim ognjem en nrivezni zrakoplov. Poroćnik Foss je strmo&lavil 32„ poroin:k Schafcr 30. poročnik Almenweder 24. nasprotnika z zrač-nhn napadom. VZHODNO BOJIŠCE, Ob bojtaem delovanid, oživetem na več **iesdh, ni prišlo do večjih bolnih dejani. MAKEDONSKO BOJIŠCE, Razven prask med sp-ednjlml stražaml nikakih bistvenih do-godkov. Prvi generalni kvartirni moi*ttr v. LudendorfL ~ ■ . • NEMSKO VEČERNO POROĆILO. BeroHn, 5. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča zvečer; Na obeh straneh Wy-tchaeta je trajala artiljerijska bitka. Na Chemin des Da mesu in pri Đraveju se je ponesrečil tretji franco-ski napad, ob Zimski gori pa niočen sunek. Sicerul- m m $ om Naša infanterija zmtgo-valka na obmorskem odseku. Uradno poročflo včerajinjega dne pri-naia veselo vest od morja. Ni mor-skem odseku od Tržiči proti Grm adi in severno so Italijani« dosegli nekaj uspehov, zbog katerih je bilo obilo zmagoslavja po Italiji. Ali naši vrli branitelji so se kmalu lotili delovanja za zavojevanje izgubljenega ozemlja in sineči smo izvedeli, da je naša in-farija izvršila napad, katerega rezultat je bil: zopetna osvojitev znatnega dela jarkov, katere so bili vzeli Italijani pred dvema tednoma. Naša neprekos-ljiva inianterija se je bila dan in noč z razljučenirr. sovražnikom, ki se je razkačeno za ga nj al v njo in na vsak način hotel obdržati svojo s tako kr-vavimi žrtvami kupljeno pridobitev. Ali naši junaki so vztrajali in odbijali in konćno odbili itahjanskega sovraž-nika. Na tem odseku je pričakovati hudih bojev. Zato pa je tuđi na naši strani pripravljeno vse za obrambo in za napad. Grmada trdno stoji in naša moč šega tja proti Tržiču. Slovenski branitelji Svete Gore. Iz nekega pisma: Slovenski fantje stojimo vedno prvi v vojni Crti proti Italijanom. Prišcl je bil sicer pogledat v naše jarke na Sveti Gori, ali hitro so ga naši domobranci in lovci pognali dol po pobočju proti Soči. Neštevilno je bilo Italijanov ranjenih in mrtvih. Svoje jeze nad nami pa itahjanski vojskovodje nišo pozabili, marveč so poslali drugi dan zopet svoje bojevnike proti nam. Fantje našega spodnje-štajerskega pešpolka so priskočili na pomoč in sovražnika zdrobili na kosce, da skoro nobeden ni ušel. Boji so bili strahoviti. Ni ga prostora, kamor bi ne bila udarila granaia. Skoro vsako drevo je izru* vano. Vojaško razmotriva-n i e 4. junija poudarja, da uradno po-ročilo istega dne ugotavlja. da so Italijani postavili v sedanji ofenzivi do-slej okoli 35 divizij na bojišče. Ker italijanski vpoklici dajo k večjemu 40 divizij. bi mogel general Cadorna se kake 4 do 5 intaktnih divizij imeti na razpolago za nadaljevanje svojih napadov na soško fronto. Kakor se kaže, jih postavijo na ozek prostor, najbrže na južnem delu kraške visoke planote. — Iz vojaskoporočeval-skega stara se poroča: Prvi dnevi meseca junija nišo prinesli nikake iz-premembe položaja na soški fronti. Odmor uporablja nasprotnik za popravljanje in vzpostavljanje svojih pozicij. ki so močno trpele; na mnogih točkah jih mora ćelo popolnoma znova napraviti. Artiljerija se je prve dni omejila na zmernejši ogenj, malo živahnejši je bil samo na prostoru pri Vodicah in na Sveti gori. Jako živahno je bilo sovražno letalsko delovanje. Prva dva dneva so se prikazali italijanski letalci nad Trstom in nad istrskimi kraji, kjer pa nišo mogli napraviti niti najmanjše materijalne Škode. Naši letalci, ki so se takoj dvignili v obrambo, so pregnali Italijane, kateri so se izognili vsake-mu boju. Banfield je sestrelil en Ca-pronijev aparat. Normalne^a življenja v Trstu obisk italijanskih letalcev ni motil. Tri nedolžne žrtve, to ie glavni uspeh italijanskih letal. Italijansko priznanje. Turinska »Štampa« poroča s fronte, da more avstro - ogrska artiljerija učinkovito delovati tuđi brez telefona, namreč s pomočjo metode, da od-daja tuđi po dnevi vidne rakete. Tako so se omogočili tuđi najvažnejši protinapadi avstro - ogrske artiljerije. Porocilo priznava izborne lastno-sti avstro - ogrske infanterije, do katerega priznavanja se doslej Italijani nišo bili mogli nikdar povzpcti in pravi, da mora italijanska javnost upoštevati, kakor pritiče, odporno silo, bravuro in žilavo vztrajnost avstro - ogrske infanterije. ako se hoće podučiti o ljutosti boja in o vseh vzrokih za bojni odmor. Po krivici podcenjujejo Italijani odporno silo sovražnega človeškega materijala. Avstro- Ogrska vzgaja v resnici Še danes izborne vojake, ki nič ne zaostaja-jo za Nemci. AngleŽi in Francozi gotovo nimajo previdnejših, žilavej-ših ki z veČjim preziranjem smrti se berečih vojak ov proti sebi kakor Italijani. Po treh vojnih letih kažejo Avstrijci še vedno trdnost in vztrajnost, katero zmore ofenzivna sila ita-iijanskega vojaka samo z največjo napetostjo. Avstrijci in Osri so branili frontne dele, katere so hoteli braniti, do skrajnosti in poskušali, jih zopet vzeti, ne samo enkrat marveč desetkrat, dvajsetkrat Avstro - ogr-ska infanterija zna še vedno ponosno irstavljati se in umirati. Odlikuje se v individualnih delnih obrambah, zla-sti kjer je malo mož na postojanu, gre pa ravnotako v krvavi metež z masami, ki i talijanske Crte brez~ dvomno omajajo in stanejo i talijanske brigade žrtev. Tuđi se priznavajo &U a*sto> « pgrsjdh *tro|ntti pofc zUmsđ v sporadični obrambi do skraj nos tL Fronta v Vipavskl dolini premoćrtna. Iz Lagana poroča korespondenčni urad, da piSe >Qiornale d1 Italia«, da spada med bodoče vojaške nalogre Italijanov tu-di ta, da se napravi fronto v Vipav-ski dolini premočrtno. — Sedaj teče fronta od Sempetra pdeg Vrtojbice jugo - zapadno na Kras. Ta jugo - zapadni del hočejo torej zra\*nati tako, da bi šla crta od Sv. Marka ravno na kraške visine. Položaj na Ruskem. V gotovih nemških listih prihaja na svetio veliko razočaranje, nastalo vsled stališča reorganizira.ne ruske vlade, ki sta ga označila ministr-ski predsednik Lvov in minister zu-nanjih zadev Terevenko. Vsa upa-nja na sesutje ruske armade in na separatni mir so se menda začela iz-jalovljati, ker rečeni listi zavzemajo zopet novo staliŠče. Sploh smo ves čas od izbruha ruske revolucije ob-čudovali plitvost teh nemških listov. Najprej so dolžili Anglijo in njenega petrograjskega poslanika, da je pro-vzročil rusko revolucijo in strmogla-vil can'a; potem so naenkrat spoznali, da je ruska revolucija prava katastrofa za An^lijo in Francijo in da Rusi nimajo gorečnejše že:je. kakor skloniti separatni mir in pustiti Nem-čiji svrobodne roke na zapadu za obračun s Francijo in Anglijo. Tedaj je zavladalo veliko navduŠ^nje za rusko revolucijo, ki pa sta mu zdaj mi-nistrski predsednik knez Lvov in minister zunanjih del Tereščenko napravila konec z izjavo, da odkianja Rusija vsak separatni mir z Nemčijo in z Avstrijo kot razžaljenje. Tako je izjavila niska vlada, v kateri sede nacijonalisti in socijalisti in ki se naslanja na sovjet delavskih in voja-ških zastopnikov. Čudimo se, kako so mo^li nemški listi iz raskega stališča, da je treba doseči splošen mir brez aneksij in brez odškodnin sklepati, da bo Rusija sklenila separatni mir z Nemčijo in z Avstrijo in jima s tem omogočila, premagati druge svoje nasprotnike. Saj je mogoče, da je ruska revolucija provzročila v Rusiji velike zmešnjave in prilike, saj je tuđi mogoče, da je oslabila akcijsko zmožnost armade, mogoče je ćelo, da armada ni več zmožna za kako velikopotezno ofenzivo, ali da bi Rusija sklenila separatni mir in tako olajšala Nemčiji in Avstriji vojevanje, tega politično uvidevni ljud-je pač nišo verjeli. Bern, 4. junija. (Kor. urad. „Petit Parisien" poroča iz Petrograda: Po burni seji vojaškega in oficirskega odbora v Moskvi pod predsedstvom* Gučkova so podali delavski stranki pripadajoči člani svojo prošnjo za odstop. Bern, 4. junija. (Kor. urad.) „Journal de Geneve" piše k ruskemu položaju med drugim: Ker je pri ruskih četah na Francoskem nastalo vrvenje, deloma ćelo upor, je Kerenski brzojavno ukazal, da se mora postreljati brez prizanašanja vse neposlušne elemente. — List dostavlja, da štrajki v nekaterih mestih na Finskern dobivajo grozeč značaj. Demisija trgovskega min str a Ko-novalova. Petrograd, 4 junija. (Kor. u.) Trgovski minister Konovalov je podal svojo demisijo, katero utemeljuje s pretečo ministrsko krizo in nedisciplino v deželi, z odredbami, ki jih namerava delavski minister v svrho nstanovitve kontrole nad industrijskim! podjetji kakor tuđi s prepričanjem, da sedanja vlada se mora umakniti homogeni socijalistični vladi. Wilsonova poslanica Rusiji. Bern, 4. junija. (Kor. urad.) „Petit Parisien" poroča iz \Vashing-tona: Wilsonova poslanica Rusiji bo odposlana 12. junija. Besedilo se v kratkem objavi. GENERAL BRUS'LOV RUSKI VRHOVNI POVELJNIK. Petrograd, 4. junija. (K. u.) Vrhovni poveljnik Aleksejev je bil postavljen na dispozicijo provizorične vlade. General Brusilov je imenovan za vrhovnega poveljnika ter je bil na jugozapadni fronti nadomeščen od generala Gutorja. Kereniski o ruski arrnadi. KHev, 4. junija. (Kor. ur.) Agentura: Razpravliajoč o izvajanjih nekaterih vojaških delegatov, je izjavil vojni minister Kerenjskij sledeče: Ker sem prepotoval ćelo Rusijo in vse fronte, lahko Dribijem. da nišo bili vsi pojavi, ki se jih je doslej smatralo za znake agonije naše armade, nič drugega, kakor težke porodne bolečine nove ruske države. Zagoto* vim vas lahko. da vzlic podkopa-vanju stare discipline, rase moč ruske armade na podlagi iz nove samo-zavesti izvirajoče discipline. Enkrat za vselej lahko izjavim, da so frater-niziranja popolnoma ponehala. Nato je prisostvoval minister Kercnjskij paradi številnegra vojaštva, zbranega | pred mestom. Vojaitvo je ob zvokih marzeljeze z navduSenimi klici defiliralo mimo njega, Pobeg s fronte. Stockholm, 2. junija. (Kor. ur.) Na petrograjskem kongresu odpo-slancev s fronte je govoril po neki brzojavki iz Haparande sosvet zu-nanjega ministrstva o pobegu s fronte in je izjavil, da število pobeglih obsega že milijone. Vlado morajo radi tega podpirati vojaki sami in kmetje doma v boju proti temu ne-varnemu pojavu. Tuđi pijanost v ar-inadi dobiva vedno strašnejše oblike. Zarota v Petrogradu. Kodanj, 4. junija. (Kor. urad.) »Polltiken« javlja, da so v Petrogradu razkrili zaroto, ki je nameravala organizirati protirevolucijo In umoriti več članov sedanje vlade, zlasti Kerenjskega. Aretiranih je več oseb. Spor v Sebastopolu. Bern, 3. junija. (Kor. ur.) Lyon-ski listi poročajo, da je lokalni delavski in vojaški svet v Sebastopolu dal aretirati mestnega poveljnika Petrova, ki je izvajal vojaške ukaze admirala Kolčaka, poveljnika crnomorske mornarice. Takojšnjo izpu-stitev je svet odklonil, na kar je admiral Kolčak brzojavno prosil za od-pustitev. Minister Čereteli je dobil od vlade nalog, da naj takoj odpo-tuje v SebastoDol, da poravna spor. Po zadnjih poročilih se Kolčakova prošnja ne usliši. On ostane najbrže na svojem mestu, potem ko mu je vojaški odbor crnomorske mornarice izrekel zaupanje. Kronštat. Lugano, 4. junija. »Corriere del-la sera« trdi. da je vojaški in delavski svet v Kronštatu sklenil, se popolnoma ločiti od vlade v Petrozra-du in ji odreci pripoznanje. Kronštat naj postane neodvisno mesto ali neodvisna država in bo imel samo v deJavskem in vojaskem svetu svojega zastopnika, ne pa tuđi pri vladi. Vladni zastopnik v Kronštatu je de-misijoniral. Nemiri na Finskem. Stockholm, 4. jun. (Kor. trr.) (Porocilo zastopnika c. kr. brzoj. kor. ur.) Stockholmski Dagblad poroča, da na Finskem vladajo neprestano nemiri. Oblasti v Abo so brez moči napram Štrajkovcem. V četrtek so zaprli vse mestne pooblaščence. Dogodki na morju. Berolin, 4. junija. (Kor. ur.) W. u. p. Na zapadni obali Irske in pred zapadnim izhodom iz Kanala je bilo potopljenih 18.000 registrskih ton. Imen uničenih ladij in jadrnic ter tovorov ladij ni bilo mogoče dognati, ker so bile ladje izstreljene iz konvoajev. Šef admiral, štaba mornarice. Berolin, 5. junija, (Kor. ur.) W. u. p. V zaprtem okolišu okrog Anglije so bili potopljeni 4 parniki in 2 jadr-nici. Med potopljenimi parniki se je nahajal oboroženi parnik Middesex (7.265 ton.) Koliko tovora so imele ostale ladje, ni bilo mogoče dogati. Žef admiral, štaba mornarice, Z ostalih bojišt FRANCOSKO URADNO POROCILO. 2. junija zvečer. Oboje-stranski artiljeriji sta se kazali popoldne v pokrajini severrto od Laf-fauxa v smeri na Hurtebise fermo ter na visokih planotah Craonne in Kalifornia delavni. Z <%talih front ni poročati o nobenem pomembnem do-grodku. Število od 26. aprila do danes od franeoskih in angleških čet na zapadni fronti vjetih presega 52.000 mož, med njimi nad 1000 čast-nikov. Med velikanskim, sovražniku v istem času od vzeti m materijalom, se nahaja 446 topov težke in poljske artiljerije, 1000 strojnih pušk In mno-ro topov za jarke. Francozi zasedl! otok Santa Maura. M8an, 2. junija. (Kor. urad.) Kakor je izvedel »Corriare della sera« iz Santi Ouaranta, so zasedle mali otok Santa Maura blizu Preveze franeoske čete Imenom solunske provizorične vlade. Demisija crnogorske vlade. Pariz, 4. junija. (Kor. urad.) Agence Havas: Crnogorska vlada, katero je bil kralj Nikolaj sestavil pred 3 meseci, je ponudila svojo demisijo. RMte vojno posolilo! Na sramotni oder vse tište, ki itnajo sredstva, pa ali sploh ne pod-pišejo vojnega posojila ali pa premalo. Majnik 1917. Karol Teresztyđnszky pl. Nadaš generalni polkovnik in zapovednik neke armade na severovzhodu. [nar Karl is tesariia Žita v leliatn dne 4. junija 1917. Ponedeljek 4* junija rano zjutraj je budila pesem moškega zbora pre-bivalce iz sna. Odmevala je vesela pesem in se razgubljala med ozke ulice. Kmalu se je zdramilo ter hitelo vse v prazničnih, pestrih oblekah na glavne ulice, ki drže od razkošnega Parkhotela tja do južnega -kolodvo ra. Kordoni vojaštva stoje pred ob-činstvom, ki pričakuje na obeh straneh v nepregledni Crti nestrpno ce-sarske dvojice. Nebo vedro, vzduh hlađen in prijeten po nevihti prejš-njega dne. Deklice in dečki vseh za-vodov so strnjeni ob crti množice; dekleta v belih oblekah, s pisanimi šopki cvetlic, dečki z malitni zasta-vicami. Ura bije 7. Ura prihoda dvor-nega vlaka. Stojim na razglednem prostoru ob rafnpi župny$ke cerkve ter motrim množico po glavnem trgu doli do žele^nega mosta ter poslušam čebljanje teh malih, kako bodo obsipali cesarja in mu pahljali v pozdrav. Tuđi zvem, da se cesarica pripelje sele med 9. in 10. uro v me-sto. Kmalu bode pol osmih. Dvigne se letalec s trerni belorđečimi zasta-vami okrašen nad mesto, za njim drugi, tretji in krožijo čisto nizko nad mestom, se dvignejo in spet za-vijejo v neverjetnih poletih bliže. V zvoniku miklavževske cerkve zazvone zvonovi, trenutno tuđi župnij-ske cerkve, že se slišijo od daleč motorji avtomobilov. Srca vzdrhte, ob mostu mu že pahljajo v pozdrav, našemu cesarju, ki se pelje v dru-gem, odprtem avtomobilu. Naslonim se čez rampo, da ga vidim bliže, kako se prijazno z desno roko zahvaljuje za prisrčne ovacije od vseh strani. Iz obraza mu čitaš trdno zdravje in zvežo mladost. Oko mu žari radosti; neprenehoma pozdravlja z roko in orani na vse strani. Burni klici, ga pozdravljajoči, se odmi-kajo z avtom že proti hotelu, ne vidim ga več. Mimo drdrajo avtomo^ bili z različnimi vojaškimi dostojan-stveniki proti Parkhotelu, kjer iz-stopi. Ceravno je napovedan prihod cesarice sele med 9. in 10. uro, osta-* ne vsak na svojem mestu, da tudl ce-< sarico pozdravi, četudi bo treba ča-kati dve ali več ur. Cas hitro mine-va. Rahel veter se igra s pestrimi za-stavami, okna vsa ovenčana s cvet-licami. Med občinstvom vidim nekaj deklet z ziljsko narodno noso v naj-raznovTstnejŠih barvah. Lepa je. Krilo kratko, zlikano guba na gubo v. ravni crti. Nogavice be^e, ki se vidt* jo do kolen, da vidiš lepo crto polovice oklepaja. Pokrivala, kraseo lišp glave, posebnih oblik. Ko gledaš to mešano nedogledno množico, se ti zdi ob teh pestrih barvah, kjer pre-vladujejo svetle boje, da vidiš bujno razcveteli travnik, kateremu giblje lahen dih vetra pisane glavice. Soln^ ce se hitro dviga, a ščitijo nas visoke hiše, ki omejujejo ozki, podolgovati ■j.'iMii tr>;r. "i rič£":rt na 10. že, tako hitro nam mine čas ob uživanju barv toalet in ob razliČnih prizorih. Lahno zazvoni spet zvon miklavške cerkve, za tem župnijske. Predno se prav za-vemo, že prihaja avto za avtom. Tuđi ona sedi v odprtem drugem avtu na desni strani, a tako so jo pokrile od vseh strani padajoče cvetke, da je polna cvetličja, kakor bi rastla ce-sarica iz njih, sama dražestna roža* Prijazno se smehlja iz oči ji sije od-mev radosti in vzhičenja. Z roko si prestreza cvetke, ki kakor sneg pa-dajo na njo, ter zahvaljujoče iij od-zdravijajoče mahlja z roko. Burni klici odmevajo od okolice njenega av-tomobila, zastavice dečkov se meša-jo ob mahljanju v tisočerih barvah s padajočimi cvetkami, dokler se njen avto z drugimi našim ocem ne od-tegne. Iz daljnega konca ulice proti Parkhotelu še se slišijo izrazi burnih ovacij, ki se sele poležejo, ko je že bila vstopila cesarica s pričakujočim jo cesarjem v bliščeČo avlo razkoš-nega hotela ob spremstvu visokih dostojanstvenikov, civilnih in vojaških. Še dolgo je stala množica zbra-na pred hotelom. Tuđi meni se še nikamor ne mudi, saj se vali pod rampo župnijske cerkve mlada drob-njad radostnih obrazov in prekipeva-jočega veselja, za njimi pa prihaja kompanija junakov vojakov zagore-lih obrazov, čepiće okrašene s hrastovim periem, pred njimi pa koraka rojak poročnik dr. Salamun ... H.Š Potovanje cesarske dvojice. Cesar in cesarica sta, prišedši s soške fronte, obiskala Koroško. Cesar je s feldmaršalom nadvojvodo Evgenom in z armaanim zapovedni-kom obiskal na raznih mestih stoje-če vojaStvo, cesarica pa je obiskala več bolnišnic. Vozeč se po Ziljski dolini, sta se cesar *n cesarica ustavila v Smohorju in potem Beljaku. več-dnevno potovanje cesarske« dvojice ie končaio 2 obiskotn ĐrcdailslUi 128. štev. »S.0VENSK1 NAROD*, dne 6. junija 1917, Stran 3. Notranjepol'rtični položaj. Jugoslovanski klub v drž. zboru. V seji izvršilnega odbora S. L. S. dne 4. t. m. je načelnik na vprašanje, na kaki podlagi se je osnoval Jugoslovanski klub, pojasnil, da je klub ustanovljen temeljeni znane državnopravne izjave in po strogo večinskem načelu, vendar pa je pridržana svoboda raznim skupinam v gospodarskih vpra-Šanjih glede na zelo različne gospodarske razmerc. Ogrska kriza. Zdaj je bivši zunanji minister, se-daj skupni finančni minister baron Bunara na delu, da omogoči sestavo nove ogrske vlade. Poročila pravijo, da so glavni obrisi odločitve že dognani. Vsaka vlada bo morala nagodbo med Ogrsko in Avstrijo resiti parlamentarnim potom. Glede volilne reforme se še ni doseglo sporazumljenje, a baje sta Ladislav Lukacs in grof Khuen-Hedervary, Tiszova namestnika, v vodstvu večine, za nekak kompromis, pri katerem seveda še govora ni o splošni in enaki volilni pravici. Politične vesti. = Madžari in zahteve slovan-skih narodov v Avstriji. Nemci in Madžari so zadnji čas silno navdušeni ze avtonomijo in popolno ravnopravnost narodov — na Ruskem. Za našo monarhijo pa stoje na stališču, da gre Madiarom gospodstvo na Ogrskem, Nemcem pa stoji v Avstriji. Državnopravne deklaracije, ki so jiii podali Čehi in Jugoslovani v državnem zboru, so v madžarskem časopisju našle hrupen odrnev. wAz Est", „Pester Lloyd* in drugi listi, vsi grme, da hočejo Čehi iztrgati iz krone sv. Šte-fana prekrasen biser, Slovaško deželo, Hrvatje in Slovenci pa da hrepene po svoji samostojnosti in odtrganju od Ogrsfre. Razume se ob sebi, da so Slovani že v naprej računali z odpo-rom Madžarov in da jih ta odpor nič ne straši. Za svobodo, avtonomijo in ravnopravnost narodov — to je geslo našega časa in zmagalo bo prej ali slej tuđi v nali monarhiji. = Izgon avstrijskih Nemcev iz Italije. „Petit Parisien* poroča: Iz Italije izženejo Še vse tam ostale avstrij-ske Nemce, katerih je 40.000. = Italijansko časopisje napram »tockholmsk! konferenci. „Koln.Ztg.*1 poroča, da italijansko časopisje neza-upno motri stockholmsko konferenco. Boji se, da bodo izločena iz debate vsa italijanska vprašanja. Protestira za-eno proti morebitni izjavi za avtonomijo Trsta in se zavzema za to, naj se zavezniki ubranijo vsakega vpliva s strani konference. Prizanašanje Avstriji bi pomenilo triumf Nemčije in zataji-tev pravicnostne ideje v Evropi. To bi bilo razočaranje za vse dosedanje žrtve. = Kanadska sodba o razmerju med Avstrijo in Nemčijo. Berolinski „Lokalanzeiger* poroča: Balfour je imel pred kanadskim parlamentom govor, v katerem je izvajal: Avstro-Ogrska ne dela skupno z Nemčijo na ta način kakor Frandja z Anglijo ali Anglija s prekomorskim! svojimi deželami. Isto velja o Turčiji in Bolgariji. Te države ne smejo izkoriščati svojih pomožnih sredstev za lastno potrebo, marveč so vržene v veliko osvojevalno borenje Nemčije. Ako zmaga Nemčija, potem so te države obsojene, da bodo podjarmljene države. „Lokalanziger" pripo-minja: Naj se g. Balfour ne briga za odnošaje Nemčije do njenih zavezni-kov. Avstro-Ogrska kakor Bolgarska in Turska vedo, kaj se imajo zahvaliti nam v vernem orožnem bratstvu in kaj bi bilo z njimi, ako bi bile prej ali slej svojo usodo združile z entento. Belgija, Srbija, Romunija in car Nikola j bi znali kaj povedati o tem . . . = Ali se Nemčija res odpove aneksijam? „Nordđeutsche Allg. Zei-tung* piše: Ne glede na podtikanja v Asquithovem govora, se krijejo po i Asquithu podani temelji z onimi, ki [ jih je vedno stavljala nemška odgo- j vorna stran tako poprej kakor tuđi v tej vojni. Nemčija v resnici noče ni-kakega razširjevanja ozemlja v svrho svojega povećanja in razširjenja politične in gospodarske moči. Ona noče samo braniti svoje lastno ozemlje ] proti tujim zavojevalnim nacrtom in hoće preko tega dobiti ona jamstva, ki služijo svrham njene bodoče obrambe in lastnega varstva. Toliko bolj je torej skladu s politično-nravnimi nagibi Asquithovimi, ko se tuđi v ravnanju s sosednjim tujim narodom kakor v slučaju Poljske ni odstranila s poti, katero je zari sa! Asquith v svoji izjavi o morali aneksijske politike. = Švicarski parlament Bern, 4. jun. (Kor. ur.) Danes popoldne se je sešla zvezna skupščina (narodni in stanovski svet) na tritedensko 2ase-danje. »Ce bi Berlin govori! kakor Dunaj . . .« Bern, 5. junija. (Kor. ur.) »Base-Ier Nachrichten« jriSejo povodojn av- Ibi bi! Berlin govoril tako, kakor govori Dunaj, bi bil svet danes neskon-čno bližje miru in to miru spora-zumljenja . . . Zdi se, kakor da bi ce-sar Viljem in državni kansler Beth-mann - Hollweg, zavedajoč se silne-ga nezaupanja in sovraštva, ki je I proti njima nagromad^no, rada postavila v ospredje pograjanj Avstro-Ogrsko in njenega vladarja, ki uživa neomejeno nravno zaupanje in ga ne teži nobena odgovomnct To bi bilo modro, a ne oprošča nemške državne mogfočnike dolžnosti, da se odločno odvrnejo od Vsenemcev. Četverozveza in notranja uredba Avstro - Ojjrske. Dunajski »Neues Wiener Tag-blatU javlja iz Rotterdama: »Central News« pravi v uvodnem članku: V slučaju, če dobe Slovani ob donav-ske monarhije iste pravice, kakor jih imajo Nemci v Avstriji in Madžari na Ogrskem. potem je dana možnost, da bi se stališče četverozveze približalo avstrijskemu. Toda Galicija mora pripasti samostojni Poljski in italijan-ske province Italiji. »Zadnja ura.« V berlinski »Deutsche Tageszei-tung* nosi veliki zvonec srditi grof Reventlov. Doslej se je ta bojeviti mož največ bavil z Angleži, sedaj pa posveča veliko pozornost tuđi avstro - ogrskemu ministru grofu Czer-ninu. V najnovejši hujskariji proti grofu Czerninu piše ta grof Reventlov: »Usoda nemštva v Avstriji na-vdaja njihove zastopnike zdaj s posebno živo skrbjo in ne more se reci, da bi bila neutemeljena. V sovraž-nem časopisju že razglašajo več te-dnov. da se bliža zadnja ura avstrijskemu nem-š t v u.« — Tako more in sme pisati v Berlinu važen in vpliven list! VOJNI CILJI RLSKEGA DELAV-SKEGA SOVJETA. Bern, 2. junija. (Kor. u.) »Temps« poroča iz Petrograda: Glasilo delav-skega in vojaškega sovjeta »Izve-stija^ priobčuje članek kot odgovor na angleške liste, ki trdi, da ni razlike v naziranju med Rusijo in zavezniki za formulo »nobenih aneksij, no-benih odškodnin«. »Izvestija« pišejo; Ruska revolucija ne bo žrtvovala niti enega mo-ža, da vam zopet pomaga zgodovin-ske krivice, ki so se zgodile na vaš račun, zopet popraviti. Kako pa stoji z vasimi zgodovinskimi krivicami, namreč z Irsko, Indijo, Egiptom itd.? Če tako zelo želite pravice, pričnite sami s tem, da ste pravični. Ruska demokracija se ne bo dala vjeti od vaših lepih besed. Ona ne bo šla po kostanj za Angleže, Francoze in Ja-ponce v ogenj. Bodite vsaj toliko od-kritosrcni kakor Japonci, ki nočejo pripustiti za skrajni vzhod formule »brez aneksij«. Ruska demokracija in provizo-rična vlada bosta ostala sprejetim načelom zvesta. Zavezniške vlade bodo morale jasno reci, da ali ne. Ce bodo rekle >ne-, bodo morale pre-vzeti odgovornost za vse posledice in bodo mogle obtoževati samo sebe. Izjave franeoske in angleške vlade ne morejo zadovoljiti revolucijonar-ne Rusije. Naši ministri morajo čuvati nad tem, da se resno vprašanje, ali vojna ali mir, jasno resi. Oni ne smejo pripustiti, da se to vprašanje utopi v vrtincu diplomatične zgo-vornosti. »Izvestija« nato razlagajo svoja naziranja v podrobnem ter izjavljajo, da ne morejo nobene odredbe vpli-vati na demokracijo v tem zmislu, da bi se vojna podališala le za en dan, da se doseže kakršnakoli izpre-memba mej. Ljudstvo, ki je že pre-cej naklonjeno misli svobodnega pasu, pa je trdno prepričano, da tlačenih ne bo mogoče osvoboditi z vojno, marveč le z mirom. Aneksija po-meni nepravično zavzetic kake pokrajine, ki je bila oni dan, ko se je vojna nanovectola, v posesti kake druge države. Formula »brez aneksij« pomeni. da ljudstvo ne bo prelilo niti kaple krvi za tako nepravično pridobitev. I Izvoiskij — odstoDlI. Nekdanji ruski minister zunanjih del, Izvoiskij, ki je bil sedaj mnogo let ruski poslanik v Parizu, je odstopil Vodstvo ruskega poslaništva je prevzel poslaniški svetnik Sevastopolo. Delavshi in lojaški soijet. (ČlMeii ntsktH «NNstra Čaram.) (Konec.) V drugem razglasu stavi delav-ski in vojalki sovjet carsko palačo, ki jo je smatrati za narodni mnotvor. pod varstvo splošnostl V provinciji gredo lokalne organizacije sovjeta popolnoma isto pot, in njim se je zahvaliti, da so se po-nesrečili prvi poskui plaćanih nemir-nežev provzročiti nemire. Pač pa podpira delavski in vojaški sovjet« kjer je to le mogoče, ustvaritev kme- tHsj^jćnOcoi. nn0«nrtu»č pđtmtt dejstvo, da je 70% prebivaltva Rusije metov. Kakšen pa je bil nastop sovjeta naprarn vojski, pri oni tolikokrat omenjeni volitvi častnikov, in pri di-rektnem poseganju v vojno območje, »da se revolucionarna propaganda zanese v srca polkov«? V »Rječi«, glasilu Miljukova, je natisnjena zelo lepa okrožnica. ki so jo izdali elani komiteja na svoje pristaše, in v ka-teri pravijo, da je absolutno nezdruž-ljivo z vojaško disciplino, da bi smel priti vsak poljubni človčk v notra-njost kakega polka. Vojak se mora' iz vojaških ozirov brezpogojno pod-vreči svrojim predpostavljeiiirn, zlasti castnikom, ki so se, kakor se vedno iznova naglaša v vseh razglasih in dokumentih maskovskega delavske-ga in vojaškega sovjeta, »ramo ob rami z vojaki borili za stvar revolucije ter zaslužijo r. a j več je zaupanje.« Razglas isteka komiteja pravi še na drugem mestu: -V socijalneni in poli tičnem oziru ste prosti, v vojaškem oziru pa ste podvrženi vojaški disciplini, brez katere armada ne more obstojati; in obljubljajoč, da bo sovjet storil, kar mu bo mogoče, da reformira to disciplino, da odpravi vse neumestno, kliče vojakom, da naj rade volje nosijo svoje breme, ne kot suženjsko igo, marveč kot pro-stovoljno prevzeto dolžnost. V vprašanju volitev častnikov £re morda za nesporazumljenje in za osamljeno akcijo. Spis, izdan od ene same osebe, predno ga je odobrit komite, je napravil na vojake, zlasti na one v Petrogradu, vtisk, kakor da jim daje pravico, voliti častnike, in delavski in vojaški sovjet je pozneje določil, da naj se že izvršene volirve vzdrže. da se pa v bodoče kaj take-ga ne sme več zgoditi. Prav natačno je čutiti, da se delavski in vojaški sovjet na vso moč trudi zadržati gibanje, dasiravno upošteva razburjenje ljudstva, ki pa gre Iahko v najbolje orgaziranih re-I volucijah predaleč. Pri tem se poslužuje svoje posebne avtoritete, svoje čisto demokratične sestave ter svojih ozkih stikov z masami ljudstva. Končno se je prav v zadnjem času poročalo, da se hoče delavski in vojaški sovjet omejiti r.a to, da čuva nad nastepom provizorične vlade tako dolgo, da bo sklican usta-vodajni zbor. Če je med tem inicijativno zahteval ustanovitev republike, se je to zgodilo sporazumno z vodilnim komitejem konstitucijonal-ne demokratične stranke ter je bil sovjet pri tem le glasnik skoraj so-glasnih želj zveze industrijalcev in trgovcev Petrograda, ki je sprejela to resolucijo. Će se je svet uprl mož-nosti, da bi se Nikolaj Romanov na Krimu brez ostrega nadzorstva bavil z nacrti zopetnega uveljaviienja svojega gospodstva, se je pokaza! na drugi strani zopet zelo zmernega. ker je odločno odklonil misel konfiskacije osebne lastnine bivšega car-ja ter zahteval nazaj le ono, kar je imel Nikola] II. kot apanažo carja Rusije. Ce je tuđi najti v besedah nekaterih članov sovjeta včasih gotove oštrine, dokazujejo vendar de-janja sovjeta skrajno zmernost, ter se nam zde ćelo v onih točkah, kjer kažejo večjo odločnost, sposobna privesti nebrzdane elemente, ki jih vzbudi vsaka revolucija, torej tuđi ta, zopet na tla dobro urejene in pre-mišljene organizacije. VI. vojno posojilo. Hišni posestnik! podpisujte vojno poso}i!o! ŠestiČ se pozivljajo avstrijski narodi, da dajo državi denama sredstva za zmagonosen konec nam po sovražnikih vsiljene vojne. Kakor se nam je vedno posrećilo, da smo s svojo hrabro armado odbili sovražno premoć, ravnotako se bode s požrt-vovalnostjo vseh narodov in stanov naše ljubljene domovine ponesrečil sovražni nacrt, da propademo gospodarsko in financijelno. Dasiravno morda pod vpUvoni dnlgotraine vojne hišni posestniki radi raznih okoli-ščin več trpe kakor drugi stanovi, vendar moramo biti v prvi vrsti državi iani in najsvete.iša dolžnost nas hisnih posestnikov jnora biti. da z vsemi svojimi močmi podpiramo ogroženo domovino s trdno zavestjo, da imajo tuđi hišni nosestniki priča-kovati zboljšanja njihovega sedanje-ga slabega položaja le takrat, če zmagonosno dokončamo vojno. — Ker se sigurno bližamo odločilnim bojem, je uspeh pod-pisovanja seda-njega vojnega posojila za nas in za ftfytyi|te vojno posojno! Ftldmarfal baron Conrad v. H0-tzandorf; Obtipno lovenje po novih zavez-nikih je jasen dokaz za pojemajočo silo naših nasprotnikov. Conrad v. Hdtzendorf, kldflMiriaL 1 naše sovralnike še važnejši, kakor so bila prejšnja. Odbor prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se torej obraća do svojih članov in vseh drugih hišnih posestnikov ljubljanskih z nujno prošnjo, da slede našemu pozivu, ter se po svojih močeh udeleže podpisovanja VI. a v-s t r i j s k e g a vojnega posojila in s tem dosežemo ugoden uspeh. — Nakup vojnega posojila je najboljša in najvarnejša naložitev kapitala, posebno ker so pogoji še ugodnejši od p/ejšnjih vojnih posojil. Ker dajo hranilnice in banke za vojna posoiila hipotečna posojila proti zmernim obrestim in ker se transakcije izvrše brez vsakih pristojbin, ic dana skoro vsakemu hišnemu po-sesrniku prilika, da podpiše prirner-no vsoro vojnega posojila. Pri najet-ju hipotečnega posojila znasajo dotične obresti navadno manj kaker 3l/2^t vojno posojilo in raditega se zamore v tem slučaju s podpisom vojnega posojila napraviti še dobi-ček. — Podpis vojnega posojila je torej znak previdnega gospodarstva. — Vsa nadaljna pojasnila se dobe v društveni pisarni ali pri vsakem de-narnem zavodu. — VI. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani je pod-pisalo do 5. junija skupno 241 strank 7316.500 kron VL vojnega posojila. Med drugimi so nadalje podpisali: Neimenovan denarni zavod na Go-renjskem 5C0.000 kron; občine: Hre-novice 15.000 K, Selca 10.000 K, St. Jernej 10.000 K, Radeče pri Zidanem mostu 7700 K, Planina pri Rakeku 10.000 K, Mengeš 5000 K, Lancovo 1000 K, Col 3000 K, Vič 5000 K, Po-draga pri Vipavi 5000 K, Godovič 1000 K. Preserje 1000 K, Rateževo brdo 1000 K, Prečna 4000 K, Cerklje na Gorenjskem 5000 K, Sv. Jošt pri Kranju 3000 K, Log pri Ljubljani 1000 kron, Košana 1000 K. Loški potok 6000 K, Lož 2500 K. Janeževo brdo 300 K; Franc Oswald 2000 K: Anton Sajn 1000 K; Marija Šajn 1000 K; Jo-žefa Šajn 1000 K; občina Čekovnik 1000 K; občina Medvode 2000 K; občina Žiri 10.000 K: občina Koroška Bela 2000 K: občina Postojna 5000 Pavčič 2000 K: Marija Istenič 200 K: župni urad v St. Lenartu 200 kron; župni urad Podzemeij 350 K; Matija Fatur 200 K; Katarina Marinko 200 kron; Marijana Draksler 750 K; Katarina Draksler 750 K; Franc Jenko 700 K; Anton Rogelj 5000 K; občina I.oka 800 K; občina Želimlje 1000 K; Jožefa Fink 100 K. — Nadaljne prijave spreiema Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvorec. — Pri tukajšnji podružnici avstro - ogrske banke so med drugimi podpisali: Marija Kresnik 5500 K; B. Uršič 12.000 K: realec Ivo Grego-rič 100 K: kurat Kotfis 2000 K; T. Mencingrer 10.000 K; posojilnica v Ljubljani 100.000 K; nadoficijal Sen-ger, oficijal Hametner. Jerija Accet-to, Alojzij Semič po 1000 K; Kranjska hranilnica 2,000.000 kron: Anton Burgar, Cetinje, 1000 K; Rudolf Ze-lcny 1000 K: Ana Podboj, Ribnica, 3000 K; Ivan Podboj, Ribnica, 1000 kron; Rud. Schadinger, Kočevje, 2000 K; Simon Weissbacher 2000 K; inž. Ahlfeld 1000 K; grof Cappy 6000 kron; posojilnica v Ljubljani 162.000 kron; hranilnica, Gorenjsko 200,000 kron; dr. V. Gre^orić, Hir. Bishica, 1000 K. — Pri podružnici c. kr. priv. av-strijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so med drugimi podpisali na VI. a v s t r i j -sko vojno posojilo: Franc Galle. dež. poslanec in graščak, Bistra, 50 000 K; pivovarna, del. družba ^Union«, Ljubljana, 50.000 K; Adolf Lorant. Ljubljana. 20.000 K; Josip Javornik, 2aljna, 10.000 K; Anton Stacul. Ljubljana, 10.000 K; M. Ranth. Ljubljana. 10.000 K: Josip Zidar. Ljubljana, 5000 K; Anton Rc-schitz. lesni trgovec, Ljubljana. 2000 kron; Josip Elsner. Litija, 2000 kron; ces. svetnik Ivan C. Roger, Ljubljana. 2000 K (s prejšnjimi vojnimi po-sojili 19.000 K); nadporočnik Friderik V.'einberger 1000 K in enoletni pro-stovoljec Viktor Fritsch, 7. trdnjav. polka, Dunaj, 300 K. Vesti \i priontn trn. Za častnega občana v Malem Lošinju je bil izvoljen tamkajšnji okr. glavar Pavel M o s e 11 i g, ki zapu-sča Lošinj po desetletnem tamkaj-šnjem bivanju. Zamenjen invalid. V seznamu iz Rusije v Most došlih invalidov dne 16. maja, se nahaja tuđi Ivan S t i p i-n o v i č 97. pešpolka iz Trsta; bil je v Nižnem Novgorodu. Iz laikega ujetništva so $6 Oglasili na naslov: Đajt Jožef, k. k. Schfltzenregiment D, I. Kornp. Feld-baon ; Anton Hvala, Grgar Bate; Marija Cotič, Potok pri Dorabergu št. 401; Martin SoviČ, k. u. k. Pulverfabrik; Jožef Braz, k. u. k. G. A. R, in Glog-genitz, Nteder dsterreich ; Franc Rožič, IL ManchbaofV 3. Komp, 3. Rayon, Sortierstclle; Ana Štrukelj, Bitež pri Grgarju 21; Vodicar Marija, Ravne št, 70, p. Grgar pri Gorici; Jožer Žbogar, Loka pri Grgarju št. 126; Pavlina Jeršek, Grgar pri Gorici, vas Banjšice 32. — Posredovalnica za goriške be-gunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. „UčJteljstvu goriškega šoiskega okraja se izplača druga polovica dra-ginjske doklade za 1. 1917 dne 1. julija t. 1." Svojce nesrečnih žrtev Italijan-skega zračnoga napada na Trst je obiskal tržaški namestnik Fries-Skene, in sicer najprej rodbino Herman v ulici Carradori in je izrazi! svoje so-žalje očetu tragično preminule gospe Wenzel; potem je obiskal svojce žrtve, dravske žene Antonije Rigutti in druge oškodovane prebivalce pri Sv. Jakobu. Vrli fantje in možje 97. peš-polka so se nabojišču spominjali naše družbe sv. Cirila in Metoda in poslali so jej svoto 207 K 50 v, ki je bila izkazana v soboto med darili. Vsa čast tem zavednim junakom, krepkim in ponosnim sinovom naše domovine, ki v bojni vihri mislijo na naše na-rodnokulturne potrebe in pomagajo. Kdorkoli je čital lepo darilo, mu je vzplalo srce ob plemenitosti naših • slovenskih fantov in mož. Umri je v Boljuncu v Istri umirovljeni dekan Jakob Ladovac, star 76 let. Pokojnik je mnogo pretrpel v nekdanjih divjih časih italijanske gonje po Istri. Služboval je največ v Krkavcih V Trstu sta umrla Kristijan K o p ač i n in poštni poduradnik Peter BI ažin a. Žiipanstvo Ozeljan - Sv. Mihael prosi svoje cbčinarje, naj pošljejo na-tančne naslove svojega sedanjega bivališča, ker jim bo potem župan-stvo dalo natančna pojasnila in potrebne tiskovine, da bodo najpravtl-nejše popisali doma ostale premič-ninepri odhodu iz svoje domovine. — Zupanstvo Ozeljan - Sv. Mihael, sedaj v Kamniku. Kazen za nezvestobo. Z Reke poročajo, da se Je kmet Anton Hribar iz Jelenca nedavno vrnil z bojišča domov in svojo ženo, o kateri je iz-vedel, kaka lahkoživka je bila v njegovi odsotnosti, najprvo nabil, potem pa jo potisnil v zaboj in ga zabil, nato pa je prodal vse svoje premično imetje s tem zabojem vred. Potem je odšel s svojim otrokom. Drugi dan sele je žena v zaboju mogla priklica-ti pomoč, da so jo resili. Dnevne vesti. — Cesar ie pri svojem posetu na Komenski planoti pripel mlađemu nadvojvodi Leopoldu, ki se je s šti-rimi topničarji pridružil jurišu II. pešpolka ter pri tem vplenil dve ita-lijanski strojni puški, red 2elez~ ne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. — Odlikovanja. Z železnim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje sta bila odlikovana Alojzij Šusteršič iz Velikega dola na Krasu in Mate K o c j a n č i č iz-Istre. — Odlikovanja. Železni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta prejela Ljubljančana narednika gg. Alojzij V i d i c, knjigovodja tvrd-ke Mikuš, in Milko K r a p e š, zlatar in urar. Čestitamo! — Zejezni križec na traku hrabrostne svetinje so pre-jeli: četovodje gg.: Ludovik Ćeli r o n, Anton Rajmer, Vincenc B o g o I i n, Matija Z e r n e c; deset-niki gg.: Fran Pisansky, Alfons Oblak, Ivan Kože 1 j, Josip Lončar; pešči: Anton Debevc, Matija Tavčar, Fran Zajc. Karei Dolar, Alojzij Božič, Anton Mav-rič, Feliks Župan, Ivan Kosec, vsi v rezervni bolnišnici št. 2. — Čestitamo! — Padel ie na soški fronti rezervni poročnik g. Kern gorskega strelskega polka. Bil je pravi junak in vzor slovenskega častnika. Predragi nam tovariš ostal bode čast-ništvu in moštvu v vednem spominu. — Za invalide in bolehne odpu-ščene vojnike. Pri kranjski deželni komisiji za oskrbo odpuščenih vojni-kov je še prostora v zdraviliščih,: kakor tuđi v invalidnih šolah za več superarbitiranih vojnikov, ki so še bolehni in zaradi tega ne morejo izvrše vati svojega pokliča. Kdor se prostovoljno javi, da bi rad prišel v naknadno zdravljenje v kako zdra-vilišče ali invalidno solo. bode komisija skrbela, da priđe svojemu bi-vališču y najbližnjo invalidno solo ali zdravilišce. Vse stroške za oskrbo in učila plača država. — Invalidi in odpuščeni vojniki, ki žele iti prostovoljno v kako zdravilišce v svrho nakađnega zdravlje-nja ali pa vstopiti v kako invalidno solo, se pozivljajo, da se čimpreje zglase pri mestnem magistratu, od-delek XX. (ubožni referat) ali pa pri Kranjski komisiji za oskrbo odpuščenih vojnikov sami. — Imenovanje. Za višjega stavb- Stran 4. •SLOVENSKI NARUU\ ooc 6 jonija 1917. 128 stcv. stavbnJ komisar inženir Karei Orel v državni stavbni službi na Kranjskem. — C. kr. dežeina komisija za agrarne operacije. Za člana deželne komisije za agrarne operacije na Kranjskem je imenovan višji dežel-nosodni sretnik Rudolf Persche in za namestnika višji deželnosodni svetnik Henrik Sturm in deželnosodni svetnik Fran M i I č i n s k i v Ljubljani za konec sedanje funkcijske dobe, to je do konca leta 1917. — Dobava klavne živine za ar-tnado. Dne 9. junija se vrši ob 8. uri zjutraj dobava klavne živine za voja-Sko upravo. Posestniki iz Ljubljane in ljubljanske okolice, ki hočejo prosto-voljno oddati svojo živino, naj jo pri-ženo omenjenega dne v Ljubljano*na sejmišče poleg klavnice. — S pošte. Matej Štefe, vojni invalid, je imenovan za poštnega ofi-cijanta v Kranju in invalid Alojzij Škerl za poštnega oficijanta v Trstu; poštna oficijantka Antonija Visintin je imenovana za poštarico v Motovunu ter ppštni ekspedijent Karei Kos za poštarja v Nerezinah. — Bivši poštni aspirantki Stanislavi Cenčič je pode-Ijeno mesto poštnega ekspedijenta v Pomjanu. — Premeščeni so poštni ofi-cijantje: Ivan Vovk iz Kozine, Fr. Le-naz, Aleksander Cenčič, Karei Jerič iz Pulja, Emil Schnirch iz Tržiča na Go-riškem in Karei Merk iz Poreča v Trst, poštna oficijantka Kamila Po-stojna je premeščana iz Poreča v Motovun. — V pokoj sta stopila poštna oficijantka Pija Budinich v Trstu ter poštni ekspedijent Markantonij Bracco y Nerezinam. — Poštnemu ekspedi-jentu Antonu Bartoliču v Pohjanu je odpovedana poštna služba. — Poštnemu nadkomisarju dr. Avgustu d' Adamo je podeljeno poštnega tajnika mesto; poštni svetnik dr. Anton Wre-sounig je prtraeščen iz Zadra v Trst; v pokoj je stopil poštni svetnik dr. R. vitez pl. Stauber. — Smrtna nesreća s patrono na reaiki v Ljubljani. V pcnedeljek ob V4I2. dopoldne je zadonel v VI. c razredu realke močan pok. podoben strelu iz puške. Vsi dijaki ražen ene-ga so s profesorjem vred hiteli iz razreda, ker je v prvem hipu pač vsakdo mislil, da sledi še kaj stre-lov. Dijak Franc Poljanec je ostal smrtnobled nepremično na svojem prostoru, proti stropu pa se je dvi-gal raal oblaček dima. Takoj je sko-čil k njemu eden izmed sošolcev in ga držal, da ni omahnil; obenem se je Poljancti vlila kri izpod hlač. Na klicanje sta prihitela še dva druga dijaka. Nekaj dijakov je šio iskat zdravnika, eden je hitel po ranjen-čevo mater. Dasiravno je prišel zdravnik že cez par minut, ni mogel več pomagati. Poljanec je izkrvavel. Njegove zadnje besede so bile: »Bine Herr Profesor ...« Kakor se je pozneje izkazalo, se je Poljanec tsral z vžigalno patrono, katero je našel na Ljubljanskem polju. Patrona se je vnela in je Poljancu raztrga-la na levi roki prste, na Ievem stegnu pa žilo, tako da " je izkrvavel. Opoldne so ga ob navzocnosti dveh \*ojaških zdravnikov prenesli v de-žeini dvoree, od tam pa na Sv. Petra cesto št. 29. Pogreb bo danes ob šestih. Pokojnik je bil priljubljen pri profesori ih in dijakih. — Premog. Kake 3 do 4 ure od Ljubljane se nahaja žila premoga. na kateri je nekdo že imei prostosled in prideloval več let jako dober pre-mog. Naslov se izve v našem uredništvu. — Porok!. Poročila sta se go-spod Jaka Cimerman, gimnazijski učitelj, z gospico Ivanko Kan-c e v o s Podsmereke in gospod dr. Henrik D os t a 1 z gospico R i n d -tovo iz Ljubljane. Novoporočen-cem obilo sreČe! — Prememba cosestev. HiŠo v Plorijanski ulici št. 42 je kupil mesar in gostilničar pri Rdečem križu gospod Jakob Jesih, vilo na Grubarjevem na-breiju št, 14 pa pek in slaščičar Jakob Zal&znik. — Napad na oroinrka. Nado-rnestni orožnik črnovojniški narednik Jernej Petrič iz Novega mesta, je 23. m. m. ustavil cigana in cigan-fco, ki sta prišla iz gozda pri Rakov-nikii. Cigan je potegnil revolver in je nameril na orožnika. Ta je z eno roko zgrabil revolver, z drugo pa Cigana za vrat, a vzlic temu se je ci-gairu posrećilo, izprožiti revolver. Zatiel je orožnika dvakrat in pobeg-niL Cigan je najbrž dezerter Franc Ćurkovič, ciganka pa se imenuje Marija Brajdič. — Mestna zastavljafnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši 14. Lm. redna mesečna dražba v mesecu oktobru 1916 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure po-poldne v uradnih prostorih, Prečna ulica St. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča reiitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Za prosto- &>Akfi° đriib-o MUKBipic hpJ-, mete naj prineso stranke dopoldne e n dan pred dražbo v urad. Dragocenosti kakor efekti večje vrednosti se lahko ogled a jo na dan dražbe od 9. do 11. ure dopoldne v uradnih prostorih. V Zapažah pri Ljubljani je umri dobro znani posestnik in trgovec gospod Fran Žirovnik, v starosti 64. let. Bodi našemu vrlemu somiS-Ijeniku ohranjen časten spomin! Požari. Gosp. Ferdinandu Poka pl. Pokafalva v Zužemberku je na-pravil požar na hiši !n gospodarskih poslopjih škode 1900 K. Posestniku Francu Vintarju v Hrusevcu je zgo-relo lesa, sena, slame in zgradeb za okoli 17.000 kron. Nesreče. France Tičar. kovaški vajenec, je nomagal pri nekem posestniku v Crni vaši s kobilo orati. Pri tem ga je pa žrebe, ki je skaKalo poleg kobile, udarilo na levo čeljust in ga nevarno poskodovalo. — V gozdu blizu Labinjs pri Cerknem, je dmnar Janez Prezelj z nekim drugim delavcern sekal bukovo drevje. Pri tem ga je pa pri padcu vplazilo dre-vo rx) desnem stegnu in ga nevarno poškodovaio. — Franceta Černolo-garja, delovodjo drž. železnice so pri d vi sranju nekega voza potisnili odbi-jači ob naložene tranič, kar je imelo za posledico poškodbo leve roke. — Frančiška Smolej, delaveeva yena, je na Savi v bližnjem gozdu nabirala suhljad. Iz visine se je ta privalil de-bel kamen in jo zadel v desno nogo s tako močjo, da jei jo je zlomil pod kolenom. Forocil se te g. Ciril V r a n č i č, asistent južne zeleznice v Brežicah, z gdčno. Kristino Radajevoiz Ca-teža nb Savi. Bilo srcčro! Usodcpc'ni strel. V Liubnem je neki vojak pred hiso snažil poročni kov samokres. Po nesreći se mu je pa pri tem delu sprožil ter je zadela krcglja vr blizini stoječo loletno Ceci-liio Praprotnik v trebuh in jo težko poškodovala. Oddali so jo v tukajsnjo deželno b^^nlšr"*co. Lo^ krajevne obč ne Rovte se bo orfda' za dobo pet let, poČenši s 1. julija 1917 v najem in sicer potom javne dražbe, ki se vrši dne 27. junija 1917 ob 10. uri dopoldan v uradnih prostorih c. kr. okr. glavarstva v Lo* g2tcu. Dražbeni in najemni pogoji so na vpogled pri tem okr. glavarstvu. Lov kra evn h občin Cerknica in Sv. Vid se bo oddal za dobo pet let počenši s 1. iulijem 1917 v najem in sicer potom javne dražbe, ki se vrši dne 22. junija 1917 ob 10. uri dopoldan v občinskem domu v Cerk-nici. Dražbeni in najemni pogoji se izvedo pri c. kr. okr. glavarstvu v Lo-gatcu. Pri fotografu ustreljen. V pone-deljek 28. m. m. sta se z vojaškim transportom pripeljala v Maribor korporala Izidor Uličak in Elija Se-gel. Šla sta k fotografu, ki je blizu koroškega kolodvora in Segel se je hotel dati slikati tako, da bi držal samokres v rokah. A samokres se je sprožil in kroglja je zadela korporala Uličaka v ledvice tako, da je bil na mestu mrtev. feralni spored v Kino Idea!u. Izborna detektivska drama »Rumeni uister« je žel včeraj najživahnejše priznanje in odobravanje občinstva. Režiser tega štiridejanskega detek-tivskega filma je znani R. Meinert, detektiva Joe Deebsa pa igra sijajno Hans Nierendorf. — Dober gle-dališki orkester skrbi pri ve-černih predstavah za primerno spremljevalno godbo. Izgubljena je bila predvčeraj-šnjem od Bizjaka tla Poljanski cesti do Nadvojvode Friderika ceste št. 3 denarnica z 20 X in rodbinsko na-kaznico z imenom Dobovšek. Odda naj se na Nadvojvode Friderika c. 9. Zgubljeno je bf!o včeraj od Pri-sojne ulice do postaje par konjskih kocov. Oddajo naj se v Metclkovi ulici šl 13. Aprevizacjia. -I- Krušne komisi e bodo ura-dovale v peiek, dne 8. junija od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo krušne in maščobne izkaznice. — V nedeijah bodo prodajalne kruha zaprte. Ot) nedeijah se kruh ne bode več prodajal. Ta odredba stopi v veljavo že v nedeljo 10. junija. Za nedeljo naj si torej vsak nakupi kruh že v soboto. + Nakaziio raoke na zdravniika spričevala. Stranke, ki so opravi-čene do moke na podlagi ž e predloženih zdravniških izpričev^l, naj se zglase v mestni posvetoval-nici v soboto 9. junija t L (ne v pe-tek). Isto veija gtede moke za doječe matere. + Ocidaja ceocjšefj mesa za uradniike skupine. V petek, dne 8. junija bo mestna aprovizacija odda-jala v cerkvi sv. Jožefa za uradni-ške skupine goveje meso po znižanOi cenah in sicer za skupino I. in II. 1 kg a 2 K. za skupino III. kg a 3 krone in za skupino IV. 1 kg i 4 K. Določa one stranke, ki imajo izkaznico skupine I. in II., od 3. do pol 4. ure skupina III., od pol 4. do 4. skupina IV. Prinesti je s seboj tuđi izkaznice za meso. Meso je namenjeno za soboto in se na brezmesni dan v petek raz-deljuje samo vsled tega, ker je druga razdelitev ^vsled praznikov ne-niogoča. 4- Oddaja mesa na male provizorne karte. V petek, dne 6. junija bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa goveje meso na male provizorične karte in sicer 1 kg & 2 K. Določa se naslednji red: od 4. do 5. ure popoldne pridejo na vršio male provizorične izkazni:e s štev. 8600 do S850, od 5. do 6. ure popoldne št. od 8851 do 9100, od 6. ure naprej izkaznice s št. od 9101 do konca. Stranke se opozarjajo, da prinesejo k oddaji mesa tuđi mesna nakazila, katera so dobili pri krušni komisiji. Brez nakaznice za meso ne dobi ni-hče mesa. Stranke naj pripravijo tuđi drobiž. Meso je namenjeno za soboto in se na brezmesni dan v petek razdeljuje samo vsted tega, ker je druga razdelitev vsled praznikov ne-moffoca. -f- Prodaja zdroba za otroke do četrtega leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Veljavne so le izkaznice za zdrob, kate re imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkazni-cami: Štev. 1 do 400 dne 8. junija, štev. 401 do 800 dne 9. junija, štev. 801 do 1200 dne 11. junija, štev. 1201 do 1600 dne 12. junija, štev. 1601 do 2000 dne 13. junija, štev. 2001 do 24O0 dne 14. junija, štev. 2401 do 3220 dne 15. junija. Na vsako izkaz-nico se dobi 2 kg zdroba, kilogram po 94 vin. Radi zamude z menjanjem denarja, naj pripravi vsakdo potrebni drobiž. — Oddaja jac na rumene izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bode v petek, dne 8. jurila 1917, popoldne oddajala v cerkvi sv. Jožefa jajca na rumene izkaznice. Določa se naslednji red: Izkaznice skupine C dobe jajca s st. 101 do 200 od 2. do 3. ure, s štev. 201 do 300 od 3. do 4.. s št. 301 do 400 od 4. do 5., s št. od 401 do 500 od 5. do 6. — V soboto, dne 9. junija dobe jajca izkaznice skupine C dopoldne od 8. do 9. s št. 501 do 600, od 9. do 10. št. 601 do 700. od 10. do 11. št. 701 do 800, popoldne od 2. do 3. štev. 801 do 900, od 3. do 4. št. 901 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 naprej. Jajca se oddajajo po 5 vinarjev kos in odDade na vsako stranko po 10 ko-sov. Prnraviti je drobiž. -4- Kup6>ia s sadjem. Urad za prehrano na Dunaju |e izdal naredbo, s katero urejuie kupčijo s sadjem. Za posamične dežele določijo dež. obla-stva cene. -f- Navodila za pre emarve dodatnih zkazne za težake. Mestni magistrat opozarja vnovič, da se dodatne izkaznice za težake ne bodo več izdajale delavcem samim pri krušnih komisijah, temveč pri mestnem magistratu delodajalcem in sicer na njih prijavo. Prijava težakov v svrho prejema dodatnih izkaznic se izvrši s tem, da se mestnemu magistratu predloži zaznamek delavcev, v katerem je navesti imena težakov, kako delo opravljajo, koliko časa delajo, kakor tuđi druge okoliščine, ki opravičujejo, da se delavca uvrsti v kako spodaj navedeno vrsto težakov. Za resničnost navedb so delodajalci osebno odgovorni. Dodatno izkaznico za kruh morejo dobiti: a) osebe, katere v rudokop ih ali industrijskih obratih v posebnih razmerah opravljajo nepretrgoma najtežja telesna dela: Posebne razmere so podane tedaj, če se opravlja najtežje telesno delo: 1. v industrijskih obratih pri izredno dolgem delavnem času ali pri izredno visoki vročini in 2. v rudokopih pod zemljo, b) poljski težaki. Dodatne izkaznice za sladkor morejo dobiti: a) osebe, ki so zaposlene v nepretrganih obratih ozir. obratnih oddelkih kot obrtno pomožni delavci, b) rudarji ako tuđi opravljajo samo nadnevno delo in plavžarji, c) železniško in poštno osobje, ki opravlja vožnjo službo in po turnusu nočno službo, dalje za stalne in nestalne delavce v železniških delavni-cah, ako gre za nepretrgane obrate ozir. obratne oddelke, d) za gozdne delavce, ki so po kakovosti svojega dela primorani ostati dije nego en dan s svojega stalnega doma. Potpisane vojno posolilo t O«n#raloberst Aleksandar baron v. Krobatin: Napetje finančnih sil vsega ljudstva podpira beroični boj annade in jamči končno zmago. Krobatin, generalni polkovnik. Najnoveiša poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 5. junija. (K. u.) Po-slanska zbornica je odpravila v današnji seji drugo branje reforme poslovnika Od Ceha Frante stavljeni predlog, da se morajo vsi govori dobesedno sprejeti v protokolv je iku,v katerem so bili govorjeni, je bil pri poimenskem glasovanju spre-jet z 203 glasovi proti 185 gla-sovorn. Cenzura. Poslanca Stanek in Seitz pro-testirata proti tem, da cenzurirata neki častnik vojnega ministrstva in neki uradnik zunanjega ministrstva govore poslancev. Predsednik pritrjuje, da nima nikdo izven zbornice pravice kontrolirati in cenzurirati v zbornici govorjenih govorov. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Poslanec dr. KoroŠec izjavlja, da zasleduje s svojim minoritetnim predlog:om princip, da se v vseh vprašanjih odločitev ne prepusti pro-stemu preudarku predsednika, marveč zbornici. (Pritrjevanje pri Jugoslo-vanih.) Parlament armadi. Koncem seje se pooblasti predsednik, ki naznani pod viharnim dol-gotrajnim odobravanjem sijajni uspeh naših čet na Krasu in pri Jamljah, da posije brzojavno Čestitko povelj-niku soške armade, generalnemu pol-kovniku pl. Boroeviću. Slovenski predlogi. Došla sta zbornici predlog poslanca Spinčića glede pravične ureditve političnih in narodnih razmer pri Hrvatih in Slovencih, zlasti tuđi v Trstu in Istriji in predlog poslanca Jarca glede praktike upravnih oblasti na Kranjskem glede rabe krajevnih imen. Prihodnja seja jutri. HRVATSKI SABOR. Zagreb, 5. jun. (K. u.) Hrvatski sabor je danes po daljši pavzi zopet pričel s svojimi posvetovanji. Predsednik je sporočil, da se nahaja med predlogami hrvatski original inaugu-ralnega diploma, ki se prebere in vzame na znanje. Poslanec Dr. Pavelić prebere nato v imenu Starčevićeve stranke izjavo, ki pravi, da razume StarČevićeva stranka pod častnim mirom tak mir, ki jamči vsem narodom evropske kulturne skupnosti svobodni, samostojni razvoj njih narodnega bi-stva ter jim omogoča plemenito tek-movanje na polju blagostanja in splo-šno človeške civilizacije. Starčevi-ćeva stranka izjavi nato, da pritrjuje stališču Jugoslova-nov v avstrijskem državnem zboru. — Prihodnja seja jutri. suzne stvari. * Korupcijska afera. V Kološva-ru na Ogrskem so zaprli magistrat-nega svetnika dr. Petrovitsa, mest-nega koncipista Popacsa in namestnika okr. glavarja Szabota. Zlasti Petrovits in Szabo sta v javnosti igrala veliko vlogo. Kmalu po tej aretaciji je dalo sodišče zapreti še } stiri druge osebe. Uradniki so obdol- : ženi vsakovrstnih defravdacij in so tuđi za denar reševali premožne ljudi vojaške službe. * PomilošČenje. Uradnik okrajne bolniške blagajne Karol Langer je bil od divizijskega sodišča v Moravski Ostrovici obsojen na smrt, a mu je pristojni vojaški zapovednik znižal kazen na pet let. Langer je bil obsojen, ker so našli pri njem prepis neke pesmi, ki je bila natisnjena v „N. fr. Presse" in je bil nekaj prepi-sov te pesmi razdelil med znance. Ždaj je cesar odpustil Langerju osta-nek prisojene mu kazni in je Langer že izpuščen. O tem dogodku se je govorilo že pri obravnavi proti Langerju. * Novi rojaki Madžarov. Karlv. Peez se piše mož, ki je v „Pester Lloydu* iztaknil nove krvne brate Madžarov. Našel jih je v Besarabiji, kjer prebivajo v šestih krajih. Ta narod imenuje Gagovce in pravi, da so na-sledniki uralsko-altajskega ljudstva, ki je nekoč živelo krog Ruščenka in Si-listre, pa je 1. 1829 večinoma zapustilo te kraje in se preselilo v Besara-bijo. V dokaz za uralsko-altajsko pokoljenje teh Gagovcev navaja, da pojo nekaj turskih napevov, citira pa tuđi dmgo pesem, ki se poje: „Pohvali se Filip Madiarina, če pobedil sedem-deset kralja. Tolko osta Marko kraljeviću . , .* To je pa že gotovo uralsko altajsko pleme. * Mihatl Ivanović Tereščenko. O novem ruskem ministru zunanjih del M. L Tereščenku prija vi ja neki njegov nemški znauec zanimive podatke. Večji del svoje mladosti je pre-živel Tereščenko na Francoskem in na Nemškem, ker sta bila njegov oče in njegov bat dibcga zdiavja. Njegov mnogoletni vzgojitelj je bil Avstrija-nec Že v mladosti je bil Tereščenko odločno demokrati čnega mišljenja. Dasi je občeval z vso družino v naj-odličnejših niskih krogih in dasi je velikansko bogastvo omogočilo družini, da je igrala veliko vlogo, je bil vendar milje v tej hiši demokTatiČen. Tereščenko je jako nadarjen in veliko-potezen mož in takega vedenja, da si pridobi simpatije in prijateljstvo, koder se pokaže. * Perlio iz papirja. V različnih ii-stih Čitamo topla priporocila, naj sa navadijo na perilo iz papirja zlasti ljudje, ki imajo tak poklič, da si pri delu zamažejo perilo. Japonsko perilo iz papirja je omogočilo, da se je v niski armadi obranila velika snaž-nost. Papirnato perilo je bolj taigije-nično kakor volneno in ogreje bolje. Prati se tako perilo ne da, nego se po porabi sežge, a nova srajca iz papirja je cenejša, kakor velja pranje navadne srajce. Rečeni listi priporo-čajo tuđi japonske papirnate brisal-ke. Naj le še povedo, kje se dobe! * Izpuščeni duhovniki. Vlada se je že dolgo trudila, da bi dosegla osvobojenje lvovskega unijatskega nad-škofa grofa Šeptickega iz ruskega vjet-ništva. Nova ruska vlada je sporočila, da je pripravljena izpustiti grofa Šeptickega, če izpusti avstrijska vlada nekaj ruskih duhovnikov. Doseglo se je sporazumljenje. Dijakon Solorev je bil izpuščen in je odpotoval v Švico, proti ruskemu višjemu duhovniku Ri-škovu, ki je bil zaradi veleizdaje obsojen na smrt, je kazensko postopanje ustavljeno in bo Riškov odpravljen iz Avstrije, čim dojde potrdilo, da je nad-Škof grof Šepticki stopil na nevtralna tla. * Bolgarski poslanik v Berolinu in Maksim Gorkij. „Lokalanzeiger* javlja: Po poročilu Reuterjevega biroa iz Petrograda je bolgarski poslanik v Berolinu, Rizov, pisal znamenitemu ruskemu pisatelju Maksimu Gorkemu pismo, v katerem ga nagovarja, naj dela in vpliva, da sklene Rusija sepa-ratni mir. Gorkij je to pismo objavil v svojem časopisu z dostavkom, da na „tako ostuden in glup* dopis sploh ne da odgovora. Zdaj pojasnjuje Rizov v „Lokalanzeigerju", da je že dolgo let dobro znan z Gorkim in da mu je priporočal separatni mir zgol prijateljski in neoficijelno, ker mu je znano, kako se Gorki sploh zavzema za mir in hitro končanje vojne. * Izpred najvišjega sodišča. V oktobru 1915. so prišle avstrijske če-* te v Belgrad. Mnogo lastnikov trgo-vin je bilo odsotnih. Vojaki šo plenilL Neki nadporočnik je dal vsakovrst* nega blaga, ki je »ležalo brez gospo-darja« spraviti v več zabojev in je to blago poslal svoji ženi na DunaJ. Nadporočnik je bil obsojen zaradi plenjenja na eno leto težke ječe, njegovo ženo pa je dunajsko deželno so* dišče obsodilo na štirinajst dni v je* čo. Vložilo je ničnostno pritožbo, čeS, da kazenski zakon sploh ne pozna za civiliste delikta plenjenja in da je torej tuđi ona ne more biti kaznova* na. SodiŠče pa je ničnostno pritožbo odbilo, češ, da toženka poslanega blaga ni samo shranila, nego si dala napraviti iz njega obleko, je dala tuđi drugim osebam nekaj blaga in Uh rej od plembe imela dobiček. ; Gospodarstvo. — »Ljubljanska kreditna banka". V mesecu maju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun K 8,374.862*83 dvignilo pa K 8,692.693*77. Stanje vlog koncem maja K 29,738.758*48, Darila. Prostovoljnt prispevki za vdovski in širo« tinskl sklad c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva St 27 v Ljubljani. Glasom poroSa upravnega odbora so došli temu skladu sledeči prispevki: X. Izkaz: Božidar Hribar, čmovoj., K 51*02. Iv. Škarja. nadporočnik, K 10-—. Anton Orzan, nadporočnik, K 10*—. Josip Cvelbar, posest. Št Jernej K 20 —. Leop. Tudor, po5t sluga, Trst K 4*— Josip Tusulin, kandist Cerkno K 20*—. Mestna ob&na, Kočevje K 50*—. Josip Bartoli, akcesist, K 10—. Upravnlštvo SIov. naroda, Ljubljana, K 2*—. Franc JanČigaj, nadporočnik K 10*—. Pisarniško osobje črnovojniSkega okrajnega poveljstva št. 27, Ljubljana K 11 •—. Iv. Ventrelli, ofidjal, K 10-—. Jak. HOnig,, narednik, K 10*—. Karl Bone, četovodja, K 5*—. Oto Seydl iz na-biralnika, zobotehnik, Ljubljana K 170*— Ignac Banko, posestnik, Ljubljana K 30-—. Dr. &nst Jaklin, višji zdravnik, K 10—. Dr. Oto Fettich Frankheim, odvetnik, Ljubljana K 40-—. Dr. Edo Šlajmer, štabni zdravnik, K 50*—. Stražni oddelek, Trofaiach K 50"—. Franc Terdina nadporočnik K 50-—. Franc Mercina, nadporočnik, K 50*—. Peter Repič, nadu&telj, Unce K 5—. Fr. Klette, konzul. oUcljaJ, Dortmund K 15 — • m • Upravništvu naših listov so poslali: Za „Vdove in sirote padllh vojakov** Amalija Kocmur gostilničarka Št Peter na Krasu K 108— in Franc Drobnič dvU. kom. z bo jiSCa K 2-—. Skupaj K 110—. Za »Ciril - Metodovo družbo" Fr. Drobnič dvil. kom. iz bojišća K 2*— in Ivan Poč mor-nariški uradnik v Pulju K 2.—. Skupaj K 4.—. Srčna Uvala! Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar« 128. Ste?. .SLOVENSKI NAROD", dne 6. juni ja 1917. Stran 5. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. maja: Agenor Kflpf, rejenec 12. !., v epidemtjski bolnici. — Ludvik Mandel, pešec, v rezervni vojaSki bolnici na obrtni Soli. Dne 31. maja: Slava Bah, hfl žclcžnilkega javirača, 3 leta Cesta na Rudolfovo železnico 18. — Julij Nemeth, Črnovojniški pešec, Ivan Borvs, črnovojniški četovodja, Andrej Lozak, pešec, Janos Nemeth, honved, vsi štiiie v rezervni vojaški bolnici na obrtni SolL - Stinislav Gurak, pešee v rezervni vojaški bolnici v Ma-njanišču. Dne 1. junija: Ivan Gadior, peSec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Marija Scheringer, posestnica, 69 let, Celovška c. 22 — Ivan Kapi, pešec, v rezervni vojaški bolnid v MarijaniŠČu. Dae 2. juiUja: Helena Dobravec, mtftna uboga, 79 let, Japljeva ulica 2. - Anton Jesenko, bivSl trenski vojak, hiralec 41 let, Radeckega cesta 9. — Rudolf Berger, peSec v rezervni vojaški bolnici na obrtni Soli. — Dezider Juhaiz, črnovofniiki pdtec, r rezervni vojaški bolnici v MarijaniSfu. Dne 4 junija : Manja Testin, raestna uboga, 75 let, Pred škofijo 15. - Lovrenc pl. Riedl, generalni major v p., 78 let, Franc Jožefa c. 5. — Franc Poljanec realec 15. Sv. Petra c 29. Dne 5. junija: Alojzija Fabjančič, bivia kuharica, 76 let, Poljanska cesta 16. V deželni bolniSnici: Dne 1. junija: Karolina ŠuŠteršič, čevljar-jeva hči, 8 let. MEMmsmmcb _ Velika , tlbzra rofcavic in ra^novr^tnih parfemov DMAJSM CS57A 12- Fellerjev dobrodejni bolečine to-lažeči rastlinski esenčni fluid z zn. EISA FLUID u raikrajafoča izplakovanja vratu. Predvojne cene! 12 steklenic franko K 7*32. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trgšt. 238 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pišem. I.-a Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, rnjateljem fn znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljem soprog, odnosno oce in brat, gospod Franc Zirovnik posesfnik in trgovec v Zapuhati dne 5. junija ob 3.4 11. uri ponoči po dolgi mučni bolezni v starosti 64. let, previđen s tolažili sv. vere, udano in mirno preminul. Pogreb dragega rajnika se vrši jutri 7. junija t. 1. dopoludne ob 6. uri iz riiše žalosti v ZapuZati St 12 na pokopališče v Dravljah. Bodi mu blag spomin! ZAPUŽE pri Ljubljani 6. jnnija 1917. 1843 Ivana Žirovnik, soproga. — Fran, Ivan in AlojzlJ, sinov!. — Ivana in Bosalifa, hčeru ! Podravska pođrntaica slovenskoga planinskoga I društva naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, mnogo- I zaslužni Član, ustanovnik in podpredsednik gospod ■ Vekoslav Bahovec | c kr. poStni kontrolor v pokoju I 25. majnika po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. I RUŠE, 1. junija 1917. I Predsedniitvo. I 1 t Bolestno nžaloščeni dajemo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem žalostno vest, đa je naša iskreno I ljubljena hčerka, sestra ozir. svakinja, gospodična Rožica Podlesnik danes zvečer ob 9. uri v bolnici v Celju po dolgi mučni I I bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 24. letu I svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. : Truplo drage rajnke se prepelje 29. t m. ob 4. uri I popoldan iz celjske bolniSnice k večnemu počitku k ' Sv. Antonu na Poborju. : Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v Cetrtek 31. I t. m. ob 8. uri zjut iz niše žalosti na domače pokopaliSče. ! Masa zadušnica se bode darovala v četrtek 31. t m. j ob 9. uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Antonu im Pohorju I in v Laškem trgu. j I Blag ji spomin! ; Sv. Mašm mm Pefcerje - *** *m dm 27t ; maja 1917. j '------------------------ j Zahvala. I Za odkrite dokaze globokega sočutja ob pri lik! " britke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše nad-vse I ljubljene I Rožice ; se tem potom najsrčneje zahvaljujemo. | Srčna hvala vsem, ki so predragi rajnki v Času . njene bolezni s tolažilnimi besedami lajSali težke bolečine j in vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov, t. r vsem I ki so ji bili zvesti spremljevalci na njenem poslednjem potu. I Osobito pa se zahvaljujemo p. n. gg. domaćemu I zdravniku dr Zanggerju, primanju dr. Golitscbu, ter dr. Mareschu in dr. Negriju, ki so z največjo poirtvoval-I nostjo in s teikim trudom skušali obraniti predragi rajnki njeno mlado življenje. Enako gre srčna hvala pč. i sestrama Edeltrud in Genovefi, ki sta ji z materinsko ' skrbnostjo stregli do zadnjega zdiha. še enkrat srčna hvala. žatafoO ortaiii- pfl—fM :: LOKAL :: ■ 1. BTfutom tLi Bajfira. FofaamUa «a|« alaaraa ara Joa. rarlana. Lep konj sa Jato, a flađlcBi, |a u prodat. Već se izve: Rimska cesta iU 1% II. »aditrople, desso. 1805 za 151etnega dečka iz holiŠe hise, s 3 razredi sred Sole, se 1ŠČ6 v večji meŠ2ni trgovini oz. ključavničarstvu na r!e2p!; — Cenj. ponudbe pod HĐe!ll 179711 na uprav n. »Slov. Nar.« Žeiezninar stareiša pisaraiikS mOUf želi vsto-piti v pisarao te btroke, 1841 Ponudbe pod > fio „teiezaluar/ 1841*1 na upra^n »Siov. Naroda«. ■JI IZBIRO pošilja tuđi na deželo: l. asne 2652 BB II *9 f P>>^av Jopice, I II f L ScriBa, koitume, | || f I nočn«haljo,pe-| || f | rilo.modnepred-li II Sd Mš maie.ftvorteeklo-buke instexoil£9. Zeio solidna ivrdka: M. Krištofič - Bučar L|vbllana. Siari trg 9. Lastu■ hlia. Fine otroške oblekce i: in kpstne oprave, u Gonoktein. 7 | ; NajnovejSe, i^kušeno sredstvo i ! brez vbrf.'.pravanja proti kapavcu (tri- I ' perju), belemu toku, črevesnemu in | i mehurnemu katarju itd., priznan na ' klinikaft in upeljan na teh Ie zdrav- ! niskih znanstvenih receptarijih za I leto 1915. 2130 | Berliner Rezept-Taschen- i buch far Pracktische Arzte na strani I 17 in 128. Berliner AUgem. med. Zentral - Zeituncrsrezept-Taschenbuch ! na strani 5. Budapester Orvosi Zseb-! naptar es Kčzik5ny na strani 12 in j 153. Frommes Oesterreich. Med. Kal. und Rezept- Taschenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und Wiener | Therapeutische Leistun^en. Let. 1913 na strani 68. PraSki receptarij čeških i zdravnikov na strani 171. Prager Rezeptarium des Zentralvereines deutsch. Artzte in BShmen na str. 172 I z opazko: Da es die Magenschleim-j haut nicht alten'ert, besonders beim I l&ngerem Gebrauche wie bei Cystidis ! i zu ernpfehlen. Schnirers Taschen- i | buch der Thcrarie na str. 230. Stein Schneiders Arztlicher Taschenka-tender. Verzeichnis der neuesten Arz- reimittel na str. 28. Wiener Rezept-I Taschenbuch fur praktisehe Arzte na str. 17 in 222. NViener Rezept-Ta-schenbuch fflr Zivil&rzte na str. 127. Wurzburger, die Nebenwirkungen der modernen Arzneimittel. VII. Gruppe Na str. 157. GONOKTEIN ne kvari želodca, na draži ledvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lakarna Trakooxy. Zagreb: Lakarna „Salvator*. S. MlttalbacUf JelačltcT trg. Proizvaja: Farmakološko-keniični labon- ' torij „HERA". Praga-Vršo^ice 552. I CobaTlteli vojne ga atlnistrstra in Vofno xdraT»tvcn#fa sdruienja. Damsko kolo 4mbn ohruiM«, •• takaj kupi. Pooudbe pod „KolO 12/1769c> na upravnistvo >Slovcnskega Naroda«. 1769 Proda se ^° vila z vrtom. Naslov pove upravn. »Slov. Narodac. Ksoa trpi i m. blagom w rrestu na deželi s sedežem c. kr. ofcrajnega <»lavarstva, c. kr. sodnije in drugih uradov, ob železaici, se proda ali da v najem. 1838 Vprašanja pod „trgoviaa 133S11 na upravn. »Slov. Naroda«. Vam plaćam, ako moj uni- ------- . . - čevalec korenin Rla Isalzaia ne odprcivi v 3 dneh brez bolečin Vaših kurfin oies, bradavic, obtiićancev. Cena lor.Čku z iamstvenim pismom t.75 .11, 3 lončki K 4>50, 6 Iončkov K 7.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Heaienj. — Ecstce(Bassa) Postlach X 12 3O7,Ogrska. 3663 "^^^= Mie se ===== prodajalec *» prodajalka za malo mešano trgovino na detelii Prosta hrana in stanovanje. Prednost imajo šivilie. Ponudbe pod šifro ufa A« Ma/1811*1 °a upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1811 Zavod za Mm h zaklepsis išče za takojšnji nastop Z^lasiti se je v pisarni Kolodvor-ika ulica 28, od 11—12 ure dop. ali od 5—6 are popoldse. 1820 Plača po dogovoru. ^^H Eh Hav ^rR sB aui ^s * fll ^aa vS v-A ^^ pleskarski in likarski mejster Ljubliana, Rimska c. 16. se priporoča ceDjenemu občinstvu za vsa v to str oko spadaj oča dela. 1114 Solidna in io&aa posirežba. Slamnate šolne za dom bi slamnate podplats za v (evlio sem začel izdelovati ▼ toliko, da lahko nstreiem vsakl zahtevi fn Jih priporocam kot aadomestilo sa drago nssjeno otmtev, posebna za delo v sobeli. 235 Posknslte« ne bode Vani ial. I3\i?« Cerar^ tofarna alamnikOT ▼ Stobn, pošta Domiale pri Li obijani. Totomanufaktura dro^rijD, Ljubljana, I SelenburffDTa ulica St 9. prlpai-*£a vallko salogo desinfekdjskih pre paratov klkSH Lysol9 Lysoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, I kart>olovokis1inoTkarbolo?oapno itd. iti I Velika zaloga fotografskih I ftrifcUhi ta aparatov. I Gospodična vešča slovenskega in nemSkega jezika, IŠCs alntbo prodaialke, blsfalalearka al; kaf primemega. — Dopisi se prosijo pod „M, B 1806u na upravn. »Slov. Naroda«. 1806 Šivilie se litelo, pomoćnice ona ali dve za takof. Poizve se na Dolenjski cesti št. 50 I. nadstr.i LJobllana. 1823 Kontoristlnio se sprejme. im Kranjska aprovizadjska dražba z o.z. FraniiilcansSca ulica itew. 4. Stranka brez otrok W Uie stanovanje V mestU| takej ali pozneje. 1836 Pismene ponudbe pod l9br0Z OtTOk 1836" na apravn. »Slov. Naroda«. Kšnfrki hlev s Tporabo dvoiiiia la pod- itraila, ie tafcoj odda. Izve se: Krakovski nasip 24, L|nbljana._____________________1841 Pisolnistn] z vidno pisavo, se proda. Gradižže %U 151, levo. Spoiai Um brez hibe, se po oeni pt^oda — Ie privatnikom. 1828 Ogleda se Erjarčeva oesta M/i od 10.— \il2- ure dopoldne. Postrežkinja se išče za 5as od J/*7.—8. in od' IO.—12. dopoldne ter dvakrat na teden popoldne. — Zglasiti se je na ErJaT^ čerl cesti 20/1 od 10.—lh 12. dop.j Vež ~^ sprejme tako] J- G. Repi5t strojno mizarstvO} Polzela9 $tajerskOi — Stanovanje in hrana v hiŠL 1803 Pozor gospodarji! ŽeUte li kupitf 550 In ror 11. 2974 hektarom zemlje prre irste v Bosni, pripravno za vodstvo gospodarstva z njivami travniki, pašami, sadovniki in poslopji, ki nosi sedaj 6 J/4%, deloma Ie obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anončni zavod S. Vranešević, Zagreb, BogovlćeT« nllca it 7. III. kat. pod geslom „Ekonomija 1541". 1687 Proda se 30 kg fine nove bo\9 7im6 ¥l%l eV I 111 V in tuđi več parov dobro ohranjenih in novih damskih čevl]eY št 36 in 37. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«« !IO ki nagrade tlslema ki mi do sredi ali konca tE za? najem nemeblovano stanovanje obsto-ječe od dveh do štirih večjih sob, kuhinjo in kletjo tu v mestu ali v blizini mesta preskrbi. Kupim tuđi pritlično hišo z večjim vrtom in hlevom, 1837 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«« == H6e ae ===== prodajalka, blagajničarka ki kontoristinja. Pismene ponudbe na mođBO fr|0«iM P. Magdtt, Liabljaia* Strcn 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 6. jmžja 1917. 128. štev. Jaka Cimerman gimnazijski učitelj m črnovojnišfa praporflak. Icanha Cimerman roj. Kane -+&h poročena. *&+- tm Ljubljana dne 4. juni ja Vt? Podsmreka Kostanjeve in bukove hlode kupi viakomnožino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo ccn. leZdravnik želodca. 61 Mravi zeledca je posebnost ielodtnega llkerja iz zdravilnih raitlin, katari izborno vpliva proti alaboattm w telođen tor radi tega ▼ nobeni družini na bi anal auuilkatL Svoje častite odjemaice vljudno pt%osimy da se na) pri nakupu oroija in municije vsakdo izleaže s posebnim dovoljenjem od c. hr. okrajnega glavarstva ali od c. hr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjemf ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z oroijem X v LjubljanL r Ali ie hoćete svolega revm a ti zrna fbrotina, ischiasa I korenit© Iznebiti ? 1587 Tiaoči ia ozdravl|aall Bolećlne v ndlh in ćlenklh, otekll o4|ef nkrtv-llene roke in noge, trganje, bodeale v različnih del:h telesa, ćelo oslaliele oči so posledice rev- matičnih in protinskih bolečin. I Nudim Vam nftraven produkt zm zdravljenje. Nobena univerzalna medicina, temve? zđravilno I sredstvo, ki je dobrotna mati narava bolnim ljudem 1 daruje. Vaakamn brazplafiaa poakaiala. PiSife mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaležen moj privrženec. Hćvizer Heilschlamra, A. G.. Bndtpest VII. Th5k5!y nt 27. Abt 244. ---------■ - - —--------------------------------------------------------------------------------■------------.^„ Hitili nhp mH ti mIWBI otroških vozičkov " time. tlLPaklt VlUMlML r,, > Šablona ■ 16 monograml, p«*l- ■•rna aa umnim* prt*i «er*l« •tof 2*pn« robo« Im vooh vrst ■•rilo so tfoblva pri TONI JAGER Cjubljana, ZiJovsb allca stev. j9 Jos. Osjjia modni otelile : za gospode: Ltnbljaaa, Franca Jožefa cesta 3. Vojažke In uradnižke i uniforme: po ftieri v najkrajšem času. L. HIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I d«2nikow in »olnčnikov. I Popravila se izvrSajejo točno fn solidno Đr. Henrih Doalal Otilija Dostal roj. Rundt . poročena. Juro/, Cejfa dne 4. junija t9t? Ljubljana 1829 Strofi za strižen]e las a 10 K. Britve od 2—10 K. Brlvskl aparati, biivske kline Jl najbollše kakavostt po na]nlt|ib cenab pri \ A. U/EISSBERG, Dunai II, 1 Untere Donaustrasse 2315. Specijalni cenlk odd. IV. gratis. Za trgovce en groš cenik. Krasna izbira bluz. flntonija Sitar Selenburgova ulica 1. | Kdor hoMat1ccl0edinizapIise J\, L r Vr Vi JL D l\ Lš JL IH 1 IV ženi strokoTojak c kr. đet. sođlšča Lfnbllana, Kongresni trg 15, 94 (Hasproti nunske corkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevaffka kla¥lrjey In harmonljey [na jogu Avstrije. — Velikanska zaloga vsoga glmsbenegm orodjaf stmn In mnzlkalij. Eđlnl salOinlk dvomih in komornih tvornic: BOsen-dorfer, HOlzl & Heitzraann, FOrster, Ehrbar, Gebrflder Stiogl, Rad. Stcizharamer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Oferokl o4 E 19«— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleSko ponavljajočo mehaniko. lOletaa postavno obvezna garancija. Najoanlna najnizja. laneni naj- ugodnejša. Vglai«vaa|0 ter popravila strokovno in ceno. | Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzklfutao le fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalst- UMmtmr in navideznega „pofelaa" pri kriCačih, ki se | drznejo govoriti o ^.doliroaa blagvut dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zatogi. ' Oficijelno subskripciisko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani .prtinu rfiin« u VL avstrtflsko vojno posolilo ** •»**»** K^mu I. Davka prosto S'[> *mortix«ctjsko driavao posojilo po 92-—, prištevši 5 5"0 obresti od 1. maja dalje. — Ker teko kuponake obresti tega poaojila od 1. aprila naprej, znaSa nabavna cena dejansko le 91"542« IL Davka prosti 5l\t\ dno L nutfn 1S27 vraiHtH drtanozakladnl listi po 93-50. priitevii 5-5'/* obroati od 1. maja dalje. V svito podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka >—miahia Ia llpetekaraa poso|Ua. 128. $tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. jtuiija 1917, —"—■--------------------------------------------------------^--------------------------- Stran 7 OfictteJno subskripcUsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani la b1«m piMriN * gaMa, CiUfW, Tinta, lar«J«va, lwW (t «. &|afeltau) ta Celja sprejema po originalnih pogejih prijava na ==: šesto avstrijsko vojno posolilo = L tlelDi 11. S'VVm »Htlodliki đil mili ž K 92U za K I- ibi. - D. flarti voiii ya\-K i. uja 1927 mine ftftm za&iadnhe i K 01- za RIV- ml in dovoljnje vsakomnr V„»n© bOflifikacijO. Pojasnila iu tiskovine so pri blagajnah banke na razpolago. i Nobenega zobobola ve£, nobenfli noči brez spanja. „Fidaa" pomiri bolečine v otlih zobeh, pri I trdovratnlh revmatiČmh zobnih bolečmab, ko so vsa sredstva že odpovedala. Pri neusDehu denar nazaj. Cena 2— K. 3 zavitkj 5 K, 6 zavitkov 8 — K Nobenega zobnega kamena več, snežnobele z be dobite po uoorabi „Xlrl,-' xobna vods. Takoišnji učinek Cena 2 K 3 stek!entce 5 K. Kem*ny, Kottce (Kascaam) L Foital predal 12 I 23, O^rsko. 3659 Oam$l^e $lamnil^c === v najveijl izberi priporoča ■ MINKA H0RVAT, modistka Ljubljana, ^tari trg jtcu. 21. Ljubljana. PopravHa najcenej«. 904 Popravila najcanai«. ===== Proda se ========= vo z, malo rabljen, na peresih, ima dva po-čezna sedeža in na sprednem sedežu streho 1a snemati. Vporabcn je tuđi za pošto, alt za crivat ali za prevaža-1> Harra Mafija Terlep, lzđelovatelj vozov ia podmorski kovač, L|nb- llaea-SiUafl Sv. Jernela ce«. 38. l&co Ina kolesa ._ _ pritikline, ===== poprave, ==— emajliranje in poniklanje liTrinfe toCne la oeno 13U A. Weissberg, Dunaj II, Cntere ĐonanttrasM 23/S. (^" Cenik odd. 1 zastonj. BjV Velika zaloga najmodernejiih slamnlkov. "90 v najnovejših fasonah ia v veliki izberi IVAN SOKLIČ. fiA-Prlatnl Panama-tlamnlkl od 9 K do SO K. JN prepeMCar, ■• ia Isa^ibil na Razćrteiu, Ane 18. usja popol*^«. Pes ima kratko dla ■*»*,.£**• w~iam^^ Toplice (3rvaško). Pcjasnila in prospekti zastan]. zdravijo ■BVBVHBVB^aaaaavBBBF giht revmo ischias. V smisle c. kr. orada za ljudsko prehrano z dao 13. marca 1917 nemei-ava trbovelfska premogokopaa dmiba skle-nlil povodca o dobavi ^t*oznplr|a (vsako množino) in Je draiba eveatsalno pripravljaš dati v kompenzadjskem potn za poslani lorompir premog. — Ponadbe se prosljo na vodstvo premogakopa Zsgoria ob Savi. Kranfsko. Kupi se takoj vei pisalnih strojev rabllenlh, tvtfl pokvaiiene. WW Proda se več rabljenih dvokoles v dobrom staan in vo6 šivalnih strojev liubljana, Stari hj 28, jaljd. Hraste ispušnafe( grinta, arbaćico la draga kožna bolaznl odpravi hitro la sigurno Pa stol, domaća mašilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lončck K 3.—, dvojna« K 5.50. Dalje Paratol tresni prašek za. varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v fcekarnarja M. Sleta Paratol tromlol v Budimpe*«, VI-24. B5tv6a-« 28. Losne kite aafbolfšo kakovostl po 8, 10, 129 14 in 16 kroa; lasne podloge Erepp ali Pjthoa ia lasne mro-tice v vsok bar rak; „NERIL" barva za laso ia brado od Dr. Dralloa riava, toauiorlava ali crna po 2 la 4 K itd.t vse> ie solidno, zanosljlvo blago priporoča Štefan Strmoli i Ljubljana. Pod Trančo št. U l Pozor 1 Zaradi YpokUaaa|a v TOjaiko 1 slntbovanta I© lokal odprt saaio sa I prodalo blaga la alcar TsaU dan urno od 9 do }/s 1 In v nadalio od 0 do 11 I uro dopolđaa. MHf-^HaaavpjB-a-^B-fHaB-^a-^BV-^^^aB^BaVB^HHHHH^^^^^ \ 0. t \\. aislr. nzredaa lirila. Pri naii poslovnici kupljene srećke so zadele: K 300.000 glavni dobltek: it 10.202, lzireban dae 16. oktobra 1915., IV. lot K 60.000.......it. 60.606, „ 30.0C0.......ff 68.435, „ 10.000 .... St. 7.788. 130.169, „ 5.000....... št. 68.425, ■novo doMtkov po E 2000, 1000, 800, 400 la veliko itevilo dobitkov po K 200. Ha M\M io izplaiali K 1261.280'— Prihodnje žrebanje bo 12. in 14. junija 1917. OobiteK kron 1 u......60.000 1 „ ...... 20.000 1 h......10.000 S po 5000 . . . 10.000 5 „ 2000 . . . 10.000 tS „ 1000 . . . 15.000 a „ ooo ... lsooo a) „ 4oo ... ».om 00 n 200 ... 18.000 2700 „ 00 ... 216.000 2880 đobltkov . . . ■ 390.000 Srećke prodaja liljilii kreditna Mi v Ljubljani. kot poslovnica o. kr. avstr. raxr. lotortfo in njene podružnice V Celju, Celovcu, Trstu Splitu. Gorici (sedaj v Ljubljani) Igralol aatotl la vaa po|aialla broipUtno- Cena srečk: Boblfki se iiplačalo takoj brez odbitka. Cena srečk: Delniška glavnica: K 12,000.000-—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000*—. -------------------------------------1------------------------------------------------------"----------- SPBEffEMAs Vlogo aa ka^itloo in jih obrestnfe po Čistih 4%- Vlogo aa lokoti bi tlr# nfeau prati atju?odocjšema obrestovanju. Dviga se lahko T$ak daa brez ozira na moratorij. Reotni davek plate banka iz Sfojega. KUPUJE Uf PBOOAJA: Devize, valute, vrednostne pmptrje itd. ia srećke c. kr. razredne loterije. ■»■■■»■■•■■Bal Brzojavni naslovi JADRANSKA. Coatralai TMt. PoaVaiaieoi DaiartMnilk Omnml Kotor ■atkovM Oaatlja •pljot BKOMTlaUL: Menice, devize, vrednostne papirje itd. MH1M Ćeke, nakaznice in akreditive ni vsa tu- in inozemska mesta. ■aUE PaanUtTllli na blago, Icžeče v javnib ddadiščib« iUlaUaalals Bomia Mročila in jib izvrSnje najkulantneje. " Telefon il« 257. SUan 8 »SLOVENSKI NaKUP% one C juni)« 1917. 128. itev. Priporočamo našim r gospodiojam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske s tovarne y Ljubljani Trgovski pomoćnik prost vojafičine, specerijske stro-ke, liče službe. 1794 Ponudbe pod „Prftst TOiaftČine 1794" na upravnišvo »Slov. Naroda«. ■V Sprejme se ve< mizarskih pomočnikov in vajencev proti dobri plači za trajno in lahko delo — FR. SKAFAR, strojno mi-zarstro, Lf ubijana, Rimska c. 16. &riporoča emj. damam tu in na debeli na 2>unaju osobno izbrane hovosfi krasnih ktobufau ^= in čepić finega okusa ta dame in deklice. 8GC* ^Popravila se sprejemajo. Zalni klobuki vedno v zalogu T£tt Soitdno blago — ntjfa ceu«. ===== Proda se i hRozvrtom blizu mesta. isi$ Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 200 K nagrade dotičnlkn, kl preskrbi rodbini iz 3 članov bolji* stanovanje če mogoča ▼ oentrunra mosta z 3 sobaml, tako] ali poznolo. 1819 Ponudbe na „Zavod za stražesfe In zaklopanjo'S Kolodvorska ul. itov* 28, Ljubljana« =—==— Pravkar je izSla —=——== jerila 6 razoledolc po onslnallli ikattiija" Cena 1*20 K. Karoča se pri: „Umetniški propagandi** v Ljubljani, Sodna Mlka Itev. 5._____________ WM, mi min Me kože, Mi orinte. Kožne boIezDi. tore. otekliae io race ozdravi hitro in sigurno ianftarsko mazilo. Xe urraže in ne diši. Mali looČek 3 K, velik; lonček 5 K, drožinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadaj oče brinovo milo 4 K. Gerd Sando?, lekarnar, Nagy Koros 30. >Uctfr5 XjSERDER, LuLiiitu I uvi I \SALBE M , Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh priporola trgovina s postotjnlm pmrlmm In punom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg Stev. 8 Ur inovijena 1866,_________________Uatanovl|o*aa 1S66. P0Z3R1 Nereelna konkarenca prinaia na trg xa nliko Mno aapol ali nić oćlić€no blago. Tsga p«iia sa drla pogacto osiaakl masa innesnaga, ki xviša{e teto ter bi«treao orlpoaor«, da st ru?!)•]• Ućiako la moliL Anton Bajec ) uoietni in trgovski vrtnar uaaija i1. ?. i. MtMn. n st iateji bj^bt cvetliSni salon samo Pod Tranio it. 2 , *o!eg Covijarskofa mosta. Velika zaloga suhih vencev. Uddovanie šopkov, vencev, trakov I. L i Znnanfa naroUla toino. Vrtnariia na Trža&i cesti it. 34. Službo pisorlo teli dobiti amlad moi, »rost TOfastina, vU Mlowmštine, mmUIu 1» Italllaa- štlnm v govora la pitati- 1793 Ponudbe pod „FUar 1793" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Preiv C Ratiol Preiv Gorici. I. U Cilj Cl Gorici. Ljubljana, Stari trg šL 28. Možka io ženska ) dvokolesa s staro pnefiiiitflM, Sivalni stroji, gramofoni, oloktriČM iopno tvottlko že kompletne o4 % K. Haibolfie bateHJe. Posebno niste« čama sa proprodajalc« Jrtehanicna delavnica no Starem trtu !t. 11 v ^hačičffi hiši poleg goriSke kleti MILO dobivate ▼ Specijalni trjovlnl za milo 1» Kvar Ljubljana Sv. Petra cetfn 28. Iatotam troit, kroma sa tovilo, toalotaa ■Ola, prala! praški Lti na debelo in drobno. Kostanjev les od 1 m dolgosii, 10 cm debelosti naprej w debi ih in pole-nih kupi po najvišji ooni tvrdkas st> J. Pogačnlk, LJablJana, Mar. Terezlfe cesta 13. „Ob Soči«. Vtisl In obCtitlo is mojofja dnevnika« Spisal Alojsij Res. Vsoblna: Zadnji dnevi v Brdih. — Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Iz bojev za Doberdob. — K Adriji. — S tolminskega bojiSCa. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenih, — Ob slovesu. 1772 Založila knjigama J. Stoka, Trst, 1917. Dobi se v vseh slovenskih knjigarnah. V korist goriikim beguncem. II. pomnožena izdaja. | II. pomnožena izdaja. Prvi ljubljanski zavod za npanie Ue I Polianska cesta 7, pritlUje. Negovanje obraza« kože, las, prsi, rok. I Masaia telesa in parna kopelj obraza. I Odpravljajo se mozoli, pege, zajedalci, rumene liše, rdetica koie in notu, ohlapna koža, I podbradek itd. I tam x dei«lo m dado navodila xa aadal|a]o I =^==== taaiosdraTllea|«. =^==== I A & 2". Skaberne Jtfestm trg št tO. Kmetska posolilnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. 4" ' 1 / 0 / brez odbitka rentnega davka. W I ^Vs^ 1 nVan^BnVan^BniBnVBViBBVBn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^BniBVSaaiBa^nB^BBBi /4 /0 Ustanovljena leta 1881. L^------------ ------------------.----------- ____________ _ I