jmmrmm IjHHMHH SLOV El IIL Političen list za slovenski narod. t% poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta iS fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanil a (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/ifS. uri popoludne, i^tev. 105. 7 Ljubljani, v ponedeljek 8. maja 1893. Letnilc XXI. Militarizem — obsojen. V soboto zvečer dobili smo iz Berolina lako-nični telegram: Vojaška predloga odklonjena, državni zbor razpuščen! — Vse nasilje nemško-pruske vlade, dobiti večino v drž. zboru za svoje vojaške predloge, bilo je brez vspeha. Z večino 210 glasov proti 162 zavrgla je zbornica vladni vojaški predlog. Ni čuda, da so tako storili zastopniki ljudstva. Po tej predlogi bi se namreč pomnožila nemška vojska na leto za 60.000 mož; to pa se pravi: 60 milijonov davka več na leto. Vsi vestni, za blagor z davki preobloženega ljudstva vneti poslanci so se morali upreti tej zahtevi, pokopali so predlog, a vlada je takoj razpustila državni zbor. Ta dogodek je važen in njegov pomen sega čez meje nemške države. Znano je, da se v nobeni državi militarizem ni razvil tako pognbonosno, kakor ravno v Nemčiji in da so zaradi tega davki za vojaštvo ogromai. Najboljše moči odtegujsjo se delu in zato vedno bolj peša blagostanje davkoplačevalcev. Nemško državo skoval je Bismarck na podlagi načela: Sila je več nego pravica! I a taka država se ohrani tudi le s silo; rato pa se v nemškem državnem zboru leto za letom ponavljajo vedno nove in vedno večje denarne zahteve za vojaštvo. Ta dogodek pa tudi ni brez pomena za Avstrijo, vzlasti z ozirom na trodržavno zvezo. Kolikor več namreč Nemška žrtvuje za svojo vojsko, toliko bolj ima tudi pravico, zahtevati, da žrtvujejo tudi njeni zavezniki več za svojo vojsko. Ako bi bila torej vojaška predloga vsprejeta v nemškem državnem zboru, kmalu bi tudi v dunajski in rimski zbornici zahtevali novih večjih svot za vojaške potrebe. LISTEK Odklonitev te predloge pa nam kaže, da vedno bolj prodira tudi med vplivnimi krogi prepričanje, da je militarizem ena najhujših ran na telesu moderne države in da bo militarizem, ki naj po modernih nazorih ohranja državo, najhitreje, kakor Moloh sam, uničil države, ki le pod njegovim okriljem iščejo varstva. Deželni zbor kranjski. X. s e j a dne 5. m a j a. (Konec.) Poslanec Luckmanu v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. Deželni odbor je vsled naročila dež. zbora kupil od knezoškofijskega ordinarijata 12 oralov in 297 štir. sežnjev obsežno parcelo, ležečo med Ljubljanico in krajno cesto za šentpetersko vojašnico za 28 500 gld. Z gosp. J. Gorupom se je kupna pogodba gled^ sedanjega bolniškega posestva sklenila dne 24. jan. 1893. Dežela kranjska proda poslopje in vrtne parcele za 120.000 gld Po načrtih arhitekta Waidmanna ima paviljon za medicinski oddelek 100, za kirurgični 110, za dermatologični 56, za okulistični 34 postelj. Bol-nični zdravniki in zdravstveni svžt pa so se izrekli, da bode v novi bolnici premalo prostora. Bolnično ravnateljstvo je razjasnilo, da je na vsak način treba pomnožiti število postelj za medicinski, kirurgični in okulistični oddelek, ker je v zimskem času moralo več bolnikov ležati na tleh. Deželni stavbenski urad je vsled naročila deželnega odbora prenaredil prvotni načrt, po katerem bi se prostor pri medi-binskem paviljonu povečal za 23 postelj, pri kirur-gičnem za 16 in pri okulističnem za 12. Troški za to razširjenje bi znašali po proračunu 14.000 gld. Kar se tiče kurilnih naprav, so se izrekli ve-ščaki, naj bi se vpeljala osrednja kurjava, ki bi bila Trojiški vrh. (Slika iz notranjskih gora. Napisal A. V.) (Konec.) Nekaj čudnega se je okoli mojih nog jelo ovijati, pogledam in hipno odletela je boginja Fantazija, kamor ji bore človeče ne more slediti; lep, skoro 1 meter dolg modras pa se je poigraval z mojo obutvijo, izvestno tudi znanstvo z mesenim delom mojih nog storiti želeč. Revež smilil se mi je sicer, ker sem mu morda ravno zasedel vhod v njegov dom v razpoki starega zidu ter me je hotel s svojim škrtaujem in sikanjem čisto nedolžno samo prepoditi, a kaj sem hotel, poginiti je moral. Za moje življenje moral je on svoje dati, saj posledica vsacega boja med človekom in strupenim gadom ja smrt dvonožca ah golazni, ali obojih. — Sen listov in šepetanje nehalo je . . . Prošla je vsa lepota in slava romarske cerkve, pokopan leži lepi dom, samo razvaline svedočijo kraj, kjer so darovali nekdaj svečeniki sv. daritve. f Tiha in zapuščena je okolica, zvonik in stene in altarji zrušili so se ter razbili se v padcu v tisoče kosov, katere so v dobi let dež, sneg, led in burja še bolj razdrobili ter jih je zadnja odnašala po bregu nizdol. Oprava se je kdo r6 kam zgubila in razmerna mnogo cenejša od sedanje in se je dobro obnesla v bolnici v Inomostu. Troški za tako centralno napravo bi znesli 129.000 gld., torej 61.000 več, kakor po prvotnem načrtu. Kar se tiče razsvetljave, je deželni odbor mnenja, da vprašanje o plinovi razsvetljavi še ni godno, ker bi troški za instalacijo znašali 33.000 gld. Kedar bi morda mesto vpeljalo električno razsvetljavo, potem bi bilo mogoče deželno bolnico iz mestne centralne postaje preskrbljevati z električno lučjo. Zgradba javne deželne hiralnice je v interesu dežele in občin, kajti bolnično ravnateljstvo že več let naglaša v svojih poročilih, da je zaradi j tega prenapolnjena bolnica, ker občine ne prevza-! mejo neozdravljivih bolnikov v domače oskrbovanje, temveč bolniki ostajajo po več tednov v bolnici. Ako bi se neozdravljivi bolniki oddajali v hiralnico, dobilo bi se več prostora v bolnici in dežela bi si prihranila mnogo oskrbnih troškov, ker je oskrbovanje hiralcev mnogo cenejše. Hiralnica bi se zgradila poleg bolnišnice, s katero bi se lahko spojila gledš kuhinje, perilnice in uprave. Troški zgradbe j bi znesli do 50.000 gld., kranjska hranilnica je ob-| ljubila v ta namen 20.000 gld. Troški za novo bolnico in hiralnico so v istini i ogromni, kajti proračunjeni so na 573.000 gld., in | sicer zidarska dela 118.850, tesarska 38.150, strešna ' 8230, kleparska 6400, kamnoseška 13.200, železo 13.220, mizarska 13.530, ključavničarska 9500, pleskarska 10.300, steklarska 3850, slikarska 2605, kanalizacija 8250, polaganje poda 17.908, mizarska dela v prisilni delalnici 2962, kuhinja, gospodarska poslopja in kapela za usmiljene sestre 50.000, razširjenje za 51 postelj 14.000, drearnica, ledenica, vrti, ograja itd. 25.000, osrednja kurjava 129.000, stavbišče 28.500, honorari za načrte 9545, hiralnica 50.000 gld. Finančni odsek se nadeja, da se bodo dela ceneja oddala. odnesla, komaj da še slabi ostanki zidu spominjajo, da je tu visoko na gori stal nekdaj veličasten božji dom; potomci onih, ki so pomagali ga staviti, pa v ubozih nizkih kraških kočah v ravnini živ6 ter so v svoji bedi že skoro pozabili delo svojih pobožnih prednikov. Še en rod in pozabljena bo popolnoma romarska cerkev, ue bo več sledu o razvalini, Ie kup prhlih, sivih kamenov kril bo kraj, kjer je stala nekdaj slovita romarska cerkev sv. Trojice na Tro-jiškem vrhu. Kratek čas še šepetali bodo listi borega grmiča, rastla še bohotna trava iz razpoke, a s popolno raz-palo razvalino se bode tudi njih čas s svojo kruto, smrtno roko dotaknil ter bodo neizogibni usodi vsega stvarjenja se klanjajoč, morali poginiti . . . ... In ko sedim zopet v mestnih zidinah, ko se oziram za prekrasne mesečne noči skozi okno po b4rju, ko se gosta megla vlega po zemlji ter slišim brlizgajoče glasove ptic-selivk, zdi se mi, da čujem iz daljne Pivke zvonove cerkve sv. Elija tako milo na uho mi brneti, zdi se mi, da slišim srebrno-čiste glasove iz zvonika razpale romarske cerkve na sv. Trojici oglašati se, zdi se mi, da se družijo mi-Ijeni glasovi v ljubko prosečih, v srce segajočih prelepih akordih, kot da me vabijo k sebi, k sebi v prekrasni, divni njih raj I Konečno pa zdi se mi, da polagoma utihnujejo, samo čarobni glas romarske cerkve na Trojičkem vrhu se še glasi ter poje: „pozdravl|en, pozdravljen samski ti romar iz bele Ljubljane" ! Iz tužnega srca vzdihnem i jaz: „Pozdravljena, pozdravljena pivska dolina, pozdravljene cerkvice moje, pozdravljena bedna od mene nad vse ljubljena skalna kraška tla!" Dostave k. Ko se je pisatelj spominjal s svojim delcem romarske cerkve na vrhu sv. Trojice, ni mislil, da bode tako urno i razvalini konec pel. Kakor se blagoizvolijo spominjati cenjeni čitatelji »Slovenca", poročalo se je pred kratkim iz Pivke, da so se Trnjani ujunačili ter si grade novo cerkev, v kar so z neizrečenim trudom in nevarnostjo z vrha sv. Trojice v dol prevažali kamene stare razrušene romarske cerkve. Čuditi mora se vsakdo nad vztrajnostjo in pogumom vrlih župljanov, tembolj ker domuje v kraških kočah beda zb$k mnogih nemilih nasledkov elementarnih sil. Potreba in prava pobožnost dovela je pa ljudstvo do tega, da si bo začelo staviti silno potreben nov božji dom, kajti cerkvica sr. Elija je pač premala za veliko, čez 1200 duš broječo kuracijo. Svojega spiska ne mogel bi torej pisatelj z boljšim dostavkom končati, nego da se obrača do slavnega občinstva s ponižno prošnjo, naj se obilo z dobrotnimi prispevki za zidanje nove cerkve sv. Trojice v Trnju spominja, saj taki darovi so najbolje naložena glavnica. Dohodki za te zgradbe so: skupilo za staro boluico 120.000 gld., donesek kranjske hranilnice 60.000 za bolnico in 20.000 za hiralnico, donesek ljubljanskega mesta 36.000, skupilo z{ infekcijsko bolnico 7000, skupai 243.000 gld., torej primanjk-ljeja 330.000 gld., ki naj se pokrije v teku 4 let iz deželnega zaklada. Finančni odsek predlaga: 1. Pogodbi z gosp. J. Gorupom glede prodaje stare bolnice in s knezoškofijskim ordinarijatom glede nakupa stavbišča se vzameta na znanje. 2. Razširjenje paviljonov za medicinski, kirur-gični in okulistični oddelek se odobruje. 3. Deželni odbor se pooblašča za vpeljavo centralne kuritve v vseh paviljonih, kuhinji in perilnici in za oddajo del na podatavi predloženih ponudb s pristavkom, da se od podjetnika po pogodbi zagotovi označena korist te kuritve in dobra funkcija naprave. 4. Deželnemu odboru se naroča, da pogodbo z redom usmiljenih sester glede zgradbe kuhinje, gospodarskih poslopij in kapele v toliko premeni, di se vsled vpeljave centralne kuritve v teh poslopjih dosežen prihranek odtegne od pogojenih 50.000 gld. 5. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi načrt za hiralnico s prostorom za 50 moških in 50 ženskih hiralcov s stroški v najvišjem znesku 50.000 gld., da odloči stavbišče poleg bolnice in eventuelno prične z zgradbo. 6. Kranjski hranilnici se izreče zahvala za donesek k stroškom za hiralnico. 7. Deželni odbor se pooblašča, da skupili za staro bolnico in infekcijsko bolnico, doneska mesta ljubljanskega in hiralnice, kakor tudi iz deželnega zaklada dovoljene kredite porabi za novo bolnico in hiralnico; ob jednem se mu naroča, da v prihodnjem zasedanju gledd nadalnjega pokritja troškov stavi primerne nasvete. Poslanec dr. vit. Bleiweis podpira predlog fin. odseka, vendar trdi, da bo premalo prostora imela nova bolnica. Osobito mu ne ugaja, da bi bila nova hiralnica poleg bolnice, ker takoj bo prenapolnjena hiralnica. Sploh bi po njegovem mnenju bilo umestno, da bi se hiralnica poleg novega zavoda za gluhoneme zgradila ter da bi se oskrbovanje hiralcev vršilo v lastni ležiji. Pogreša sploh v poročilu, da ni nič povedanega, ali se misli oskrbovanje bolnikov v lastno režijo vzeti ali ne, ter upa, da bo dež. odbor še to sporočil. Nadalje poudarja potrebo, da se inkorporira vodmatska vas v ljubljansko mesto, ker vodmatska občina nikakor ne bo mogla zadostovati vsem zahtevom, krajne policije, krajne razsvetljave i. t. d. Zato želi, da se dež. odbor tudi s tem vprašanjem takoj bavi in potrebo za inkorporacijo preskrbi. Priporoča tudi centralno kuritev, ker bo s tem na leto se mnogo prihranilo pri kurjavi. Konečno stavi sledeče resolucije: 1. Dež. odboru se naroča, da izposluje od dež. vlade izdatno podporo za zgradbo obširnejše porodnišnice. 2. Dež. odbor na) vse potrebno ukrene za inkorporacijo vodmatske vasi v mesto ljubljansko ter naj o tem v prih. zasedanju poroča. Na to se oglasi poslanec Klun, ki v daljšem govoru utemeljuje predlog, da se nova bolnišnica zgradi po prvotnih načrtih arhitekta VVaidmanna, po katerih bi se troški izdatno znižali. Govor in dotični predlog priobčujemo na drugem mestu. Predloga finančnega odseka so zagovarjali dr. Vošnjak, Suklje, baron Schwegel in poročevalec Luckmann. Preminjevalni predlog poslanca K lun a je ostal v manjšini z glasovi narodno-kon-servativnih poslancev; vsprejeti so bili predlogi finančnega odseka. Nova bolnišnica. Govor poslanca Klun-a o novi bolnišnici v X. seji deželnega zbora dne 5. t. m. Visoki deželni zbor! Kakor je omenjal že g. predgovornik, plete se naprava nove bolnišnice že skozi 6 let v tej slavni zbornici. Sprožena je bila namreč leta 1887, ko je bilo treba v stari bolnišnici večjih poprav in novega poslopja za infekcijozne bolezni. Nnjne potrebe za napravo nove bolnišnice ui bilo nobene; sedanja je sicer že stara, ali z nekaterimi popravami in dozi-danji bi bila prav lahko trpela še veliko let. V poročilih se je pač omenjalo, da jo iz zdravstvenih ozirGV vlada sili iz mesta; ali to nas nikdar ne bi bilo prisililo k zidanju nove bolnišnice, ker bi bili slavni vladi lahko odgovarjali, da najprej pometa prei} svojim pragom. Pokler m ona ne nfftipaknp vojaške bolnišnice, ki je Še velito bolj sredi mest^ kakor deželna, dokler imajo na f)tyiiajn javne bol- j nišnice r svoji sredini, tako dolgg bi popovo Mi ! nas ne mogli pripraviti, da se z bolnišnico umaknemo drugam. Za ta sklep so bili merodajni drugi oziri, ožin na korist ljubljanskega mesta, ki bi se rado razširilo, rado prosteje dihalo. Ko je bilo treba torej več obširnejih poprav in nove bolnišnice za infekcijozne bolezni, se je začelo misliti in prevdarjati, j ali bi ne bilo morda mogoče, napraviti čisto nove i bolnišnice zunaj mesta in 8 tem vstreči iskreni želji j ljubljanskega mesta ? Vsi brez izjeme smo bili tedaj ' vneti za to misel, ali le s pridržkcm, da bi nova j i stavba dežele ne prijela prehudo. Deželni odbor je napravil prvo poročilo do de- j I želnega zbora, ki ga najdete kot 54. prilogo v i j 27. zvezku stenografičnih zapisnikov. V tem poro- ) i čilu deželni odbor obširno razpravlja to vprašanje j : in troške, ki bi jih nova stavba prizadejala in ki bi j I znašali 165.083 gld. ter sklepa: „Da take ogromne svote dežela sama zmagati j ! ne more, je pač umevno, in ta projekt uresničiti j i bi se mogel le potem, ako tudi drugi faktorji z ; j doneski pomorejo stavbinskemu zakladu. Razven za ; ! deželo je posebno za mesto ljubljansko največje ko- j I • i ! risti, da se bolnišnica z Dunajske ceste odpravi ter < j tako omogoči razvoj in regulovanje mesta na tem j j ugodnem kraju. Zaradi tega upati je tudi po vsi j pravici, da bode Ljubljana k stavbinskim troškom ; j prispevek dovolila. Dalje je v interesu bolnišnici so- | j sednih posestnikov, da se bolnišnica opusti, ker bi j vsled tega gotovo vrednost njihovih posestev posko- ' ! čila. Tedaj je tudi od te strani pričakovati pomoči. > Slednjič je upati, da bi še kranjska hranilnica, ki : : vsa humanitarna podjetja radodarno podpira, za i zgradbo prvega deželnega dobrodelnega zavoda do- ! nesek dovolila." Razprava o tej stvari vršila se je v deželnem zboru dne 17. januvarija leta 1888; poročevalec je bil dr. Bleiweis, ki je reč pojasnoval na vse : strani in konečno obveljali so od njega v imenu finančnega odseka stavljeni predlogi, katerih prvi i se glasi : j „Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Z ozirom na neodstranljive nedostatke in j pomanjkanje prostora v sedanji bolnišnici, dalje z ; ozirom na to, da je za napredek, razširjatev in olep-i šavo glavnega mesta neobhodno potrebno, da se ! umakne bolnišnica iz sedanjega prostora, sklene deželni zbor, zgraditi novo bolnišnico na drugem in primernem kraju mesta, ako se zdolej pod a) in b) omenjene razprave ugodno zvrše. V izpeljavo tega sklepa pooblašča se namreč deželni odbor : i . a) dogovoriti se z mestno občino ljubljansko in s posestniki, ki imajo hiše in zemljišča blizu bol- i nišnice, glede doneskov k stavbenemu zakladu za ' zgradbo bolnišnice na drugem mestu; b) prositi slavno kranjsko hranilnico podpore v ; ta humanitarni namen in c) prihodnjemu deželnemu zboru poročati o i vspehih teh obravnav, eventualno nakupiti primeren stavben svet ter predložiti načrte in proračune troškov za zgradbo novo bolnišnice." V jeseni istega leta 1888 predložil je deželni odbor slavnemu zbora novo poročilo, ki se nahaja v 28. zvezku stenografičnih zapisnikov (priloga 28) in v katerem odbor naznanja, da je sicer ogledoval razna stavbišča, kupil pa ni nobenega, ker se niso vresničili pogoji, ki so imeli biti merodajni za premaknitev stare bolnišnice. V tem poročilu naznanja deželni odbor: „Iz tega poročila se kaže, da niti kranjska hranilnica, niti ljubljansko mesto, niti lastniki sosednih hiš niso dali nobenih doneskov k stavbenim troškom nove bolnišnice. Kranjska hranilnica pa je izrekla, da le v tem letu ni mogla dati večje podpore, da pa se bode po nastopu boljših razmer zopet pretresovalo to vprašanje. Tudi za staro bolnišnico se ni oglasil gotov kupnik. Ker bi pa troški za zgradbo nove bolnišnice znašali nad 300.000 gld., znesek, katerega ne bi mogla prinašati dežela sama, zato deželni odbor ni kupil stavbišča, niti ni izdelati dal stavbenih načrtov za novo bolnišnico. V zboru je bila ta reč rešena v 5. seji 25. septembra 1888 iu soglasno se je pritrdilo nasvetom barona Švegeljna, ki je bil predlagal, da se zbornica drži svojega dge 17. januvarija t. 1. storjenega sklepa, 8 katerim je bilp sklenjeno, zidati novp bplnišnico, ako dei«la dobi zadostn* podporo iu bi ji ne bilo treba pUčevati vseh 168.083 gld. lo (irande do Sul zmagujejo vstajniki. Te dni so zopet otepli vladne čete. Jeden vladen polk je že prešel k vsta-šem, drugi pa v kratkem preide. Sam vojni minister se je bil peljal v to pokrajino, da bi prevzel glavno poveljništvo vladnih čet. Povrnil se je pa že v Rio de Janeiro, ker se baje z guvernerjem sporazumeti ni mogel. Ta država hoče vsekako postati samostojna in marsikaj kaže, da se jej prej ali slej uresničijo želje. V drugih brazilijskih državah je pa baje mir. Brazilijanski kongres se je predvčerajšnjim otvoril. Predsednik je v svojem govoru ha-glašal dobre odnošaie z drugimi državami. Finančne razmere so se izboljšale. Začno se velika dela, s katerimi se pospeši naseljevanje. Konečno je predsednik izrekel željo, da se ohrani mir. Vstaja na Kubi se je nepričakovano naglo končala. Najglavnejše čete vstajnikov so se udale. Tako vsaj poroča kubanski guverner španjski vladi. Ce to poroč:lo ni malo preoptimističuo, .bode se kmalu pokazalo. Cerkveni letopis. Papež češkim romarjem. Papež je odgovoril češkim romarjem na njih adreso to-le: Nas so jako ganila vaša živa verska čutila, ki so, kakor pravite, vas pripeljala k Nam, da v svojem in imenu svojih soroiakov izrečete udanost in iskreno pokorščino. Ko gledamo vas, ki ste različnega rodu, pa vendar bratje po čuvstvih in miš-ljeniu, spoznamo združujočo moč katoliške vere, ki brez razločka oseb in krajev, povsod jedna in ista, ki druži duhove in srca tako, da se v njej veliko število duš spaia v jedno dušo. Ce se ta jedinost, kakor bi se to zgoditi moralo, prenese v državljansko življenje, bode to čudovito delovalo za javno blaginjo. Da liudij združi in napravi odkritosrčen trajen mir v kakem mestu, v tem, kakor veste, se ne more primerjati nobena moč z vero, materjo pravičnosti in liubezni, z ono vero, ki je prestavši toliko skušenj za vaših prednjikov, prišla k vam po božji milosti v vsej popolnosti in čistosti. Apostoljski Stol je vedno skrbno podpiral češke katolike, da ohranijo to sveto vero in jih bode podpiral z vso svojo veljavo še nadalje. Osnovali smo v Rimu vzgojevališče za odlično češko duhovščino, da vam donaša zaklade svete vere ohranjene v večnem mestu, in blažene nauke, da s svojimi talenti in gorečnostjo brani katoliško vero, katero sta vam prinesla Ciril in Metod po tisočerih težavah in jo še bolj vtrdi med vami. Podpirajte, ljubljeni sinovi Našo skrb in Našo naklonjenost do vas. Vsak izmed vas naj gleda, da gorečnosti vaše udanosti do apostoljskega Stola ne ohrani samo, temveč jo še vedno bolj razvnema in oživila. Kar se tiče blaginje in razvoja Češke, verujte trdno, da bode toliko srečnejša, čim bolj bode častila in ljubila deviško Mater Božjo, varbinjo češke kraljevine. Z božjo pomočjo bodete vedno obranili to češčenje. Boga prosimo ii vsega srca, da obrani mnogo let srečne presvetlega cesarja, vašega kralja, Njegovo rodbino, škofe, vso duhovščino in vaše sorojake vseh stanov in razredov. V ta namen dajemo vam kot predznamenje dobrot in zagotovilo Naše naklonjenosti apostoljski blagoslov. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) Urban VII. (1590—1590). „De rore Coeli", (»od nebešite rose"). Bil je preje škof v Rozi kalabrijski, kjer se nabira mana. Kakor rosa hitro mine, tako je tudi ta papež vladal le 13 dnij. Radi njegove velike milosrčnosti in pobožnosti je žaloval za njim ves Rim. Gregor XIV. (1590-1591). »De Antiqui-tate Urbis", (»od starosti mesta"). Rodom Sfondrati iz Milana, ki je baje jako staro mesto, čigar začetek sega 400 let pred Kr. Vladal 10 mesecev in 10 dnij. Inocencij IX. (1591—1591). »Pia civitas in bello", („pobožno mesto v vojski"). Vladal je le 2 meseca. V tej kratki dobi je skrbel zlasti za uboge v Rimu s tem, da jim je pridobil mnogo žita. Vpeljal je navado, da papeži naznanijo svojo izvolitev patrijarhom, nadškofom in škofom. Skrbel je mnogo za to, da se pokatoliči kalvinska Francija. Popreje je bil škof v Nikastru. Klemen VIII. (1592—1605). »Crux Romu-Ieau, (»rimski križ"), Bil je iz rodovine Aldobran-dini, katera izhaja baje iz časov mučeniške dobe v Rimu. V svojem grbu ima križ. Bil je vrl papež, ki je ves gorel za blagor katoliške cerkve. Zvedevši, da je izvoljen papežem, padel je na kolena in prosil Boga, naj ga hitro k sebi vzame, ako ni sposoben za to službo. Njegovo geslo je bilo: „Poglej na nas, o Bog naš varuh!" Za njegove vlade je stopil v katoliško cerkev francoski kralj Henrik IV. Vladal 13 let, 1 mesec, 3 dnij. L e o n XI. (1605—1605). »Undosus vir", (»valovit mož"). Iz rodovine Medici; preminul je kakor val, ker je vladal le 27 dnij. Pavel V. (1605—1621). »Gens perversa", (»sprijeni rod"). Iz rodu Borghese; v grbu je imel zmaja in orla. Ves čas svoje vlade se je boril s sovražniki sv. vere. Na Benečanskem je roval odpadnik Sarpi; na Angleškem pa je tako zvana „smod-niška zarota" katoličanom mnogo škodovala. L. 1610 je bil umorjen francoski kralj Henrik IV. Vladal 15 let, 8 mesecev, 12 dnij. Gregor XV. (1621—1623) „In tribulatione pacis", („v motenju miru"). Ime tega papeža, kakor tudi prejšnjega, meri na tedanjo 30 letno vojsko, ki se je začela 1. 1618. Ta papež je ustanovil »Con-gregatio de Propaganda Fide". Vladal 2 let, 5 mesecev. Urban VIII. (1623—1644). „Lilium et Rosa" (»lilija in roža"). Iz rodovine Barberini; v svojem grbu je imel čebele, imajoče pred seboj lilije in rože kot hrano. Kot 19Ietni mladenič je postal že mašnik in potem je takoj upravljal jako važne posle v sveti cerkvi. Sredi burnih časov je bilo njegovo vladanje vendar le jako mirno in srečno za katoliško cerkev. Vladal 20 let, 11 mesecev in 21 dnij. Lilija-cerkev; roža-svetna vlada sredi bojev. Inocencij X. (1644—1655). „Jucunditas Crucis" (»veselje križa"). Iz rodovine Pamphili je postal papež v god povišanja 8V. križa. Za njegove vlade je bil sklenjen westfalski mir. Vladal je 10 let, 3 mesece, 23 dnij. Aleksander VII. (1655—1667). »Montium cnstos" (»varh gora."). Iz rodovine Chigi; v svojem grbu je imel goro s šestimi robovi. Ustanovil je naprave, ki se imenujejo v cerkvenem pravu »montes pietatis". Vladal je 12 let, 1 mesec, 15 dnij. Klemen IX. (1667—1669). „Sidus Olorum" (»zvezda labudov"). V konklaveju je dobil po srečki sobo »pri labudih", iz katere je prišel kot zvezda katoliške cerkve. Napete razmere, katere so bile za časa njegovega prednika med papežem in Ludovi-kom XIV., so se zboljšale. Štejejo ga med najboljše papeže. Vladal je 2 leti, 5 mesecev, 19 dnij. Klemen X. (1670 — 1676). »De llumine magno" (»od velike reke"). Rodom Altieri je bil rojen v Rimu, ko je Tibera poplavila mesto. Dasi je bil že 80letni starček, ko je zasedel stol svetega Petra, vendar ni bil prost uečimernosti. Vladal 6 let, 2 meseca, 23 dnij. Inocencij XI. (1676—1689). »Bellua inea-tiabilis" (»nenasitljiva zverina"). Iz rodovine Odes-calchi; v svojem grbu je imel leva in orla. Zapletel se je v precej hudo borbo z Ludovikom XIV. Za njegove vlade so pridrli Turki kot prava „bellua insatiabilis" pred Dunaj, a so bili za vselej pregnani. Vladal 12 let, 10 mesecev, 22 dnij. Aleksander VIII. (1689 — 1691). »Poeni-tentia gloriosa" (»slavna pokora"). Rodom Peter Ottoboni iz Benetek. Njegov prislov (in morda tudi njegovega prednika) meri na tedanji janzenizem. Vladal 1 leto, 3 mesece, 27 dnij. Inocencij XII. (1691—1700). »Rastrum in porta" (»sekira v vratih"). Rodom Pignatelli iz Nea-pola, kjer je imela njegova rodovina posestvo, skladajoče se z imenom »Bastrum in porta". Bil je strog do sebe in do drugih duhovnikov. Ludo-vika XIV. je pregovoril, da je preklical zloglasni edikt o »galikanskih članih". Vladal 9 let, 2 meseca, 15 dnij. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. maja. L f Josip Cimperman. I Sklenil je sinoči svoje trudapolno, mučno življenje znani slovenski pisatelj in pesnik gosp. Josip Cimperman. Bil je pravi mučenik, celo svoje življenje ni stopil na noge, doma je vedno sedel na naslonjaču, ako pa je hotel na zrak, morali so ga peljati na vozičku. Gmotne njegove razmere tudi niso bile najboljše, zato si lahko razlagamo rajnega otožnost, ki se nam kaže iz marsikatere njegove pesmi. Največ se je bavil zadnja leta s pošlem korektorja pri »Ljub. Zvonu" in »Matičnih" knjigah. Smrt je rešila trpina-rojaka skrbij in boleznij; dal mu Bog večni mir in pokoj 1 — Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri a Poljanske ceste h. štev. 8. k sv. Krištofu. (Župnijski izpit v Gorici.) Danes, 3. maja, sta napravila župnijski izpit čast. g. Izidor P r i m o š , vikar v Butaršči, in čast. g. Alojzij C 1 e r i, vikar v Versi. (Iz Celovca,) dne 5. maja: Dan 1. maja minol je tu kakor po ostalem Koroškem povsem miren. Tu in v Beljaku imeli so delavci shode, na katerih so govorniki razpravljali znane zahteve delavcev. Shodi so pa bili jako slabo obiskani. — Deželni poslanec za mesta Breže, Strasburg, Stari Dvor in Hiittenberg dr. Gust. Traun je odložil svoj mandat. Pred leti je ta poslanec v deželnem zboru jako surovo in povsem neutemeljeno napadal našo družbo sv. Mohorja. — Zidanje novega doma družbe sv, Mohorja ob lepem suhem vremenu jako hitro napreduje. — Od 5. do 7. t. m. predstavlja L. Peterka v tukajšnjem mestnem gledališču življenje in trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa na isti način, kakor se predstavlja v Oberamergau. Predstava obstoji iz 14 živih podob. (Iz celovške škofije.) Svetli cesar so imenovali častnim kanonikom preč. g. Gabr. Lesa, kn. šk. konz. svetovalca in dekana v St. Vidu. — Župnijske preskužnje bodo letos dne 16., 17. in 18. maja. — Svoji župniji sta menjala čč. gg. župnika J. I n-anger v Tiffnu in KI. Warmuth v Dobrijah. Romanje na Sv. Višarje se prične na praznik Kristusovega vnebohoda, dne 11. maja. (Odpoved.) Visokorodni g. Žiga grof Attems se je odpovedal časti mestnega svetovalca v Gorici. (Premeščenje.) Pravosodni minister premestil je g. beležnika Karola Perinello iz Gorice v Gradišče in g. beležnika Aristida Costatini iz Gradišča v Gorico. (Finančno vodstvo) imenovalo je g. Alfonza Schaffenhauerja, finančnega perovodjo, davčnim nadzornikom. (Pasji kontnmac.) Magistratni razglas z dne 6. februvarija letos, štev. 2432, s katerim se je za-povedalo, da smejo psi le s torbo okoli letati, ali pa se morajo povsod zunaj hiše le na vrvici voditi, zgubi z današnjim dnevom svojo veljavo. (Konj na železnici ) Med postajama Šagrad in Ronk pasel se je konj pri železnici in hotel čez tir ravno, ko je mimo prisopihal brzovlak. Pravočasno še ustavili so vlak in odvrnili nesrečo. (Iz Žabnic.) Romanje k materi božji na sv. Višarjih se prične tudi letos, kakor navadno, s praznikom Vnebohoda Gospodovega. Na predvečer dvi- dejo duhovniki na goro in darujejo ta dan Boga na višavah prve sv. maše. Duhovno službo na sv. Višarjih bodo to leto opravljali trije stalno nameščeni gospodje; a to število je treba velikokrat pomnožiti na 5, 6 in več, da se more po moči vstreči pobožnim romarjem, ki pohajajo ta sloveči božji pot od leta do leta v preobilnem številu. Že- je gora Višarska, in letos nenavadno zgodaj, odložila svoje belo snežno ogrinjalo in že prvi romarji bodo lahko prišli po kopnem k Materi božji. Torej na veselo svidenje, dragi mi Slovenci 1 (Z Dolenjskega) dn4 7. majnika 1893: Dandanes mora kmetovalec pač na vse načine skrbeti, da si omogoči svoj obstanek. Kar je pa neprijetnega obiskuje ravno njega najraje. Cesar se najbolj boji, so pa grozni nasledki elementarnih sil, katere mu mnogokrat ugonobijo ves'njegov trud, vse njegovo premoženje. Res, kmetovalec je uboga para, zdaj mu lomi sneg drevesa, zdaj poplavijo mu povodnji zemljo, zdaj obiskuje gi bolezen in bela žena, zdaj mu primanjkuje delavnih rok, ker se ljudstvo v takem številu seli v novi svet, zdaj mu požar pokon-čuje domovanje in gozdove. Zdaj zopet toča razbija po žitu in vinogradih. — Umni gospodar misliti mora, kak6 bi se ubranil kolikor moč elementarnih sil. Tako proti toči in požaru zavaruje pridelke, živino, poslopja in orodje, a vendar še premalo pazi na svojo korist. Poletje je tu in ne bo dolgo, ko se bode čulo spet grmenje in ko bode imela strela svoj ples po črnem nebu. Koliko sto in stokrat pro-vzroči ravno nemila ognjena kača požare in vendar bi se je lahko ubranili dotičniki. Kjer je le količkaj večja plan, na kateri se dvigujejo poslopja, postaviti se mora na najvišjo hišo, cerkev ali kozolec strelovod in ne bo se treba za neviht strele bati. Prete-čeni teden prišel je semkaj gospod Alojzij Fakin. Začudeno gledali smo ga, kako ročno plezal je brez velikih priprav na našej graščini pritrjene strelovode, snemal obrabljene pozlačene vrhe in druge nove pritrjeval. Še bolj pa čudili smo se, ko nam je snete pozlačene bakrene špice pokazal, na katereh pa so bili vrhi začrneli in o zlatu ni bilo duha ni sluha več na njih. To je strela provzročila, ko si je že mnogokrat po strelovodu pot v zemljo iskala. Uvideli smo korist strelovodov in domenili smo se z gospodom izdelovateljem, da nam postavi tudi na našo kapelico in šolo strelovoda. V nekaj dneh bil je zopet pri nas in tako urno izročil svoja dela, da smo se kar čudili. Tudi cena bila je silno skromna. Zato imenovanega obrtnika radi priporočamo za taka dela. (Nesreča v vojašnici.) V Homotovu na Češkem je v deželuobrambovski vojašnici deželni brambovec Straus snažil puško, v kateri je po neprevidenosti pustil ojstro patrono. Puška se je sprožila in strel je zadel korporala Oswalda. Straus si je v obup-nosti zasadil bajonet v prsi. Oba so odnesli težko ranjena v bolnico. Oswald je že umrl. (Šolo zaprli) so v Tržiču do 12. maja, ker se ondi razširjajo ošpice med šolsko mladino. (Umrl) je sinoči v Škofji Loki kapucinski vra-tar br. Vi n c e n c i j Rus. — Blagemu rajnemu dodeli mili Bog večni mir! (Obsojeni vrednik »Soče") se je obrnil do nedolžnega .občinstva, naj mu troške pokrije za izgubljeno pravdo. Bolje bi bilo, da troške pokrijejo oni gospodje, ki so vrednika mist.ficirali in na led speljali. Slovensko ljudstvo pa naj zbira rajše za svoje trpine, ki še krompirja nimajo. (Smokvice in črešnje.) Dober teden dni že prodajajo na trgu v Gorici smokvice. 3. maja pa ob-veselile so Goričane prve črešnje. (Collegium Oermanicnm v Rimu) ustanovljen leta 1552 šteje mej svojimi nekdanjimi gojenci 1 papeža (Gregorja XV.), 27 kardinalov, 48 nadškofov, 270 škofov, 68 generalnih vikarjev, 229 pro-štov, 64 kapitelskih dekanov, 1306 kanonikov, 62 opatov mej temi 10 redovnih generalov, vkupe kacih 6000 duhovnikov. (Volapilkovska razstava v Čikagn.) Severnoameriško volapiikovsko društvo, ki je jako delavno, je najelo 200 kvadratnih čevljev prostora v razstavi v Cikagu, da razstavi volapiikovsko slovstvo, dopisovanje in druge stvari, ki so kako v zvezi z gibanjem za občni svetovni jezik. Ta razstava bode baje jako bogata, ker jo jako podpira generalni ravnatelj Davies, ki je sam volapiikovec, in pa mnogobrojna volapilkovska društva, štajersko društvo za svetovni jezik je na razstavo poslalo lepo podobo graškega mesta, svoja pravila in seznam svojih članov. nekatere državne troške. Pred vsem so si poslanci povišali sami sebi svoje dohodke, potem so se povišale plače uradnikom. Vse to je prav lepo. le davkoplačevalci takega delovanja niso posebno veseli, ker že sedaj davki niso posebuo nizki, Za zboljšanje stanja prebivalstva zbor ni ničesar storil, vendar Be temu ue čudimo, ker imajo v njem liberalci večiuo. Liberalcem pa na blaginji prebivalstva tako ni nič ležeče. Nemška vojaška predloga je zavržena. Vladna predloga in Huennov predlog sta odklonjena s precejšnjo večino in razpustil se je državni zbor. Vsa pogajanja bila so zastonj. Dne 18. junija so nove volitve in dnč 22. junija pa ožje volitve. Da je prišlo do razpusta, je gotovo mnogo pripomogla svobodomiselna stranka, ali vendar baš člani te stranke so najmanj veseli razpusta. Nadejali so se do zadnjega, da bodo katoličani s svojimi glasovi pripomogli vsaj Huennovemu predlogu do večine. Svobodomiselna strauka je igrala čudno vlogo. Hotela se je pri uarodu pokazati, da je tista strauka, ki najbolj skrbi za narodni blagor iu da so se nova bremena narodu naložila le proti nje volji. Pri novih volitvah bode svobodomiselna stranka mnogo zgubila, to je skoro gotovo. Vlada bode s silami delala proti njej. V zbor pride več protise-mitov in konservativcev. Liberalni listi že sedaj izjavljajo svojo bojazen, da v Nemčiji za liberalno politiko nastopijo slabši časi. Drugače je pa s katoliškim centrom. Njegovi volilei so zanesljivi. Po novih volitvah se povrnejo gotovo katoliki v prejšnjem številu v zbornico. Vlada sedaj vč, da brez katolikov ne more izhajati, in se mora n&oje ozirati. Pričakovati je, da se bode v novi zbornici toliko bolj ozirala n&nje, kolikor manj bodo ndnjo vplivali liberalci. Ruska vnanja politika. Giers se je povrnil v Rusijo in je baje precej trden. Kakor se poroča angleškemu listu iz Peterburga, bode Giers zopet prevzel vodstvo vna.i e politike. Car neki ui prav zadovolien s politiko Šiškinovo, katera bi naposled utegnila privesti do vojne. Car pa vsekako želi, da se ohrani mir in bode zatorej izročil vodstvo vnanje politike Giersu, kateri je bil vedno za zmerno politiko. Razpust francoske zbornice. Republikanska stranka in vlada baje že priznavata, da se s sedanjo zbornico ne bode dalo dalje vladati. Več republikancev misli baje v kratkem v zbornici sprožiti misel, da se zbornica razpusti. ,Ce se zbornica za to ifcreče, bode vlada temu pritrdila. Nove volitve bodo torej že v juniju in v juliju se snide nova zbornica, iu reši potem še lahko pravočasno budget ta drugo leto. Republikanci so bili proti razpustu zbornice, dokler so se bali vpliva panamske afere. Dopolnilne volitve so pa dokazale, da panamska afera ni napravila tolikšnega vtisa, kakor se je pričakovalo, in torej republikanci niso več proti razpustu zbornice. Norvegija. Novo norveško miuisterstvo je zadelo takoj v začetku na velike težave. Zbornica je izrekla zaupnico prejšnjemu ministerstvu iu hb-zaupnico novemu. Vladi torej ue bode druzega kazalo jfakor odstopiti, ali pa zbornico razpustiti. Kako se bodo stvari dalje razvile, se ue ve. Nasprotje mej Švedijo in Norvegijo je od due do dne večje. Ako Švedi ne odjenjajo, utegne zares priti do ločitve unije. Angleško prisvojenje klielatskega ha-nata. Angleškoindijska vlada je prisvojila khelatski hanat na južni straui Afganistana. Ta banat je bil najznamenitejši izmej sedmih belučistanskih hanatov in je nad drugimi vsaj po imenu imel neko vrhovno oblast, ali bil je vendar že dal i časov pod angleškim pokroviteljstvom. Sedanji han je pa jako grdo ravnal s svojimi ljudmi. Jako veliko jih je dal brez pravega vzroka pomoriti, samo da pokaže, da je on gospod nad življenjem iu smrtjo podložnikov svojih. Angleži porabili so to za povod, da so si prisvojili njegovo deželo iu on je sedaj angleški vjetnik. Rusom bode pač to dalo povod, da kaj prisvoje v Srednji Aziji. _ Slovstvo. Kristijana Solvejg: „Eleglja". U Zagrebu. Ti-sak Diomčke tiskare 1893 Ceua 25 kr. — Pod naslovom „Elegija je priobčila ua Francoskem živeča pisateljica v „Obtorovih" podlistkih spomine na svojo rajno učiteljico v pripravnici s. Ignacija. Verski duh prešinja celi spis, ljubezen do hrvatske domovine se javlja v njem. Značaj pokojue redovnice in h krati način vzgojevanja samostanskega je tako krasno slikan, da knjižico najtopleje priporočamo, vzlasti še tistim, ki nočejo umevati, kakšna čuda stvori ljubezen do Boga v ljudeh in kol,ko so različni pri delu in vspebih kruhoborci od tistih, katere žene k delu samo sveti nebeški poklic. Tudi o višji dekliški šoli, kakor jih ustanavlja nova doba, si lahko marsikedo popravi svoje menenje po tej knjižici. Cerkveni letopis. Novo pokopališče in njega blagoslov. Iz Ljubnega se nam piše: Namesto dosedanjega okoli cerkve ležečega pokopališča moralo se je zaradi nedostatkov glede dotičnih postavnih določb zgraditi novo pokopališče. Na jako lepem prostoru blizu vasi Ljubno se je isto pričelo graditi že lansko jesen, in bilo je konec meseca aprila t. 1. že tolikanj vre-jeno in dostojno opravljeno, da se je moglo pričeti na njem s pokopavaujem mrličev. Minolo sredo, to je, dne 3. maja t. I. dopoldne pa se je prazno-novala tu redka svečanost blagoslova novega pokopališča, katero je izvrševal preč. g. dekan J. Raz-boršek v navzočnosti desetih čč. gg. duhovnikov. Po slovesni sv. maši je gospod dekan v jedrnatem govoru razlagal pomen sv. kr.ža, vsajenega na sredi pokopališča in sv. obredov, s katerimi se blagoslovi novo pokopališče. K sklepu je še navdušeno priporočal, da vseskozi skrbimo za snažnost blagoslovljenega pokopališča ter zabranimo od njega sleherno onečeščeuje; da vzlasti v nedeljah iu praznikih obiskujemo pridno grobe ljubih ranjcih. Da so te iskrene besede segle poslušalcem globoko v srce, pričal je precej pottm lep sprevod, ki se je vršil na novo pokopališče med vbranim zvonjenjem in molitvijo sv. rožnega venca, priča vseskozi spodobno vedenje vseh udeležencev med izvrševanjem vseh predpisanih sv. obredov. V trajnem spominu nam ostane ta prelepa cerkvena slovesnost. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) Klemen XI. (1700—1721). „Flores cireum-dati" („obdane cvetice"). Slovel je po svoji učenosti, skromnosti, Ijubeznjivosti, pobožnosti in ponižnosti. Radi tolikih vrlin, ki so ga dičile, je im-poniral ne le katoličanom, temveč i drugovercem. Protestanti na Nemškem so dali v spomin na tega papeža celo denar kovati z njegovo podobo. L. 1717 je skušal rusko cerkev z rimsko zediniti. Vladal 20 let, 3 mesece, 25 dnij. Inocencij XIII. (1721—1724). „De bona Religione" („od dobre vere" ali „od dobrega redov-j ništva"). Podpiral je mnogo katoliške redove, zlasti j malteški red kot branik proti Turkom. Nasproti j francoski-vladi iu janzenistom je bil neizprosen v j obrambi prave vere. Vladal 2 leti, 9 mesecev, 1 29 dnij. Benedikt XIII. (1724—1730). .Milles in Bello" („vojak v vojski"). Imel je hude borbe z j raznimi vladami. Ker je razširil praznik slavnega j sv. Gregorija VII. čez ves katoliški svet, nakopal si j je sovraštvo benečanske nemške in francoske vlade, j Kakor G.egor VII. tako je bil tudi Benedikt XIII. ! neustrašen „milles in bello". Vladal 5 let, 8 mesecev, 23 dnij. | Klemen XII. (1730 — 1740). „Columna ei-' celsa" (vzvišen steber"). Iz rodovine Corsini. Leta j 1738 je izobčil prostozidarje. Umrl je 88 let star po slavnem vladanju, katero je vodil 9 let, 6 me-, secev, 25 dnij. Benedikt XIV. (1740—1758). „Animal ru-rale" („poljska žival"). Iz rodovine Lambertini. Bil je najbolj učen papež, vsestransko delaven, pobožen in ponižen, a pri vsem tem najslabejši državnik, o i vladi ni imel pojma. Zoper prostozidarje je obnovil izobčenje. Vladal je 17 let, 8 mesecev, 16 dnij. (Bolje se sklada z Benediktom XIV. prejšnji pri-' slov: „columna eicelsa", iu Klemtnu XII. je primeren naslov: .animal rurale", ker je z rajnimi i vladami sklenil mir, čeprav v marsičem prehitro.) Klemen XIII. (1758-1769). .Rosa Um-briae", („umbrijska roža"). Naslov meri na njegovo ljubeznivost in gorečnost za hlagor cerkve nasproti veduo bolj se poplavljajočemu se prostozidarstvu iu febronijanizmu. Vladal je 10 let, 6 mesecev, 27 dnij. Bil je iz rodovine Rezionico. (Dalje »ledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 8. maja. (Previvišeni gospod knezoškof ljubljanski) povrnili so se danes popoludne z brzovlakom z Dunaja od škofovskih posvetovanj. (Dr. Anton Mahnič — papežev častni komor- nik.) Iz Gorice nam je danes došla brzojavno vest, da je papež Leon XIII. imenoval velezaslužnega profesorja iu vrednika „R. Katolika" veleč. gosp. dr. Antona Mahniča za svojega častnega komor-nika. Javljajoč to zasluženo in čestilno odlikovanje iskreno čestitamo novemu prečastnemu gospodu „monsignoru", želeč mu veliko vspehov pri njegovem trudapolnem delovanju. (Deželni zbor kranjski) ima jutri XI. sejo. Na dnevnem redu so v zadnji seji nerešene točke, dalje: Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Hribarja glede drugovrstnih železnic; utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Kersnika glede slamarsko obrti v Domžalah; ustno poročilo finančnega odseka o lučrtu zakona glede osuševanja ribniških in kočevskih dolin; ustno poročilo finančnega odseka o samostaluem predlogu gospoda poslanca Šukljeja, da se izreče kiparju Alojziju Ganglu priznanje za njegove umotvore iu dovoli nagrada; ustno poročilo finančnega odseka o prošnji: a) podobčin Selšček in Begunje za podporo za napravo vodovoda; b) okrožnega zdravnika dr. Emila Klimeka na Bledu za podporo kot zdravišč-nemu zdravniku na Bledu; c) nadučitelja Jožefa Božja na Blokah za zvišanje plače ali osebno do-klado; d) posestnikov v Bušinjivasi, občine Suhor, za napravo vodnjakov; ustno poročilo upravnega odseka o načrtu novele k zakonu z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2, 1888 1., agrarski zakon; ustno poročilo upravnega odseka o § 3. letnega poročila deželnega odbora: B) agrarne razmere; ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Studenec, Iškavas in drugih za izločitev iz zdravstvenega okrožja i Šmarije in ustauovitev samostojnega okrožja; ustno ! poročilo upravnega odseka o zgradbi ceste Hrib-! Sodražica. (Redek slučaj.) Dne 6. maja je umrla v Suši fare št. ožbaldske Polona Pervinjšek, stara 78 let. Smrt je razločila dolgotrajen zakon, ker živela je s svojim možem Matijo v zakonu celih 62 let in praznovala že v Blagovici, kjer sta poprej živela, svojo zlato poroko. Na starost pa se je morala ločiti od svojega zvestega moža, ker njenemu sinu, pri katerem sta živela na vžitku, je bilo prodano posestvo. Oče je šel s sinom na Štajersko, mati pa je ostala v domačem kraju. Morebiti je tudi žalost zaradi tega pospešila njeno smrt, ker sicer je bila ženica še trdna. Mož pa še živi, star je 82 let. (Umrl) je due 5. t. m. v Št. Lenartu pri sedmih : studencih na Koroškem, kakcr smo že poročali, ta-] mošnji župnik, preč. gosp. Šimen S t o c k 1, kn.-šk. i duhovni in dekanijski svetovalec. Pokojnik se je po-| rodil dne 11. oktobra 1835 v Železni Kaplji, bil v i mašnika posvečen dne 24. julija 1859. Zadnji čas ! je dolgo bolehal za mučno srčno boleznijo. Naj j počiva v miru! (Iz Planine) se nam poroča 6. t. m.: Zadnje j dni meseca hprila se je pri županstvu v Planini de-: lila državna podpora mej kmetovalce, katerim sta lani voda in črv učiuila veliko škodo na polju. Za občino planinsko je bila odločena svota 1000 gld., za katero je veleslavuo c. kr. okrajno glavarstvo s i posredovanjem slavne kmetijske družbe preskrbelo j semena, namreč ječmena in krompirja. Razdelilo se j je pri nas tri vagone krompirja in okoli 300 mernikov ječmena. Največ se je dalo jednemu po dvanajst mernikov krompirja iu 3 mernike ječmena, najmanj po 2 mernika krompirja in '/i mernika ! ječmena. Oziralo se je pri delitvi na velikost po-| sestva in družine, na uboštvo, dolgove iu druge razmere pri posameznih hišah. Obdarovane so bile | vse vasi planinske fare, pa vas Ivanje Selo unške ' fare, ker so te najhujše občutile lansko slabo letino. Vkljub vsi nataučuosli in previdnosti pri delitvi se-!-veda ne mauika nezadovoljnežev, ki godrnjajo, da so premalo dobili. Seme, ki ga je slavna kmetijska družba naročila s Češkega, je prav izvrstno in ljudje so zelo veseli, da so prišli na ta način tudi do boljšo i vrste krompirja in ječmen*. Zlasti pfvi je baji tako i finega okusa iu tako naglo skuhan, da ga ljudje ' ne morejo prehvalili. Slišal sem besede: »Blažena ! roke, ki so ga pridelovale! Da bi ga še mnogo let 1 iu v obiiosti! Stčfa hvala vsem gospodom, ki so ( nam k temu pripomogli!"—Svetli knez Windisch-Graetz je tukaj. Ustavil se je pri nas na povratku z rimske božje poti in hodi na lov divjih petelinov. Ustreljenih je doslej osem, nekateri prav blizu, komaj pol ure od Planine, nad »Tonetom" v Lip-Ijah. Ooaža se, da se ponosni krilati kralj naših gozdov čedalje bolj pomiče v nižje gozde. Lep velik petelin je bil danes ustreljen, svetli knez ga je poslal v dar prevzvi?enemu gosp. knezoškofu v Ljubljano. — Mej ljudstvom te dni ni druge besede, nego Amerika. Vse, kar more 150 gld. skupaj spraviti, se odpravlja na pot. Konec aprila je šlo z Logatca, Rakeka in Unca blizu 80 ljudij, v torek odrinejo naši Planinci. Cilj njih potovanja je mesto Johnstou v zedinjenih državah. Naj res ondi najdejo srečo, o kateri sanjajo. (O Valvazorjevih bakrorezih) čitamo v »Dom in Svet"-a 5. številki naslednje: »Valvazorju je snedlo izdelovanje in tiskanje bakrorezov vse njegovo imet|e. Imel je velikansko zbirko bakrorezov, katere je kupil po njegovi smrti zagrebški kapitelj. Citali smo prav pred kratkim, da cenijo zagrebško zbirko 50.000 gld. in da jo naraerjajo prodati. O da bi ponudil kak bogataš to svoto in kupil zbirko! Sramota je za kranjsko deželo, da ni ohranila tega zaklada. Naša kranjska hranilnica, ki se bogati z denarjem cele dežele, imela bi lepo priliko, storiti kaj za deželo in njeno čast, ter izbrisati ž nje stari madež. O da bi ta želja ne bila samo na papirju!" — Tem besedam se tudi mi pridružujemo z opombo, da bi kranjska hrauilnica za velikodušnost v napomiuanem smislu našla priznanja v v s e h krogih uaše dežele. (Shod krščanskih starinoslovcev) se bode zbral začetkom meseca septembra v Spletu in Saloni v Dalmaciii. Dotični odbor (msgr. Fr. Bulic, prof. dr. W. A. Neumann, msgr. dr. A. de Waal, dr. H Svoboda, A. Hytrek in dr. L. Jelič) vabi za sedaj vse prijatelje krščanskega starinoznanstva, naj mu naznanijo one učenjake iu sploh vse one osebe, katerim bi bilo doposlati vabilo na shod. Ob jednera prosi, naj se mu dopošlje čim prej zadevnih nasvetov, obravnav, opomb itd. Pisma naj se blagovoljno pošiljalo msgr. Buliču, konservatorju, muzejskemu vodji iu vredniku v Spljetu v Dalmaciji. (Iz Dobrepolja) 6. maja: Ta teden šlo je zopet 20 do 30 moških in ženskih v srečno Ameriko — vkoreninila se ie že misel, da je tam res sreča dima. — Ne mine mesec dnii, da bi jih neksj no odpotovalo ije. Z e sedaj je skoraj polovico delavnih moških močij tam. Tu pa pomanjkuje delavcev, malokdo mara še na polju delati Kake posledice bo to imelo? Gotovo ne dobre. — Stiska nas še vedno huda suša. Ljudje morajo v pozemeljske jame od daleč po vodo hoditi. Polje ns more rod ti; trave bo malo. Le nekaj ur trajajoče deževanje ne izdd veliko, ker )e zemlja tako silno presušena. Bati se je v resnici, da ne. bi pričela živina bolehati, ko ima večidel tako pičlo krme. Imeli smo že pat dnij zaporedoma procesije, da bi nas Bog rešil te nadloge. (Povabilo.) Pridnega poročevalca »Narodovega", ki se je dne 4. t. m. udeležil naše slavnosti prvega sv. obhajila za nemške učenke, uljudno vabim, naj pride v sredo, 10. t. m., ob 8. uri k isti vzpodbudni slavnosti za učenke slovenske. Morda se potem potolaži in n« javka o »nepotrebnem po-nemčevanju" na uršulinskih šolah, kakor |e to storil v „Narodu" št. 104. Toliko v odgovor! Rok M e r 6 u n, katehet. (Slov. hranilnica in posojilnica v Djekšah) na Koroškem je imela leta 1892 (četrto upravne leto) denarnega prometa 75.988 gld. 84 kr. Pristopilo je novih udov 23, izstopilo 8, bilo koncem leta 152 zadružuikov. ki imajo 1540 gld. vloženih deležev. Hranilnih vlog se je vložilo 27.238 gld. 90 kr., izplačalo 13 236 gld. 84 kr., njih stanje koncem leta 1892 s pi ip sauimi obresti 50.474 gld. 92 kr. Posojil se ie dalo 22 299 gld. 91 kr., nazaj plačalo 6906 gld. 1 kr. Stanje posojil koncem leta 51.247 gld. 66 kr. Uradnih stroškov je bilo 59 gld. 72 kr., čistega dobička 292 gld. 98 kr. Društva. (Pevsko društvo »Triglav".) Vabilo h koncertu, katerega priredi slovensko pevsko društvo »Triglav" v Radovljici s priiaznim sodelovanjem tamburašev slovenskega bralnega društva v Krauju dnč 11. maia t. I. v hdtelu »Bastl". Začetek ob 4. uri popoldue. Vstopnina 30 kr. Cisti dohodek namenjen je društvu sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Dunaj, 7. maja. Cesar je danes prišel iz Budimpešte in se odpeljal v Lainc. Kal-noky se je opoludne povrnil iz Budimpešte. Levov, 7. maja. Po večdnevnem de-ževanju je pal sneg skoro po vsej vzhodni Galiciji. Mede kakor po zimi. Osek, 7. maja. Slavonsko selo Valpo gori. Do popoldne ob treh je ogenj uničil 45 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Več rodbin je brez strehe. Mej požarom je bil hud vihar. Budimpeita, 6. maja. V več krajih v deželi je hud mraz. Po nekaterih krajih gre sneg. Sofija, 7. maja. Z dekretom kneževega namestnika je sklicano veliko sobranje v Trnovo na 14. dan maja. Sofija, 8. maja. Bolgarski knez je prišel s soprogo v Svistov ob 11. uri 5 minut dopoldne. Umrli no: 5. maja. Avgust Zuuič, kramarjev sin, 2 leti, Florjanske ulice 32, bronchitis. 6. maja Maks Ježek, mizarjev sin, 5 let, Poljanska cesta št. 37, škrlatica in davica. — Karol Raunikar, knjigovodja, ti3 let, Kravja dolina 11, convulsiones ex epilepsia. 7. maja Franoišha Flemin, prodajalka, 58 let, sv. Petra cesta 23, plučnica. V bolnišnici: 3. maja. Joiei Broženski, natakar, 22 let, peritonitis. 4. Maja. Andrej Gregorie, gostač, 70 let, ostarelost. — Franc Seme, delavec. 35 let, jetika. Vremensko sporočilo. o! . Cas 1-11 Stanje Ve ter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrnkomera v mm toplomera po Celziju i 7. u. zjut. G 2. u. pop. ' 9 u. zvee. 739« 737 5 738 6 ~ 34 10 2 36 sl. zaptid | sl. jvzh. (sl. vzh. oElacno del. jasno oblačno 000 7. u. zjut. 7 i. u pop 9. u. zveč. 735 9 7348 735-9 3-4 98 4-8 [sl jugzap. zm. vzb. sl. vzh. del.jasno oblačno jasno 0'00 orednja temperatura obeh dni 5'7" in 6 9°, oziroma za 6'6 nad in 6'4" nad normalom. Zahvala. 254 (1) Za obilo izkazano sočutje o bolezni iu smrti iskreno ljubljene matere, oziroma tašče, blagorodne gospe Marije Planti. Polja« za mnoge krasne vence in za mnogobrojno spremstvo k začasnemu počitku predrage pnkojnice izrekam vsem, vzlasti gospodom to>arišem svojim najtoplejšo zahvalo v lastnem in v imenu v.,', kilo 40 kr., '/« kilo 20 kr., '/„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dobe rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Uendik v St. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Sehussniff Weber, v Celju Tauuer in Stieger, vMariboru Holasek in Martiuz. Služb o išče trgovski pomočnik z dobrimi spričali, zmožen slovenskega in nemškega jezika; Izurjen prodajalec špecerijskega, železninskega ift kramarskega blaga. Tudi popolnoma izurjen v lesni trgovini — Pisma naj se blagohotno pošiljajo C. 1. 20, pošta Mengeš. 243 3—2 Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečast. duhovščini za napravo y oerkvenlh posod in orodij "VI8 iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeni in poštnine prosto. 3 361-12 leno 13 Os?!k^am,© ur@t potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—14 mm. 4 * :■* asv' MJ ** v Brnu na Moravskem. 94T Proračuni cen zastonj in franko. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd. Podpisana si jemljeta čast naznaniti, da sta popravljeno in na novo prezidano gostilno ,Hotel Sandwirth4 v Celovcu s 1. malim travnom zopet v svojo last in oskrb prevzela. Priporočava tedaj prečastiti duhovščini, potovalcem in si. občinstvu sploh najin hotel najtoplejše ter prosiva za mnogobrojno obiskovanje. P. n. popotniki, ki v Celovec pridejo, naj bodo zagotovljeni 'dobre postrežbe. Izbe so po ceni, jedi okusne in dober kup, kakor prej. Točijo se le pristna vina, ki sva jih sama nakupila, in meščansko pivo iz Budejevic, ki je zdaj na Dunaju zelo priljubjeno, poleg tega pa točiva tudi Gbtzevo marčno pivo. z odličnim 8poštovanjem 231 3-2 Jurij in Amalija Simon. i Šubičeva delavnica za ©iilfiii Up 11 obstoječa &e od l. 184:5, priporoča se uljudno prečast. duhovščini za obilne naročbe. Valentin Šnbic, podobar, ■v 1'olj anali pri Škofji Loki. 124 9- Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7'— 8'—, 9'—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. Itm 537 50—26 podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 priporoča se prečast. duhovščini in cerkvonim predstojništvom za napravo in popravo oltarjev prižnic, tabernakeljnov ln drazlh v to stroko spadajočlh cerkvenih del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah. V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije, in šole. S/f Za vHHko delo se jamči. 16 190 10-5 Razglas. 234 3-3 Z ozirom na"9. odstavek razpisa deželnega odbora z dne 6. aprila t. 1. št. 3327 v »Slovencu" z dne 7. aprila t. 1. št. 79 razpisujejo se za znova sledeča dela: 1. kopanje tal in zidarsko delo 2. tesarsko delo...... 3. krovsko delo ...... 4. mizarsko delo...... 5. ključavnikarsko delo . . . 118.850 gld. — 38.150 „ — 8.230 „ — 13.529 „ 50 9.500 „ — kr. in sicer s pristavkom, da se morajo pismene ponudbe pri deželnem odboru vložiti do 12 ure dopoludne - ------—-- H? Lepa mladinska knjižic v v:'.:x->-:xxx :-:x :■:■:■:■;•;•••■•..•>•••::. njižico diči slilta Leona — XIII., obsega 110 str. in proslavlja lotočnji jubilej sv. Očeta ter SOOletni .spomin zmage pri Sislcu v otroški igri, ki se lahko predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lične oblike. mikavne, večidel pri-povedovalne vsebine je zelo pripravno spominsko darilo, kakor tudi primerno darilo za piruhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. POMLADNI GLASI posvečeni SLOVENSKI MLADINI. III. zvezek. Uredil ALOJZIJ STROJ. Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani, 1893 ' xx xx ■ v.v.-.' -■■■■■•■• v V.V.V ]■>.rodaje se v Katoliški Bukvami mehko vezan izvod po 30 kr., lično vezan po 30 kr., po pošti 6 kr. več. * Pismena naročila sprejema tudi Alojzij Stroj, v ljubljanskem semenišči. ¥ XI. zvezka je še nekoliko izvodov ravno tam in po isti ccni na prodaj. * -š- Lepa 1 ^.sv.v.v*. ' ^ = mladinska knjižic a! —S*- [ž^&i&iffi'"1' ^»ilii »iiittiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin goldinarjev stane pri meni eden modroe na pere^h (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. (ftT Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. "•B — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBItEKA. tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnlo, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. 536 50-26 Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različne železnlne ln poljskega orodja in čas za zidanje je dosel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oenl, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna ln vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam • vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlačene napota Križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih e v »t, »i e in njih posameznih delov ; av Bartiielov izvirni karbollnej. Vn&nja naročila se točno in vestno zvrie. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 8 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. Zavaruje proti toči na Štajerskem, Koroškem iu Kranjskem po najnižjih stalnih premijah generalno agentstvo v Gradcu (Pisarna: Thonethof, Pfarrgasse 2) francosko-ogerske zavarovalne družbe („Franco - Ilon groise"). Škode se kulantno poizvedb ln točno Izplačujejo. — Premija se na željo more plačati še le jeseni. Družba je do sedaj izplačala nad 50 milijonov goldinarjev avstr. velj. za škode zavarovancem. Kdor bi hotel prevzeti agentstvo, og;laai naj se pri glavnem agentstvu v Ljubljani v Rožnih ulicah št. 15, kjer se tudi vsprejemajo ponudbe in radovoljno dajo pojasnila. 219 3—3 Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer, Reichsapfel. mm. sa 44 12—11 Dunaj, I., Singerstrasse 15». Url Mtttilne Lrno-liiVe P°Prei univerzalne krog- JllI lyl»HIIll/ JtlUglJlVl^ IJioe imenovane, so staroznano zdravilno sredsto proti zapretju. Od teh krogljio velja: 1 škatljica s 15 kroglji-oami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljioaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr , 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo lzreono 'SftT Pserhoferja kri čistilne krogljioe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudečl barvi. Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 kr. — Ameriška maža za protln 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju ndg, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 llakon 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatlja 85 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinln-pomada, J. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obllž, prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd., 1 lonček 50 kr„ s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld. Bazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. Gričar & Mejač prej M. Neumann Največja zaloga j, Ufai luuuijmuuumui,! za gospode ln dečke; ,, jopic, intelet, pelerin za gospč ln gospodičine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno Izvrševanje naročil na vsakovrstno -- duhovniško obleko iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167 (7) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči. Joploe, manteleti in vsi konfekoljskl predmeti za gospč in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, manšeti in ovratniki. EW »J M. ww«J *« w s-ja^ itftt'.