. • - »
tm tftj tf T— row OFFICE OF WW TO", ■ ^ ^f Orfcr d tfco
m oalo loto.......
Za pol UU..............«	1.00
It New York oolo leto..«.	C.00
Za inozemstvo eolo loto...	7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Largest nomiia Doily ta Itao Oaitso ftaU«
•very daj tnept 0ur>' 171 end lega) Holiday
* 76,000 loader* g
TELEFON: SS76 COETLANDT
Entered u leoond
SI, 1908, at tka
Office o* How York, N. T,
the Act of Ooagteoe of March 3, 1879.
TELEFON: 4887 COETLANDT
NO. 73. — ŠTEV. 73.
NEW YOEK, SATURDAY, MAECH 37, 1920. — SOBOTA* 27. M ARC A, 1920.
VOLUME EXVIIL — LETNIK ZXVUL
BAUER-JEVO MINISTRSTVO RESI6NIRAL0.
BAUERJEVO MINISTRSTVO JE EE8IONIKALO, KER NI MOGLO UVELJAVITI KOALICIJE - BERLIN CUJE, DA HOČEJO BALTIŠKE ČETE NAPASTI GLAVNO MESTO. — RENSKO ME STO 8E ŠE VEDNO USTAVLJA ŠPARTAČANOM.
Paris, Francija, Ifi. marca. — Nemški kabinet, 'iateremu na--«eloval (inftt«" Bauer. je resigniral soglasno s poročilom, ki j" pr.-J slo danes iz Berlina.
1'oročila, ki »o piišJa zadnjo no č iz Berlina, pravijo, da ko spo-
med ikt-ankami onemogočali revizijo Bauerjevega kabineta s tem,!
tiri nove ministre. kar je ustvarilo konlicij-
<tu j«* stavilo vanj oko /ast opst v o.
Berlin, Nemčija, 2t>. tnarea. — Organ večinskih socijai stov, \ oi-wn« rt\ trdi, da sta Pomeranska in severna rekermack, severe-1 . pada* od ,Stett.ua, pod vlado Železne divizije, to je baltiških čet | i »t li«<* pomrransk h junkerjev, ki so mobilizirali meščanske straže i irr uporabljajo sdednj.' v svoje lastne svrbe. List pravi, da so v j 1 rentzlau, juino-zapalno od Stettina, zasnovali umor krajevnega) i 'vrševalnega zastopnika neodvisnih soeijalistov.
Soglasno i ugotovili častnikov namerava Železna divizija odko-takaii proti Berlinu. Kmetje v iztočnem okraju Prignitza v Bran-detiburgu so bili oprevtljeni * strojnimi puškami.
Koblenz, NVmčiju, -ti. mar«-a. — Včeraj zvečer se je v nemških ofieijelnih virih »igon-viJo, tla s n vladna trdnjava Wesel, ki leži se-\er<>zapadno od Ruhr okraja in katero oblegajo špartačani, še vedno nahaja v rokah vladnih čet, čeprav so boji tc-žki.
— 1'radniki so zj*<\iii, da se je vlada definition© odločila ne podajati se t revolueijouarji v Knhr okraju in to raditega, ker so sled-i ji kršili dogoVor gl.V.e premirja v torek ponoči ter v srefM). Protl-i spada od strani dr in v ne hrambe je pričakovati vsaki čas, a medtem je pologa čet v Weselu kritičen.
Wesel, Nrmčija, 25. mar«-«. — Prtnjast izstrelkov je padlo da-i c^ v meščanski del frtewta in storjene je bilo preeej materijalne ško-4..», I bit i so bili ena bolniška strežnica in dva otroka.
Precejšnje vznemirjenje je bilo opaziti danes popoldne v rae-■»tn. ko je oddelek vojakov spremljal po eni izmed eest tri može, o katerih >e domneva, so bili šp:joni. Ti možje so bili prisiljeni dr-fati roke nad glavami.
Buderich, Renska Pru vi ja, 2."». marca. — Ebertove vladne čete vtsino dr*e Wesel CVprav je mesto pod ognjem artilerije, ki se i ahaja v rokah ricl*\»ke armade, *e je posadki kljub temu posre-« de zuvrniti vse napade infanterije.
Današnje bitka se je pričela tekom dopoldneva, ko so vladne ♦ ••t** napadle delavske sile, ki ho napredovale do razdalje par sto jardov od inostuejra pročelja pri Wesel. Vladne čete so pernate ».staš«1 do razdalje pai* sfo jardov od mostnega pročelja pri Wesel. Vladne č«»te ».o pognale ustaš.* južno preko reke Lippe Ter južno-i/Un'no i/ Lippe gradu. Med tem časom pa je vladna *»r??*erlja o-tvorila ogenj na delavski glavni stan v I/ppcrdorf ter ga deloma uničila.
Nato so pričele hladne čete z dvojnim bočnim napadom Ter porinile rdeč«- na/.aj. Oborožen vlak se je pomikal naprej proti mo-Mii preko l.ippe tej- vzdržal stalen open j na delavske čete.
.hi/.iio-zapadno od Wesela stoje belgijske čete, ki so se nmakni-1«» na l«*vj br«*jr R*»na o<i mo^tnefra prooelja na desnem bregu, kate-rega so preje zavzemade. Polet? B<»lpij«'ev pa prihajajo tudi francoske čete, opremljene z artilerijo.
WMhinirtOI!, D C. L'«?, marea. — Državni tajnik Colby je poslal ameriškemu posieniku v Parizu WallanetMi sporočilo, da' Zdni-/-ne dr/ave ne nanprotnjejo temu, da pošlje Nemčija armado v Pnhr dolina v natnenn. da zatre ustajo. Zavezniki so naprosili Zdr. oržave za to dovoljt-iije.
Rotterdam, Ilolandskn. 06. marca. — .^partačansko gibanje v f-orenskih prorincali je bilo organizirano že pred dolgo časa s sodelovali jem Rueije, ki je pričela sedaj s svojo fenzivo proti Poljski. I staja je bila vprizorjena s skupnim namenom, da bo stal Troeki, 1 iski vajni niiniMier v pričetku julija pred vratmi Berlina. Poroča \n\ei' 1 sta Courant pravi, da vodijo že sedaj rtiski sovjetski čast-riki nemške špartačar.e, kojih armada je bila nahitro organizirana natančno po ruskem nzorcu.
Ren-olueija je bila najprvo določena na dan 1. maja, a pustolovščina von Kappa jo dala radikaleem priliko, da so pospešili svoje račrte. ki so vključevali tudi zavzetje Munstra in Wefiela.
I NEMŠKA REVOLUCIJA JE RAZCEPILA ZAVEZNIKE.
■i » - .v . .
t -
, KRČENJA MIROVNI! POGODBE SO PRISILILA FRANCIJO DO SKLEPA, DA SAMA S SILO IZVEDE POGOJE POGODBE. — PRI BODOČNO8TI NEMČUE JE FRANCIJA NAJBOLJ PRIZADETA. POROČA PAUL SCOTT MOWRER.
h&vdnien »prejem Mr. Herberta Asqnitha, bivšega angleškega ministrskega predsednika.
KAJZER ZLOMLJEN | ŠVEDSKA IN RUSIJA. ! DELO JE OMAJALO.
V IZGNANSTVU.
Kcvi švedski ministrski predsed-
----cik je izjavil, da njegova dešeia
Prejšni nemški cesar trpi na. na-! še ne bo trgovala z Rusijo.
podih depresije ali otožnosti ter	-
razbija pohištvo.
EBERTOV KABINET.
Bauerjevo ministrstvo ni hotelo ugoditi delavskim zahtevam. — Poroča Kari H. von Wiegand.
j Stockholm, Švedska, 26. marea.
_	^ Nova švedska vlatla se js* zavze-
London, Anglija, 2C. marca. —I la tnlno za svoj program socijal Berlin, Nemčija. 26. marca. Viljem iz Amerongcna je "sick j nt demokracije, vendar pa ne na-i T',>cr,ova	*»ila obljubila
luan* z bratio, a brez ambicij, klfinerava za sedaj pospešiti niUake 1 'lovcem, ko so se vrnili na delo, bi se ne mogel vd~leži:i nobenega j 7*konoda je. raz v en one, ki tiče <iU	ol» poljubni priliki zopet
sedanjega preobrata v Nemčiji j reforme občinskega obdačenja. j z"«»rajkati. Ker pa te obljube ni kot jt izvedel por.nevalec od ne-|To predstavlja nazrranje ministr-jtirža!a- ^ delavstvo jako oslabilo ke zanesljive osebe, ki se je rav-j »l ega predsednika Brantinga kot*njeMO nokar vrnila iz Amerongena. (mu je dal izraza danes tekom ne-
Devet mesceev v srednjeveškem	intervicwa.
FRANCIJA KUPUJE BRAZIL SEE NEMftKE LADJE
Pariz, Francija, 26. marea. — Francija in Brtzil ja sta pričeli s pogajanji glede naktipa nekaterih nemških ladij, katerih se je tekom vojne polastila brazilska vlada, soglasno s j»oročilom Jonr-nala, ki pravi, da je Anglija ob-ljuhda Franciji svojo pomoč pri transakciji, ki se vrši sedaj.
Nelci dogovor, tikajoč se ladij, m bliža sklepu v Londonu, kot pravi Petit Parisien, ki poroča, da bo dobila Frane ja ladje, zgra jene v angleških delnicah ter tudi nekatere nemške ladje, ki so bile prevzete soglasno n določili \erHaillske mirovne pogodb.
TURŠKI KABINET JU ODSTOPIL.
Carigrad, Turčija, 25. marea. Danes je resigniral kabinet Sali paše. Sultan je pooblastil prejšnjega vezi rs Dama d Ferid pašo, t«aj sestavi nov kabinet,
Da mad zastopa liberalno stran-
HuSSitt 1
gradu z "dvorom", ki je omejen lu: pol ducata starikavih satelitov ter kraljestvom, ki je omejene na majhen vrt, je popolnoma vzelo ves blesk z osebnosti prej-šneg* kajzerja, — je izjavil do-tični. V izmučenem človeku z izmučenimi očmi ter udrtimi lic-i je težko spoznati nekoč mogočnega avtokrata, kojega nečimurnost ga j je stala prestol ter pahnila svet v veliko nesrečo. Dotčna avtoriteta nadaljuje:
—	Vladalna strast je Se vedno močna v izgnancu, — kajti Viljem oponaša kralja, ko ga ni znal v resnici igrati v življenju.
Vsaki večer pozove k sebi va-škepa brivca, da mu počesa lase ter "sfiksa" njegove brke in brado. Nato pride, oblečen v eno svojih starih sijajnih uniform, k večerji, ki .se vrši z v>.o formalnostjo prejšnih dvornih večeri j v Potsdam. Od polsedmili do polena jstih zvečer skuša dobiti nazaj nekaj svojesra izgnbljenega sijaja. To je njegova mračna blaznost. Iz samega usmiljenja do njega gredo njegovi izmučeni gostje Viljemu na roke.
—	Lahki stoli so bili ravnokar odstranjeni iz obedniee, kajti njegova nervoznost je ustvarila potrebo. da se te stole nadomesti s težjimi. Viljema trapi fiksna ideja, da ga hočejo odvesti z aeropla-nom. Svojim spremljevalcem naroča neprestano, naj gledajo v zrak ter iščejo aeroplane.
—	Ker je vedno v svojem življenju zgodaj vstajal, je tudi sedaj pridržal to svojo lepo navado. Vstane ob šestih, zajutrkuje ob sedmih in do destih je že o-pravil svojo korespondenco. Od desetih do ene žga drva, ponavadi s svojim zdravnikom, ki drž: drugi konec žage.
Kljub dejstvu, da je njegova levica suha, dela bolj nstrajno in z večjo silo kot katerikoli delavec na posestvu grofa Bentincka. Značilen je razvoj mišic na njegovi desni roki. Na vsaki odžaga-marca. — Bi via nemška cesarica ni kred j zapiše z modrim svinčni-je tako nevarno zbolela, da ne kom: W. I. L Koncem vsake ure more hoditi. Po vrtu jo vozijo v pokadi. Viljem eno eigareto. vozičku.	, Viljoas ao le rekoksdaj «*jo ▼

DIVJANJE VHXOVE BANDE.
El Paso, Texas, 25. marca. — Soglasno s poročili, ki so prišla na mejo, je bila v nedeljo, dne 14. marca nnieena neka cela far-merska naselbina v bližini Santa Barbara v državi Cliinuatiua. — Francisco Villa je v družbi svojih pristašev masakriral več kot petdeset možkih, žensk in < trok ter požgal njih domove in pridelke.
Jezilo ga je namreč, da so na njegove ljudi streljali dan poprej v dotični okolici. Villa je s 150 možmi napadel kraj ter ga popolnoma uničil.
Glasi se, da «0 prebivalci vas! postrelili petnajst tolovajev, ki so se nahajali v tolpi Ville, pred-no se je slednjemu posrečilo premagati odpor ter pričeti s končnim uničenjem.
—	Čeprav imamo sedaj i/Uliuč-110 socijalistično vlado, ni vendar naš namen uporabiti svojo moč ob izključno strankarski črti, — jo rekel 3ir. Eranting. — ne sprejemamo naparne ritsse doktrine o diktatorstvu proletarijata al- teorijo kontrole od strani manj sine. Soc!jalna demokracija nastopa velik del delavskih slojev. — Slednji iseeja boljših živi jen ski h in delavskih pogojev, ne potom dekreta in proklamacije kot se skuša to v Rusiji, temveč potom počasnega razvoja navzgor.
—	Eno sredstvo za izboljšanje stanja delavcev je najti v imenovanju komitejev, vsebujoeih zastopnike vseh strank, ki bodo skušale najti ono točko v-industriji, kjer bi se z uspehom lahko pričelo s socijalizaeijo.
—	Glede sovjetske Rusije že-l?mo mi, da bi se otvorilo z njo trgovske odnošaje, a Švedska ne namerava pričeti z gibanjem v tej smeri, dokler se zavezniki ne dogovore med seboj glede primerne pkcije. .Mi se prav nič ne .bojimo, dr. bi se sovjetizem li komunizem ukoremnil na Švedskem in če bi se zopet otvorilo in uveljavilo odnošaje s sovjeti. bomo zahtevali ista jamstva proti ruskim agitatorjem kot kroti onim drugih dežel. ki skušajo napraviti zmedo s tem. da širijo nauk nasilja.
BIVftA
CESARICA NEVARNO BOLHA.
Holandsko, 26.
Spor s je bil začel tedaj, ko jc Bauerjevo ministrstvo dokazalo, cia se ne briga za delavske zahteve. —
Delavska opozicija Jc bila v prvi vrsti naperjena proti finančue-; mu ministru dr. Cuno in proti j L-rambnemu ministru Eugenu Shifferu.
Bauerjev kabinet je resigniral dvakrat tekom 48 ur.
Novi kabinet je živel manj kot 24 ur in je bil faktično mrtev že prej, predno. je bil oficijelno rojen.
Predsednik nemških delavskih zadrug, Legien, ki je v Nemčiji tc, kar je Gompers v Ameriki, je >tal naenkrat izvanredno močna osebnost.
Delavci zahtevajo, naj se državna vojaška sila organtzira v organizacijo, ki bi bila izven vlad ne zakonodaje. Umevno je, da bodo tej zahtevi v prvi vrsti nasprotovali demokrati in pristaši cen-tmma.
današnjih dneh. Žrtev Je dolgih napadov temne depresije ali otožnosti, katerim sledijo silni izbru hI nebrzdane strasti. Potolažiti ga more le njegova žena, ki je skoro vedno ob njegovi strani, ki mu eita naprej pri žaganju, se pogo-vrja z njim ter mu pomaga pri pisanjn pisem. Ponavadi je oblečena črno. Človek ne more čutiti do nje nič drugega kot simpatijo.
Možje, ki so sedaj pri kajzerju, so v on Gontard, dvorni maršal; dvorni kancler Krauf; kapitan von Ilseman, privatni tajnik, dr Karol Foerster, telesni »travnik in dr. Kriege, finančni svetovalec Grofica Keller je dvorna dama
-ti
Pariz, Francija, marca. — Najnovejša nemška revolucija kaže očividne, da bo od sedaj naprej nemogoče za zaveznike, da »i delali skupaj. Zveza, ki je bila tako mogočna tekom vojne, razpada zelo hitro po mnenju številnih tukajšnih opazovalcev.
Ko se je završil v Berlinu militaristični preobrat, je Francija upala, da bosta vsled tega stopili Anglija in Italija na njeno stran in da se boste pridružili nazorom Francije. Vse pa kaže sedaj, da je preobrat le še povečal razkol med temi zavezniki. S počasnim razpadom zveze pa prihaja tudi počasni razpad zaveniške avtoriteta. Kaj more slediti temi', če ne anarhija? Če ne bodo zavezniški naro-jc!i, ki se edini upirajo silam razkroja v Evropi, uporabili svoje mo-jči. da ohranijo red in postave, bo vsak narod storil, kar zahtevajo ,i.jegovi lastni interesi.
Versaillska pogodba je.določala, da mora izročiti Nem«*ija zaveznikom vojne kriminalce. Nemčija je protestirala in Francija ju 1 opustila radi Anglije iu Italije v toliko, da je dala Nemčiji gotove koncesije. Mirovna pogodba je nadalje določala, da je treba zaveznikom pošiljati gotove množine premoga. Dejanske pošiljatvo premoga pa niso nikdar dosegle množine kot jo je določala mirov-iia pogodba. Mirovna pogodba je določala nadalje, da mora Nem čija razorožiti svojo armado. Nemčija je nasprotovala in Anglija je posredovala v prilog Nemčiji. Koncesije so bile dane in posledica j«* sedaj, da je Nemčiji jrozorišče oboroženih ustaj.
Da dovršimo sliko je mirovna pogodba prepovedovala vstop oboroženih mož v nevtralne cone na iztočnem bregu Rena, celo začasno. Oboroženi špartačani so se polastili doline Ruhr ter se borili / vladnimi četami. Vspričo nemških ustaj je ministrski predsednik Millerand predlagal Anglij i in Italiji, naj zavezniki zajame i jo odškodnine v premogu, izvedejo pritisk na Nemčijo ter skupno zaidejo Ruhr okraj. Anglija in Italija sta odgovorili, da bi bil« to neprimerno.
To izj^lovljcnje zaveznikov, da uporabijo skupno silo pri izv*»-tienjti pogodbe je postalo kronično. Polovica dežel v južno-iztočni in iztočni Evropi je ob tej ali oni priliki enostavuo odpovedala pokorščino zaveznikom. (Od kedaj pa pokorščina?) Ozmerjalo v* jih je, a oni se niso zmenili ra to ter storili, kar so hoteli. Taki nauki niso zastonj. Turki niso izgubljali nobenega časa ter okoristili s tem. Sedaj so mogočno oboroženi proti zaveznikom. Uspešna opozicija Nemčije te ali one vrste pri izpolnjevanju pogodbe jc le zadnja v dolsri seriji kršitev zavezniške avtoritete.
Dežela, ki je najbolj direktno prizadeta pri bodočnosti Nemčije, je Francija. Francija in Belgija imata skupne meje z Nemčijo. Kot je vidieti položaj sedaj, sta odprti dve poti. V prvem slučaju bi Francija sprejela revizijonistično teorijo Anglije t**r dovolila koncesijo za koncesijo na korist Nemčije, dokler bi se cela pogodba l»e sesedla ter bi bila Nemčija prosta vseh resnejših obveznosti. N> iijore se domnevati, da bi zavezniki zopet stopili skupaj ter prisilili Nemčija, ee bi slednja v dveh ali treh letih sklenila zavrniti pogodbo. (To je tisti križ. 1/. sveteželjnosti so naložili zavezniki Nemčiji nemogoče pogoje in sedaj se čudijo, če ne bodo nikdar izpomJenH. >"obenega vzroka ni za domnevanje, da bi zavezniki soglašali v bodočnosti, da izvajajo silo proti Nemčiji. Nemčija bi bila rcsiavTirana, a Francija, ki bi ne imela ne zaveznike pomoč, ne nemško o«l-škodnine, bi ostala polomljena. Francija bi ostala na stališču brezupne ekonomske manjvrednosti.
Druga alternativa za Franeijo obstaja v tem. da prizna, da zveza ne obstaja več ter da vzame v svoje lastne roke izvedbo mirovne pogodbe. V takem slučaju bi Francija sama zasedla Ruhr dolino, se polastila premoga, ki ji gre po pogodbi ter držala te kraje do časa. dokler bi Nemčija m pokazala svoje pripravljenosti, da zadosti prevzetim obveznostim. Nekateri francoski voditelji so pričeli sedaj misliti, da je to edina realna politika, ki je še preostala. Vlada pa se medtem obotavlja ter omahuje med prvo in drago alternativo.
eni strani ni pripravljena izročiti se popolnoma v roke angleške domneve, docim r'oee na drugi strani nastopiti brez sodelovanja zaveznikov.
JAPONSKA IN AEOENTINA.
Buenos Aires, Argentina, 26.
marca. — Sedaj, ko je Japonska v principu sprejeia predlog Argentine za mednarodno prosto trgovino glede glavnih življenskih potrebščin, sta pričeli obe deželi s pogajanji, kojih namen je sestaviti in sprejeti pogodbo, a katero bi se prest avlo v dejstvo celi načrt.
F1HAHOULAL BEVO-] sedaj deset centimov In dvignje-LUCIJO?	na svota bi predstavljala v Nem-
čiji kaj lepo premoŽenje.
Ženeva, Švica, 26. marca. — 1'rejšni kajzer Viljem je dvignil depozite v znesku 250,000 Švicarskih frankov iz neke banke v Cu-rihu v pri5etku marca, kot se je izvedelo tukaj, in ta denar je bil posliin v Berlinu malo pred po-skušeno reakcijonarna ustajo, katero je vprizoril dr. von Kapp.
Vrednost nemške marke *waja
DVA ŽEJNA ŽNIDABJA.
Springfield, Mass., 26 marca. Štiristo kvartov vina in dva kvar-te žganja so zaplenili danes agenti za notranjo carino pri pogonu na neko krojačnico v Sharon St. Aretirana sta bila Jakob Lipšic Jakob Kravič.
NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA
Naie denarno poAOjatve razpofalja te Izplačuj« soda) po eeB Jugoslaviji "Kntyov1 požtnf Moral urad" v Ljubljani; to jo ta« državni savod, kakor jo bila O. k. poitna tanflaki mm DmK k*» torn jo aaofo lot ptod svetovno vojno faplaftoTala tOjatvo Krom airtioojnko monarhijo.
JaariMmo m vsako denarno poSOjatrr* M fli ndi ▼ iaplažfln, ki bi ao povzročile po dragih. km aaia krivda, 80
k-l	L
u. - : .....• .
1,000 kron 1000 kron I0,0p0
* 'i?•;.- - * ,	* V mk

....

'GLAS NAHODA
Ntw Vflfc CltVf M« V«
•kAI NAHODA
•LAINARODA
Vse se glasi zdo lepo.
Ugotovilo T.itvinov* (rlede boljieviike zunanje politike, ki ie l»;lo U(Ui)o na umUv zeljno prieakujoT-efra svet«, je zelo mieno za vsakem. Boljseviki b«<to oklenili mir, razpustili svojo armado ter plačati stari ruski drtorni doli* z obrestmi vred, če se bo njih republiko pri/nulo in ee *e bodo drnpr države dogovorile ter obljubile, d h so ne bcxlo vmeaavnir v notranje rttsmert te republike, ki se s *"oje strani rodi ne vmriurvala v notranje raacmer«,* drugih držav. Treba ho dati medsebojna in re«a jamstva, da k« podpre to obljubo. Litvinov pravi:	•
— TrelM no« j* ?m*ti«i pri mirti, da izvedemo med samimi seboj svoj soeijalni eksperiment. Če se bo ta eksperiment posrečil, mu l , 1«> 4ed>li tudi dri»« narodi. te pa ae bo ta eksperiment izjalovil, bomo prisiljeni (Utoniti kako drugo metod«.
Njegove prip«ini*f bi bile veliko bolj prepričevalne, če bi nam orojri, v soko stoječi voditelji boljševizma ne povedali v preteklih t nevih, ko uiso iaaeli i*« nobenega posebnega vzTOka iskati dobrega lazpolo^eina oatalega »veta, >ia bi bila ''drug* metoda'*, ki bi bila Mireieta v slučajo, da bi se boljaevizew v Rusiji izjalovil, razplam-t< rt.i<- svetovne revol'ieije. Tega pa niso povedali niti na tako mil na-•'••n kot mi sedaj. Reki; so pred per »eseei, da boljševizem v Rusiji more hiti iwp«*sen brez revolucije, ki bi obsegala eeli *vet. Sedaj pa ^e svetovna fevotoieija po/ibijeu i in mi naj bi b"li priča le miro-luibtiera ck>yrmiw»a. To je važno, ee je resaično. Program Tretje iiiternaeijoaial« i>» bo rspotil marsikaterega med nami, da se bo po riktšljul, prediM bo to sprejel kot čisto re«mieo.
Bol ieviika vlad« bo mogo."e oTieijelno sklenila mir ter se vzdr-/ia vvikf revolueijonurne propagande. Tretja Internacijonala, organizirana pod krili ruskega boljševizma ter vodena od zlatoustega /inovjeva, pa bo opravila surovo delo, dočim bo vlada mahala z olje-i.o ve.jien ter spustila iz kl**tke goloba miru.
Mi smo paeifisTi. — nam pravi Mr. Litviciov. — Misel na kako tajno zveao * Nen.«~-ijo ali n* »ploh kako zvezo ne prija botjJSevi-ski »lnAi. — Poljski imperijalirem. katerega podpirajo nemSki militarist i. — to je ugotovilo, ki je rudna. ee že ne nie drugega. — je «diiia -tvar, ki je o'irMiila rdeeo armado |>od orožjem in v polja. l:olj«Viki so ponudili Polivki lojalni mir. o Poljaki zahtevajo zase | tort ktnrat nad rusk«vt oremljrm. Apostoli internaeijonalizma se /uruz-ajo \ Npr>«-o trp i krSenjt* niskf^m narodnega patriotizma In i nt«*jra -o <>Mr2ali >vojo rIft-n armado v polju, dokler ne ho kdo dru-j.'i prisilil Poljakov, da *e umaknejo v bližini Hrest-Litovska.
Pr«sl par tedni b.li	navidez voljni dati Poljakom
« l »im«* t**ritorijalihe t-o»i«-e*ije. dokler nista pričela Lloyd George in Nitti govorit: o mir?i Sedaj pa so oeividno prepričani, da potrebu-,fjo Aittrleii in ltalj^tti tako nnjno mini, da bodo prisili! Poljake k opustil ozemlja. k< je«ra pripadnost j*» mogoče oporna, katero pa Pollaki potreboj«jo sed.ij ko« varstvo proti možnemu napadu boljse-\ ik<>v (> torej »hmjš-v ških trditev ne vzamemo resno sedaj, se godi to rad i tega, ker v »i Ijudj«* vzeli hnljaevike rewio, ko so govoril na povnem dregnem rtai*m. je stanje ruskega transport a eijske-u* sistema le malo vli-n« onemu kot se jra opis«ije v veerajinih spo MM-il h iz Varia ve. pol MB je tudi lahko videti na prvi pogled »cotiv >.a iz p r« taenibii tona.
Tako ptie n-"" »-orSki "Times** ter srto preprieatrl, da so ta izvajanja v glavnem »pravilna. Pred par dnevi pa smo prinesli v li sto *4a*<-tC, v katerem *>brazložuje Gorki svoje nazore giede polj i^rih zahtev. V dotit-mh izjavah se je glasilo, da zahteva Paljska aa ~e meje kot no veljale leta 1772 in protektorat nad vsemi ne- rusk* nn t;a rodnost as i v notranjosti rnske držaA-e. Če je stvar taka, poten, so zahteve Poljakov oeividno preHrane. kajti Rusi, boljaeviki al i.e. ne bad o nikdar dc volili, da bi jim gospodaril Poljaki, predvsen I .i ne poljska Alakta. l.i je dane* i*tejra dtisevnepa in znacajnega ka 1 bra kot je bila v easu razpada poljske države, katerega je ravni Jahta povrroeda. Na isti naein zahtevajo tudi Italjani naae zemlje, ter se boje napada »I stnani 44sk>venskega boljševizma'*. To je ze!o cheap izgovor xa požrešuoat in nenasitnost, kr so 5e vedno šopiri i ed narodi in eelo mol takimi, ki Ro bili še pred kratkim časom pod tujim rolmt vom in ki bi morali vedeti kakšen rži tek je služiti tuje-i u mnoga. V««e f>«v.«sri o «v*to\-ni revohietji niso vredne počenega i,roia ter so jih uuMslili oni, ki straiijo ljudi se daj s tem, sedaj r o«im, samo da odrmej« poaniqar>st od gl*m*ra, riamrpč boja proti reuasitmmni ka pital wti«ntemw siatenui, kt obvladuje sedaj svet.
"Agenzia Štefani" javlja iz Pariza: Ministrski predsednik Nitti je obrazložil londonskemu poročevalcu "Matina" svoje mnenje o svetovnem polažaju: "Svetovni položaj je zelo jasen; je rekel Nitti; že 15 mesecev pozabljamo, da moramo narediti mir; živimo v tipanju na pomoč iz Amerike, ni v bednem zelo bednom položaju, v katerem se nahaja Evropa, se ne misli, da je neobhodno potrebno delo vseh brez izjeme. Živeli smo, ne da bi misKli na 300 miljonov Nemcev, Avstrijcev, Rusov in Turkov, katerih delo in proizvodi so neobhodno potrebni :n obnovitev Evrope. Kaj je posledica tega? Amerika nam odklanja — posojila — moramo se zanesti na lastne moči; moramo narediti konec politiki, vsled katere .smatramo že 15 ineseeev do dokončanih sovražnostih za sovražnike 300 mil.i on o v j tjonarja ljudi. Z boljševiki, gospodarji Rusije,, nismo ne vojnem, ne v rovnem stanju; za Turčijo ne vem, ali bo še obstajala; Nemčija, od katere pričaknjejo Francozi odškodnine, ne more več proizvajati, a ameriški in nevtralul finančniki smatrajo, da je vsa Evropa na pragu strašne krize; ne zaupajo nam, ker nismo, znali narediti miru; treba je vsaj toliko poguma za vzpostavitev miru kakor za napoved vojne; treba je pozabiti nekatere strasti in zadovoljiti se z imenom zmagovalcev, Ireba je gledati resnici v obraz in zadovoljevati se z besedami. Smatram, da sem dal primer, pozvavai i t al j an-;
Italjanski kabinet • Za božjo voljo, kaj pa še danes
trdno stoji 1
* • •
Mirovna pogodba je' mrrva, toda miru še ni našla v grobu.
Iz Pariza poročajo: Evropa ne potrebuje ameriških nasvetov.
Seveda ne. Komu mar za nasvete ? Evropa potrebuje ameriškega
Havana, Oiba, bo gotovo še postavila spomenik Volsteadu, oce tu prohtbieijfcke eaforcmeat ponttave
Mi nc bocao nikdar poaataUi! — pravijo N namen lekeije, katero ae jim je d* i a,
e . •
— To je bil rav-
Italjaraki letalec, poročnik Papa, leti po 173 milj na uro. Ame jikanvki paparti morajo hfetr m prrtriiino isto nagtloa, da prehite »v ljenake si ročke.
Naša misel o mileniju jerda bo prišel takrat, bo bo londonski parlament s rata vil irsko Ha^e Rule postavo, ki bo ugajala tako Belfaatu kot v Dublinu. (Boifaat je glavm stan Illsterwrv, bi nočejo nič vedeti o irski samovladi, daeim je Dublin glawi *tmn li'ShMi republikancev.)
• • • •
Glasi se, da raaU najemnina za stanovanja v Cavlgradn zelo ^u-trp. Kakorhitro ho eena stanovanj iisaia tako viaaka, dm- m kodo Torki rajfc "molali" kot pa plačali, bo rešeno mm ayboii kočiji vih mednarodnih vprašanj, s katerimi m
»
ski narod, naj ne vstraja trdovratno pri krajevnih zahtevah, in trn-tlim se, da bi nw| dal vzvišenejšo in večje obzorje za njegovo bodočnost. Iskal sem in iščem še prijateljstva sosedov tndi tedaj, ko je moglo nuhovo nehanje priti v navzkrižje a nami. Povrnitev k popolnemu miru in dovoljnemu proizvajanja" — je pripomnil Nitti — "to je edino sredstvo, ki ga ima Evropa za svojo obnovitev; drnjra-ce poginemo, in ogrozi nas straanejše boljševlstvo, kakor je moskovsko. Ostati moramo zedinjeni, kakor smo bili v vojni. Brez neposrednega skupnega dela med Anglijo, Italijo in Francijo ni rešitve v Evropi".
— Zdi se — pripominja "Matin", da bo ta politika, o kateri se je že govorilo v italjanski zbornici, popoLaoma Zmagala na lon-lonski koferenei.
# . *
Okrajni pravdnik se je poročil 7. žensko — okrajno-pravdnico. Tako je prišlo pravo k pravemu. Najbrifce bo tudi ljubezen zadobila svoje pravo.
• . • Modno poročilo.
naslovom 4*Little change
Legenda.
Anglija v stiskah.
Takrat, ko sta hodila po svetuj Za Anglijo je prišla doba zelo Kristus in sv. Peter, so biii ie vsi j neprijetne nervoznosti, ki jo pov-uarodi enaki in se niso med se- zi-očujejo večji in manjši nepokoji boj razlikovali v ničemur dru-jp(l vseh kraj'h, kjer vihra angie-5em, kakor v tem, da so govorili ška zastava. V prvi vrsti stoji se-
Pod
in trousers", op usnje neki ne\v-yorski krojač mačko spomladansko modo.
— Da. da, malo "čenča*' debelega denarja pa sploh ni5. .. . • t »
Poslanska zbornica v "Wash-ingtonu bi rada izvedela, kakšen upliv ima prohibicijska postava.
Zlodja, volilce naj vpraša. * * *
V Mexici ali na mehiško-kali-fornijski meji naj bi se v nekem | cirkusu vršil boj med levom in J bikom. Lev pa ni hotel napasti bi-! ka. S tem je dokazal, da je bolj humanitaren kot pa gospodar cir kusa.
« . •
Iz Denvcrja poročajo, da bodo pregnali s cest vse konje.
različne jezike. Ko je Kristus videl njihovo duševno revščino, je
IttsoaUmanaka
Ustanovljena L 1898
KataL irbturta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Gland Uradniki.
Predsednik: 1IIHAK1, ItOVANŠFK,
Box 251. CnnemaugO, Pa. Poapredsed.: tOUW
GREOOR J. PORENTA, Box 17«. BI. Uiaaioud, Waeb.	\
BALANT, BOX LEONARD SLAJJODNiK, Box 480, 10«, Pear Avenue, Lorain, O. 1	Minnesota.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely,| JOnN BUPXIK. S. R Box 34, Export,
Miaaeaota. Blagajnik: GEO. L. BROZICn, Ely,i
Pa.
Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: r.OU-IS COSTELLO. Kalida, Colo.
Vrfiavnl Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, SK E. Ohio Street, N. S., Pittsbnr*n, Pa.
Nadarniki. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOVZ, 9041 Aveuue M.
So. Chicago, ill. IVAN VAROOA, 5130 Natrona Alley. Pittsburg, Pa.
Pravni Odbor.
! JOHS PI^AUTZ Jr., «32-7tli Ave^ Ca-I 1 timet; Mk>h.
i JOHN MOVERN, «24-3nd Ave., Dulutli, j Minnesota.
MATT. POCORELC« 7 W. Madlaon St., Chicago, IIL
Združevalni Odbor.
RUDOLF PESDAN, C026 St. Clair
Avenue. Clevei^^ri, Ohio. FRANK S K RAB EC, AMA Washington
St., Denver, Colo. < JRKOOIl IlP.F.SrAK, 40T — Sth A v.'.,
Johnstown. Pa. Jednorino gasilo: "GLAS NARODA"
Yse stvari tikajoče ge uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljater naj
ae poSUJaJo nm glavnega tajnika. Vf«e pritožbe naj so pušlljajo na prednea-nika porotnega odbora. Prošnje za sprejem uovih članov in sploh vsa zdravniška ^spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KattolL^ka Jeilnota se priporoča vsem Jugoslovanom za
obilni pristop. Jed nota posluje po "National Fraternal- Congress'* lestvici. V blagajni ima okroe fnoO.OOO. ftrfstoUsoč dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin, in posmrtnln je izi»lačala Že nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota aeje okrog 8 tiso« rednih članovi ice) In okrog 3 tisoč ctrok v Mladinskem oddelka. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati Član aaj se zglasi pri tajniku hližnega drn^tva JSKJ. Za vstanovitev n«>vil» OrnStev se pa oltrnite na glavnega tajnika. Nqvo društvo se lahko vsanovi z 8 člani ali članicami.
Šovinizem še ni izumrl.
Čehoslovaški konzulat v Trstu.
za "avto"-kračijo.
veda irsko vprašanje, o katerem je Lloyd Georjre pred meseci de-v skrbeh za njih prihodnjost skle-| jal, da ne služi Angliji na east, j oil, da jih obišče in jim da. eesar; ja doljro ni znala reSiti. Ali *t sami požele. Tako sta Kristus jod tistih besed se tudi ni pribli-in sv. Peter najprej prišla na An- žalo rešitvi niti za korak in mini-	^a mu bodo povišali eeno.
lleško. Kristus \T>raSa prvega j strski predsduik je še nedavno	* ^ •
Angleža, ki ga sreča: "Kaj bi bi- naznanil, da načrt o irski avto
Italjansko kraljevo ministrstvo za zunanje zadeve jn generalni ••ivilni komisarjat za Primorje sta
i	»- m i • ilotrolila polkorriiku Janu Sebi,
Peste boeeio nanraviti varne LOStI lesmskega ozemlja. Te dni , - . , ,	. ..
cesre noeejo napraviti varne	^	,.J	bivšemu <-ehoslovaakemu vo:aške-
je poljska dele^a«.-i|a priredila
«, - *	-i-. - ■ ,un zasTonnika v Rimu. i/vrneva-
veeer na east zavezniški komisi-
•; t» -__j , .... ..' nje funkcije generalnega konzu
j:. Prireditve so se udeležili tudi , , .
v,*, - , , .. ... , , • t-ehoslovaske r^puhlike v l r-ceski delegati. Slavnostno zdravi-	1
eo je izrekel poljski delegat po-;
slanec Zamorski, ki je razpravljal
i Premogarski baroni že tožijo o pomanjkanju premoga.
S tem hočejo po ovinkih pove-
li radi vi Angleži!" Anglež muin0miji še ne bo predložen angle-
Dosedaj so nosile nekatere ženske svoje ure na gležnjih. Sedanja moda zahteva, da jih premu-fajo malo višje — pod koleno.
Vprašanje: Oprostite. ®ospo-cKČna, kolikor je ura* — bo zana-
prej na dnevnem redu.
» ♦
takoj odgovori; "Svetovni trgovskemu parlamentu, kar pomeni ei". Kristus ohljulu izpoliti-željo j Il0 ]e novo odgoditev, ampaic tudi Angležev, in tako se je tiuti z«ro- j |*odaljaanje nevarnosti, fci tiei v rlilo. Kato prekoračita Kristus in iiskem vprašanju. V Kgiptu Je sv. Peter morsko očino in pride-j nezadovoljnost tako velika, da tii na Francosko. Tu vpraša Kri-1 |»i bila, revolneija grotova, če je ne _ m stus Francoza: *'Kaj želite biti vi bi zadrževala ancrlcška oborožena j Deček se vrne iz zverinjaka. FrancoziT*T "Želimo biti hrabri sila. V Indiji vre. Na Trinidartn! _ 0,.0< 0 oče, kako velikega
'n veliki in želimo biti tudi filo-;j.- mornarica, zatrla vstajo zamor-■ osla sem videl!
?.ofi*\ In tako se je zjrotlilo. Pri- cev. Vse to so kritična znmenja.i _ Kako velikega?
šedši meti Germane, vpraša Kristus tmli te po njihovi želji. * Želimo hiti močni. Tudi genijalni iz-r.ajditelji bi radi jtostali*. 4*To vam l>o dano", pravi Kristus in <xlidc k Jugoslovanom. *4Kako željo imate vi, slavni -Jugoslovani ? Povejte in ustreženo vam bo"\ vpraša Kristus. Zgodilo pa se je. ia slučajno niso bili vsi Jugoslovani skupaj in zato so navzoči v T.ridregi odgovorili: ''Počakite Tespud, tu ne gre kar tkn. Morma prej sklieat en velk tabor, in tm »oma aclc odločili, kaj pravzaprav •ma".— Kristus in sv. Peter pocukata. Medtem so Jugoslovani -klicali vse svoje može, da se posvetujejo. Pričelo se 3* kodo prerekanje in celo klofute so padale, Iter je imel vsak svojo osebno že-ijo. Nazadnje pa se je eelo kon-slatiralo, da manjka še Janeza, Mirta, pa Jute ta in še par dru-"Veš, dragi moj Peter", na-gtrvori Kristus svojega spremljevalca, "jaz sem tega čakanja že sit. Stopi\a. torej taeas, dokler se je pobotajo, tja v Italijo". Keksi se dvigneta in gresta k Italjanom. "Kaj. bi pa radi Mli vi, Italjani", vpraša kristns. 4Noi /ogliamo eser teatrali e fantasti-ci", se odrežejo Italjani. In res, t>ko se je tudi zgodilo. Zdaj sta rt- hotela vrniti Kristus in sv. Peter k JogotUvaoom. Ker pa se ti i* vedno niso-pobotali, Kristus in sv. Peter še danes zastonj čakata. Ie bi izvedela njih želja.
V Sing SingU se- jfe vriBo pred .nekaj dnevi glasovanje pri 26 mo rilcih* v smrtni hiši in 23 teh se j-1 izreklo v prilog odprave smrt nc kazni od strani uedaajegu za sedanja zakonodaje^ Vsi pa so glasovali, da imajo rajSe »tolee kot pa samotno dosmrtno ječo. Po njih* mnenja Bi ne moralo do-RUtbO kute izpremeniti r uvaj petleteo koi jo daiočena sedaj sa timar po droim niiL
katerrim se pridružujejo vesti o j _ večjega kot si fT
odločnejšem nastopu delavstva.	* m •
k» delajo vladi se največ prejrla- y starokrajskem listu eitam: viee. Ta mesec je že izbruhnila i Dr. Ivan plemeniti SU»hwegel je stavka rudarjev, zastavkali pa; bil imenovan pr\-im tajnikom itd. bodo najbrže tndi želeničarski In jz Jugoslavije prihajajo pisma transportni delavci, ker ni stori-i x naslovom: 44Veleblagorodni gola vlada še nobnega koraia gTe-j s-pml", *Vaše preblagorodje' itd. cie na na-seijonaliziranje Jam, 2e-! Prokleto je še daleč do demo-leznie in drugih podjetij.	j kaeije.
Med vojno je imela Anglija	• * •
razmeroma mnoiro sreče. Njeno« Slovenci so se naučili kratkega delavstvo je storilo vse, da po-1 izražanja. V nekem ljubljanskem uuaga deželi do zmage. Razun zna-j listu je naprimer sledeči mali o-nejra irskega pnča in nekaterih'glas: Gospod v najboljših letih nemirov v Indiji je imela nacijo-j^če udobno sobo s centralno kur-nalen mir. Ali zdi se, da so vIa-|javo in solnčno svetlobo pri ku-dajoči faktorji vse to napačno} hajoei ženski, presojali. Ker so vsi ti deli zapo-1	• * *
stavijali svoje zahtve, dokler je	Velikonočni pOgOVOT.
bila po njihovem mnenj'u drŽava i Dve mladi gospodični sta ob-v preveliki nevarnosti, je vlada I stali pred oknom sladčičarne, v
Na Tešinsko je prispela zavez niška komisija, ki ima nadzorovati ljudsko glasovanje o pripad
o prfjateljskih siikih Poljske z
Dr. Draža Pavlovič,
entente in končno na splošno pre-jpredsednik narodnega predstavni-
senecenje in ogorčenje po vda r-jal, da imata Japonska iu Poljska enega in istega vekovuejra sovražnika, t. j. Rusijo, in da imata obe državi dolžuost, da tega sovražnika pobijata in pa skuša R» uničiti. Vsled te netaktnosti poljskega šovinista je bila j rire-ditev kmalu končana, ker so službeni ententni krogi smatrali /a svojo dolžnost, «iii odgovori.1 na Lreztaknost Zamorskega s snim svojih odhodom.
štva. je i>il imenovan za pravega čiana akademije znanosti in u-metnosti.
Dan je potekel.
IZ SOVRAŠTVA UMOR.
menda mislila, da so se sploh odrekli in da bodo tudi po vojni zadovoljni z vsem, kar je. Čudno je, da so se^laj skoraj vsi vladajoči faktorji slabi psihologi. Ako bi vsak človeško dušo boLje razumeli, bi jim moralo biti jasno, da je nemogoče, kar se jim sanja. Narodi, ki so tekom vojne neštetokrat slišali, da nima Nemčija pravice držati Alzacanov pod svojim jarmom in da je Avstrija izgubila pravico do obstanka, ker zatira druge narda, so se morali vpmaati, ali ne velja zanje tudi te, kar za tiste narode, ki so bili podvrženi Avstriji in Nemčiji. Morali so pričakovati, da podajo tliti, ki se bojujejo za osvoboditev Poljakov, Daneev, zamorcev v nemški Afriki, tndi njim nekoliko svobode. Toda ni je. Indiji se obljuboje avtonomija, ali" oblju->ba ostaja le obljnba, i* za nestrp-;no pričakovanje je b'h> to vedno slabo zdravilo. Irce so tolažili, to-jdte * Ma tolažbami se mela preveč svinca iz puik In strojnih JMšk. Rgipčani se čutijo Se bol) zatiran«, kot — mix pit TurSjo ht alyraiajo do Wilsona, da hf jim p<j|jil A delaveif 2!aveda>
Vseh drujpih in vlada je noralf njeni danaMfji vUdntj^
katerem je bilo, vscpolno velikonočnih spominkov. Sredi okna je iepel našopan zajec, krog njega pa kakkih dvanajst pisanih piru-liov.
Pa pravi prva drugi: — Viš ga,
zajčka, kako ima lepa jajčka! * * *
Če hočete vam ponudim prvo-vrsto volneno obleko za petinsedemdeset dolarjev s 50-proeent-uim popustom.
—	Pri ceni T
—	Ne, pri volni.
to direktno in in direktno priznavati. Lloyd George ja moral zahajati na seje njih strokovnih organizacij in z njimi nrejevatl vprašanja produkcije. Ce ne bi b'li dajali svojih mož v zakope, če ne- bi bili delali, če ne bi bili svojih žena in hčera pošiljali v tovarne, bi bila njih resfstenea porazila Anglijo. In sedaj se vlada obotavlja t izpolnitvijo zahtev, o katerih so prepričani, da so neiz-ogibne za njih boljšo bodočnost. Ni Ti naravno, da organizirajo boj proti taki vladi t Nr B logično, &* s tndi upajo premagali to vlado T
Angliji je velika država. Air it > dm m storili v vojni več Otfltega ni? Mi lr tO,
Vas prosel, ko so kupovali boh;iki neznana zdravila samo vsled te«»a. ker ko l»i!a o«!asevana.
Današnji in tel i gentni odjemalci takoj- k'vej'» zagotovo vedeti, kaj kupijo. Ce komu ugaja Trinerjev A'ii'-ri3ki Kliksir fJrenkfga Vina ali pa Trinerjeva Angelica Grenka Tonika. mu upraja zato4 ker ve.
Great Falls, Mont* «la so ta zdravila napravljena iz Na tukajšnji poštni urad sta najbolj uspeanili sestavin, kar Mi prišla dva Hrvata in sicer Frank pozna zdravniška znanost. Nji-SalM.l in Matija Parazit Radi Nr,- hova čistost, splošna izbomf>st in \*ra.štva. ki sta Ka Rojila edt-n pn,- m prekosljiva kakovost so garanti dmeremu. je Frank Sabol pobil tirane. Trinerjev Ameriški Kliksir na tla Pazariea, kakorhitro je Grenkega Vina je najboljše zdra-prišel omenjeni iz poštnega urada., vilo za želodrne neprilike. Moja Pazarir- se je pobral ter je začel žena je jemaLa različne pilule lit teT-i, Sabol pa za njim. K«> tra druga zdrarila, toda edinole Tii-dohitel. ga je zopet pobil na tla. nerjevo zdravilo ji je povrnilo Pazarit" je v obrambo potegnil zdravje piše Mr. Stanislav Gar-nož iz žepa ter je zadal Sabolu 12 doeki. Chicago. III., dne 0. marca, vbodijajev, ki so bili smrtni. Po-' Številna pisma prihajajo vsak sledica tega je, da je Sabol mrtev. !'dan od oseb, ki so trpele i sled Pazarita so aretirali in se nahaja influence, ter se prepričale, da je sedaj v okrajni ječi ter je ohdol-; Trinerjevn Angelica Grenka To-zpn umora prve vrste. Vislice? i nika najboljše zdravilo za rekon-
j valeseente. Vprašajte svojega le-Kako je Vcr^čagin popravil sliko' karnarja ali prodajalea zdravil za _ češkega slikarja.	ta »zborna zdravi'a. Joseph Triner
Ko je bil nekoč slavni ruski slikar Vasilij VereŠčagin v Pragi, je v spremstvu pisatelja Jožefa Hoječka obiskal atelje enega izmed prvih čeških slikarjev. Z za-' nimanjem je ogledoval posameznet slike in *te je posebno interesiral! za slike iz vojaškega življenja.' Zagledavši se v sliko, ki je pred-j stavljala topničarstvo, gredoče po j blatni cesti, je dejal: "Ali dovolite; da bi na tej sliki nekaj popravil?" T'meje se. da mu je bilo to dovoljeno. Vereačagin je raz-meaal na paleti sivTo barvo ter jo je v veliko začudenje avtorja raz-brizgal s čopičem po čistili vojaških nniformah ter po lesketajoči sebronovini. Nato.je rekel: "Mar mislite, dragi prijatelj, da imajo častniki v takem-le močvirju laka-ste čevlje kakor na plesu T Tako-le bolj ustreza resnici."
Company. 1333-43 S. Ashland Ave Chicago, 111.
Podružnico
.v Zadru so prt!.
'Jadranske Danke"
Italijani te dni za-
tndi to, da postanejo njene zadrege lahko večje od zadreg maFh državic. Kakor se zdi, manjka ipr mislijo^ vladi prav tega spoznavanja najbolj.
Parnik
Susquehanna
(prejšni nemški parnik) odphge v Trst, dne
31. marca
S tem parnikom zamor j o potovati vsi Slovenci, ki spa. dajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo.
Vožnja do Trsta — $100. Vožnja do Ljubljane — $103. Vožnja do Zagreba — $104.60
Vojna tftkss sa vsakega od.
raslega potnika je $5.
Kdor želi s tem parnikom po tavati, naj pride 4 dni pred odhodom psrnfta na naš slov, da sumiti
Jfclit
Tvrtka Frank 82 Cortlsndt tt^ IV^w Yoit
tiiBBf-jfeižja
GLAS NARODA 37 MARCA 1920
K valutnemu vprašanju v Jugoslaviji.
Ministrstvo rs finance javlja preko presbiroja ministrstva za zunanje posle službeno: Pravilnik o povlačeiiju kronskih BOVŽanie. i. Na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se po-v!ečejo iz prometa kolkovane kronske novčanice avstro-ogrske banke in zamenjajo za kronsko-dinarske Novčanice Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri katerih bo na obeh straneh označen znesel: v dinarjih in Štirikratni znesek v kronah. Zamenjava se bo vršila na ta način, da se odrejena količina kronskih novčanic avstro-ogrske banke zamenja za isto količino kronskih edinic v novčanteah Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, fnlnosno za štirikrat manjšo količino dinarskih tditiic. 2. V /aiueno za kronsko-d na rske novčanice Narodne banke kraljevine Srbov, Ht valov iu Slovcnccv se bodo sprejemale kronske novčanice Avatro-Ogrske banke, ki so v redu kolkovane v zmi-s!u pravilnika za pos;opanj povodom kolkovanja od 7. novembra 1919. V zameno se bodo sprejemale tudi one novčanice, ki imajo kolke in preko katerih ni udarjen žig zavoda, ki je vršil kolkova-nje. Med zamenjavati jem ne hodo gledali na žig. ki je bil na nov-a nice udarjen pred kolkovanjem. Ker je kolek bistven pogoj za %ažnost novčanice, pomeni izguba kolika isto, kakor izguba same novčanice. Zato m* ne bodo zamenjavale novčanice, ki imajo kolka, j'ko se ne da iz novčanice razločiti, da je kolek pozneje odpadel. Ako je na novčanic i nalepljen kolek manjše vrednosti, se smatra novčanica za nekolkovano, ako pa nosi novčanica kolek večje vrednosti, bo sprejeta v zameno. 4. Novčanice, ki so na eni strani bele. ne bodo zamenjavane najsi bi bile kolkovane. 5. Poškodovane kol kovane novčafciee, ki jiin manjka največ ena četrtina, se sprejemajo v zameno v polnem obsegu, samo ako kolek ni poškodovan, a novčanice, na katerih manjka več kot ena četrtina, ali kjer manjka del prilepljenega kolka, se ne bodo zamenjavale za kronsko-dinar-ske novčanice. (i. Zamenjava kronskih novčanic tiaja 30 dni. Pnj I reteku lega roka s.' novčanice A v set ro-Ogrske banke ne bodo ni-j l.omur več zamenjaw.le za kronsko-dinarske novčanice. 7. Oblasti.j ki bodo vršile zamenjavo, bodo pozvale občinstvo, da radi olajšanja manipulacije o priliki zainenjanja po možnosti prinaša v zamenjavo okrogle zneske kronskih novč-mie. Kot ostanke pojedinceml se morejo po potrebi dajati tudi kronske novčanice Avstro-ogrske banke po deset, dve iii eno krono, ki se bodo pozneje tudi vzele iz j prometa. 8. Oblasti, k. bodo vršile zamen javanje, morajo na zahte-j vo pojedin cev s p rej« mati od njih tudi novčanice po deset, dve in mo krono in jih zamenjati za kronsko-dinasko novčanico, ako bi jim zamenjava teh drobnih kronskih novčanic ne delala večjih težkoč pri obračunu. 9. Ker Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev še ni organizirala svojih podružnic v vseh krajih kralje-\ine Srbov, Hrvatov iu Slovencev, da bi preko njih mogla kronske novčanice Avstro ogrske banke zamenjavati » svojimi kronsko-di-narskimi novčanica«i in ker so državni organi povodom kolekova-nja kron si pridobili izkušenj, ki bi jim mogle pri tem poslu koristiti zato se bo poželji Narodne banke vršilo povlačenje kronskih novčanic Avstro-Ogrsse banke iz prometa in spravljanje novih hronsko-dinarskih novčanic v promet preko državnih organov za račun baike. 10. Zamenjavo kronskih novčonic za kronsko-dinarske novčanice bodo v Srbiji in Cmigori vršile okrožne in sremske fi-i aučne uprave. V Belgrade bodo mogli zamenjavati tudi denarni zavodi, ki j h bo določilo ministrstvo za finance. Poznesje bodo odrt jeni organi, ki bodo vršili zamenjavo po ostalih ozemljih kralje-\ne Srbov, Hrvatov in Slovencev. 11. Oblast, ki vrši zamenjavo, je dolžna, prepričati se, al ije novčanica kolkovana s kolkom, ki je bil l<r<«l]>i^aii -ta kolkovanje kronskih novčanic v naši kraljevini, a ne s kakim drugim kolkem, s poštnimi ali različnimi drugimi podobnimi znamkami, kaker tudi o tem, da kolek ni ponarejen. Zato bo ,U>bil vsak zavod preti zamenjavo nekoj kolkov, ki jih bo izročil službenim organom, da prouče, kako kolki izgledajo, da bodo mo-jr|i pozneje poznati eventualno ponarejene kolke. 12. Od oseb, ki so bolne ali ki so na kak drug način ovirane prinesti tozadevni o-bluHti, ki bo vršila zamen javanje novčanic, svoj denar v zamenjavo, je dolžno občinsko sodišče (v Srbiji) sprejemati Sproti reverzu kronske novčanice, «!a jih za račun teh oseb na pristojnem mestu ; a menja in jim potem vrne kronsko-dinarske novčanice. Ako bo treba, bo zastopnik občinske oblasti hodil po stanovanjih in sprejemal, oziroma vračal novčanice. 13. Zavodi, ki vrše zamen javanje, so odgovoru i in morajo polagati državi račun za sprejete kronsko-dinarske novčani<*e. kar morejo izpričati edino z odgovarjajočim zneskom povlečenih l-ronskih novčanic. 14. Sprejete kronske nov-čaniee se bodo zavile v svežnje, in sicer tako, da pride sto komadov ene vrste novčanic v en zavoj in da se na vsak zavoj vidno poa-piše oni, ki je novčanice spreštel. Deset takih zavojev se bo zvezalo in zapečatilo. 15. Vtak zavod, ki vrši zamenjevanje, mora poslati vsak dan brzojavno poročilo generalnemu inšpektoratu ministrstva za finance o znesku tega dne zamenjanih novčanic. 16. Okrožne In s rske finančne uprave morajo skrbeti, da uradništvo in pomožno osobje, ki novčanice zamenjuje, izvršuje svoj posel točno sedem ur r:' dan in da kaže napram občinstvu potrebno naklonjenost.
Razne vjesti.
V ministrstvo sa gozdarstvo in rudarstvo
n*, imenovani: za inšpektorja II. razreda rudarski svetnik K. Oo-stiša iz Velenja, za rudarske inženirje II. razreda gp. nad pove r-j«iuk ClMtf iz Zagreba in upravitelj Rankar iz Ljubije. Za pisarja IV. razreda je imenovan Slovenec Joiko Kotli, dosedanji iliurskt.
1 v red ost i okoli 300,000 K. Zaplenili so ga pri nekem trgovcu v I^eitersbergu pri Mariboru.
Izdatek Avstrije za cenejša živila.
V vladnem predlogu na avstrijsko narodno skupščino je določil državni tajnik dr. Loewenfeld-Rus za upravno leto 1920 za cenejša živila svoto 3.1 milijarde kron.
Hotel sv. Jaaoa v Bohinju
jc oddalo ministrstvo za gozdarstvo gospe j Zorkovi, vdovi po LLdporočniku. Bila je najboljša ponudniča. S tem je prešel ts hotel prvič v slovenske roke slovenski hotelirki. — Prejšnja lastni ca gs. Stohr jc bila trda Nemka, ki ni trpela slovensko govorečih gostov, he lave i pa sploh niso bili , postreženi v tem nobel-hotelu...
Ribiška
Ohridskem
ivo trgovec Haehe
de, prej ali slej. Vsak centralizem
Za postajo Matzleinsdorf so dovoljene slej ko prej od blaga, ki jc prosto v smislu predidočib določil, samo one pošiljke, ki morajo priti v Matzleinsdorf po južni železnici; izvzet je premog, ki dojde lahko v Matzleinsdorf brez i ozira na izvoz.
i Za promet Jugoslavijo v pre-, voz preko proge l)unaj-Ehren j hausen, veljajo omejitve, izdane »- prejšnih točkah za progo z določbo, da je popolnoma ukinjeno rovo sprejemanje pošiljatev soli za velike države.
za Jugoslavijo. nadalje tovorni	-1--
promet za Maribor loco in za postaje vzhodno Brežic.
Izvzete so od zadnje omejtve tiinole naslednje pošiljke: pre-nog, pošiljke mineralnega olja iz Poljske v Jugoslavijo za 4 * Dan i
dolgo trajale. Boljševizem s svo-Jteri so se tudi pomikali proti za-jim pretiranim programom se bo padu vojniki J)žingis-Kana. sam ubil, kar pa ima zdravega.J Xa poti je Andrews zasledil bo ostalo in prešlo na vse naro čredo gazel ter sklenil vprizoriti
nanjo lov z avtomobilom, da vidi, vsebuje ne- kako hitro gazela teče. Odpodil
ke vrste nasilje, rodi nezadovolj- je od črede eno gazelo ter jo pri-nost in zadržuje v razvoju velikJčel zasledovati. Dognal je, da bedel narodove sile. ki se hoče in žl gazela v prvi milji bega z na-tnora izživeti v samoupravi. Cen-'^lu-o šestdeset milj na uro, da pa tiallzem je nasprotnik demokra- pride nato polagoma na 3o milj tizma in, navidezno- idealen, je na uro. Zasledoval jc dotično ga-\endar dinamit za državo zlasti zelo preko razdalje dvajsetih
milj, nakar jc gazelo padla ter se --udala.
Doživliaii naravoslovca v \olka z avtomoh lom in ko je volk
1 spoznal, da ne more niti. je skočil na avtomobil. Andrews ga je ustrelil ter mu zlomil hrbet, a raz-^ ! jarjena žival se je .še vedno opri-
„ „ t - » i -	- i « Ro>' Chapman Andrews je-----
o r Bosanski Brod, selitve, zelez-, Lmed raaloStevUllih	ki de. jemala avtomobila.
n;ško upravno blago m razstre-;,	, ._______. . _ ............| v mongolskimi
uprav 'jivo za rudokope. lov
loč
V kolikor je
jlajo sedaj v resnici to, o čemur soj Z
domačini ni nikakih težkoč
... , .sanjali v mladstL Sklenil je, ua	raziskovalec
»voljen v smislu predidocih do-' naravosoK.ec tla b„ ra7_kovalS* izjemo par duhovnikov, a njc-
čil prevoz prevkar označenega!	pr0s101.e	da bo snal g"vi doživljaji z mongolskimi psi
blaga na in preko Dunaj Ehren-hausen, se ga sme brez drugega sprejemati in odpošiljati. Sicer je pa začasno izključen prevoz bla-izvzemši ouega. ki se nahaja že na poti.
Booeš o Rusiji,
MRS._YOME_5UZUKl Bogata japonska trgovka, vredna več miljonov dolarjev.
Kino-igralci so navalili na Afriko.
Tudi Pussyfoot Johnson se nahaja na robn Sahare, a ne namerava vprizoriti suhaške kampanje.
Alžir, Alžirija, 25. marca. — Afriški kontinent je priča neobičajne ameriške invazije. To ugotovilo nima nobenega stika z dejstvom, da je prišel iz Anglije znani Johnson, da se odpočije od naporov svoje suhaške kampa-
i.e^bo ustregel svojim delodajalcem, ki so zvezani z novim misije liarskim jribarfjem. v katerem zastopane številne cerkve.
Smith od l*ox News potuje po Afriki s svojo ženo. ki mu služi kot tolmač. Njeni stariši so bili rojeni v Franciji iu ona govori francoski, dočim razume on komaj dvanajst besed. Skupaj sta šla v puščave ter splezala tudi
( eho-slovaški zunanji minister jc imel v zunanjem oeseku zna-(menit govor, ne zato znamenit, ker je za demokratično-mislečcga človeka v letu J920 pove<tal kaj senzacijonalnonovega, ampak ker ga je govoril češko slovaški minister za zunanje zadeve, modern državnik, ki ne presoja smeri zunanje poltike s šablotiskega ali reakcijonarnega stališča. Dr. Be-neš je odločen protivnik starega, meglenega romantičnega slovano-filstva, ki ni imelo smisla za so-cijalne. gospodarske in politične razmere v Rusiji. Caristično, sve-
?pai
po<l zvezdami ter lovil divje ži-|*>- *koro oropali muzej zvestega vali. ne v namenu, da jih ub i je J raziskovalca in njegove žene, če tt m več da obogati z njih pomoč- bi ne bila ta žena toliko previd-ji. človeško vnlo. Ker je napravil «a, tla je spala le z en:m očesom, j lak načrt za svoje življenje, ni Ti psi. ki so sorodni tibetanskim j pustil da bi ga z lrob : stroj, ki psom. izgledajo kot novofundlan-uniči večino mladeniških ambicij >aui ter napol tako vi>oki kot it, ki izpremeni pesnike v okušal j volkovi, a tako drzni ln krvoloč-ec čaj, slednje v ilržavn.ke ter "i, da se jih volkovi ne upajo na Peary-je v bančne uradnike. (pasti, razven če so v veliki veči-V stai-osti devetih let je naga- ni. Ti psi so tembolj nevarn', ker čil Andrews svojega prvega pti
ns. Džurdžura gorovje in tam je.
napravil Smith številne slike, ki tu ZaPr!° Ruslj° Sm0 Premal°
, - ■ i v-	- - i poznali in zato smo se v upih na-
kažejo domačine pri izvrševanju i'	1
--, -	-i - j * -- -*. i njo varali. Demokratična Rusija
njih primitivnih industrij. Smith *'	J
v svetoavni borbi ne bi bila pro-
je stal pri svojem stroju ter vrtci, dočim jc stla žena pri strani
nje, temveč se tiče kino-igralcev L podi,a vstran ,loinaC.ine> ki so
ler operatorjev, ki so naenkrat navalili na deželo kot navali roj kobilic. Vsi so prišli iz New Yor-ka in nikdo ni vedel za drugega, kam je namenjen.
Jvino-operatorji in igralci n"iso posebno prijatelji med seboj ter si ne pripovedujejo, kam so namenjeni in kaj nameravajo vprizoriti. Kljub teiuu pa se jih je zbrala sedaj tukaj lepa množica, ki zastopa različna ameriška ki-no-podjetja.
Kot revolucije se gibljejo tudi ckspedieije kino-igralrcv na skriv nosten način. Pred tremt leti so bile vse te ekspedienje namenjene v Zapadno Indijo m Južno Ameriko. V naslednjem letu jih je našel človek v Južnem morju, sedaj pa so v Afriki. Prihodnje leto pa se bodo mogoče vsi zbrali na daljnem iztoku.
Vsi oni, ki so prišli v Alžir, so se napotili v Biskro, znano zimsko letovišče, ki stoji na robu Sahare. Celo Pussyfoot John se mudi tam, kajti čuden slnčaj je hotel, da je naletel na mokro vreme, ko se je izkrcal tukaj ter hitro odpotoval naprej v Biskro, da najde tam sušo in gorko solnce. V Biskri ne namerava vprizoriti ni-kakc suhaške kampanje, kajti Sahara je samaposebi že dosti suha. —
Zdravje Mr. Johnsona se je iz-
hoteli preblizu'. Včasih se je kak domačin razjezil in Smith je vpra šal ženo;
—	Kaj pravi ?
—	Noče tla bi ga sVikal, — j< prevedla žena.
—	Reci mu, naj govori ameri-ksnski, če hoče govvritt z menoj.
Na svojih potovrtnjih zadenejo Amerikanci le na maloštevilne tekmece iz drugih narodov, kajti v drugih deželah je klnemato grafska umetnost šeh- v povojih.
Omejitev prometa v av-
Omejujemo do preklica radi popolnoma nezadostne dobave premoga in trajajočega nakopiče i?ja blaga za progo Dunaj-Ehren 1'iiusen in v prevozo preko te pro gt tovorni promet na prevoz naslednjih transportov, oziroma blaga, in sicer: 1. OSoppo (iz Av-slrinje v» Italijo se vračajoči vojni materijal) in Polonia (na Poljsko se vračajoči trahsporti). 2. Predmete, navedene v seznamu blagovnih potrebšščin pod točke 1. a in b; otl 3. b premog, koks.
brikete. dva za kurjavo; od 3. e boljšalo. Prvi obisk pri ameriške-j šoto in bencin; točko 5. posod je mu konzulu je pokazal, da nosi|za blago, ki se sine prevažati; stekleno oko v jamici, katero soj točko 6. (živilska krmila); 34. napravili hudomušni angleški di-j (Železniško upravno blago) in ji.ki. ko jih je skušal pridobiti za J točko 38. (streljivo in razstrelji-stvar suše. Pro drugem obisku pajvo ter munieija za rudokope). 3. je bil že brez steklenega očesa, ki .Prost je tovorni promet v vozov-je padlo ven ter se razbilo. Nato*mh nakladah za Italijo preko Lo-
zadruga na
joaorn.
Ribiči iz okolice Ohridskega jezera, ki je jsko bogato najboljših rib, so osnovali novo ribiško zadrugo. Zadruga bo zgradila tovarno za konservirsnje rib, ka~ kor tihi i delavnico za pletene ribiških mrež in košev. Zadruga za-j hteva od vlade, da ji da jezero v! zakup ter je pripravljena odsto-j piti za to vladi 20 odstotkov či-' stega dobička. Na ta način bi ime-j la država od Ohridskega jezera 600,000 dinarjev več dohodkov,
J* i*
jc odšel v Biskro, da si ogleda plešoče deklice.
Če si je omislil Johnson drugo c ko predno je šel obiskata deklici v njih ulici, je seveda stvar u-
gatea. oziroma preko južne železnice. Belj«ka-Tržiča vključno vozovnih naklad za Beljak loco, ki so določene po propremljenju za Italijo; nadalje je popolnoma
pihanja. Vsak kino-človek, ki se prost celotni tovorni promet s
mudi sedaj v severni Afriki, je sliki^ te deklice, ki znajo tako lepo plesati. Nekateri so jih 'ustre-
1 ehoSlovaško. V namembno postajo se odpošlje lahko že sprejeto in na poti se nahajajoče bla-
lili' po ulicah Biskre, dočim sojgi,. Popolnoma ukinjeno je še jih drugi odvedli ven v puščavo., sprejemanje blaga za Leibnitz lo-Vsi pa so morali plačati visoke ee in ElirenbaiLsen loco. Prosta svote, če so jih hoteli dobiti na se samo živila, izvzemši t ran spor-filme. Ashton jih je slikal zunaj i tov soli, naslovljenih na te postali a pnieavi, a je imel veliko tež-ljc, da se odpravijo naprej v Ju-koč, ko je skušal omejiti drzneat go&lavijo; potem premog in drva njik kretenj, kajti bal ao je, da'za kurjavo.
padla in Jugosloveni bi imeli danes v taki zmagbviti Rusiji močno oporo; ententa ne bi z nami mogla igrati slepe mi5i. Tudi v lodočnosti bodo druge slovanske Iržave mogle iskati zanesljivo o-t)oro edinole v obnovljeni Rusiji, pa ne v kaki nemogoči, caristični Rusiji, ampak v resnično demokratični Rusiji. Danes se demokrat izein ravnotako zlorablja kakor jugoslovanstvo. Ni vsak demokrat, kdor se za demokrata proglaša, ni vsak odličen Jugoslovan v političnem smislu, kdor se danes trka na jugoslovanske prsi, kakor ni še kdo eato junak, ker v varni družbi kliče na koraj-žt in si za jvlobuk daje krivec. Tako tudi niso vsi pravi klicarji lemokratične Rusije, ki se za take izdajajo.
Dr. Beneš vidi to in proglaša kot smernico čehoško-slovaške zunanje politike napram Rusiji: Xraša zunanja politika t>o šla tisto pot, ki.jo je hodila do danes, pot politike, ki bo nevtralna napram vTsem notranjim ruskim problemom in ki bo v polnem soglasju z vsemi našimi savezniki na zapadli navezala stike z gospodarskimi elementi posameznih delov Rusije.
Naša slovanska politika, je dejal dr. Beneš, bo temeljila tudi na tem, da se bomo ravnotako morali sporazumeti s Poljaki in učiti gospodarskega In političnega sodelovanja žnjimi. Dr. Beneš računa z realnimi dejstvi in ta dejstva so: Razni narodi, ki sc živeli prej v centralistični Veliki Rusiji, hočejo samostojno državno življenje, kakor so hrepeneli po lastni državnosti narodi avstro-ogrske monarhije. — Ne dvorno, da bi bile manjše obrobne državice voljne, stopiti z Rusijo v zvezno državo, kadar jim bo zasiguran svoboden kulturni iu gospodarski razvoj, kjer bodo videle, da se v Rusiji ne more več povrniti absolutistični režim earizma in se ubije botjieviški teror.- Dokler pa so te državice videle, da si Denikin, Kolčak, Ju-dentč in diplomati, ki stoje za rjimi, prizadevajo upostaviti prejšnjo centralistično Rusijo z vsemi njenimi socijalnimi abso-lutistieimi prenašali
ča ter započel s tem zbirko, ki se je nahaja sedaj v newyorskem naravoslovnem muzeju. V šoli se j« zanimal izključno za naravoslovje. Pameten oče mu je pustil ravnati po lastni glavi, mu dal puško ter dovolil, da nosi domov ptiče. Pozneje se je posvetil izključno študiju zoologije.
Danes je pomožni kura tor ameriškega muzeja. za naravoslovje.
s«' preživljajo s človeškim mesom. To pa je posledica lepe navade Mongolov v Urgi, tla mečejo svoje mrtveče izven mesta, kjer jdi požro psi. volkovi in kragulji. Ko se približa človek "svetemu ' mestu, vidi ravnino naokrog posejano s človeškimi kostmi. Mongoli so prepričani, da so mrtveci nečisti in tla se jih človek ne sme dotakniti.
— V neki noči smo kampirali v
a v muzejo ga -je le redkokedaj bližini nekega samostana lamo v, najti. Izgine ter se vrne če? leto'— pravi Andrews. — Psi so se dni ali tako z novo zbirko, kate-1 plazili naokrog, a mi si nismo moro uredi, nakar se zopet poda na gli misliti, tla so tako nevarni. Jaz pot.
To se vrši seduj Ee dvanajst let. V južnem moriu je lovil kite la. Naenkrat pa je zakričala. Sti-ter prodrl v Korejo globlje kot j rinajst psov se je zbralo v tolpo
sem bil izmučen ter sem trdno zaspal, a moja žena je le drema-
kateri drugi beli človek. Leta 1913 je prepotoval 6000 milj sko* zi seVerna vodovja ter delal za vlado filme o iivl.ienjti morskih psov. Leta 1916 in 1917 je prepotoval južno Kitajsko in Tibet ter našel marsikaj zanimivega. Glavni predmet pa mu je ušel, namreč, modri tiger Fučova, katerega ime liujejo domačini "velikega ne-vidnega". Modri tiger v resnici obstaja. Neki zaupanja vredni misijonar ga je videl, ko jc odnašal otroke iz neke vasi. Nekega dne se bo vrnil Andrews s kožo modrega tigra ter smo prepričani, da ne bo ostalo le pri obljubi.
Azijska ekspedieija ie;a 1916— 1917 je bila obenem ženitovanjsko potovanje. Njegova mlada žena strastna l'otogra?:nja, ki je znanstveno proučevala to umetnost v Evropi. S svojimi dragocenimi kamerami ter temno kamro, katero se da zganiti skupaj, je prepotovala s možem 25,000 milj na njegovi prvi ekspediciji po Aziji. Bila je oficljelni fotograf, ter napravila veliko število barvnih slik v gorah Junana, južno od Tibeta.
• Glede bogastva Azije z ozirom na zoologijo je rekel Andrews:
— Lahko bi hodil tja vsako leto, dokler bi ne postal star sto let, a eelo v tem slučaju bi bila o-škrabljena šele površina. Azija je čudovito polje za naravoslovca. Ni le zibelka človeka, temveč sem tam tudi videl izvor številnih sesa vcev, katere se je v preteklosti smatralo za bistveno ameriške ali evropske. Za zoologa ^e Azija srce vseh stvari.
Postojanka Andrewsa za severno Mongolsko je bilo mesto Ur-ga, ki je središče Kalka plemen ter sveto mesto živega Bude. Da sta dospela tja, sta sc Andrews in njegova žena vozila 700 milj preko Gobi puščave, poCenši od kitajspega zidu. Karavana kamel jt odšla nprej z znanstvenimi pripomočki.
Andrews pravi, da bo pri bodočih azijskih ekspedieijaii bolj obširno rabil avtomobil. Pretežna večina Gobi puščave Je namreč ravna in porasla s travo ler je mogoče potovati v vsaki »meri brez ceste ali steze. Pot, po kate-
napakami, so še raje ri sta šla v Urgo, je Sla po stari boljševiške grofovito-l karavanski cesti, katero so rabili sti, o katerih vedo, da no bodo (Mongoli skozi stoletja in po ka-
iu ta se je zaletela prori nam. Tolpa je imela voditelja kot ga imajo volkovi. Spoznal sem takoj, ko sem se prebudil, da so njih nameni vse prej kot prijazni. Treba je bilo uporabiti strelsko izurjenost, ki s» iii jo imel. Moja puška je ležala poleg mene. Zagrabil sem jo ter ustrelil. \T,i srečo sem takoj usmrtil vodnika iu ko se je zvrnil ta, sem ustrelil še druga dva. Ostali psi so se ustavili, da raztrgajo in požro padle tri tovariše. Med tem časom sem dobil v roke še ostale puške, s katerimi sem pognal čredo v beg.
To je bil najbolj razburljivi doživljaj na celem potovanju, kajti Mongoli so dobri in prijazni ljudje, ki nočejo ii^omnr nič zalega.
Takozvani Lame ali duhovniki-menihi so prokletstvo Mongolske. Le v Urgi jih je nekako 13,000 ter so parasiti in moralno degenerirani. Ostali Mongoli pa so fini ljudje. Ker se družine iahko vzdržujejo s produkti zemlje ter 7 lovom, ne tla nihče nič za denar. Glavna hrana obstaja iz koši runovine ter pijača ia čaja. Mon goli ljubijo alkoholične pijače, a se jim le redkokedaj posrči dobiti jih. Trgovina obstaja v izmenjavi predmetov kot je bilo to v starih časih. Mongoli so strastni igralci ter dirkači. Neki Mongol jc postal velik prijatelj raziskovalca, ko je slednji pustil, tla je njegov konj zmagal v tekmi z avtomobilom. Oe vas ima Mongol rad, vam bo dal vse, kar imi, posebno, če mu daste kos časa, stisnjenega v obliko opeke, s *emur mu boste bolj ugodili kot če ste mu dali sto dolarjev.
Raziskovalec in njegova žena sta tudi obiskala Velikega Lamo v Urgi, ki živi v lastni palači v posvečenem delu mesta. Našla sta v njem prijaznega starčka, ki je bil zelo ponosen na svoje šivalne stroje, gramofone ter druge moderne pripraVe, katere si nabavlja s pomočjo velikega -ilustriranega kataloga. On iv-.a tudi avtomobil, a ga nporablja le za o. do daje clektičnc udarce članom svojega kabineta. Ti so že do skrajnosti siti tega športa, a njih pokorščina napram Velikemu Lami je tako velikanska, da se vedno pokore njegovim poveljem ter izpostavijo električnim udarcem.


..... . : . :-.-

mm
(TU& SAVGbA Ti KtA-RCA 1910
TeiftfM pakžaj vodnih afaf
•Radi deževnega Zimskega vremena *o letos po Norem letu za-; < ele naraščati reke Oenava, Sava in Tis* tako, da so v drugi polo-^ vari januarja zadobile značaj veletokov; radi tega so se vodne za-1 diiijrf1 Banata, Jta«**ke in Karanj«* morale pripraviti in vršiti obram--bo proti poplavi, kar jt ena izmed zelo važnih nalog vodnik zadrug.j Obenem pa je nastopila druga nič manj važna naloea, odvajati vodo iz zaobaJnega terma, ki je pred neposredno veliko vodo sieer znvarovan z na>ipi, ali ki je kljub temu v nevarnosti, da pride pod, \odo; 10 ozemlje ima namreč svoje lastne reke in rečice, katerih; vodo je ob \>akratn« veliki vodi odvajalne reke treba spravili preko na».pov in tako raz v od »t i zatone ali zalive. Zatoni ali zalivi reke : pa hO ona ozemlja, k-jtera so nastala vsled spreminjanja struje glav- , i e reke in «•♦■ vsled t.'ga dvigajo le nekaj metrov nad višino njene srednje \ode; ol» ča<*u velikih voda pa so preplavljena, če niso varo- j \una z nasipi ali če ne odvajajo not nanje vode, pomnožene vsled j pronieanje vode »kozi nasipe od rečfte strani sem. Zemlja zatonov je velo rodovitna; je 1»! »to in mulj, ki so ga pustile kalne velike vode.; t:ameaati z orsraničn:n:i preostanki nekdaj bujnega močvirnatega J rastlinstva zatonov, ki >.« bili prostrana močvirja in poljedelsko neuporabna /.endja. Od leta 1640 je pa nastopila era racionalnega izsiljevanja in obrambe j>ovodnji. Začele so se formirati vodne zadru- j i.e katerih blagotvorno delo je spremenilo močvirne puščave v plodne njive in tako odtrgalo divjemu stanju blizu en miljon hektarov /.»mlje: v tem ogromnem delu je investiran kapital od nekako 130 milijonov kron predvojne vrednosti. V Banatu, Bački in Baranji je danes ok<<li 40 vodnih zadrng: dovršile so težko in velekulturno' delo, dii so odtrgale gospodarstvu vode toliko in tako rodovitne zemlje. In po tem velikani delu imajo nalogo rešeno ozemlje obdržavati l>loduo in za poljedelstvo sposobno s tem. da je branijo pred povou-1 n jo in da odvajajo notranje vode. '
0.1 uspešnega dela zadrug pa zariši blagostanje močno oblju-i iVnega Banata. prorvit poljedelstva teb krajev in obdržavanje bogatili žitnie za eelo našo državo
ljudstvo v propast i t bedo, zapravilo bode lin škodo poljededeistva,^ ^
tisoče in tisoče In ktarov najnodovitnejše zemlje in osiromašilo i ,7".	. .1
Za iga*jo
na en mesec zapora in 2000 kron globe zaradi tihotapstva % živino. Bila sta pomajrača veletihotapea Evgena Reje. ki je bil nedavno obsojen na 6 mesecev zapora ter 20,000 kron globe. Komie je imel izvozno dovoljenje za en vagon
Vi Rte Jane* Olfc! Berač! l£a-Oblaga in dva vola. naložil pa je v znovani ste že dostikrat. Napo- vagon kozarce in voz ter dva vo-l boljšljiv (grešnik in šganjar!... "jla. Seolaris j« imel štiri konje. Ži-f
"' Da, gospod sodnik! 8era tak re-vnž, da vse zapijem,. žganje me
zmeša", odgovarja Janes Urh. 72 leta rojen, berač, bijez desne roke. Poseben strah ima pred zvepleu-kami in sodnikom zatrjuje:."Kar sem prišel iz kaznilnice, kjer aem bil deset let zarodi požiga, še nisem ime! zveplenke v rokah, ne pri sebi. ker nae je taka nesreča doletela....TT V Cerkljah je ljudem srrozil s požigom.. Sodišče mu je prisodilo eno leto . težke ječe. " Za žganje storim vse", je dejal, ko je zapuščal sodno dvorano.
-
Obsojena tihotapca.
Centralni urad *oper' verižnike. navijalce in tihotapce je obsodil Leopolda Komica iz Steverjana fežke na dva dni zapora ter 3000 kron globe in Ivana Scolarisa iz Vipolž
vina je bila zaplenjena.
Tip stanovalca ječ in zaporov.
Brezposelni pohajskovalee To-j maž t'elik. brez stalnega bival i-j šča. je pravi tip svobodno naravo ljubečega pohajkovalca. Njegove ture so razni zapori in ječe. Cerk no - Ljubljana - Leoben - Gradec -Radovljica - Trst. V črni knjigi je že 26krat zabeležen, skupnej kazni znašajo: 49 mesecev. 14 te-dno in 88 dni.. Dne 7. januarja 1920 je samotnega posestniku na Lešah skrivaj odnesel 7 litrov jI I sadjevca, vječ obleke in čevlje, j Pravi, da je bil tedaj mraz in je
Liniment
aH oi|*. M mamUo MU	»rt-
miliii <i t Mil »liknano »bo » •in. kjac J*lok*lB»*panfe»%^t»o
»petno avtovl bolela. Pn» Morit«. (• kupite
Severa's
Golliard Oil
«Mim> GotkuUce olj«), ta m rabit* ko« liniment ali mazilo pri lokala! vponki u utosvltciij* m-matizmft, ooonlfijc, iipthnjaa^, otakliM. peMhaS vntoita ite*. otrpl jeni« aiiie in členov t»r bole-fin. Ommm Me In So	S0c
in 3e davka, v VMh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CE.DAK hAHILiS, IOWA
Čudna postava za morilce.
imel sam slabo obleko in slabe \
Abesiniji imajo postavo, gla-čevlje. Plačilo mu je bilo eno leto; s0m katere sfl izro-j vsak mori|tMJ
i sorodnikom onega, katerega je 'ubil. Sorodniki imajo popolno pravico soditi ga po*;vi\ji volji.
L

TH6 GtftL AHP TME MORSES Q
DEKLICA £ SONJI.
<1 It'll	ni vimi/flioiiji	,	i	.	.
neuspešno delo pa bode spravilo i	dvajset urno, ^ se jim za tojnes od starejsUi jetnikov nash ze-
it„	it^t«	Jim »llo teako satMo dva odstotka zdra-
ii;ih«i državo v njenem prlavnem proizvajanju. I
■P
nt precejšen proeeni v poljedelstvu.
In te vodne zadrt*i;( ju. \'e morejo vršiti ne ene, ne druge svojih važnih nalog; ne more-je uspektio braniti prisl povodni jo in ne morejo odvajati vode iz 7 Ji Ionov. Vode v minnliin letll so bile izredno velike in so se ponav-
ne daje niti do-|vih ljudi, volj hrane in ljudje v Lepoglavu O, da bi mogli vstati vsi ti mr-
'tvet-i iz svojih vlažnih in zapuščenih ležišč in da bi prišli v eni rem- j
umirajo gladu.
V tem Jx*poglavii delajo obso-
SO danes v zelo težkem, kritičnem položa- >ne- v un;-ujor.Ih delavnicah in!ni noči pod okna svojih krvnikov
umirajo v strašnem številu, a nit i I iii ubijalcev: ŠalUmn. Ogorelca in \Tag ne poskrbi zanje.	■ Eisenbacberja. kaka strašna legi-
Oni so odeti v eunje, često bosi.lja bi bila to in kako grozna sere-jale m vsakokrat doigo trajale; in to leto je kar v prvem mesecu dočinrsr prostori, v katerih dela !nada.... 1 očela / nenavadno \ isokinii vodami. Neugodni vremenski pojavi j0 in stanujejo b-ta in leta, niti v j Ves ta bogati in neizmerni pro-pa še tekmujejo s podvojtiimi težkočami kot: |>ot«Bnjkanje premo-:najhujši zimi ne grejejo. Vsletljizvod dveh tisoč žuljevih in s kr-mineralnega olja, henehna, nia*il za stroje. ]»omanjkanje prevoz- silnega mraza se jim napravijo ra-jvavim znojem oskropljenih rok je nih sredstev, roka v roki diretno propast zadrn-r. K-omenjenim ne- M po eelem telesu, a če pridejo prehajal v žepe in želodce peščice ugodnostim se pridružujejo še druge: slabo finančno stanje zadrug, j v bolnico, zahtevajo pomoči in j ljudi, peščice grabežljivih in lini-\elike dnin«* za delavne, tatvine obrambnega msterijals po nasipih, zdravila, tedaj jih kaznilnični čujočih ljudskih zveri, zadovolju-l i.ničen je strojnih inštalacij ob času prevrata, katerih poprava je zdravnik vrže ven po stopnicah, j joče svoj nesramni in neutešeni nemogoča in zato neizvrsena; tndi je zbog vršenja agrarne reforme j Radi • malenkostnih prestopkov|tek. branijo majhno, a grabežlji-J postala v elika konfitz; ja glede vplačevanja zadružnih taks. — Po-, se stavi kaznjence v spone >lediee vsesra tega ^o že danes vidne. Zemljišča znsrtnepa števila! lezje.
jov,
že-Ko divjačino. Šabana. Ju zato je sključenifon bog v Jugoslaviji, nepremag-
Vsaklljiv vsegamogročen bog.
v ze
v katerem sede
vodnih pudmsr no vsled nezados-tijfh sred^ev za obratovanje sesalk ure ni ure. dneve in dnevi
ž- v preteklem letu prišla pod vodo in so tako zapadla v stanje, ka- dan odhajajo ee*e trume obsojen )	----
kor )o bilo pred !i0 ali 60 leti: nastala so neprehodna močvii^a. ta- eev v mračno, vlažno, za zdravje
1 uzvani ridi, ki so bili do sedaj pladna žemljica m so za dolgo vr- pogiO>om>sno klet. kjer se j»h vku-j PfgyQjjgyflg	y gg.
sto let neuporabni za poljedelstvo.	,	_ ,	_ . . ..j
. . A '	...	. .. ___4_______,	noci. Po dnevi naporno stirinajst-(
V tej zimi nastal" povodnji pa so pri nekattenh zadrugah zelo;_____ ^ ^....... /T
škodovale nasipe in jih eelo prodrle, vsled česar se je bati popolnega uničenja zemljišč v dotičnih zatonih. Brez izjeme pri vseh za-
je v železje in pušča v njem eelet noči. Po dnevi naporno štirinajst-] urno delo. po noči železni okovi!
Naravnost protizakonito upu-
ško-Slovaški.
d ruga h je pomanjkanje, jroriva, naj že bode premog ali Imhicui ali mineralno olje, tako občutno, da so zadruge morale ustaviti pnm-panje vode; le nekat-re še delujejo; a pod njihovimi parnimi kotli gori slaba vrbovina nK sMauia. Votla pa se nabira v zatonu iu se dvi-•ra, ker je ni mogoč« odvajati; vrhovi nepospravljene turščne sla- jja	takozvani
• rablja jaban železne okove, te/.k«;
do 40 kg. v katere so nekateri ne- V <Vh o si o vaški republiki sc l>o-srečneži vkovani tudi po štiri me-'javljajo glfnie cerkve nniogobmj-sece.	j na znamenja, ki prerokujejo važ-
Vedoma protizakonito uporab- ne iu globlje izpremenibe
teh
stari pod-j vprašanjih, i 'erkev je neenotna.
smeri zrahljana presoditi, kako se iu ali sploh pri-
golazrrijo in de do obširnejše reformacije v j pravem pomenu besede. Aktuel-j
kraji imenujejo /iJniea naše države, da žitnica srednje Evrope. 1 Ta ''stari podruiu" so oblasti nosti prejšnjih stoletij cerkev da-; V oČigled temu -r je jugoslovansko poljedelsko ministrstvo za-fleta 1903. zaprle.	i>ies nima. Obratno pa se deluje na
i »e se zapuščeno dvigajo nad gladino vode: če bi te ne bilo. bi ^ i.rum* Vzapor globolco pod zemljo, j od vseli možnih ss težko spoznalo, da je pod vodo rodovitna njiva. In koliko jesenskih ]?jer ljudje žive brez zraka, brez in ne da se še prei setev je uničenih, ker je žito potonilo! Tako izgledajo Banat. Bač- svetlobe, na vlažnem, skupno s reformacija konča i
ka in Baranja danes v onih delih, ki so v bližini Donave in Tise podganami, in drugih rek; to o oni deli, ki so veliko pripomogli k temu, da *e mrčesom.
drugo
v/elo za vso stvar in nanj je upanj zadrug nprto. Akcija ministrstva obstoji v tem, da v najkrajšem času zadrugam omogoči nabavo premoga, petroleja, strojnega olja, bencina, koksa itd. da jim pomaga priskrbeti sc z materijalom. ki je potreben za obrambo pro-ii povodnji in za ouiogočenje obratovanja sesslk in da jih podpre tudi fiuacijelno s posojili.
ŽMnasfita iz Jnpsla-
a«	•
»je.
Piše fcndolf Hercigonja.
Ti zločinci so odpuščeni invalidi, katerim je vojna uničila vse njihove pridobitve in možnost za nove pridobitve, jih pahnila na •beraš-ko in prisilila krasti ter go-
Šaban ga je vmovič odprl. 'to. da bo izvedena ločitev cerkve Isti nečlovek muči obsojence z «xt države, za kar je tudi program gladom, ker jih on. dasi že itak: predsednika Masaryka. Ko je v stradajo, še povrhu kaznuje s po-;zadnjem* času malo ponehalo go-j s|0m	vorjenje o izvršitvi tega progra-
A ne samo to! Tudi tepe jih! ' |»>a. so vstali ljudje v javnosti in Nečlovek Šaban obhc^di vsak »a shodih zahtevali, da se izvedbe dan nekolikokrat \-se prostore v tega načrta nikakor ne odlaša, ozi-kazntiniei, v roki ima debelo pa-|r«»,a	v pozabnosti. Zato so
lico in tepe ž njo ljudi ob desni in;tll<\' vse takozvane reformacije v levi .— oiisojence in paznike.
Nečlovek Saban ukazuje straž-
Vscm vatli, ki čutite v sebi človeka. ki imate zdrav raaum in či-
fali, ubijali in posiljevali, a niso
cerkvi sami manj pomembne. Vzbujajo pa pozornost in so za cel ta novi čas zelo karakteristične.
sekajo s sabljami, a tudi sam jih — - ^nier obnove Cerkve je, bije s sabljo in z bičem, suje z no-! vstaHovltev lastl,e< narodne eeho-go in bije s .pestjo.
ljufati, ce nočejo, da jim smoVi ., .	.......	,a n«>*i t
. , . j .. i . ■ nikom. da tepejo ljudi m da jih poniro gladu in da se jim hcerkel t . _	____Glavna s
za stižn ji jo. prostituciji.
To so reveži, ki so kradli, golju-
*to srce. pravim in tožim na unesa prej poskrbeli, da bi postali mili-
jonarji. grofi, škofje in generali.
to strahoto
— * Po«l uža jte me! V naši Jugoslaviji je močvirnati del zemlje in ta močvirnati del sc imenuje Hrvatska. A v te j Hrvatski je velil;a in straand hiša. m ta hiša Ne imenuje L&poglav. V tej hiši živi razred bednih in pre-ziranih ljudi, katero je naeia bur-inaška družba krbtila z imenom	v t<>m ^
zločinci.	, v	se ljudi stra»no
Kdo so ti strašni zločinci?	muči. A tu ae jih še strašneje muči
Ti zločiivci so nedorasli otroci kakor so n.učHa stara inkvizitor-katerim so f»čete odgnali na boji->ka aodiiKa, ker so inkvizitorske i^a in jili tam ubijali, katerim so muke trajale ure in dneve, a te matere spravili v tovarne, a sta- trajajo mesece in leta. rejie sestre v nečiste hiše, in ki Vsa oblast v kaznilnici je v roso — ker so ostali *ami in zapu- kah upravitelja Josipa Sabana. ščeni.' lačni m raztrgani — biii popolnoma neizobraženega indivi-prisiljeni krssti, da so se nasitili, dna, brutalnega, nečloveškega. In krasti, da so v ofelskli.	ta Habln, podpiran od dragega
slovaške cerkve. Temu nasproti
v- , j .	• • x> _»stoje nščrti, kako restavrirati se-
Nekdaj sf» v canstieni Rusiji po' .	*	, ,
- - , , T- i- i • j- T .. t,,.^ , dan jo ceckev sajno, da bo ustreza-jecah bat mali ljudi. In vsa Evro-
pa se je nad tem zgražala. To je',a Zahte™ ^ In tu Te se pošlje v tem primeru pred ^tdesetimi leti. Človeka f ^»vljajo razne, med seboj ze-zapor, v kaznilnico, v temnico v ^ obsodm ^ batine Jn ^ teplijlo nasprotujoče smeri Nedavno Lepoglav. ta strašni Lepoglav, ob j Toda d^ v demokratski in ^ Je ***lo duhovstvo deželne eno-katerem mi že vsled samih misli{„„__te v ^loravi m Sleziji ter spreje-
konsekvenee; ljudske stranke in vstati, morajo ga nesti v bolnieo, »'*"J®	sklepov,
in tam'umre.	.»	i Vse sklenjene reforme izve-
A bolnica, o lepoglavska bolni-!<lenio via fact i in četudi bomo za-ca. greea med grozaini, to je kul-fto suspendirani ali ^kskumoniko-minacija groze.	jvani (izoličenl). Zahtevajo odstopi
Kaziiilnični zdravnik Fran Ei- nekaterih cerkvenih prvakov, med j senbtfcher nirrvari bolnike, jih su-Urugimi je naštet knezoškof Skr-| je po -stopnicah iz bolnice, jim ne .benskv

Ti zločinci so toponmm m be-bMti, ki so .ae — podvtiem slabim sorledom »vojih tariteljev — r ob-
npnetn pomanjkanju vsake dusov
nečloveka, pravnika Nikoie Ogo-
oe hratie, jireopljali s alkoholom w>, a celo m naaavestno ubijali svoj« hliž- —''-1—
dekleta,
i^no.«olx> in knjižnj-
ioo prcuredil-v »oliko tovao^o, t izkorašče valnico |ja4i, ▼ katefi ne ljudi aSiaaiti rina j^umO
daje zadostne hrane, xii^i jih v ne snagi in smradu, ubija z gladom in smradom. Z gladom in smradom ubija te nesrečne in nezaščitene ljudi,- ki ao prisiljeni in uni-
relea. je izvršil v lepoglavski kaz- čeni po Šabanovih z verstvih prišli nilnici prostovoljno grozoto. Za- k njemu po pomoč!
Prloe
3. Svoje škofe bomo poslušali le v verskih in nravstvenih zadevah. ( d oči m ne dovolimo nikomur posegati v naše stanovske in občanske pravice. Zahtevamo odstranitev častnih titulov v kleni in izvedbo socijalne pravičnosti po analogiji A verjemite mi, verjemite, da'državnih uradnikov, znaša.število umrlih skupno z oni-j Glasom poročila nekaterih li. mi, ki so bili izpuščeni poMSvi na' sto v je bila pravoslavna čehosle-prosto, ftetpo 4° 30 .odstotkov. Ivafika cerkev defmrtivno vaNmov-i tbdf, da-bo«te-da-hjena.
Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za teto 1920.
Veliko več sHk kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izrazite ta kupon, pridemte za 40 cento? štempsov ter pošljite nam.
t. JinT '■* ■ »■




t ** ■ "?iJ»-v" «Wr\n

GLAS XA&ODA ŽT gjdfcTA 1920
Venčke ruskih naroU prav-
Ipc.
O razmerah v Rtnijl
Tosloren i 1 Fran Pogačnik.
MOftSKI CAR IK jfODBA
Liberalni angleški Časopis "Manchester tiuardiaa'' je poslal
svojega, posebnega k-»respondent a v Moskvo. List priobčuje zdaj
vrsto pisem, v katerih njegov korespondent opisuje razmere v Ru-
siji po svojih vtisih. Direktnih poročil iz Rusije ne dobimo, zato pri-
, •	... ,	občujemo posnetek tega poročila, ki ga je sicer podal mešeansk; čas-
! vJe Iiad in kaj ** na?a! nikar, a vendar dokazuje, da so hajke o ruskih boljaeviških <rrozo-, Nad nama nebo, pod nama ^ ^	^ ^^ VMj nekaj	v svojih zadnjih pis-
Živela sta ear in carica. On JC zemlja.	^ mik oriSo ^ nte.i druKim tako-le:
rad bojeval na lov « streljal div-, 1 oglej. kaj je na deso,. kaj n. v ^^	^ ni Hli5alo na p^mjskih ce*tah nobe-
ja.-i«o K« je	, • ^ _ runrnfctira čisto'"*	godba, kakor " lnternaeijonala'"Marselieza" in > ne-
\ s^irti na hranit mladr^ orla. ->h desni s<* ra*pro«rira cjs-to	.....	..	,
„ana »as« relit i. kar *a orel! polje. na levi stoji hiša.-	. kaj drmnh komirmsttemh pesm.. končno je marsHjeza popolnoma
Ne streljaj me, ear-go-' Tam živi moja srednja so- prenehala: in t« vsled vedno večjega sovražna Irranerje napram -podar* Vzemi m rajši a	polctiva k njej v *osti." rusk, revoluciji. Zadnje ko sem bd r Moakv,, .om vsa^uoc slišal
nekdaj ti bom še potreben."' !	sc na široko dvorišče.jki je zibat svojcya otroka in pei ke* vspavanko m«4odijo - in-
far je mislil in mislil, naposled Srednja sestra sprejme, brata, po- ternat-ijonate* \
pa vpraša: *"Cnab lf «rr Mtftrf Mtrrljati
bo*?"
tlTMKli K« 2
i ru um, n. »-ar je ostal na cfl« hrze pse je naoeu-
Orrl mu reče drugič: 4,\> stre-,vala slednja sestra natrij.
Ko je ir. rdeče pnrde polagomo vzrasla rdeea armada, so prišle poleg *' Mar«el jezem " Fntwjceijonale'' tudi še druge melodije v repertoir revolueijonarnih pesmi. To so povečini stai^ dobro znane li«i me ear-goap4«dar! Vzemi me OrH se raz hudi. skoči izza mize, i rr?ske melodije. l>anes marši rajo moskovski vojaki k paradi poti ra**i s >*-boj. n* kdaj ti Itotn še po- zgrabi carja in poleti ž njim dalje, taktom starih vojaških pesmi, ki so jih pele cesarske čete na južni trebrn.**	K" sTa b^ela, veli orel: "Car-.frollti pred r^olueijo. Iste melodije, ki so leta 1916 navduševale
z«.f^»t mislil, a nikakor gospod ar. pojrbj. kaj je z» "a- L^^ Brusilov«, navdušujejo danes tudi vojake rdeče armade
£aj pravi Blasco Ibaoez o Ameriki.
MrJmsIivm.
Pod tem zafrlavjem piše "Slov. Narod":
Boljše viški val, ki je preplavil'	"
celo Rusijo, je prisilil tudi tiste Blasco Ibanez je ravno odhajal i/, svojega hotela v Washington, nasprotnike boljševizma, ki so sejkjer je dobil naslov doktorja na George Washington vseučilišču ter
Poroča Arthur Livingstone.
zatekli ob obalo Črnega morja, da iščejo zavetja izven svoje domovine. Razumljivo je, da so se obrnili pre vsem na vlade bratskih slovanskih držav s prošnjo za sprejem. Naša vlada se je tej
se ohrne rdečo hišo.
vitli
prej veljal upor proti sovjetu samo za upor proti boljševikom. se sedaj smatra za upor proti naciji. Sovjetska Rusija se *xvrjinbolj nje-ij me "Tu gori h*a moje srednje	v ;no samo nac:jo. Pred in med vojno sploh ni bilo ruske na-
V/enu me rsjšt s *tre mtvrne orel. Sedaj pa po-;^^ uvesti, s Itakršno so se mogle ponašati nekatere druge nekdaj ti bom še potre- letiva tja, kjer biva moja mati >»fd M sknm	ni takrat xede\, Zakaj se bojuje, in bili so eelo
i ar j«
mu ni šlo v *l*vo. kako ba iuu mo-jiuk! gel biti orel potreben in hotel ga! Car je v reankrt uatretili. Tu zavrešč ♦irel v t^fje: "Ve streljaj ear gospodar! Vzemi mc rajši
. . T fm ni TI .,t
'	moja najstarejša ^tra^	ljudje, ki so ves čas mislili, da se Rusija bojuje na napin-ni strani
( arj.i ^ or, I žalnih, vzame ga 1 oletela si* tja. Kakor sta se ^	malomiimost glede na nacijonalno zavest je vedno
s "»cImuj ,u knui d*e leti. - Orel mati in najstarejša setfTa orU raz-	nasprotnikom revolucije, ki intrigirajo v razučnih sveiovmh
i. noiedcl t..lik,, da ie eariu1 vmoMi, vendar sta sprejeli tudij-	na^niimn«» j . ' ' . .	. .	, . .
ime nS -rja s častjo in ljubkostjo.	- « - vsak pnpr-avljeni prodajan svoj narodi e.lo Ja-
wuaajkslo ZiUliO, ar m imel .mi J	j	j ^	ponce«. Taki ljudje to-ej ne morejo biti pr:.vi leprezent^nt. Ru^uje.
ovre, nili krave ve^. Tedaj mu rr >0- <"i-»to»l>«<iar , pra.\i «rei,;i	-	..	..	..i^
-u.M.sti ..... na prosto.............si pri nas. poten, pa ti , Ceh je .reba iskati >*,»« v sretlnji Rusiji, v Moskvi. 1 ukaj je /bra-
CarV. )e izpustil in orel je po-	l>djo in plačam vse. kar sem|na vsa ruska moč in ves ruski duh, ki bo gotovo resd Rusijo iz da-
vkusil svoja krila, a ni mogel IM,viil Pri	a nato se vnii z!uašnjega težavnega položaja. Boljševik Stalin, intimni drug Lem-
leteti. IVosil je carja: "Car-go-
<i>«»dar. krmil si me dve leti.-----	.
daj kakor hočeš, krmi me Še leto	Prv» * ^la rde-a. druga Uiu»jo gosp< Tarsko in j»olkičiio podjarmili fraiuoski m angles*i ka-
dui. Četudi moraš vzeti na poso-	trr povedat: "Pazi m|pitalisti. Vlaale Kob'aka in Tienikiaa so btie najnepopidarnejše vla-
«1.. krmi me le. sicer boš in tel °<*P»»"aj skrinjiee. dokler nejd^. sovjetska vlada pa je edina popularna, ker jc tudi edina nacijo-akodo!"	j pndeš domov. Rde.-o skrinjico od-j nalna vlada.
i'ar je storil tako. V-e leto si je I^1 llM dvorišču zadaj, zeleno m I^hko si seilaj mislimo, da posledice blokade zadenejo ne samo »z posoja val živino in krimd orla. "dvorišču spredaj! "	J<rro. temveč vse politične stranke in vsak dan se ruski narcwl tem
p.-tem pa gs je i*pustil na veselo! 1 ar	skrinjici, se. poslovi ^	in intimnejše siwja v sknpni borbi za. obstoj. Cas je že to-
•z orbmri i» odpluje nu sinje «norje.jrj,j	sve»a inana hajka o peščici morilcev in razbojnikov.
ki z najstrašnejšim terorjem vzdršuje *»ojo oMast.
število zdravnikov v Rusiji je zelo vHiko. fravijo. da ni ?e nobena vlada tako pot^ifala zdravnikov kakor sedanja. Žal se zdramila dobivajo le poten« kontrabande, katero je organizirala viada
napravil dosti oficijelnih obiskov pod vodstvom Mr. .lohn Hays Hammondsa, s čemur je dodal novo breme svoji slabi prebavi, ki je posledica štirih mesevcv resnične ameriške gostoljubnosti.
— Opisal bom r.v knjiir »lede Zdnižeiiih držav, — mi je rekel .jv svoji nagli špan«ei'ii. — a r<* kor potovalee. temveč kot- no**elist. '.Najprvo pojdem v Mehiko ter se hom nato vrnil v Evropo, da pri-
r^ela TJ^ S?laJn n	^ ° V°Hjn 1>0m ?OVOril "a^rVO v
spreje a par iso« rnsai	"Kameleonskem mest'i'*, kjer *e bo Now York pokazal v vsej rnz-
eev, ra jih porazdeli po raznih po-: ...	...	, .. . ....	.. . ,	,: ,
krajinah države. Takcv jih pride'':ohkosn vel,ke	' S1 ^Hik. narjdt ,majo kosmo^>, ta-
tudi precejšnje število v Ljuhlia-!k<>KTan0r0kn<> T vet' ' starera R,tnn b,lcv m,jtl	,n
no in ostalo Slovenijo. Nepotreb- 1 ^ Esripčane, Zide in Perzijee t-r tudi nekaj repičnih R-mljano^-.
no je- nafflašati, da jilr sprejmemo j T» v	^orkn im;..»e Špance Ln ltaljane. or:jen,ab-e m Lv.opej-
kot dobrodošle te, kot za«top-,^ tudi nekaj Amerikaneev. dela ču '.no m^ni.-o življenja
nike bratskega naroda, ki so brez'm j«* bom skušal to ;i vi jen je raztolmačiti.
doma in strehe. Xe vprašamo, ko-[ — Kaj pa je pravzaprav Amerika? To je nrvn	v katero
liko od njfli je mogoče zaslužilo to j prinašajo Evropejci različnih narodnosti svoja življenja in svojo usodo, ne briga uas, če ni kdo med j kulturo. Zdi se mi kot dež. ki pada na morje. Morj- popije Kaplje To le za razvoj ruske revolucije karakteristično. Med tem ko je njimi, ki je pod carskim režimom)in slednje postane d«.i morja. Morje p« je potem nekaj različnega,
preganjal nedolžne z doma in tirali nekaj novega. V vaši veliki Ameriki se absorbira evropske eb-men-eele rodhine v sitiirske stepe. Če- *«?. Postanejo AmerikfcMci. V glohljeni smislu pn j^* najti ve«" r^zlič-bi se razmere v Rusiji spremenile;r.ih vrst Amerikaneev. Raditega pn je tudi vaša dežela taVo ino«'-na in bi nas prosili gostoljubja be-, ;„ ^n,., bo v bodočem stoletju vodila svet. ne le svojo močjo gunci iz krogov boljševiške Rusi- jn industrijo, temveč tndi s svojo umetnostjo in znanostjo, rorej v je, bi ravnali ravno tako, kakor >;v;m.n v katerih je bila dosedaj \odilna Evropa. Vidite, ti različ-ravnamo danes. Nismo pozabili. nj toki uj^o^nij, jn plemenskih dedŠčin bodo prišli na dan v liovili da se je dvignila cela Rusija, P^-.cblikah. z vso lepoto, katero so imel. v Evropi in z vso norostjo in čenši od najvišjih krogov do ®ai-; originalnostjo, katero si pridobili v Ameriki, nižjih, ko je hotela leta 1014. Av-
ion, razlaga zmago nad Deuikinoin in Kolčakom tako-le: Zmaga De-I>al je carju ladjo in dve skri ! nikina ali Koičaka bi prinesla Rusiji izgttbo samostojnosti, ker bi si
strija streti Srbijo, in smo si sve-sti. da takrjit ni posegla Rusija vme<*. l»i jugoslovanski problem čakal Še danes rešitve in mi bi bili sasužnjeni bolj kot kdaj preje, z-nami pa mogoče tndi Srbija pod avstrijskim žezlom.
Prav tako smo prepričani, da
—	Kisem mnenj?, da bi bilo večini evropskih pisateljev lahko rriznmeti Združene dižave. Številni teh žive v stari Evropi od starih sar.j in starih idej. Mlada Amerika jih ne'bo razumela in tudi oni ne bodo razumeli Amerike.
—	Amerika pa je očividno razumela vas. — sem pripomnil. — Vaš uspeh tukaj je bil najbolj presenetljiva stvar v novejši li'erar-ui z*odovini. Kako pojasnite to'
—	Swlaj lahko \;dim, da ste Amerikaw*c kot vst ostali. .Tpz nt-
niso mo»le zatreti boljševiške ide-|Si?m hatolik. vendar pa lahko vidim strašno ške.do. ktero je povzro-jf v Rusiji onih- mogočnih brat-/*1* protectantirein pri narodi* kot je vaš. Protestantizem je naeijo-skih čustev za .v^laki Slovanstvo. r.:den. Ilo*'-e vedeti vse. ,-elo nepojasnljive -kri^iosti. Zakaj
sem
do iH-zttanega otoka, kjer
ko, 1eta4 in letal, seiuljo iti govoril:
se spustil na "Xo, etr-go-
pr oboda.
«hvl S4> je d\ignil visoko, viso-
i m* ladjo vstavi. St««f>i na breg, se
«loutiHii skrinjic in začne preuai-
spodar. sfsi* stslaj name. poletiva	ksj neki mora biti v njih
-r,	lin zakaj mu jih je prej prepove-
Car scle na ptico in že sta po-W*1	ni
letela, t >z nekaj časa pr,letita na ^	V?—**1}-	°.*» *
kraj sinjega morja. Tu spusti orel M™"*«'- Vzan^ Meč,, skrmjico,
carju s m+v. Car pade v morje m	~	m ***** U
„ /meši do kolen. Vendar mu ******* P»<« orel ne d* utoniti, vzame ga na
krila in vpraša:
si se morda ustrašil„	...	,
. - ,	m i,___• Ko car to vidi, se pokesa,
I strasd seui se , istvrne car.-	1 ^
"mislil sem, da utonem.
Z« »pet at a letela in dospela do
drugega morja. l>re! vrže carja s
iwbe sredi morja, eirr se zmoči do nJK'° -
pa*««. Orel ga dvigne na krila in
_____v.___a-. _
'Čemu tako bri<lko k*K, car-gospodar ?" Kako bi n<* i»lakal", odvrne , "kako naj zberem vso to ve-i čredo v to majceno skri-
sama. Eden izmed roditeljev komisarijata za lii^ijen« je zuanl zdravnik P. 1. Lam rev, ki je uaatavljen pri Roentirenovrnu inštitutu in se peča z iznajdbami potrebnih snrogatov zn olajšanje blokade. Drug zdravnik, g. N. O.Vreihurg (ki jo spisal znano knjigo toliko različne ži-!° socijalni higijeni), jc bi! za časa carskega režima ckielni s\etnik v,ne. da je x očmi ne preyed« in,;" > definhivno odkloni! predlog kontrarevolucijonareev, ker so mu daje dobila komaj mesta na i toljševiki dati priliko tTrtfniiiti načrt njegovega življenja. Isto sta-i ar-sfospo«!ar.	j5-c j-ot jr^vniki so zabeli ljmlje skoro vseh drugih poklicev. Ta
ko se je v Rusiji prvič po letu 1314 zopet izvršila konceirtiacija
za-
|plaka in izpregovori: "Kaj naj 'storim sedaj, kako naj *ope< zberem vso čredo v to malo skri-
jico!"
Tedaj zagleila človeka, ki je
.	i	'[stopil iz vode. prišel k njemu ter
vpraša: ••Car-giv.podar. si se mor- 1	-
hr;» ogovoril:
da ustraad?	| .
"Cs^rašil", odvrne ear, "toda1** mislil sem le. če d« Bog, me ssar-l da i z v lečeš.' *	j f^'
la'tela sta dalje in priletela do
Tv i \	njicoT"
tretjega morja Orel strese carja.	ho Ja/ adji0mnttm tV(V
ki pade v globine in se zinoci ze. .	.	^ .__.
, , , .	jemu gorjtu zlierenr ti.credo, toda
do vratu, toda orel ga vzame tu- ' .	. . . .„ . ' .
....	. r»od i»ogojeiw, <la rm dm*, eessr do-
di v tretje na krila iu ga vpraaia: 1 1
ma ne poznan.
I 4'ar pomisli: "Česa Hi doma ne poznal! Zdi se mi. da vse." Taka
pra\i ca . rpm-K|j -n potrdi: "Zberi čredo, a vendar seni si mislil, morda 1	9 F
...... » *.t	idam ti. cesar ne poznam!
me le izvleeeš iz vode	.	,	, - -- _
^ ,	,	, . „1 Človek mu zbere v skrinjico vso
' Tako, car-gospodar, sedaj si .. .	* .
. , ... ' . ' , , _ zivmo. a car sede na ladjo in oo-izkusil, kaj je smrtni strah! To ti, , .	. .
. .. ...	•	_	pluje proti domu.
jc bilo plačilo za staro in proalo.i1 .t . , . .	. , . . ,
- i .	ji	K*> je dospel domov, tedaj oele
Ali se pomniš, kako sem sedel na'. ,	... .
, , . • , . , . i-*-» v - (izve. da se mff je rodil .4tn-carjo-dobu in si me hotel ustreliti? Tri- .„ „ , .	,	. .
. . • , , . . ....	vie. /aeel ga ji* poljnbmati in oo-
krat si skuHal streljati, a jaz sow).	. *
.. . T... . ,jemati, poleg tegs pa je 'točil te neprestano prosil in mislil, da/^	'	1
me mogočo ne po«„biš.	f ' Car-gospodar", ga ^-praša ca,
me usm.lLs it. vzan.es s seboj!	^	e
Nato sta poletel« proti dcTet,isnjzf,t
deželi. l^-tela sta dolgo, dolgo
"< ar-gospodar, ustrašil!"
' l'strašil sem
nemara si
se;
Orel reče: "IVurkj, eax-go«po<iar. kaj je ns<l nama ter kaj pod na-
ma!M.
Car poglcila in odgovori: "Na<V nama se razprostira nebo. pod nama leži zemlja.*'
"Poglej še, kaj je na desni in kaj na levi strani!"
"Na desni leži prosto polje, na levi stoji hiša."
"Poletiva tja'\ yravi orel. "tam živi moja mlajša sestra."
' Spustita se naravnost na dvorišče. Sestra jiaaa stopi naproti sprejme svojega brata in ga po fadi za hrastovo mizo. a na carja se niti ite ozrv Pusti ga na dvorišču, spusti brze pse in jih našČn-je nanj.
Orel se zelo razsrdi, skoči iz-za mize, zgrabi carja in poleti ž njim dalje. Ko sta tako letela, veli carju: "Poglej* kaj je za nama!"
Car so obrne, pogleda ia ocfvr ne"Za nam* je rdeča-hiša."
Orel mu pojasni: "Tu gori hisa moje mlajše sestre, ker te ni sprejel«, nego naš?»Tala pser Letela sto daljo in orel
"Od radosti", pravi, ker se je bal povedati resnico, da mora de<e oddati.
Potem gre zadaj na.dvorišče in odpre rdečo skrinjico. Iz nje pridejo voli in krave, ovce in ovni vse živine je bilo dovolj, vsi hlevi in vse staje so bile polne.
Gre tudi spredaj"" na dvorišče in odpre zeleno skrinjico. Pred njim so pojavi krasen in veličasten vrt Drevesa vseh vrst .so bila tu. Car se je tako vzradostil. da je poza bil oddati sina.
(Konec prihodnjič.)
Agronomska Cavfttota v Balgrada
V BeT gradu se že v rile priprave za" osnovo agronomske fakultet* na bHgrajskem neeSilifihi. Fakulteta so bo otvwrilB-ie letOO: pmlavali bodo juaoslovsflski In i
Veliki
italske tamflfce taponlje dr. je podal OKtavko radi
vseh moči.
Po netrograjskih t-estah patrolrra ženska policija. V uradih nadomestki jejo ženske moči moške. SU*er pa ni (»ddelka v industriji, ki ne bi trpel vsled pomanjkanja delavskih moči. Da bi se o-.lstra-ui!o ta uedostatek, delajo delavci čez čas.
Reakcija polagoma izginja. Priča temu jc vedno boljša in strožja disciplina. "Vs» pravijo, da ima Rusija sedaj veliko boljšo ar-lado kakor je bilo c.r-a za časa Livova, Miljukova in Kerenskcga. Knski emigrauti pa- nemo rejo jasno soditi, o sedanjih razmerah v Rusiji, ker so od reza r i od Rusije in dobivajo iz domovine le nezanesljiva poročila. Ti. ki so ostali doma. ostro obsojajo emigrante in ironično vprašujejo, če peščica emigrantov resnično misli, da bo <to-vedla- sedanjo Rusijo do poloma s svojim napačnim naziranjem o silah, ki so sc zdaj uveljavile v Rusiji. Argumentacije ruskih bur-žunznih emigrantov so le postranskega pomena. Čila v no in odločilno dejstvo pa je, da se je ves ruski narod zbral okrog sedanje centralne ruske vlade.
Omenjeno je že, da sc slišijo po cestah stare vojaške pesmi. Navedlo bi se lahko še droge primere napol nezavedne naeijoualizac je ruske revohtcinjc. Veliko stvari je bilo ta čas že nacijonalizira-nih v Rusiji, sedaj pa se opaža naeijonalizacija revolucije same. Ruska revolucija dobiva boljinbolj lice čisto ruskega značaja ui revolucionarni govorniki so začeli udarjati na patrijotične strune. Trocki. Lenin in Kalinin, predsednik velike ruske eksekutivne zbornice. mskega parlamenta, vsi povdarjajo v svojih govorih, da so qohri Rnsi in patrijot*.
Najčndnejši pojav pa jc lojalnost in zvestoba, s katero častniki srarega režima služijo sovjetski vladi. To je malone ponovitev zgodovine francoske revolueijonarne armade. Veliko teh častnikov si je vst varilo že sijajno karijero. kakor n. pr. polkovnik Get t is. ki je sedaj vrhovni poverjnik na vzhodu in je organiziral arhangel sko vojsko. Boril se je ie na jugu kot general issimns proti Deniki nu. On jo bil tudi t is; i ki je uničil poizkus Jttdeniča zavzeti Pe tr ograd.
Kaka zvestoba d«> vlade navdaja rdečo armado, o tem naj govorita sledeče vzgleda: Dva stara generala, Nikolajev rn Stan'cevic sta baba ujeto- >** rnjše sta iabraln smrt, kakor dtt bi fedšia rdečo ar fHodo. General Nikolajev je bil ujet In nsnrrčen od belih na -petro-grajski fronti. General Stankfvič. stari carski general, je bil kratek čas autirevolneijonnree, potem pn je postal voditelj rdečih čet. Kot tnk j* trii ujet od Denikina i»» je odtočno zarrnil predlog vstopiti v belo armado, vsM česar ga je Denikin zaukazal obesiti. Ko so rde či zopet zavzeli Ovci, fo našli njegovo gomilo. Ljudje pa. ki so bili navzoči pri obešen ju, so povedali, da si je sam dal vrv okrog vratu rekoč t "'Služil sem ** rdeči armadi m znam pomagati sam sebi". Bil je stsrčk, star G? let. Boljševiki • so izkopali truplo in je pred kratkim z velikimi častmi zagrebeno na Rdečem trgu v Moskvi.
fn ta veličastni pogreb starega carskega generala je značilno znamenje za razvoj, ki se sedaj vrši v Rusiji glede na razmere med foljševiki in prejsnimi njihovimi nasprotniki.
ki so bila nam. posebno avstrij- ime! uspeh v Ameri'ci. Koliko rib je v Hudson rekiCe bi mi sta-.^kim Slovencem, najjačja moral- vili to vprašanje, bi ram odgovoril z dvemi stvarmi: - Prv;č. ihi na opora zadnjih 50 let. Prav ta- ne vem in drugič, da me tndi prav nič ne briga. Če pn bo-;te vpra-ko smo globoko prepričani, da šali enega izmed vas h ljudi, kakšen odgovor boste dobili? \* Hud-zadnja beseda o svetovni vojni in son Riverjit je. počakajte malo, tisoč in dvesto miljonov, tristo in s tem o usodi nas Slovanov ni iz- šestimrideset tiso«- in enoinpettleset rib — ter pol. pregovorjena. pi*edno ne pol^-ij — Zakaj pa bi ne ugibali? — sem vstrajal jaz. — Vaš uspeh je Rusija pred entento svojegr .a« i-,zgodovinsko dejstvo in profesorji zgwlovinc 1-mlo nck**ga dne fo na. Takrat pa se bo pokazalo, da pojasnili. Dobro bi bilo če hi imeli že vnaprej kako avtoritativno bratska kri ni voda in da ni izit- mnenje. Najti je velike evropske pisatelje, ki so se izjalovili v Zdru-rnrla ideja vaeslovanske vzajem- žf?nih državah. Vi sr ' uspeli. Fogazzaro se je izjalovil. DWnminzio
. n\ nič opravil in tudi Tolstoj ne.
Ne pozabimo: zastopniki Ri^si- _ simsKte pniY	Tolstoja, — je rekel Blasco Ibanez —
je. ki jih vidimo med nami. ^ Kamorkoli grem, najdem sledove Tolstoja. Ta npliv mora temeljiti oni carski mogotcu k. jih jc loml}^ va^n Uaterw ^ pozahiJi. 0 onih ^ugil. imate seveda prav Ka-dru^Hn. prepad od ruskega naro- yf> ^ ^kovati (,a t|. ^ v	kak liv mož> ;iarih
da. Zadnja leta so jim odprla oci.	1	.	...	• .
spoznali so grelie starega režima i	^J? K',or	mor '	v napredek,
ui z globoko ljubeznijo govore	nmmte v iz^etnembo v revolucijo v najboljšem smisbr be-
inoči in žilavosti ntskega narodi ^- B,tl mori,t<v ^ ««vekoljnb. Viktor Hugo, je bil vse to in vsled ter z globokim čustvom govore o'*"** najdem povsod po Amerik:. Mislim, da mora nekaj »akih bodočnosti svoje domovine. Tli na->tvari tir'Hti tw\\ v meni. Vi«liV. jaz se Čutim Amerikaneem v sro-posle«i vendar ljubijo ti in onili**111 življenskrm naziranjn. Mislim vsled te^a. <la me najdejo tndi knezi in boljševiki. svojo majko'.Amerikanei sebi sorod iim. Človekoljubni duh pa je temelj vsega re-Rusijo. na tem polju se bodo prej gr.. < lovek mora bi*i prepričan, da j'e- treba svet napraviti t akim, 1 i. slej našli!	«»i bo prijetno živeti v njem in da se ga bo tudi napravilo takim.
Do tedaj pa dobrodošli med — Maeterlinck pa je nnšel znpad veliko bolj kulturnim kot pa
ta oplMi in Afrikanci.
nanu!	tiztok' — sem :*ekel jaz v namenu, da ga spravim v zadrego.
— Ne silite me i. banalnostim, — je rekel Španec.__To ni
vprašanje več ali manj kulture, temveč rnr.Hke v kulturi. Zadostno
j'-, da drže različni d *ii tega velikanskega ozemlja Združenih :»ržav
;sknpnj ter ne skušajo oponašati koga dru«rcg». Nebotiičnik v New
__York je na primer naravno prilagodenje k razmeram. Naš<-I pa sem
. . . .	.	rebotičnikff tudi v Chi« ngu ter v drugih mestih zarfcidn. To n* ali-
Aeroplan. ku leti pozraku, »e	.	4	- V
.	„ . surdnost. \ teh mesiih je dosti prostora na vse strani za razširjenje,
tdno ohrne nase pozornost sko-; ,	1 .. .
,	i-taz pa sc ne zanimam za afektaeijc in nenaravne stan. — (V vza-
ro vsakega človeka v velikih amci '	.	■'	. _
- i - i- xr t. ' mete zapad nt iztok kadar st:» tako kot sta v resnici, dobite ongi-iskih mestih ui po deželi. Kak-,	.	.....	.
. . . na I n ost m razliko, n« pa super jjornosti in infenjomo^ti. sen litis mora »cie napraviti ta'	. ri ,	.	... ......
.......	.	- - i — AlaeterlAick pa pravi. — sem nadaljeval, — da ljudje v New
človeški ptic na domačine afri- v	. . ^ . . .. .	7 . ' .. . . .
, . . orKii Chiakajo jn-i jet:i, do<-im oni v Detroitn -ziivzivajo svo»o ju-ake džungle! Laliko si predstav-	4	J	-J
... , . ... v , ! bo s tismo plime, kad>i>' udaren ob skale, jamo njih strah :n njih za«rnde-	. .
t, , ,, • ^	— 'Taz v resnici scvcm. s kom sc je Mr. Maeterlinck sesral v
nje. Res. lahko si to predstavlja- .. „ ,	. .. ..	. ....
J	. . . *	i__! New ^ orku. — je Oftv-nil fb.itiez. — rnzven ce-so bj : to reporterji,
mo. a v resnic, je stvar popolno-,so dwMl	'
ma drugačna.	!	----------------
Leo Wahnsley, ki je dosti le- j aeroplan za nadaljni vzgled blaz-jpian neka nova vrsta velikanske-
tal preko Afrike, pravi, da se;»osti liclih ljudi.	sa orla.
letalce pogosto vprašuje, "kakšen, Neštevilne množice divjih ži-; Na drugi strani pa niso bili vl-
učinek ima aeroplan na prebival-i vali so še bolj brezbrižne in tojd'-ti orli in kragulji, ki so pogo-
ce črnega kontinenta, človeške in j najbrž raditega, ker jim nikdar. sto leteli v veliki bližini stroja,
druge. V tem oziru pravi on: |nc- pade v glavo, da bi se bale; posebno vznemirjeni. Ko sem se
Jaz osebno sem bil zelo pre-i stvari, katere ne razumejo. V za-j ob neki priliki izogibal viharju,
senečen, ko sem videl, da so seiprtem avtomobilu je mogoče pri-!sem zapazil tri kraulje. ki so bili
domačini, z izjemo majhne rado-j peljati se na razdaljo par jar-'zaposleni z isto stvarjo.
vednosti v pričetkn, kmaiu nave- dov od črede gazel, ne da bi ena1 Skozi pol ure so se držali v raz«
Hčali tega najnovejšega pro<luk-j teh gazel kazala najmanjši znak dalji 200 j a ni o v od a»roplana in
ta civilizacije. Potem ko smo le-j strahu.	i v veliki meri sein se ia«nil zahva-
tali celi te<len iz Mbujnni. našei Rinocerose in slone pa je zelo j liti njim. da. sem kone«'no prišel
prve postaje ob vznožju Kiliman- N;:hko pognati v be»»T če leti človek v čist zrak.
džara. sem.vitlel, kako Je neki ae- j primerno nizko nad njimi iu čre-	' - ------- - ■
plan letel nad sprevodom 600 no-1 ne flamingov, žrjavov. štorkelj iii
tnb-ev in niti enemu teh sc ni zde-| di-ugih ptic-sclivk kažejo veliko Veliko neumnih je; «•*• s.* pa lo vredno osreti se nsvagor. Ti! vznemirjenje in to brez dvoma kednj koga išče. ni mogoi-e niko-domačini so enostavno smatrali j rr.ditega, ker mislijo, da jc aero-jgar najti.
Rusija potrebuje surovin, —pravi Lenin. — Zdi se nam, da ruska sovjetska vlada največja surovina, kar jik je najti kje. (Columbia Reeoid.)
•^o *
Palmer pravi, da so cene mesa padle v zadnjih |rit mesecih. Če bad^r pedale a tako naglico kot |»adajo sedaj; bomo dospeli do ni>r-tt. v Sfi 4it3u
i
Oslabelost nl«d prataHonS bdetafeMt, okdteli iMipl m aiSaa, ihtiarii hrbat, pretagajeaje iz »pah n«aje, uma jo lahko hitro odpomafi a takojšnjo apormho
Dnrffam, M ao eakrst epomale ajeger* sdravflno AoC, bo bodo-rai lmc aja^a. 1 Paln-Ezpeller je, ia v rai»Tmir» ja ipialjt a a aaAa troraiika anaaxko
SIDROM ^1
Ca alaaa ssvaj^aš t« tromlike <oaake, ai pristen (s fs zavrnite, tš ln 70 contoT t Tsek Uanak aH fm pat
F. AO. RtCKTBft aCSu 1» nt BsaaSwaj. ftew Y«k »
•. ir. s.:'-.
• . , . }■■ ,	- .	-	v,-.;,. .„■ ... .,
9!S9
_ _L
OLAfl VAHATVA SV MAMA
ANZE PITOV Klerikalno vzgojeni narod.
i • -
AL I
ZAVZETJE
Spisal Aleksander Dumae, it
.Vudalj^va njt*.
1* l.
stiuilu zajčjih kož tel
j»* ir«il«» lxdnlao zmuiijsiujf pn|»o|iMi prekinjanje dobave iH «*.
T< a A»»t*lika ... prii«»/ I'itov ji j«1 odjrovoiil, da so ji kur« i n./jiipni in pri vidni in il« pijejo ptiči. ki so spoznali lima iiire, daj / votlin v »irrve»ili
Mii.i >ivar pji jc lolažila i<t«> Anjreliko n;nl mul vse, niraic *a, i.i Imi >iol»i I n i»n	.štipendijo. «la ho stonil v seminar, prež:
'»1 lani Iri I« r.i ter / i /spustil kot diiht.vnik. Hiti Gospodinja ž ipni ka pa j»- po(iicnj«l v m k vsejra stremljenja tete Anjjelikf.
To Lr« >pen««i*je s i je moralo uresničiti. (V hi postal Aiw i*ito\ . bi inoral v/eti kot hišnico svojo teto*in to posebn., po vsem je teta ie storila mnj.
lMiua okoliščina. ki motila /late sanj«1 r-tarf dev ee, je bila • »• reko.'- ul»ej KorJler, > katerim j»* govorila o ^vojih upanjih i Into /majal z o tur rekel: Moj« iira'_'ii ii«»-«pndi«'-iia Pitov. IV hi hot« 1 vaš nc-čak postat k< daj ab«*j. hi s.- m'"al posvečati manj naravoslovju kot pa De v.
h. ka i
pom
ib
illilsfribns alt Kaj pomeni - J)a ima prev
'Skleda e profanis seriptorilnui".
barbarizmov in soleeijtmov, — je odvrnil abr*;
Tort ier
i O UPLIVU. KATEREGA IMAJO LAHKO SLOVNIČNE NAPA KE NA ŽIVLJENJE ČLOVEKA
1* tov se je torej nahajal izven šole. Ena roka mu je visela ol-tebsu navzdol dočim je-z drugo podpiral škatljo na glavi. Po nfte s.h si mu š.> *\»'neli Ustii izbruhi abeja Fort ier-ja in tako je Sel proti *iaii\uiijii svoio t*'t«* v duievnem razpoloženju, katero 'ahkc označimo kot najviijo stopnjo osuplosti.
Kon« '"no so je neki.j posvetila v njegovi glavi in tri besede, ki -r vsebovala vse njegove misli, so mu privrele preko nstniej
— Jezita, moja teta !
Kes. kaj bo r«'ki;i po*podična Anpelika Pitov k temu polomu
\M*h njenih sladkih upanj?
Rabil skoro >" trt ure, <la je premeril pot, ki vodi od velikih vrat aheja Fort » r pi do vhoda v cesto, čeprav je znašala razdalja približno le tristo korakov.
V tem trenutku je bila ura eno.
Klerikalizem je nedvomno eden ljnbozui do svobode in liapred-iimed najnevarnejših gledalcev, ka. medtem ko je Dunaj vdajal ki objedajo koreninice mlade na- Irler'kaluo-koiiservativim. h. kulture. Kako vpliva na j>osa- Klerikalizmi se boji svobodnih neznike kakor tudi na skupnost šol. Zato ustanavlja uvoje šole "...duhla klerikalna vzgoju, poseb- ii vzdržuje dijaštvo v posebnih io pa na mladino, in okužuje vse, tfjjašk h domovih. internatih in a.r jr* zdravejra, čileira. za 7. i vije- i.i konviktih. «la tem lažje pridobi ».ie sposobnega, o tem bo vedel mladino na -ivojo stran. Predvsem] pi povedovati marsikdo izmed o-' pošilja kmečko ljudstvo tja svoje 1 "h. ki so bili v mladosti tako sinove in hčerke, katere usoda srečni", da se jim je ubijal v preninogokrat pripelje proti nji-kiirikalnih zavodih in internatih hovi volji v semenišča in samo-duh. veselje do napredka in stane. Že ve«*- let obstojajo dijaški m jim je vcepljali v glavo mrz- konvikti v Ljubljani, Kranju. No do življenja, sovraštvo ao'\tmmestu. v Mariboru, na i£ake-t^ga, kar človeka obdaja, zahrbt- Uiti, v St. Vidu. v Ljutomeru ter nost,-zavist in trdovratno nazad-' cela vrsta ženskih internatov in ■ijašt vo.	ženskih šol po celi SI ovni j*. V Ko-
Klcr'kalizem čnti, da nima trd-/evju se je tudi že osnova? nekak • !i tal, t. j., da vera kot politi-• dijaški dom pod oskrbo »^milje-tum ni ono. kar bi človeka mo- »ih sester in v Marijinem domu 1!o absolutno osvojiti. Zato j? kle- j je meščanska šola. V Veiikoveu ikalizcm že od .nekdaj pridno na ;e dijaški dom poti vodstvom tam-I. I11. da obdrži ljudstvo v onem I ka jšnjega kanonika. Tu so šolske -t idiju omotice, v katerem se je! sestre osnovale tudi Vzgaj.ilišče uhajalo še pred davnim ^asom. i deklice" in Oskrbo val išče za O.i gre človeški napredek preko(dečke".
/ oh ovir. tega se klerikalizem Še več takih primerov ni lahko h av dobro zaveda, vendar pa ne navedli. Vsi jasno govore o tem >; ušea, zavirati ga-s silo.	aa je naš slovenski narod klerl-
Kaj dela klerikalizem na Slo kalno vpojen in da bo treba Se
PlOiMJA.
Rad bi izvedel od rojakov, da mi naznanijo, kje je umrl rojak JOHN HREN, podomače Bukove iz Kompolj. Dobrepolje. Umrl je
lfi. deeembra 1918. Delal je nekje' v neki pivovarni. Njegov oče me proi. da naj po iz vem in njemu javim, če je pripadal v kako dru-, štvo ali insurance. Iiua tudi brata: nekje tukaj v Ameriki, kar bi rad; tla tudi on se javi meni. — Peteri Blatnik. Box L>$6. M id vale. Utah.'
mnogo dela. da rešimo našo mladino enostranske, vsiljive ln škoil lj've klerikalne vzgoje ter dove-hlapcev. Iz- demo slovensko ljudstvo na stop-
iiskeui ? Njegova živa potreba, tr more živeti, j'1, da si vzgoji v. d mladino vedno zopet novih nračnjakov,v novih tijučno v ta ramen se Je v Slove- j samostojnosti in presojanja t'ji ustanavljalo razne cerkvene>;ega interesov po lastnem razu iiužbe, šole v samostanih in in-lmn- —
t matih, edino v ta namen se tu- To veliki P1^1^ v Prv! vrsti li danes ustanavljajo in so usta-i slovenske inteligence, ki se ni nik-
•tovljene vse klerikalne šq1c, vzga blišča, sirot išča, gospodarske, Sortne in vse druge klerikalne ii^ranizaeije. V šolah vzjrajajo
;brikalei predvsem kandidate zal	___
it.hovniški stan, v vseh drngih NKMCI O WILSONOVEM NA
tiar resno bavila s kulturnim delom do najnovejšnlli dni.
(" Naprej
Cosulich Line
Direktna pot m 6tSko In »Trsi
Arpntiu
Parni k t e«pluJ»jo od pomola T. w nnoiju 41. ulic«, •«. Bfooklyn Za can« In *rug« informacija aa obrnit« na
PHELPS BROTHERS & CO.
« W«
PMMngar Oaoartmant
New 1«
OGLASI NAJ SE
ANTON KOMPOŠ; išče ga aeatra Marija Kompoš, Rateče st. 35, Ju-j goslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLCSA StMHJNA; ]»i i nas ima ' pismo o4l Spcdike 1'iaeenti iz Hi-[ ma. Italia.
Fpravništri Glas Naroda.
Rad bi izvedel za svojega brata JAKOBA liODEK. Slišal sem od drugih, da se je nahajal prod dvema letoma nekje v. Cievelandu. Dragi rojaki. peo-t sim vas. ako kateri ve za nje-.
gov naslov, naj mi ga blagovolil.. «	. .	- ,
naznaniti. On je doma pri Šentj U, Ol OlliPPIIlg dOBM
POTNIŠKA SLUŽBA
(Gravoso) Trstoir
liada bi izvedela za naslov .IA-NKZA KOTAR. Ker mu imam pori eat i nekaj važnega, zalo prosim cenjene rojake, če kd<> ve za njegov naslov, tla ga mi javi, ali naj s? pa sam oglasi svoji sestri: Mary Kotar. (>~~> Kast 156. St.. Cleveland Ohio.
(27-3—3)
KILO je ozdravil
j Ko f^-m pred par k-tt vtdJ^oval t«tjK I zaboj, f-m Jako po.*iL Zdnvni«! bo ml
j rrkli. da je moje edino upanj« operaril-i.
1'asHivi s<- ni*o dobro obnnttl. Kontno i sem pa dobil nekaj, J nr m« ja hitro In i»
polnoina ozdravelo. Minila ao leta tn ktU ! ni nikdar povrnila, čeravno opravljata
Petru štev. 4:2 na Notranjskem.
Dragi brat. ak« sam bereš te,	---------- --------------, tft?ko delo k„t rai2ar. NiMrn bll op<(M.
vrstk-e, te prosim, da sc mi j* iDikrektiia zveza z Dubrovnikom ran nI*em ,w,bu	nisem lmH 8lt,1°' viš. — Anthony Bobek, 1130 Elm Street, Pueblo. Colo.
{27-30—3 > S	88 *' SUSQUEHANNA * *
_• i	31. marca 1920.
Cena za tretji razred:
Kje je ANTON PECEK? Doma je
iz vasi Podboršt, fara v^t. Janž. °° ]"r*ta ,10°- 7 Do rvi -1	-	1*1 Po,e3 te«a ♦S- vojnega davka.
Dolenjsko. \ Ztlruzeni-h drža-1^ ,
.	Vel»ke kabine v tretjem razredu, kjer ae
vnh se nahaja kakih sedem let. -ahko vozilo druime. b*»z naaaijnin poštar je 60 let. Za njegov naslov	•et,nih
Phelps Bros. A Co.
Generalni zaatopnlk
NEW YORK
»ti. Jaz nimam nlfesur naprodaj tenia vuia natančno povei... kako »e lahko ozdravile brez operacije, fe plfteie meni. Rri«ii i M. PuJt«-nu. mizarju, rif« K. Man*-I!u» Avenue. Mannasqua. N. J. Najboljftr je. da izrelfte to vest ttr jo pokairt« dru-(rlm. ki »o poceni. Ohranili boat® tlvi>-njc, ali pa že vsaj ZHVSjtavllI nurefno kito ter Kkrtx in atrah pred operacijo
želi izvedeti njegov sin, zato i pro::im cenjene rojake. ?e kdo x west street
H
iwii—iininiinirBffg. mptyewuiU'iiiiJiiPiiJi
Trplenje tekom 25 let vsled trakulje 2ivtjetje ni bilo vredio življenja.
vc za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam ogla-r.i, seveda, ee bo kdo tako prijazen in ga opozori na ta oglas, ker sam ne zna citati, za kar bom zelo hvaležen. Njegov zadnji naslov je bil: 1213 Bohemian Ave., Pueblo. Colo. Moj naslov j?: Joseph ZakrajŠek, P»ox 523, Thomas. Va.
(27-31—3)
KRETANJEPARNIKOV
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA
Tethi ] I »a v,, je spomnil, da se j,- v sled zadnjega pogovora z abe -novniski stan, v vseli (trngiii! ■ in h po. asiiosti. s I .tero se je pmlal'domov, zamudil za velo uro ^ ^ ustanovah pa pridne agi-; n da je vsled tipa poteklo /«■ trideset minut izza časa. ko je bilo f»orje in "zavedne" strankine
STOFU V
VPRA-
ŠANJU.
P*
m- mogo*'e dobiti od tete kosilo.
To je bila v res*i'« i pametna odredba tete, kajti s tem je pre-|ii e«" ila mat »ikiitt-ro /uporno kazen in marsikatero neumnost od stra i n< -«ka Poleg te-_'.* pa je prihranila, kar ni hilo kar tako, na leti« Mijitiaiij hi -i«lt'st't kosje na stroške ubogega fanta.
V t. m eliieajn pa ni bilo borno kosil«-e tei<», ki je vznemirjalo 11 ■ ' *nea. i eprar je b;l ttrek le pire!, je hilo srce An žet a vfndar prepolno, da bi zap.iz'1. da je njegov ielodee prazen.	*
Najti je strašno Muko, ki je dobro znana vsakemu učencu in š»- lako dolp eepee. namreč neupravičeno bivanje v kakem otlda-lw-nent kotu po izgonu ./ iolc. To je prisiljen dopust, katerega s: mora wet i. d;j vidi drtiv'*' inVni-e zopet vračati s«* v šolo. Tedaj postane šola n. k.ij /až.eljivegii. rčenee si* resno peča z veliko zadevo nalog r. prestav, s katero se ni preje nikdar pečal.
t ini Mi/je j«> torej pi haja hiši tete. tem strašne j se se mu j.1 zdelo bivanje v tej hiši V* led lepa *»e mu je prvikrat v življenju zdelo ua je šola /»miljski paradi/, i/ katerega pa je i/gnal abej Fort ier s korotm.Vni, ki naj b» predstavljal plameneči meč angelja.
I i prav je Inxltl p.,«'asi, je konerno vendar moral priti do hiše. Ko j«« stopil iu. pray, je položil svojo prosto roko na šiv ob hlačah.
Ah, ;.Mo bolan s»-m, teta Anpt-lika. — je rekel, da se zavaruje vnaprej pred vsak in; očitanjem.
DoLro, — je odvrnila teta Angelika, — jaz poznam to hole-yen. Zelo J4itto bi se ^.i dalo zdraviti, če bi se potisnilo kazalce ure za poldrlgo uro na/a j.	,
—4)t »noj Bog , iu — je rekel Pitov žalostno. — Prav nič nisem lačen.
Teta Angelika jt- bila presenečena ter se skoro vznemirila. Bo lceen vriifiuiri na ena', način dobre matere kot mačehe. Dobro ma-trre ra«1i nevarnosti, ki zvezana z boleznijo in mačehe radi škode, katero trpi denarnica.
-	Kaj pa ti je? -- je vprašala stara deviea.
Prt t• h besedah. I.i so bile izgovorjene brez vsakega sledu než-rosti, so pričele Anž. tu te«"-i solze in rekel jo;
O, moja dobri teta, zgodila se mi je velika nesreča.
Kakšna? —- je vprašala stara deviea.
(ionfMkl ab*-j me j** poslal vstran. — je vzkliknil Anže Pitov ter pr čel presunljiv) stokati.
Po*lal stran * je j^onovila teta. kot da ga ne razume dobro.
—	- Da, teta moja.
-	Odkod?
—	Iz šole.
Tedaj se j«» podvojilo ihtenje Pitova.
i / Šob-.' T<»r m nikakih skuš*»nj. nikake štipendije in nikake-g« seminarja?
Ihtenj«» Pitova s* je izpretnenilo v tulenje. (iospo<1'čna Angeli-ka s.' je ozrla vanj, kot da hoče na dnu srca svojega neč«ka čitat' vzrok izkljttčenja.
Stavim kaj, d*» si zopet izostal. — je rekla. — Ali si zo-pet potepal krog pristave oe-eta H Hot? Sram te hodi, horlo«"! žtip-r. k ! —
Anže je zmajal * glavo.
- Ti lažeš, — j • vzkliknila stara devica, koje jeza je načela pri t»-m rasti, kujti »po/nala je. da je položaj stvari resen. — Ti la-zt š. Se zadnjo neilel.io so te videli z Rillotovo v drevoredu vzdih-ljajev.
Teta Angel i ka j" lagala kot /a stavo. V onem rum so smatrale t»-re"jalke za p«>šteiio. <"e lažejo in sicer na podlagi izreka jezuitov: __ Dovoljeno je go\oriti laž. da se izve resnico.
N kdo me ni * ;del v tem drevoredu. — je odvrnil Anže. — *l'o je nemogoče, kajti šla sva proti oranžeriji.
—	O nesrečnež, torej si bil vendar z njo skupaj! ,
—	Da, teta moja. — je odvrnil Anže ter zardel. — a rečem vam. da ne gre pri tem za gospodično Billot.
—	I>e, le imenuj jo gospodično in devico, da skriješ svojo igro, ti nečistnik. Umorila bom s izpovedn kom o tej opici.
—	Teta, prisegam ti, da gospodična Billot ni opiea.
^	tlMlje pnhodnji*.)	_ ^ jjf
. jterim so postopali oni, ki se mu imajo za vse zahvaliti, že kot z uir
emu —-	----- -----* —
»;.k skoznskozi prožeto z ver k m čutom, je cerkev še ivažala nje duhovnike na ii. in nižja mesta klera. uvuza-)^ njegov a pa je tudi posvetno gospodo iz in govoriti ne samo kot živa.
Rad bi izvedel za naslov ANE ZA • GOItt\ rojene Reset ie v Grob-j ljah, fara St. Jernej, Dolenjsko, j t'ital sem v listu, da ji je umrl soprog Martin Zagore. Imam ji poročati več važnosti, zato prosim. da se oglasi svaku, oziroma j bratu pokojnega: Anthony Za-; gore. Box 251, Fairpoint. Bel-| m on t Co., Ohio.
Argentina	30 mircal	Trat	P
Uaoland	3 aprila! Cherbourg	g
New Amsterdam 3 aprila! Rotterdam	g
Philadelphia	3 aprila! Cherbourg	^
La Touralne	3 apHIa^	Havre	fe
Oiede cen za vozne llatke In vaa druga •	H pojaan la, ob. nite ae na tvrdko
FRANKSAK8ER	2
•t Cortland 6t. New York	B
Vsakdo mora sočuatovati z ljud-	^ ..jI, ki trpe valed stratne boieznl	g K ker Imajo trakuljn. Pero ne more	^ I E popisati njihovega resničnega trp-	i IJenja. Ljudje, ki trpe valed ie-	K lodčnih bolezni, so veCkrat prisil j-	k eni. vzeti al dijeto. Ko Jo Jem-	^ 'jejo. pravijo, da si hujie stvari na	™ , g avetu ne morejo predstavljati kot	ii je dijeta. M r-*» tako r moikim ali žensko, ki trpi vsled trakulje. Že-	r| irf lodec in vsak del teleaa jc v po po I-	r| H noma dobrem stanju, vseeno pa	f fi mora jesti trpeči samo one stvari,	f P katere ugajajo trakulji. V nasprotnem slučaju ao pa	g posledice strain«,	g Še vedno se zdra-	p vi precej ljudji za drugimi boleznimi	^ • kot jo imajo v	^ X resnici, namreč	n splošnega zaje-	g dalca, trakuljo,	g
instase.
Kaj je klerikalizem storil za! Dnnajski "Der Morgen" piae o
upredek ljudstva?	|Wilsonovem nastopu v reškem
.. , .	i - v -t i j vprašanju: "Ta čudni mož, s ka-
\ srednjem veku je bila ?erkevi. . - . ,. . , .
Slovenskem zelo močna. Kljub
pa, da je bilo ljudstvo že:tvim bo„athn striekom, na kate- Kje sta ALOJZIJ in FRANC G O-j
LOB? Donia sta iz Ajdovca pri Žužemberku na Dolenjskem Pred vojno sta se nahajala v Anaeonda, Mont.. 523 E. Park Srreet. Prosim cenjene rojake
\ j i ne, da je imela v svojih lokah marveč kot glavna oseba. Odslo-« in večjo moč. In vse to je do- vil je pred kratkim državnega fce-ala v znamenju križa! Vsled te-;kretarja Lausinga, on ne trpi, da se je slovenski narod tako poz-jbi se za njegovim hrbtom ali preti. probndil. Šele Trubarjev nauk 'ko njeSa delala politika in, kar je j< v dobi reformacije vžgal v du-lza entento najbolj mučno, on •i slovenskega kmeta upor proti nbračnjaštvu klerikalizma. Trn
gliste, ikre. Gote-	g
vo znamenja ao:	g
oddajenje malih	fg
delov tega zaje-	S
dalca. Približna	p znamenja so: Iz-
guba teka v več-	M
ji ali manjii me-	^
ri pokrit jezik,	g bolečine v želodcu. teZke g notranjosti, izpehavan-
(rega se že lahlvo pozabi, tolče se-vedno ^jjjj s p^tjo miz0 in hoče v raz-vodil-j prava h, ki so jih hoteli uvesti že l važa- /a njegovo zapuščino, odločevati
sirom Amerike, kateri ve zanju, naj-jima piše ali pove. da bi zanju rada izvedela njuna sestra Marija Kovač z Morave, Ajdovec, pošta Žužemberk. Slovenija, Jugoslavia. (27-29—3)
«proža reško vprašanje in se postavlja na stran Ju-goslovanov j Jernej Perušček iz Kotla pri Velikih Laščah išče svojega brata JANEZA PERUŠCEK. L. 1914. se je nahajal v San Francisco,
•j r je kot pristen si naroda tipi>rotl Rimu m Proti aneksijski po i n zgled pravega zijačaja sloven-1 ^jkL Trudapolno kompromisno
k e duše. On je prvi začel pisati^el°' Za katerega deluje ze vec te-
. . . „ , dnov ententna diplomacija v Bel-;^.i!ge v slovenskem jeziku, ozt-! , .	. . . J
. , ' gradu in Rimu, je jelo zopet raz-•orna v nareeju svojega lastnega j ^^ Zak ^ ^ wu ki
eraja Trubarjeve agitacije so;je svoje j teorije y toUkih to-.
, e plod on osne. Ne morda tavno|kah spremenilj prav glede re^Ue.
ato, ker je učil ljudstvo v doma-|ga vpraSanja tako nepopustljive-
M tu jeziku, nego vse bolj vsled rd ^ ^ lahko politično smatralo
ega, ker je klerikalizem kot čr-1 nepojmljivo, ako bi se stvar psi-
»nora tlačil slovensko ljudstvo, i hologično ne dala pojasniti s tem,
ci se je te more hotelo otresti z
f-' svojo ont moglo silo. Trubar "n njegovi tovariši so s svojim nail: om, ki se ga je oprijela že po-ov'ca Slovencev, zrevolncijoniral vso Slovenijo tako, da je Ijub-l
da se baš ljudje, ki so bili cesto razočarani in ozlovoljeni, prav radi zagrizejo v kako postransko stvar, da bi vsaj na ta način prišli do pravice in si izvojevali utešljiv navidezen triumf. Doba Wilsono-j inski škof poklical avstrijske j predseduištva se nagiba svo-vojvode na pomoč. Začela se jeli^tnu koncu. On noče zapustiti poli vja gonja proti Trubarju in: zo™ča brez uspeha in aplavza, ligo v i m pristašem in vse drago-jWilsr,n P™7'1- da bo evropskim za-•ene knjige Tmbaricve ^o bile za- ,,evam Popolnoma odtegnil svojo
V-ne na gromadi. Eno pa je le j1?1"0* in P^P^n: to je grožnja,
, -. , , f, ,	. ki tem več odtehta, ako se uvažu-
ui«m| ohro. fcTkvena gospoda se . ,	'	, „
... j	. • je, da se je Amerika v splošnem
ie namree v o«*igied nevarnosti! .	, , . .	. .
.... ...	! ze navelieala se baviti z evropski-
levarnosti eiitua prts.ljeno, nisa- .	. „ ..... j
1 - J ' * mi razmerami. Pobtienja odsotnost
ti slovenske molitvenike In sveto t» s?««. Ko je pa minula vsa nevarnost, je zopet za dolgo dobo natopila stagnacija. Nieesar ni sto-r'!a duhovščina za ljud»dco pro-s\ .-to prav tja do Vodnika. Ta pa nevarnost, ii bil, čeprav menili, naprednega duha kakor eploh vsi prvi graditelji naše kulture. Zato so tudi samo oni mogli za prebujenj? Slovenstva res kajstoriti. Kar je bi-h nasprotno na kulturnem polju storjnega od domačega dnhovni-stvn. to je bila le zasluga sile, ki klerikalizem vlekla s steno j In ze seboj. Tako je bilo do danes in je še dandanes.
Zadnje desetletje jc napredna kultura začela pronicati tndi v nižje sloje naiega ljudstva. Največ se je napredni duh iiril k nam i/ Prage. Dijaitvo, ki se je šolalo v Pragi je bilo namreč vzgojeno
Amerike, ki bi bila obenem tudi finaneijalna. bi pa pod današnjimi od noša j i pomenjala za entento ne samo hudo politično hlamažo marveč tinli težko gospodarsko
Kje je JOSIP LAVRIČ? Doma je iz fvibla pri Žužemberku, Dolenjsko. Pred več leti se je nahajal v Cievelandu, Ohio. Ako kateri rojakov ve za njega ali njegov naslov, ga prosim, naj mu pise ali pove. da v stari do m o vini bi rad izvedel za njega njegov brat. Moj naslov je Jernej Lavrič. gostilničar v Ajdovcu, pcŠta Žužemberk. Slovenija, Jugoslavia. (27-29—3)
KOJAXL HABOOAJTK SB HA QUI KABODA". KAJVX6JI IL0TBMKX D«yra ▼ sn
Cal. V amerikanskih novicah je bilo, da je baje umrl. Prosim rojake širom Amerike, kateremu je kaj znano o njem, da mi blagovoli sporočiti, za kar se že vnaprej iz srca zahvaljujem. — Jernej Perušček, vas Kotel št. 3, pošta Novavas pri Velikih I^aščah, Slovenia. Jugoslavia.
(27-29—3)
____ /
Lščeui svojega brata FRANKA STIBLER. Pred šestimi meseci se je nahajal v Morgantownu, W. Va., potem je neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znano njegovo sedanje bivanje, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem. ako pa sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu; ker mu hočem sporočiti nekaj zelo važnega. — Mike Stibler. P. O. Uox 8, Grafton, Wis. (27-31—3)
Rojake prosim, če je kateremu m znano o JAKOBU BRENCE in 1 h kateremu društvu je spadal. 1§ Slišal sem, tla je bil pri društvujgf
sv. Barbare. Torej prosim taj- p	boie<i
nike omenjenega društva V Co-: B neprestano plavanje, nepreba- 5.:
i i-j .... r>	, ! 5	va. bolečine v hrbtu in bokih, o- -
loradi, da mi javijo. Prosim tu- g	mot.ca. glavobol, itd. zeio apioi- -j
di druge rojake, da mi sporoče, B	no znamenie Pr« otrocih je neore- ^
, ....'.	-» - • - B	«tano trebljenje noaa. Laxatodes je S
ako Jim Je kaj znano. Rnnjkl je 3	namenjen vto. da prežene črve iz §§
umrl nekako pred 4. leti Pro- I	telesa in kot tak J® »'a*™ «m«' g
.	S	ako zdravilo zoper erv«, ki Je v g
sun tlUfl brate pokojnega, ako g	»ploini rabi v Evropi in o katere-
kil i več vedo o njem. da mi St»o- S vrednosti ni ie nihče dvomit. g
;	.	..	- S	Polno zdravljenje . 6 ikatelj. $10. g
ro»-e, sem pripravljen povrniti ij	ooiovično zdravljenje 3 ikatije. g
vse stroške. Moj naslov; Math.il	$6" Zn vsako bak*° 8c davka. — m
. 1 1 -r»	.T • • r, 1	Laxai Medicine Co., 666 Laxal Bidg. X=
Arnoltl, J5ox i3. liermiuie, Pa.i g	pittsburqh, p*.
(27-29—1)
^i*imian«i:in: »a s iti:	tstoš s.*:^ r^ira^fSKr;
^mamiiiiM^
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECUALISV MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam £e zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei; znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato *se morete popolnoma zanesti na mene, meja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljene krt. mazulje In Hm po teieau. bcleznl v prtu. Izpadanj« laa, bolečine v kosteh, stare rane. Živčne bolezni, oslabelost, bolezni* v mehurju, iedcah, Jetrah In telodeu, rmenteo. revmatlizem, katar, zlato illo, naduha Itd.
Uradne ure eo: V pondeljek, sredah In petkih od t. ur« zjutraj do t« popoldne. v torkih, četrtkih in zobotah od 9, ur« zjutraj do ure zvečer. Ob nedeljah pa do a ure plpoldne. PO POtTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN ^	__	NASLOV.
Dr. LORENZ m Pe- Ave.____PITTSBURGH, PA.
Nekateri drugI zdravniki rablje tolmače, da vasjrazumajo. Jaz znam hrvatako •a Iz starega kraja, zato vas I al je zdravim, kar vas razumem.
Rad bi izvedel, kje se nahajata moja žena in hči. Žena ANTONIJA HEYTHCNN, rojena Go-vedič, prvokrat omožena Za-verl, je stara 50 let, mate in drobne postave; hči ELA je stara 13 let. rmenih las in rdeče polti. Ako kdo rojakov ve za nju naslov, naj mi javi na spodnji naslov, mu plačani $10 nagrade. Zapustila sta me dne 12. marca. — Albert Heythunn. Box 151, Herminie, Westmoreland Co., Pa.	(25-27—3)
OsdrsTi katar mehurja is odstrani TN ▼ 24
'Bias.©
Varajte s«
I
Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- 4 ne prave Columbia Gramofone. %Tukaj vam f je slika, stane vas le $32.50	$
i
Imam tudi nove cenike sa prave Kranjske Colombia plošče. Piiite pojn takoj.
Trn gramofon .igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. Brez colnine ga ahko nesete t knfru kadar greste t stari kraj. Me poaabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno le pri:
IVAH PAJK, M Main Street, Coneniacifh, Pa.