ponedeljek Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. -seratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova UL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Cena t Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. urnima VLADN Po celotedenski preokret — postojank Pariz, 14. marca. r. Prvič po Fran-covi ofenzivi so vladne čete včeraj zabeležile pri Guadalajari znatnejše uspehe. Velikopotezno zasnovana ofenziva, ki naj bi dovedla do padca Madrida, je zaustavljena. Italijanskim divizijam se ni posrečilo zavzeti Guadalajaro z istim poletom, kakor so zavzemali kraje vzdolž ceste od Bajdesa do Trihuegue. Odmor, ki je bil potreben frankovcem, da se znova zberejo in pregrupirajo, so vladne čete izkoristile za nenaden protinapad. V tej protiofenzivi so vladne čete vrgle Italijane in frankovce nazaj izza Torihe, 20 km severno od Guadalajare, kateri so se bili približali že na pet kilometrov. Frankovei so se morali umakniti v teku včerajšnjega dne vse do Trihuegue, ki leži 28 km daleč od Guadalajare. Z vojaškega stališča je zanimivo, da so se sedaj tudi vladne čete začele posluževati nove taktike. Proti motoriziranim diviziiam generala Bergonzonija, ki si je pridobil svoje izkušnje v abesinski vojni, so poslali vladinovci v boj goste LE V OFENZIVO ..... frankovcev ie včeraj nastal nepričakovan čete so vrgle sovražnika iz malo prej zavzetih m ga pritiskajo nazaj na vseh Erontah oddelke svojega letalstva, ki je zasulo Italijane s točo bomb in jim prizadejalo silne izgube. Baš ta okolnost je imela za posledico, da so se morali Italijani in frankovei naglo umakniti, ker bi jih sicer popolnoma uničili. Istočasno so vladne čete prešle v ofenzivo tudi na Jarami južno od Madrida ter pri Morati de Tahue, kjer so vrgli frankovce za več kilometrov daleč nazaj. Ta dva uspeha vladnih čet sta imela za posledico, da se je Francov obroč okrog Madrida zlomil in se je odprtina razširila za dobrih 80 km. Najnovejše vesti poročajo o novi ofenzivi frankovcev vzdolž morske obale v smeri proti Almeriji. Ta ofenziva se je pričela že pred tremi tedni, a so jo zaustavili po padcu Motrila. Kakor vse kaže, prehaja španska državljanska vojna v popolnoma novo razdobje. Na mesto dosedanjega obleganja posameznih mest, ki ni prineslo nobene odločitve, se sedaj razvijajo borbe, ki morajo dovesti do odločitve. Madrid, 14. marca. o. Središče vseh borb je bilo danes na severovzhodnem bojišču, kjer so republikanske čete pod poveljstvom generala Mia.ja definitivno izvo-jevale veliko zmago nad nemškimi in italijanskimi motoriziranimi oddelki. Močna nacionalistična ofenziva je s tem doživela svoj poraz in je definitivno zaustavljena na po- j loža jih pri Trinaui, ki leži 64 mili severno ! vzhodno od Madrida. Po prvem porazu na j položajih pri Brihuegi so se začeli italijan- > ski in nemški oddelki umikati v redu, ko pa so stonila v akcijo letala, je nastal splošen nered in se je umik izpremenil v paničen beg. Republikanske čete so vrgle sovražnika 30 km "daleč nazaj in s stalnim obstreljevanjem iz letal in s topovi onemogočajo konsolidacijo nacionalistov. Pri tej zmagi so zajele republikanske čete tudi osnroroen vojni plen, zlasti mnogo italijanskih tankov, avtomobilov, topov, strojnic in muiu-cije. Obtožbe španske vlade pr©ti Italiji K in Nemčiji ženeva, 14. Španske vlade j Društva narodov noto, v kateri opozarja španska vlada Društvo narodov na najnovejše kršitve mednarodnih obveznosti s strani Italije in Nemčije, španska vlada navaja v svoji noti podrobne podatke o številu in sestavi italijanskih in nemških čet, ki se bore na strani generala Franca. Obenem opozarja španska vlada Društvo narodov na tajne načrte, ki jih imata Nem- čija in Italija. Sporedno s koncentri.nim napadom na Madrid, ki ga namerava izvesti general Franco prihodnje dni nameravata Italija in Nemčija s svojimi vojnimi ladjami, ki sodelujejo pri mednarodni kontroli španske obale, napasti Valencijo in Barcelono. Italija in Nemčija sta tudi poslali v Španijo nove letalske oddelke, ki bodo stopili v akcijo šele pri nameravanem generalnem napadu na Madrid. 120,009 Nemcev in Italijanov se bori za zmago generala Franca Madrid, 14. marca. o. člani francoske in jelgijske parlamentarne delegacije, ki se mude v Madridu, so osebno zaslišali več italijanskih ujetnikov ter so na ta način izvedeli za razne podrobnosti. Italijanski poročnik Fulvio je izpovedal, da plačuje italijanska vlada rodbinam italijanskih vojakov, ki se bore v Španiji na strani genera-Franca, mesečno po 31 dolarjev. Vojaki sami dobe dnevno po 1.5 dolarja od česar morajo plačati 90 centov za hrano. Italijanski vojaki so bili poslani v Španijo s posebnimi transportnimi ladjami v skupinah po 2.500 mož. Vsi so najmodernejše opremljeni. Prve oddelke so izkrcali 6. februarja v Cadizu od koder so jih takoj poslali na fronto. Po izpovedbah tega oficirja je na španskih bojiščih 120.000 dobro opremljenih italijanskih in nemških vojakov, in sicer 80.000 Italijanov in 40.000 Nemcev. Vsi nosijo nemške, odnosno italijanske vojaške uniforme ter se bore pod poveljstvom svojih oficirjev in pod svojimi zastavami. Italija je pošiljala svoje čete v Španijo iz Ne-apelja, Nemčija pa iz Hamburga in Stetti-ua. Vladna poročila Madrid, 14. marca. AA. Snoči ob 22. je odbor za obrambo prestolnice izdal komunike, ki v njem pravi, da je bil včerajšnji dan dan slave za republikanske čete.Republi-kanska vojska je prevzela inciativo na frontah pri Jarami in Guadalajari in dosegla velike uspehe. Republikanci so zavzeli tri važne nacionalistične postojanke in zaplenili izredno velike množine vojnega materi-jala, 12 topov, 2 tovorna avtomobila., polna streliva, 60 strojnic, 40 manjših topov itd. Na fronti pri Jarami je republikansko topništvo popolnoma onemogočilo koncentracijo nacionalistične vojske. NTa južni fronti so kljub silnemu neurju republikanske čete vzdržale v hudi borbi pri Pozoblanci, in dosegle sijajni uspeh. Pri Villi Neubi del Luque so vladne čete s smelim napadom potisnile nasprotnika nazaj ter mu zaplenile dva tanka; mnogo nacionalistov je bilo ubitih. Na fronti pri Guadalajari so vladne čete vršili več nenadnih napadov, ki pa jih je vladno topništvo strlo. S silnim ognjem je povzročilo v vrstah nacionalistov pravo paniko Posebno hudo so republikanski topovi zdelali nacionalistične konjeniške edinice. Izgube nacionalistov so ogromne Vladna arHlierira je razdeja'a tudi nacionalistične proviantske in municijske kolone ki so jih poslali četam v prvih rovih Vladno letalstvo je prav tako odločilno poseglo v borbo na te i fronti. Danes opoldne je odbor za obrambo Madrida objavil naslednje službeno poročilo: Na fronti pri Guadajalari so vladne čete s pomočjo letal, topov in tankov pričele z novo ofenzivo v smeri Siguenze. Vladne čete so ponovno zavzele mesto Trijuequo. Zaplenile so šest poljskih topov, 2 protiletalska topova ter večje množine sanitet- nega blaga. Ujetih je bilo tudi več italijanskih vojakov. 12 Italijanov je prostovoljno prestopilo na vladno stran. Nacionalisti so izvršili oster napad pri Jarami, Vladne čete so se začasno pri Pioanoru nekoliko umaknile, s sijajnim protinapadom pa so takoj zopet zavzele izgubljene postojanke. Naši letalci so ugotovili povsem neizpodbitno, da se celi bataljoni, ki pripada italijanski diviziji, v popolnem neredu umikajo po cesti pri Guadalajari. Naša letala so jih ponovno napadla in obstreljevala s strojnicami, hkratu pa so vrgla nekaj bomb na njihove velike tovorne avtomobile. Nekaj teh vozov se je vnelo. Vodja letalske eska-drilje, ki je izvršila ta napad, je imel vtis, da je uničena cela italijanska divizija. Položaj na severnem Bilbao, 14. marca. AA. Snoči je bil objavljen komunike baskiške avtonomne vlade o položaju na fronti, ki pravi: Pri Ej-baru je naše topništvo uspešno bombardiralo nacionalistične postojanke in nacionalistično provijantsko kolono, sestavljeno iz 72 tovornih avtomobilov. Kolona se je že približala Caracatu in je bila skoraj vsa uničena. Na ostalih sektorjih oviedske fronte se je z obeh strani razvilo precej močno topniško obstreljevanje. Topništvo je včeraj bombardiralo nekaj zgradb v ovied-skem okraju Cadellaju. Nasprotnik je imel hude izgube in veliko materijalno škodo. Razdejanih je bilo tudi več nacionalističnih strelskih jarkov. Neuspela akcija Francovega letalstva Barce'ona, 14 marca AA iJo komunikeju odbora /a narodno obrambo sta se pojavili včeraj nad Besosom dve uporniški tri-motorni letali, ki sta ju spremljali še dve lovski letali. Na mestece so vrgli 80 vnetljivih bomb Skušali so uničiti električno centralo, kar jim pa ni uspelo. Na potu proti Sabadelu so zažgali 2 koči v vasi Gra-maneti. Neka žena je bila tedaj ubita. V Badaloni so obstreljevali tamkajšnjo tovarno, ne da bi jo zadeli. Pač pa so razdejali dve hiši. Neka oseba je bila ubita, 3 ranjene Nazadnje so obstreljevali tudi neko ladjo v bližini obale Tudi ladje niso zadeli Nacionalisti priznavajo zastoj svoje ofenzive Salamanca, 14. marca. AA. Nacionalistični glavni stan poroča: Nacionalistične čete, ki so pričele snoči z novo ofenzivo, so morale proti večeru zaradi nalivov opustiti vtako nadaljno akcijo. Silni nalivi so skoro že vso okolico okrog Guadalajare spremenili v močvirja. Zaradi tega so postale operacije zelo težavne. Kljub temu so nacionalisti na raznih sektorjih te fronte prodrli dalje še za 2 km. Odbili so napad nasprotnikov pri Aravaci. Ubitih je bilo tedaj 7 republikanskih prostovoljcev in vojakov. Na fror.ti pri Jarami so nacionalisti zavzeli nasprotnikove postojanke v bližini Pingarona. Tu se je premaknila fronta za 3 km bliže Madridu. Nacionalisti so tu ujeli večje število republikancev. Na južnem bojišču ni prišlo do nikakih važnih operacij. General Queipo de Liano je imel včeraj po radiu govor, v katerem je demantiral vesti, da bi bile vladne čete pri Guadalajari zavzele neke vasi, predvsem pa Tri-jequo. Prav tako je demantiral trditev, da bi se bili nacionalisti v zadnjih borbah posluževali plinskih bomb. Med drugim je dejal, da so rdeči začeli širiti take vesti, da bi vnaprej prepričali sami sebe, ker očividno nameravajo uporabiti tudi strupene pline v nadaljni borbi. V takem primeru bomo prisiljeni nastopiti z enakimi sredstvi. Z operacijami, ki so se izvršile včeraj zapadno od aragonske ceste so si nacionalisti osvojili tri važne postojanke, in sicer: Postojanko na reki Jenarez, drugo postojanko v bližini železniške proge Ma-drid-Saragosa in končno važno postojanko ob jenareškem kanalu, ki je speljan do Alcale de Janerez. Republikanske čete se napadom nacionalistov niso mogle dolgo upirati. Nenadoma pa so vladne čete ustavile nadaljne prodiranje nacionalistov s pomočjo oklopnega vlaka, ki so ga poslali proti njim po železniški progi od Val de Ancete, ki vodi proti Espino.su de Jenarez. Nacionalisti so skušali nato republikance obkoliti in onemogočiti oklopnemu vlaku umik. Zaenkrat še ni znano, kako so se razvili nadaljni boji. Tudi nacionalistične kolone, ki operirajo pri Guadalajari, so imele včeraj velike težave zaradi vlaka in močvirij, ki so nastala po zadnjih nalivih. Posebno motorizirani oddelki so se morali skoraj popolnoma ustaviti. Pehoti pa je le uspelo prodreti proti jugu proti Briujege, in po dolini reke Ria Jenaj>z za nekaj km. Na fronti pri Jarami so nacionalisti prav tako dosegli nekaj uspehov. Potisnili so nasprotnke za 4 km nazaj. Pri Pingaronu je prišlo do hudih spopadov, vendar so tudi tam nacionalistične čete dosegle neke uspehe. Zavzele so postojanke, ki obvladajo cesto proti ValencijL NJ. Vel. kraljica v Bukarešti Bukarešta, 14. marca. AA. Davi ob 10.50 je prispela v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Pogačnika. Na postaji Cotroceni so Nj. Vel. kraljico sprejeli rumunski kralj Karol, predsednik rumunske vlade Tatarescu, baron Sparker, general Zibanek, dvorni dami Mavrodi in Prokopiu, dr. Manuela ter člani vojnega doma Nj. Vel. kralja, nadalje jugoslovenski poslanik v Bukarešti Kasidolac s celokupnim osobjem poslaništva in z vojnim atašejem v Bukarešti. Poslanikova soproga je Nj. Vel. kraljici izročila lep šopek cvetja, čim je izstopila iz vagona. Po pozdtavih s prisotnimi se je odpeljala z Nj. Vel. kraljem Karolom v Cotrocenski dvorec. Sokoli v Sofciji Sofija, 14. marca. AA. Snoči se je vršila v sofijskem nacionalnem gledališču svečana akademija, na kateri so sodelovali naši Sokoli in bolgarski Junaki Sokoli in Sokolice beograjske sokolske župe so predvajali zelo lep telovadni program. Razen članov vlade in zastopnikov odbora je prišla na sokolsko akademijo vsa sofijska elita. Na akademiji so bili med drugimi bivša ministrska predsednika Aleksander Cankov in Kimon Georgijev, bivši minister Kičev, češkoslovaški poslanik Maxa, odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Sofiji dr. Dragan Božovič, s celokupnim osebjem poslaništva in mnogo drugih uglednih osebnosti. Sokoli so nastopili strumno in z dovršeno tehniko. Občinstvo je točko za točko njihovega programa spre jelo z navdušenimi aplavzi. Truplo Milana Pribiceviča v Zagrebu Zagreb, 14. marca. o. Truplo Milana Pri-bičeviča je danes dopoldne prispelo v Zagreb. Na kolodvoru Sava se je vršila kratka spominska svečanost, ki so se je udeležili zastopniki KDK z inž. Košutičem na čelu. Po cerkvenih obredih, ki sta jih opravila dva pravoslavna duhovnika, je imel narodni poslanec dr. Hinko Krizman govor. v katerem je slavil pokojnikove zasluge kot vojaka in politika. Ob 11. je vagon s krsto krenil dalje v Beograd kamor bo prispel jutri zjutraj ob pol 2. Pogreb bo v Beogradu jutri popoldne ob 3. Parnik v plamenih San Francisco, 14. marca. AA. Ameriške križarka »Louisville« je z vso naglico pohitela na pomoč angleški ladji »Silev Be-ach«, ki je pričela 400 milj daleč od obale goreti. Križarka je prevozila vseh 400 milj z brzino po 28 vozlov na uro. Doslej je rešila 8 potnikov z angleške ladje, na kateri ' je pa še okrog 40 "i"" Gentlemen agrement med Jugoslavijo In Italijo? Senzacionalna poročila francoskih listov — Italija bi zajamčila status quo na Jadranu Pariz, 14. marca. »Echo de Pariš« in »Oeuvre« objavlja poročilo, po katerih bo med Jugoslavijo in Italijo v najkrajšem času podpisan gentlemen agrement, s katerim bi Italija zajamčila status quo na Jadranu in s tem tudi prevzela obvezno jamstvo za nedotakljivost jugoslovenskih meja. Oba lista te informacije obširno komentirata. Agencija Havas pa poroča iz Rima, da so vesti, po katerih bo v kratkem sklenjena nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, netočne. Trgovinski odnošaji med obema državama so urejeni s provizornim sporazumom, ki poteče konec maja. Možno je, da se bodo pričela pogajanja za sklenitev novega sporazuma, če bi bil ta odpovedan, kar pa se doslej ni zgodilo. Ugodnosti, ki jih je imela Jugoslavija zagotovljene s tem sporazumom, so bile izčrpane z najnovejšimi finančnimi ukrepi italijanske vlade. adžar sred diktaturo Regent Korthy naj bi dobil izredna pooblastila, da bi mogel neovirano uvesti avtoritativni režim Budimpešta, 14. marca r. V tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo vlada takoj po velikonočnih počitnicah predložila parlamentu predlog zakona, ki pomeni v bistvu spremembo ustave i ns katerim se bodo razširile pravice državnega upravnika Horthyja. Ta zakon bo parlament sprejel takoj po proračunski razpravi, vsekakor pa še pred odhodom na parlamentarne poletne počitnice. Madžarska vlada se je odločila za ta korak zaradi fašističnih stremljenj, ki se pojavljajo zadnje čase v skrajnih desničarskih krogih. Vlada se je nameravanemu hitlerjevsko usmerjenemu puču sicer uprla in ga preprečila, vendar pa v gotovih pogledih simpatizira z uvedbo avtoritativnega režima in ga bo skušala uvesti na nekak legalni način. V to svrho je predvsem potrebno, da dobi regent Horthy, ki soglaša s temi načrti, primerna pooblastila. Nameravani zakon bo pooblastil regenta Horthyja, da more brez sodelovanja parlamenta izdati zakone v soglasju z vlado slično, kakor to dela v Nemčiji Hitler in v Italiji Mussolini. Na ta način bo tudi vlada dobila večjo neodvisnost od parlamenta ter bo mogla docela neodvisno od političnih strank usmerjati državni voz. V opozicijskih krogih so izzvale te vesti veliko razburjenje, ker pričakujejo, da bo s tem odstranjen poslednji ostanek parlamentarizma, ki je opoziciji omogočal vasj to, da je mogla povedati svoje mnenje. Zaradi tega tudi po mnenju političnih krogov ministrski predsednik Daranyi ni dopustil nikake debate o nameravanem nacističnem puču v parlamentu in je enostavno izjavil, da so vse vesti o tem izmišljene. Vojska Male antante steber miru v Evropi Odločna izjava češkoslovaškega ministra narodne obrambe Praga, 14. marca. r. Češkoslovaški minister za narodno obrambo g. František Mahnik je dal novinarjem izjavo o obrambni moči češkoslovaške vojske ter se v zvezi s tem dotaknil tudi vojaškega položaja Male antante. Med drugim je izjavil: češkoslovaška ne opusti nobene prilike, da poveča in okrepi svojo obrambno moč. Ona gre sporedno s tehnično izpopolnitvijo in z razvojem bojnih metod. Največjo pozornost posveča motorizaciji vojske, povečanju vojnega letalstva, a na posebno ogro ženih mestih gradi primerne utrdbe ter organizira protiletalsko obrambo ter se na vse strani prilagodeva toku časa. Poleg zavesti naše moči nam daje pobudo tudi naša solidarnost z zavezniki, v prvi vrsti z Malo antanto. Jugoslovenska, češkoslovaška in rumunska vojska imajo sijajno tradicijo, ter so pod modrim vodstvom opremljene z vsem, kar je potrebno. | Medsebojno prijateljstvo, sorodni značaji I in privrženost istim idealom spajajo naše i narode in naše vojske. Tesno politično sodelovanje in najtesnejši stiki med generalnimi štabi so pripomogli, da predstavljajo naše vojske nezlomljiv branik proti vsakemu rušenju miru v Srednji Evropi. Mi imamo pravico do življenja in bomo to svojo pravico branili do skrajnosti. Sa-mozaupanje nam daje tudi zavest, da je novi red v Srednji Evropi, odkupljen s potoki krvi, pravičnejši in boljši, kakor pa je bil pred svetovno vojno. Zato smo odločeni, da branimo ta red z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami. Vojske držav Male antante predstavljajo najmočnejši steber miru v Evropi in smejo zato tudi računati z lojalno podporo vseh ostalih braniteljev miru, reda in miroljubnega razvoja. Zahteve občinskih uslužbencev Beograd, 14. marca. p. Zveza organizacij mestnih in občinskih uslužbencev je imela danes svojo letno skupščino, ki je bila zelo dobro obiskana. Delegati so prišli iz vseh krajev države. Z zborovanja so bili najprvo poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in notranjemu ministru, nato pa je predsednik Zveze Josip Maroševič podal obširno poročilo o položaju občinskih nameščencev. V imenu beograjske občine je zborovalce pozdravil beograjski župan Hič, beograjski poslanec g. Jeremija Protič pa je podčrtal v svojem govoru, da bodo občinski uslužbenci le s čvrsto organizacijo in slogo dosegli uresničenje svojih upravičenih zahtev. Sledilo je poročilo uprave zveze. Zveza Šteje nad 60.000 članov. Vse stremljenje organizacije je šlo za tem, da bi se primerno iz-premenile in izpopolnile določbe v zakonu o mestnih in v zakonu o podeželskih občinah. Sedaj so občinski uslužbenci brezpravna raja ter jih lahko po mili volji prestavljajo in odpuščajo. Občinski uslužbenci zahtevajo zagotovitev stalnosti in odgovarjajočo materialno zagotovitev njihovega položaja. Posebno so govorniki protestirali proti določbi, da se lahko občinski uslužbenci premeščajo iz ene v drugo občino. V tem smislu so bile sprejete tudi resolucije. Ob koncu je bila izvoljena skoro vsa dosedanja uprava. Ljubljanski mestni proračun sprejet Kakor smo poročali v nedeljski številki, je ljubljanski mestni svet v soboto zvečer razpravljal o mestnem .proračunu za leto 1937-38. Po uvodnih poročilih župana dr. Adlešiča in načelnika finančnega odbora prof. Dermastje je bi'la debata, v katero je poseglo 12 članov mestnega sveta. Prvi je govoril podžupan dr. Ravnihar, ki je v začetku omenil, da on kot podžupan nima glasovalne pravice. Kljub temu smatra za svo« jo dolžnost, da da nekatere pripombe k proračunu. V nadaljnjih svojih izvajanjih je kritično obravnaval mestni proračun in razne njegove postavke. Med drugim je opozarjal na visoke banovinske in cestne sreske doklade, ki ljubljansko prebivalstvo bolj obremenjujejo od občinskih doklad. Dravska banovina je iz skupnih banovin-skih fondov mnogo premalo dotirana. Ljubljani in Zagrebu bi bilo treba priznati enak položaj kakor ga ima v finančnem pogledu Beograd, kj tvori banovino za 6ebe. Danes plačuje ljubljanski davkoplačevalec na državne davke še 127 odstotkov doklad, ako pa bi se Ljubljana izenačila z Beogradom, bj te doklade lahko padle morda na polovico. Nadaljni govorniki so seveda priporočali sprejem proračuna, pri tem pa naačafi ie razne želje in predloge. Med drugim je dr. Štele omenil, da bo mestni muzej že v krat kem urejen in dostopen za občinstvo. Dr. Ažman je bil mnenja, da je letošnji proračun mnogo boljši od lanskega, p>a se je zato čudil, zakaj je opozicija odšla 6 seje. Ker opozicija, kakor smo že poročali, pri proračunski razpravi ni sodelovala, je bil proračun pri glasovanju seveda sprejet soglasno. Župan je nato omenil še izjavo, ki so mu jo pred svojim odhodom izročili opo« zicijski mestni svetniki. Rekel je, da njemu na znano, da so podpisniki izjave zahtevali, naj bi seja ne bila pred ponedeljkom. Zavračal je potem še očitke, da bi bilo predsedstvo zavlačevalo predložitev pros računa. Dr. Korunu oi početku seje ni mogel dovoliti besede, ker se je moral držati poslovnika. Seja je bila končana ob pol 2. zlutraj. Poplave v Franciji Pariz, 14. marca. AA. Iz Larosa poročajo, da je silen vihar omajal nasipe na otoku Noiru Moutjeru. Morje se je razlilo preko nekih 100 ha zemlje. Prebivalstva ■e Je umaknilo a svojih h«. »JUTRO€ ponedeljska tedaj* Pfcnedefldč. 13. SL IS37, Zbor vojnih dobrovoljcev Lepa manifestacija Idealov, ki so ustvarili Jugoslavijo, in v ognju preizkušenega tovarištva Ljubljana, 14. marca Danes dopoldne je bila v dvorani Zvezde* idilična skupščina, ki je lepo manifestirala ono najtrdnejše prijateljstvo, ki se kakor plemenita kovina utrdi in izkaže v najhujšem ognju. Zborovali so vojni dobro? voljci, član; sreske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Predsednik prof. Josip Jcras je posvetil zbor spominu znanih in neznanih padlih tovarišev, v prvi vrstj pa najvišjemu in najboljšemu tovarišu in vrhovnemu poveljniku pokojnemu kralju Aleksandru. Nagla *i! je, naj manifestira zbor slogo vBeh zavednih poštenih Jugoslovanov, naj pa bo tudj vsem, ki živijo v svobodni jugosloven« ski državi, svari io, da so svetinje, za katere je bila prelita dragocena kri, nedotakljive. Vdanostno brzojavko Nj. Vel. kra lju Petru II. ter brzojavne pozdrave kraljevskemu namestništvu, ministrstvu vojake iu mornarice in Zvezj vojnih dobrovoljcev so zborovalci i velikim navdušenjem spre* jeli. Potem je predsednik pozdravil zastopnike vojske, komandanta vojnega okrožja polkovnika Zivanoviča ter zastopnike raznih organizacij. Invalidsko organizacijo je zastopal g. Osana, organizacijo rezervnih oficirjev g. Lorger, ki je odbornik dobro-voljske organizacije, Sokolsko župo s. Smo-leieva, Narodno odbrano g. Prosenc, čet» ruško organizacijo pa gg. Koš in Brizaj. Posebej je predsednik še pozdravil vojnega tovariša konzula CSR g. inž. Mihovskega in zastopnike tiska. V svojem poročilu o lanskem delovanju organizacije je naglasil, da je bila največja skrb posvečena notranji utrditvi organizacije, tesnejšim stikom z javnostjo, afir maciji dobrovoliekega duha, v prvj vrsti pa stikom z našo vojsko, s katero so dobrot voljci za vedno najtesnejše zvezani. Pri vseh teb nalogah so bilj doseženi zadovoljivi rezultati, organizacija vojnih dobrovoljs cev pa mora svoje delo nadaljevati, da bo v javnosti dosegla mesto, kj 6o ga zaslužila požrtvovalna dejanja njenih članov. Dobrovoljci ne poznajo nobenih fraz, kakor jih niso poznali tudj takrat, ko so tvegajoč vse, stopili v borbo. Vojni dobrovoljed poznajo samo dejanje in za njih velja samo načelo: Poedinec nič, celota vse! Po zaključku svojega govora je predsednik prebra] dopis mestnega poglavarstva, v katerem g. dr. Kodre naznanja, da je bil določen za zastopnika mestne občine pri dobrovoljskem občnem zboru, a da ni mogel pritj, ker je bolan. (Medklic: Ali je samo eden pri mestni občini"?) O živahnem delovanju organizacije je obširno poročal tajnik Edvard Princi?. Lani je bilo 12 rednih in 3 izredne seje ter slavnostni občni zbor 28. junija. Bilo je tudi več sestankov s predavanji. Lansko leto je bilo za dobrovoljce jubilejno, posvečeno 20]etnici slavnih borb I. srbske dos brovoljske divizije v Dobrudži in spominu onih tovarišev, kj eo leta 1916 žrtvovali svoja življenja za ustvaritev Jugoslavije. Odposlanci organizacije so se udeležili tudi romanja v Dobrudžo, o čemer je >Jutrot obširno poročalo. Odbor s reške organizacije je predlagal glavnemu odboru, naj ukre ne potrebno, da se izdajo serije dobro-voljskih znamk, da bi se tako pridobilo nekaj sredstev za revne dobrovoljce, v pr vj vrst] pa za dobrovoljce-koloniste. Dnevs no časopisje in celo katalogi so že pisali, da bodo take znamke izšle že meseca septembra, vzrok, zakaj niso izšle, pa ni znan. Lani ni izmed dobrovoljcev v Sloveniji nihče dobil zemlje. Prošnje, ki so ostale ne rešene na banovini, so bile poslane poljedelskemu ministrstvu. Zveza dobrovoljcev je dosegla, da ni bila odvzeta zemlja onim dobrovoljcem, ki se niso mogli naseliti do 1. septembra. Pripravljen je nov osnutek pravilnika, po katerem se bo zemlja dodeli Ia le onim dobrovoljcem. ki se mislijo nas selit], vsem ostalim pa bo priznana vrednost v bonih Privilegirane agrarne banke. Doseženo je tudi to, da bodo priznani za borce oni dobrovoljci, ki niso po lastni prošnji vršili službo v edinicah neborcev, Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev šteje 146 članov Niso pa v organizaciji še vsi vojni dobrovoljci in na nje je tajnik naslovil naslednje besede: — Tovariši! Dolžnost nas vseh je, da ostanemo tovariši, kakor smo bili na bojnih poljanah. Pozabiti ne smemo, da emo se borili za to državo, katero nam je za pustil blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Uedinjtelj in da jo ohranimo našemu mlademu kralju Petni II. Za njo je padel naš veliki mučenik, a njegov duh živi med nami in mi moramo za njim, če bo treba tudi v borbo za našo s krvjo pridobljeno domovino. Malo podpor — veliki izdatki Blagajnik dr. Hebein je podal natančno poročilo o denarnem prometu organizaei je. Posebno značilna je navedba, da je ors ganizacjja lani od V6eh oblastev prejela 3000 Din, a da je morala v podporo svojih najbednejših članov izdatj preko 2.300 Din. Nabiralna akcija organizacije je sicer odlično uspela, za svoj prapor pa je morala organizacija vendarle še nekaj doplačati. Predsednik prireditvenega odseka Žagar ie podal lepo poročilo o vseb prireditvah in, ko je omenjal akademijo ob proslavi 2Qletnice prvih bojev v Dobrudži, je izre kel iskreno zahvalo konzorciju >Kazine, ki je dala brezplačno na razpolago prostore, vojaški godbi in drugim za sodelovanje, oficirskemu in podoficirskemu zboru pa za lepo udeležbo. Pri vidovdanskj proslavi, ko so dobrovoljci razvili svoj prapor, pa ima velike zasluge Narodna Odbrana, ki je da* Ia iniciativo za ustanovitev akcijskega odbora in je nosila tudi velik del gmotnih žrtev. Akcijski odbor je vodil g. dr. Dular. Zahvalo so dobrovoljci dolžni tudi bivšemu komandantu dravske divjzijske oblasti generalu Nedelikovjču. Lanski Vidov dan je bi'7 najpomembnejša nacionalna ma5 nifestacija Zgledno je pri tej manifestaciji sodeloval Sokol, kar pa ie tudi razumljivo. Dobrovoljci so bili in ostanejo Sokoli. Sokolskj ideja jih je vodila na pot po-žrtvovanja Pri lanski vidovdanskj proslavi je bil vsaj v duhu vsak Slovenec, ki je za* veden Jugosloven. Pri uspehu 'ene vidov-damske proslave ima velike zasluge tudi vestna občina. Dobrovoljci učijo in opozarjajo Ob zaključku svojega poročila je predsednik prireditvenega odseka Žagar še z zanosnim poudarkom orisal važno nalogo dobrovoljske org-anizaerije. Dobrovoljci morajo narod učiti in opozarjati Dragocene žrtve zahtevajo, da se vsa naša javnost zavedajo kaj so one pomenile v naši zgodovini. Dobrovoljci so največji zgodovinski dokaz narodnega edinstva in sloge. Odpor proti krivicam jih je združil jn požrtvovalnost, s katero so se podali na najnevarnejšo pot, sta najtrdnejša temelja naše narodne avobode in državne samostojnosti. V svojem požrtvovanju niso poznali dobrovoljci nobenih plemenskih razlik. In ko je danes toliko ljudi, ki se v miru in svobodi ukvarjajo s problemi, ki so bili za dobrovoljce rešeni že v ognjenem krstu, morajo dobrovoljci z isto odločnostjo, ki jih je nekdaj vodila v najbolj tvegane borbe, opozarjati vso javnost na veličino in zaslužnost dobrovoljskih idealov, a jo tudi opozoriti, da se teh idealov ne sme nihče dotakniti, dokler dobrovoljci živijo. Zaradi pouka in opozorila javnosti naj odbor skrbi, da bo dobrovoljcu-heroju Go-sarju postavljen skromen spomenik v njegovem rojstnem kraju v škofji Doki, da dobi Ljubljana prihodnje leto ob 201etnici borb v Dobrudži spomenik vojnih dobrovoljcev iz Slovenije, da bo važnejša ulica Ljubljane posvečena kakemu pokojnemu junaku iz dobro voljskih vrst in da bo prihodnje leto dostojno proslavljena 201etni-ca preboja solunske fronte. O spominski knjigi slovenskih dobrovoljcev je obširno poročal prof. dr Turk, ki je prečital tudi naslove njenih najvažnejših člankov. Knjiga bo obsegala 800 strani, imela bo okrog 300 slik in prispevanih je bilo za njo 79 spominskih člankov in 11 ne-krologov. Vsi članki bodo razvrščeni tako, da bodo nudili pregled vsega dobro-voljakega pokreta od balkanskih vojen do vrnitve v osvobojeno domovino. Ta knjiga bo zgodovinska in iz nje bo razvidno, da so tudi Slovenci prispevali velik delež v borbi za osvobojenje. Jugoslovenski dobrovoljci iz Slovenije so ge zavedali, da se da zrušiti zatiralec samo z oboroženim uporom. Poleg srbske vojske se moramo samo oboroženim upornikom proti Avstriji zahvaliti za našo narodno svobodo. Tovariško soglasje je prišlo do lepega izraza, ko je v imenu nadzornega odbora njegov predsednik Mi-kuš poročal, da je našel vse v redu in da se zahvaljuje odboru. Ko je predsednik vprašal, če ima kdo kaj pripomniti k poročilom odbornikov, so vsi zborovalci potrdili, da so poročila z zadovoljstvom sprejeli. Ravno tako je bila soglasno sprejeta tudi lista upravnega odbora: Jeras Josip, Gorečan Franjo, dr. Hebein Josip, dr. Mer šol Valentin, Lorger Alfonz, Per Franjo, Prinčič Edvard, Pavlin Rajko, dr. Turk Ernest, Žagar Joco, železnik Rudolf; namestniki: Fon Vekoslav, Lahamar Ivan, Habe Anton; nadzorni odbor dr. Kambič Mirko, Kolar Milan. Mikuš Franjo, Javor-nik Ivan, šifrar Andrej; namestnika: No-san Franc in Gazvoda Ivan; delegati za zvezno skupščino: Jeras Josip, Žagar Joco, Stanič Stanko. Predlogi, ki jih pošilja odbor sreske organizacije glavnemu odboru v Beogradu, vsebujejo naslednje točke; Skrb države za brezposelne dobrovoljce, štetje vojnih let državnim uradnikom-dobrovoljcem v efektivno službo, železniške olajšave, premestitve dobrovoljcev v državnih in samoupravnih službah samo po disciplinski pre iskavi, priznanje dobrovoljcev-disidentov in sibirskih dobrovoljcev, ki so se spet javili v jugoslovenske vojaške edinice do 5. novembra 1918, vsestransko zboljšanje glasila dobrovoljske zveze »Dobrovoljske-ga glasnika«. Na debelo so kradli Orožništvo je na Dravskem polju izsledilo nevarno ci-gansko tolpo, ki je v Sloveniji kradla, na Hrvatskem pa prodajala — Nameravali so o tvori ti kar trgovino za ukradeno blago Ptuj, 14. marca V zadnjih mesecih so se na Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah tako množili vlomi in tatvine, da je postalo ljudstvo že skrajno vznemirjeno. Neznanci so kradli kokoši, denar, konje, obleko, vino, žito, sploh vse, kar se da kakorkoli porabiti ali spraviti v denar. Po vaseh so zaman oprezali za tatovi in postavljali posebne nočne straže. Tatovi so si izbirali viharne, temne noči in kradli tam, kjer so jih najmanj pričakovali. Razpolagali so ne samo z vozovi in konji, marveč so imeli celo svoj avtomobil, da so mogli naglo pobegniti, če so jih kje zasačili. Orožniki so bili noč in dan na delu. Aretirali so več sumljivih ljudi, ki pa so drug za drugim dokazali nedolžnost. šele te dni pa se je zadeva razjasnila. Orožniki so namreč ugotovili, da so se navadno pojavljali nekaj dni pred vlomi in tatvinami v dotičnih krajih cigani, ki so oprezali okrog, nato pa izginili. Razen tega so dognali, cla prihajajo v te kraje razni sumljivi ljudje in prodajajo najrazličnejše blago po zmernih cenah. Po večini so ti ljudje prihajali iz sosedne savske banovine. Tam pa so ugotovili enake pojave. Tudi na Hrvatskem so se vrstili vlomi, ne da bi moglo orožništvo priti zlikovcem na sled. Tako se je pojavil sum, da gre za organizirano tolpo, ki krade po Sloveniji, spravlja plen na Hrvatsko in ga tam prodaja, in narobe. Skupno z orožništvom v savski banovini Izvedena akcija je rodila zdaj popoln uspeh. Orožniki so izsledili ln zaprli cigansko tolpo, ki je štela čez sto glav. Aretirali so jih po raznih krajih v dravski in savski banovini, po večini pa na Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Nekje na Ptujskem polju so odkrili tudi glavno skrivališče. V nekem gozdu so imeli cigani zakopano večje>-8tevilo zabojev raznega manufakturnega blaga, platna, oblek, čevljev in drugega. Vse to blago je bilo nakradeno zadnje mesece. Vrednost tega blaga je ocenjena na blizu 100.000 dinarjev. Več aretirancev je izpovedalo, da so to blago spravljali, ker so nameravali v kratkem otvoriti v Ptuju trgovino, ki bi prodajala samo na ta način pridobljeno blago. Ta trgo-vina bi jih naj krila pred oblastvi in jim omogočila, da brez nevarnosti spravijo v denar svoj tatinski plen. Prebivalstvo Ptujskega oolia in sosednih okolišev si je sedaj oddahnilo. Vse priznanje gre orožništvu. ki ni mirovalo prej, dokler ni spravilo kradljivcev za varne zapahe. Mariborska kronika Maribor 14. marca. Muzejsko društvo je imelo danes dopoldne v prostorih čitalnice Studijska knjižnice občni zbor Poročila o uspešnem društvenem delu so podali predsednik prelat dr Kovačič društveni tajnik profesor Baš. blagajnik inž Bamn-gartner in knjižničar ravnatelj Glaser. Društvo ima zunaj na deželi kader zaupnikov, ki skrbi za to da ne čredo zgodovinske dragocenosti v ferubo. Oilbo-r se je mnogo Pečal z vprašanjem preselitve rauzea iz dosedanjih prostorov v mariborski _ grad. kjer bodo pole? muzeia imel; še svoja prostore banov in ski arhiv, Študijska knjižnica in druce mariborske kulturne ustanove. Tudi se bo v ETadu uredila velika umetnostna razstavna dvorana in se bo Maribor s tem uvrstil med naša vodilna kulturna mesta Dragocene izkopanin* (grobišča) so se našfe pri Ceršaku, Vurbergu in v Prekmurju. Društvo šteje 374 članov. Pri volitvah so bilj izvoljeni; predsednik dr Kovačič, odborniki prof. Žužek, prof Baš inž Baum-jrartner inšp. dr. Poljanec. ravnatelj dr. He-ric in dr. Travnen presrledn:ika računov upravnik V rab] in prof. dr. Dolar. Rezervni oficirji so imeli občni zbor pri »Novem svetu«- Poročali so o uspešnem delovanju pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in boievnikov predsednik Perhavec. tajnik Korber in blagajnik Grešak Udruženje šteje 285 članov. Na občnem zboru sta spregovorila^ Npkodi-ie Boerlanovjč predsednik osrednjega odbora UROIR. in polkovnik Petrovič v imenu poveljnika Generala Mil;nkoviča. Z občnega zbora so poslali vdanostno brzojavko Ni Vel. kralju Petru II. in pozdravno brzojavko ministru za vojsko in mornarico generalu Manjču. Pri volitvah ie bila v smislu pravil izvoljena tretjina odbornikov, ki ji je avtomatično potekla funkcijska doba. Borba proti jetiki V prostorih OUZD je bil redni občni zbor Protituberkulozne lise. ki uspešno deluje proti tuberkulozi. Društvo je podpiralo tuberkulozne bolnike in je nošilialo bolne otroke v počitniške kolonije. Sklad za zerradbo azila za pljučno bolnP v Mariboru je narassl na 286-000 Din Pr; volitvah 'e bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z dr. Ipavcem na čelu. Mariborski mizarji organizirani v Združenju mizarskih mojstrov v Mariboru so imeli pri Gambrinu občni zbor. Poročate eo predsednik Munda, tajnik Koren, blagajnik Munda, za nadzorni odbor pa ErhartiČ. Članov šteje združenje 149 pomočnikov ie 238 in vajencev 110. Na občnem zboru je Mo mnogo govora protj šušmarstvu in zaradi uvoznine. Društvena imovina izkazuje 50.878 Din. Volitev letos ni bilo. Združenje trgovcev za mesto Maribor je jme!o v gornji dvorani hotela r.Orlac občni zbor. ki ga je otvoril podpreds?dniovod ia 7-fds»nšek. Upravn« sklad iz-ka zuip 121.214.54 dohodkov in 1?0671.32 Din izdatkov hišni sklad 409112 71 Din dohodkov in 161.423.32 Din Izdatkov, po^rnmi sklad 36.9f4.86 Din dohodkov in 16.991 Din izdatkov. Proračun ie za" 4000 Din višji kakor lanski, vendar ostane članarina ista kakor lani V imenu nadzornega odbora ie poročal Perhavec. Izpregovorila sta nato zastopnik mestne občina dr. Senekov|č jn zastopnik Zveze trgovskih združeni Zdravko Anderle. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja uprava; Miloš Oset predsednik. Karel Jančič prvi podpredsednik. Franjo Majer. drurri podpredsednik: Rado Lena nt, Ferdo Lovrec Branko M&jovšek. Hioko Saks. Zdravko Anderle Maks Jaš Jakob lah, Stanko Kocbek. Franjo Weiler. Ivan Kovačič, Anton Paš in Anton Antončjč. odborniki: namestniki; Šinigoj. M is it a Prešem Leskovar. Palamon in Lah: nadzorni odbor: A. Jurše Vicel, Škrabl KlanjSek, inž. Miki ;č: namestnika: Povh in Kravo*: častni odbor: Lepoša. Rosijč. Ptater Oset Murko: namestnik: Voršia in Jančič. V šolski odbor fco bili izvoljeni: Miloš Oset Jakob Lah, Branko Mej°všek. Janko Prcac. Ra- čunska prevodnika, sta Rado Lenart ia J. Jurše. Hladna kopel mu nI prijala Danes dopoidne se je nudil patan tom ob Pristanu razburljiv prizor. 261etnj viničarjev sin Avgust Cerne iz Radvanj se je pognal v Dravo, da eo poslovi od življenja. Toda kmalu si ie premislil in skušal zaplavati proti nabrežju Pri »Malih Benetkah« so ga sprav-li na varno in eo ea nezavestnega obudili k življenju. Nato pa so c» morali prspeljati v tukajšnje policijske zapore, ker je kazal trdovratno namero, da eo zopet nfe t Dsavo. V toka dn« so era nato izpustili Racija • • • V noč; na negoljo j« ievrSila policija po raznih mariborskih lokalih racijo meneo. da bo lahko izs!«dHa vlomilce, ki so v zadnjem času izvršili v mestu in okolkg vrsto vlomov. Momilcev niso dobili, pač pa » imeli večio srečo pri nočnih kril a,tka h katerih so ujeli 16. Med njimi je nekaj takih, ki se bodo morale zdraviti v splošni bolnici. Rezultati mednarodnega plesnega turnirja v Kazini Ljubljana, 14. marca Odkar obstoja v Ljubljani Plesni športni klub narašča zanimanje Ljubljančanov za družabne plese, kakor je pokazal v soboto zvečer mednarodni plesni turnir v Kazini. Dvorana je bila polna in občinstvo je z napetostjo sledilo turnirju, ki je bil vzorno organiziran. Tekmovali so v družabnih plesih pari iz Ljubljane, Zagreba, Gradca in Berlina. Predsednik PSK inž. arh. Herman Hus je pozdravil goste in zastopnike oblastev in plesnosportnih organizacij, nato pa v imenu kluba izročil g. Ludoviku Cernetu diplomo, s katero ga je klub imenoval za svojega častnega pi-edsednika. Tako je kljub proslavil 30-letnico udejstvovanja g. Cerneta na tem polju. V vrhovnem razsodišču so bili gg. inž. arh. Hus, Kosiček, dr. Krodemansch iz Gradca, dr. Schele-snikar iz Gradca, Cerne in Keglevič iz Zagreba. Vodstvo turnirja so sestavljali gg. Jenko. Seunig Vital in Rode. Točkovni sodniki so bili dr. Dure iz Zagreba, Poetschcr iz Gradca in dr. Kante in prof. Trost iz Ljubljane. Tekmovanje se je vr*ilo v štirih razredih. V razredu G za tekmovalce, ki v tem razredu še niso prejeli kdaj prej boljče kot 3. nagrado, je tekmovalo 6 parov, in sicer Štirje člani PSK, dva pa člana zagrebškega APK. Turnirski plesi za to skupino so bili foxteot, tango bt angleški valček kot izločilni ples. Prvo mesto si je priboril par Jožko Weiss-Lisl Rustič iz Zagreba, drugo par Modrijan Ivan-Naglič Da rinka (PSK), tretje pa par Vojska Stane-Bajželj Mara (PSK). V razredu B Je tekmovalo 8 parov, ki so se Se na turnirjih kvalificirali za tekmovanje v višjem razredu, in sicer 5 parov iz Ljubljane in 3 pari iz Zagreba. Vsa prva tri mesta so si priborili člani ljubljanskega PSK: prvo mesto par Seunig Marjan-Fini Stradner, drugo Lojze Lom-bar-Fanči Pire, tretje pa Vodušek Karel-Moran Tinka. Plesali so foxtrot, angleški valček in kot izločilni ples tango. V razredu A za pare, ki so si na turnirjih že priborili nagrade, je tekmovala 7 parov, in sicer dva para iz Gradca, člana kluba WG, eden iz Zagreba in štirje iz Ljubljane. Prvo mesto je zasedel par Som-mer Otto-Greta Casao iz Gradca, drugo mesto Mirosavljevič-Lili Kastner iz Zagreba, tretje pa Boebel Frltz-Anita Dahlen iz Gradca. Najboljši za temi na četrtem mestu je bil ljubljanski par Kenda Hans-Roeger Ria, ki je kot najboljši par, ki je član PSK, dobil tudi prehodni pokaj Staneta Seuniga za 1. 1937. Predpisani plesi so bili foxtrot, tango in slo\vfox kot izločilni ples. V Izrednem razredu M za pare, ki so tekmovali za mesto prvaka mednarodnega turnirja in za prvaka Jugoslavije za 1. 1937., je tekmovalo 7 parov, in sicer 4 pari iz Gradca, par iz Berlina in dva para iz Zagreba. Plesali so foxtrot, angleški valček, slo\vfox in izločilni tango. Prvo mesto si je priboril par iz Berlina g. Teipel-gdč. Kratz. ki je dobil naslov prvaka mednarodnega turnirja v Jugoslaviji in pokal za ta naslov; drugo mesto par Eecič Kor-nel-Grete Spitzi, člana zagrebškega APK, ki sta dobila pokal ln naslov prvaka za Jugoslavijo za 1. 1937, tretje mesto pa par Albert Meier-Gertrude Stieger, člana graS-kega GW kluba. Ti trije zmagovalci so po zaključku turnirja zaplesali še vsak svoj častni ples. Berlinčana sta plesala karioko z eleganco in dražestjo, ki jo je občinstvo sprejelo z navdušenim aplavzom. Mojstrsko je zaplesal tudi zagrebški par tango in graški par valček. Igral je priznani Negodev jazz. s katerim so bili tekmovalci zelo zadovoljni, pa tudi občinstvo, ki je plesalo pred turnirjem, med njim in po njem. čez drn in strn • a a Šport krepi telo in duha V 32. minuti prvega pod časa je prešla Jugoslavija spet v napad. Loiančič. na katerega ie šel Hassl. je llassla močno udaril v ievo stran taebuha. Hassl je padel nezavesten na tla in so ga morali odnesti z igrišča ... Ko je prišel Bertoncelj k igralcu Lojančiču in sra posvaril, da to ni nogomet, če brca goste namesto v žogo mu je ta na njemu lastan način opsoval mater in mu je Bertoncelj dejal, da je s temi izrazi podal samo dokaz svojega značaja jn kulturna izobrazbe mu ie Lo jančič kot gostu is Slovenije pljunil v obraz Obramba I/fub-Ijane ie bila v stalni nevarnosti zaradi izredno surovih izpadov beograjskih igralcev . . Ranjeni HaesL ki j« padel na igrišču v nezavest. Bertoncljeva rana na desni uogi Janežičeve ocrebotine po prsih in bl<> sure ostalih igralcev Ljubljane eo najboLvši dokaz, kai vse ie soe nepravilno startala na žogo v zraku, v resnicj pa je oddal žogo z glavo popolnoma pravilno, saj je stal_ nasprotni igrač en meter pred njim . . . Kmalu nato je bilo levo krilo Kranja zrušeno, ker mu i« nasprotnik spodnesel noero . . Sedaj pa je prišlo na-jhujše. Leva zveza Kranja strelja iz daljave 16 m krasno na gol, vsi že vidijo eol — žvižsr — žoga zadene prečko, nakar priteče desna sveža in zabije gol (»Jutro«. 9. UD. Canossa Žida Bluma Blumova pot. v Canosso . • . Poloni gospodarske politike vlade ljuds&a fronte . . . Francoski varčevalec ie bil preveč udarjen, da bi verjel v to spreobrnitev Vprašanje je. če bo svoj denar sedaj poveril tistim ljudem, ki so ga 9 mesecev obirali in so se sedaj ko so se zna^lj pred polomom, spreobrnili. Vprašanj«, je. če ne bo zahteval tudi politične spreobrnitve, to je nove vlade novih mož, ki nimano obremenjene prošlosti. Ni dosti da je Blum sam šel v Canosso, ž njim morajo na kolena tudi tiste demagogične mase lfudske fronte, ki so zadnje mesece terorizirale vso pošteno javnost. Politične strasti, ki jih ie vzvalovila demagocrija ljudske fronte, se morajo pomiriti. če se bo to zgodilo, bo francoski patriotizem ki ie legendaren, prabredel vse težave jn bo Blum, v kolikor tiče državne obrambe, lahko računal tudi na vso oporo tistih plasti ki jih je niegov režim najbolj tlačil. (»Slovenca«, 10. IIT.) Ko ie tri dni kasneje francoski narod v prvih dveh dneh obrambnega posojila zaupal Blranovi vladi nič manj ko deset milijard frankov. »Slovenec« te vesti ni maral zabeležiti da ne bi napravil vtiska. kakor da ie kdaj laeal. Od tu in tam Štiri ladje, kj so bile v sestavu avstrijske vojna mornarice, ki ie pri V»u prematrala italijansko mornarico Rp Se sedaj nahajajo v naših vodah, vendar pa ne služijo tistimi namenom kakor so prej. (»Slovenski dom«, 11. marčni ^ Psi in ljudje _ Stekel pes je v Sisku ogrizel kar štiri ljudi. Ogrizel je 6vojega gospodarja, njegovo ženo, hčerko in slugo. Domači niso vedeli. da je pes stekel. Sele po osrrizu so opazili na njem prve znake bolazni. Vsi ogrizeni so morali v Pasteurjev zavod, dočim ostal« pse. ki so bili še v hiši nadzorujejo (»Slovenski dom«, 11. ITI.) Da, da. treba se bo privaditi na čase. ki nam j,ih obetajo novi preroki. Na. č-aso namreč, ko bosta človek in pes dobila v skupni rubriki skupno ime. General Franco in njegov adut Tudi rs. generala Franca se nabirajo baje v naši državi prostovoljci, 1« da naše oblasti niso še mogle priti na ded agentom te vrste Menda tudi ti acenti širijo t.mdon-ciozne ve*ti. ki pravijo, da je na španskem bojišču padlo že mnogo jugoslovanskih prostovoljcev pod različnimi oko In ostmi. (»Slovenski dom« 11. HT). Misel na smrt. ki te prijazno čaka na bojišču za tuje interese, utegne resda biti najboljši lim, na katerega se love kalini. Angleška vlada Predsednik vlade Baldwin ne bo odstopi! pred 5. majem ker je za ta dan napovada.no svečano kosilo, ki ga priredj vlada kralju, (»Slovenski dom<. 11. HI.) čezana na katoliški način Toda kaj slišimo naenkrat? Kjer Francove čete prično s kako večio ofenzivo, povsod pometato pred seboj rdeče čete. To se ie pokazalo zlasti pred Malago in se nekaj podobnega pripravlja sedaj pred Madridom A kdo je tisti, pred katerim se vsa mednarodna rdeča sila ne mora ustavljati? Če beremo komunistične in pri nas »nacionalne« liste, niso Marokanei ali pa kaki debelogiavi Prusa,ki tisti k; delajo iz rdečih čežano. (»Slovenec«. 12. III.) Ko je uredništvo »Slovenca* pred tremi leti naprosilo ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rotžffnana za kratko izjavo o poslanstvu katoliškega Lista med Slovenci, je aikof dr. Rožman dejal. (»Slovenec«, 31. XIL 1933) »Katoliški tisk mora v vseh vprašanjih politike, gospodarstva. kulture in umetnosti prjnašamo načelno jasnost To je ravna pot našega tiska, dosledno fn neustrašeno mora editi po njej. Trditi smemo, da ie doslej to pot hodil . . .« Radovedni smo. ai; bo škof dr. Rozman tudi po tej čudovita črtici o čežani še pripravljen. da »Slovencu« daje na razpolago svoj blagoslov. Zakaj, če ta ton ustreza nalogam katoliškega pisanja — kakšen mora bjti brezveraki ali celo bolj še viski stjl! »Slovenec" sebi Ta dohtarj «a enoglasen sklonil, da boja začel z jrladouna stauka, ke te zdej Š3 ta narbl nruderna. Staukal boja pa toik časa, dokler se jim ne boja začel bounikj smiit. pa sami seb tud ke ne boja nč jedi pa tod nč pil K sreč sa se začel hmal sami seb smilt ke sa Mi lačen, žejen pa šf, bi. No rn tka je usta,] še vse pr starem. Mal sa se pa tud bal de b jih Ide na mel za komuniste. Sej veste, de je pr nas vsak kumu-nist, ker noče zastojn delat. Ker neče v lastna fddeda pluvat. pa protidržaun element (»Kurenčkova Neška«, »Slovenec«, 14- marca). •—kra— Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Oblačno po vsej državi. Vedro le mestoma v Južnih krajih. V podunavskih krajih je pričakovati košavo. Prevladoval bo precej mriM Jugovzhodni m far ^ / j8rez točite tz Zagreba Ljubljana je padla na predzadnje mesto — Dvoje presenečenj v Beogradu — Gradjanski si utrjuje svoj vodilni položaj Drugo kolo pomladanskega državnega prvenstva jc za nami. Moštvo ljubljanskega ligaša je zopet ostalo brez točke ter padlo na predzadnje mesto v tabeli. Reči moramo, da sicer še ne obstoja nevarnost za naše moštvo, Iti ima vendarle še tri točke več kakor Concordia. Vendar pa je treba sedaj že nekoliko pomisliti, in to zlasti zaradi tega, ker je Concordia v Beogradu igrala proti dosedanjemu državnemu prvaku neodločeno, kar dokazuje, da se njena forma izboljšuje ter da bo mogoče še zelo ogrožala položaj Ljubljane. Z Ljubljano nikakor ne moremo biti zadovoljni ter je gotovo splošna zahteva našega šport nega občinstva, da bo naš ligaš v prihodnjih tekmah nastopil z večjim uspehom. Sicer se nam še utegne zgoditi, da se bo prihodnje leto odigralo državno prvenstvo t»rex Slovencev. Te besede so sicer nekoliko ]>esimistične, vendar niso brez podlage. V Beogradu smo doživeli dvoje presenečenj. Kdo bi si mislil, da bo rezerva Jugoslavije premagala Sarajevčane, a nihče ni pričakoval, da bo Concordia igrala neodločeno. V Zagrebu je zmagal favorit GradjanSki toda igral je slabo. To seveda v tablici ne prihaja do izraza in tako so si »purgerjl« utrdili svoje prvo mesto. Iz Splita lahko poročamo pričakovano zmago Hajduka nad Baskom. Tablica se na prvih treh mestih ni iz-premenila. Vodi Gradjanski, sledita mu pa Hajduk in Jugoslavija. BSK, ld je bil do sedaj na šestem mestu, je prehitel sarajevsko Slavijo in Baska. Hašk pa je s predzadnjega skočil na se^mo mesto ter pustil za seboj osiješko Slavijo, Ljubljano ln Coueordio. Tablica je sedaj: Gradjanski Hajduk Jugoslavija BSK Slavi ja (S) Bask Hašk Slavij® (O) Ljubljana Concordia Hašk s LJubljana 3:1 (lil) 11 8 2 1 32 : 10 18 11 7 0 4 28 : 12 14 11 7 0 4 26 : 13 14 11 4 4 3 21 : 12 12 11 5 2 4 23 : 19 12 11 5 2 4 20 : 20 12 11 3 3 5 15 : 27 9 11 S <> 6 14 : 28 8 11 2 3 6 10 : 20 m i 11 1 2 8 10 : 36 4 (2 :1) Zagreb, 14. marca. Na grišču Haška, ki je kakor znano brez tribun, se je danes ob 15.30 pred približno 400 glcdalci vršila ligaška tekma med I laskom in Ljubljano, ki je prinesla docela zasluženo zmago zagrebškemu moštvu. Hašk: Šmarna — Slivak, Konstanti-novič — Golac, Pajovič, Berberič — Hrubcc Horvat, Hitrec, Požcga, Vido-vič. Ljubljana: Logar — Hassl, Jug — Boncelj, Pupo, Pišek — Jože, Slapar, Lah, Pepček, Šercer. Prvi vtis, ki so ga dobili gledalci, je bil, da igrata dve enakovredni moštvi. Ljubljana je močno pritiskala na vrata Haška. V 10. min. lep Hitrecev pas levi zvezi, ki strelja, toda Logar sigurno brani Takoj nato strelja Hitrec z daljave 16 m. Logar s padcem reši. Menjajo se napadi, vendar pa so ljubljanski nevarnejši kot zagrebški Joža dobi 16 m pred golom krasen pas Lahov, iz katerega bi lahko rezultiral gol, vendar gre žoga v out. V 17 min. prvi kor-ner za Haška, ki ostane neizrabljen. V 18. min. strelja Hitrec na pas Hru-beca z daljave 16 m in Hašk vodil 1$ V 20. min. Logar s padcem krasno brani Hitreccvo bombo. V 23. min. zabije drugi gol Ilrubec. Logar je po nepotrebnem zapustil svoje svetišče in žoga je šla v prazen gol. 2:0 za Hašk Hašk je stalno v napadu, Ljubljana pa se zelo slabo brani. V 35. min. gneča pred Haškovim golom. Ljubljana pa nima napadalca, ki bi znal izkoristiti te ugodne prilike. Ljubljana se vse preveč spušča v driblanje in zaporedoma izgubi žogo V 30. min. jo dobi Lah, ki jo pošlje prostostoječemu Šcrccrju Ta predriblja Slivaka in centrira. Joža v centru prestrižc žogo ter jo poš Ije v levi gornji kot. 2:1 za Hašk V 33. min. Logar zopet lepo brani. Sledi mehka igra, ki nikakor ne odgovarja prvenstveni borbi. Igralci igrajo zelo Fair. Zadnjih 5 minut pred koncem polčasa Hašk stalno napada ljubljanska vrata. V 44. min. opali Hitrec oster strel tik pod prečko, vendar pa Logar odbije v korner, ki ga strelja Hrubec. Logar zopet sigurno reši. Hašk in Ljubljana sta bila v prvem polčasu enakovredna nasprotnika v polju. Y streljanju pa je bil Hašk uspešnejši. Zlasti sc je odlikoval Hitrec, ki je še vedno stari »Ica« ter je mnogokrat bil deležen odobravanja publike. Občinstvo je bilo zelo objektivno. Rezultat prvega polčasa bi moral biti po poteku igre 1:1, zlasti ker je bil drugi gol za Haška ubranljiv. V 2. min. drugega polčasa Logar zopet pokaže lepo obrambno akcijo. Žoga pa mu pade iz roke, nevarni položaj pa reši Boncelj. V 9. min. zopet nevaren položaj pred ljubljanskim golom, Jug pa reši v korner. V 10. min. korner za Ljubljano, ki je sedaj nekoliko v premoči. V 13. min. je začelo deževati. V 1-5. min. sledi lep napad Ljubljane. Lah si da žogo preveč naprej, sicer utegne oddati Šercerju, ki pa slabo strelja. Ljubljana ima nekaj prilik za izenačenje, toda njen napad jih ne zna izrabiti. V 19. min. korner za Haška. ki ga strelja Vi-dovič. Desna zveza Haška Horvat dobi žogo in jo z glavo potisne proti levemu spodnjemu kotu mreže. Logar utegne žogo prijeti z roko, vendar mu pa uide • mrežo 3:1 za Hašk Sanse Ljubljane za izenačenje so se zelo zmanjšale, zlasti ker je postal veter zelo močan in vedno bolj dežuje. Napad Ljubljane igra zelo raztrgano. Tudi branilca sta nesigurna V 24. min. prodoren napad Haška Hitrec dobi žogo, ki jo pa z roko namesti na nogo, česar sodnik ne vidi. Močno strelja toda žoga gre v out V 25 min zopet Hitrecev strel, ki ga Logar brani Minuto kasneje Hitrec ponovi svojo akcijo, a Logar reši s padcem V 30. min. gneča pred ljubljanskim golom. Logar v pad- cu zopet brani in Jug pošlje žogo v korner, ki ga desno krilo Haška zabije v out. Joži se vidi, da je utrujen, tako da ne more izkoristiti lepih pasov, ki jih stalno dobiva. V 33. min brani Logar strel iz daljave 2 m v korner ki pa gre zopet v out. V 41. min Jug zelo ostro odda Logarju, ki je komaj preprečil lasten gol. Igra se je končala prijateljsko 7 zasluženo zmago Haška. Sodnik Vasiljevič iz Beograda je bil zelo dober in objektiven. Gradjanski: Slavija O 5:1 (3:0) Z&gr?b, 14. marca Istočasno kakor tekma Hašk : Ljubljana se je vršila na igrišču Gradjan«kega pred 2500 gledalci tekma med Gradjan-skim in osiješko Slavijo. Gradjanski je s slabo igro vendarle porazil svojega slabega nasprotnika. V vodstvo je prišel Gradjanski v 7. min. Brozo-vič je lepo centriral, Lešnik prevzame volley in strelja neubranljivo v mrežo. V 11. min. doseže Pleše s k-asnim strelom drugi gol. V 14. min. prosti strel proti Slaviji, ki ga pretvori Kokotovič. 3 : 0 za Gradjanski. V drugem polčasu je zvišal Lešnik v SO. min. na 4 : 0, v 38. min. pa isti igralec je predriblal obrambo nasprotnika, na 5 : 0. V 44. min. je Slavija dosegla svoj častni gol. Smeliček ga je z glavo zabil po lepem napadu Tekmo je avtoritativno sodil italijanski sodnik Datilo. Kaznoval je vsak najmanjši foul. BSK: Concordia 0:0 Beograd, 14. marca. Pred 2000 gledalci je zagrebška Concordia priredila pravcato presenečenje. Zagrebško moštvo, za katero je po dosedanjih tekmah že obveljalo ime »repek«, je v Beogradu samem izsililo proti dosedanjemu državnemu prvaku BSK neodločen rezultat. BSK je bil izrazit favorit. Con-cordijaši so se odlikovali z zelo efektno in tehnično lepo igro ter je zlasti ožja obramba nudila ves čas odločen odpor, tako da so bili Zagrebčani popolnoma enakopraven nasprotnik. Solil je g. Stefanovič. Jugoslavija: Slavija S 1:0 (l:o) Drugo presenečenje v Beogradu je bilo na igrišču Jugoslavije, kjer je rezerva Jugoslavije — prvo moštvo, ki je kakor zna no odpotovalo na Irsko — premagala Sarajevsko Slavijo. Te zmage nihče ni pričakoval. Rezervne moštvo Jugoslavije je skoraj bolje nego prvo moštvo. Da tri imelo še malo več sreče, bi bil rezultat lahko še ugodnejši za Beograjčane. Jugoslavija je bila ves čas v premoči ter je diktirala tempo Sarajevčani v tehničnem oziru niso igrali slabo, toda moštvo je že v začetku igre izgubilo živce ter predvedlo zelo raztrgano igro. Sodil je dobro g. Kario iz Skoplja. Hajduk: Bask 3:1 (2:1) Split, 14. marca. Ob zelo slabem vremenu in močnem vetra je »raajstor s mora« porazil Baska. Publike 2000. Hajduk je začel z velikim elanom ter je že v 5. min. po krasni kombinaciji notranjega tria dosegel vodstvo po Aluje-viču. V 10. min odda Lemešič Alujeviču, ta pa Blaževiču. Golman Baska Mirkovlč leti proti Blaževiču, ta pa strelja mirno preko njegove glave in postavi na 2 :0. Hajdiik nekoliko popušča, saj se že zaveda svoje zmage. Beograjčani igrajo sedaj nekoliko bolje ter dosežejo svoj edini gol v 27. min. V drugem polčasu Igra Hajduk proti vetru, toda kljub temu zelo odlično. Ba-skoven so le redfeo prestopili črto med svojim in nasprotnikovim poljem. Hajdukov golman je sprejel v tetm času samo en strel. lorbe v podsavezn! ligi Trije favoriti, Slovan, Hermes in železničar poraženi Tudi v Ljubljani znajo delati nered V podsaveznem prvenstvu so se vršile p:av zanimive tekm?, ki so prinesle nekaj presenetljivih rezultatov. Omeniti je treba poraz Slovana od strani kranjskega moštva ter zmagi Olimpa nad Hermesom in Celja nad železničarjem. Tudi Maribor je imel s celjskimi Atletiki precej posla, vendar pa je rešil >be točki. Kranj: Slovan 5 : 2 (2 : t) Precej dežja, mnogo hude krvi, a malo nogometa to bi bila v dveod«aveza. Akademsko smučarsko prvenstvo Planica, 14. marca. V Planici so se danes nadaljevale akademske smučarske tekme, ki jim je zelo nagajalo slabo vreme. Proga, dolga 14 km, je bila tehnično zelo dobro izpeljana in ne pretežka. Deževje jo je pa popolnoma pokvarilo in je zaradi tega stavila na tekmovalce velike fizične zahteve. . Proga jc vodila od doma Ilirije proti Podkorenu in se je spet vračala proti domu. Nastopilo je skupno 15 tekmovalcev akademikov, izven konkurence pa tudi državni reprezentant Knap (Ilirija), ki je dosegel najboljši čas dneva. Rezultati so bili naslednji: 1. Ressner (Gradec) 1:18:55, 2. Foggv (Leoben) 1:23:32. 3. Močnik (Jaso) 1:23:40. Drugi najboljši Jugosloven je bil Podkraj-šck (Jaso), ki je s časom 1:32:30 zasedel 7. mesto, dočim so 4. do 6. mesto zasedli akademiki iz Leobna in Gradca. Jugoslovenski akademski prvak je posta! Močnik, po univerzah za nacionalno prvenstvo si je pa osvojila prvo mesto Ljubljana 2. Zagreb, 3. Beograd. V mednarodni konkurenci je bil vrstni red isti. le. da si jc prvo mesto priborila tehnika Leoben. Izven konkurence jc dosegel Knap čas 1:16:50. Organizacija prireditve je bila odlična. Po končanem tekmovanju so bili v Iliriji-nem domu razglašeni rezultati. Tekmovalce. zlasti tuje goste, je v iinenu prirediteljev pozdravil g. Žebot, za Gradcc, oziroma Leoben sta se pa zahvalila gg. Rogger in dr. Mitsche, ki sta izrazila željo, da bi naši akademiki prihodnje leto sodelovali na akademskem prvenstvu v Avstriji. Cross country v Maribora Maribor, 14. marca Danes dopoldne se je vršila na stadionu Železničarja prva letošnja lahkoatletska prireditev, in sicer so nastopili dolgoproga-ji", ki %o se borili za prvenstvo Zveze slovenskih klubov ter prvenstvo Maribora v cross countryju. Vsega je »tartalo 01 atle» tov, članov 'Železničarja. Rapida in Marato-i na iz Maribora, Jugoslavije iz Celja in Pla- nine iz Ljubljane. Organizacija je bila brez hibna. Glavui rezulialj so bili: Seniorji, 5000 in: 1. Germovšek (Mara ion) 17:51. 2. Podpečan (Železničar) 18:12, 3. Končan (Jugoslavija) 18:13.1. Juniorji C. 2300 m: 1. Sckmiedefer (Ra-pjd) g:37, 2. Siojnšek (Maraton) 8:43.1, 3. Košir (Planina) S:5G.2. 4. Rottner (Želez« ničar) 8:58.1. V končni klasifikaciji za prvenstvo Zveze slovenskih klubov je dosegel Maraton 43, Železničar pa 36 točk, v tekmovanju za prvenstvo Maribora Železničar 97, Maraton 91 točk. Himen. Znana gorenjska športnica in zaslužna delavka v smučarskem športu, učiteljica Minca Rzbičeva se je včeraj poročila v Mojstrani s posestnikom Zupanom Rudijem iz Mojstrane. Simpatični in splošno znani športnici naše iskrene čestitke! Objave Nov grob. Včeraj je nenadoma preminil g. Ivan Kuralt, industrijec v Domžalah. Pogreb bo v torek ob pol 16. na domžalsko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočem naše sožalje! Propagandni teden »Učite se glasbe« i produkcijami šole Glasbene Matice in drž. konservatorija, se začne danes, in eieer bo prva produkcija ob četrt na sedem v ma* ]i f-lharmoničnj dvoraui. Danes nastopijo gojenci otroškega glasbenega vrtca. Starše in mladino vabimo k posetu. Jutri nastop« šola Glasbene Matice, in sicer njen klavirski in violinski oddelek. Začetek prav tako ob četrt na 19., to pot pa v veliki dvorani. Natančen spored se dobi v knjigami Glasbene Matice za 3 Din in velja obenem za vstopnico. Veliko tihotapstvo kokaina Njujorška policija je zaplenila velikansko množino kokaina. Njeeovo vrednost cenilo na več sto tisoč dolarjev. Pripeljala g» i« neka ladja ki je last ene največjih mednarodnih tihotapskih tolp. Po natančni preiskavi je policija odkrila 600 zabojev blaga med dvojnimi stenami ladje. Tr; mee> ce ie že preSala na to pošiljko m nadaljnja posledica bo seda.j morda ta, da bo razki-iia vso tihotapsko družbo, ki ima svoje zastopnik« od Amerik« do Kgfejtke. Delovanje Rdečega križa v naši banovini Občni zbor banovinskega pododbora je izpričal živahno delavnost naše vodilne humanitarne organizacije Ljubljana, 14. marca. Ob veliki udeležbi delegatov iz vse Slovenije se je dopoldne vršil v mestni zbornici občni zbor banovinske organizacije Rdečega križa, našega vodilnega humanitarnega društva. Zborovanje je vodil predsednik dr. Krejči, na čigar predlog so zbo-rovalci pred prehodom na dnevni red odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n., pozdravno brzojavko predsedniku RK Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in pismene pozdrave glavnemu odboru v Beogradu. Ko so bile odpravljene otvoritvene formalnosti, je tajnik, višji svetnik Skalar pre-čital poslanico, ki jo je glavni odbor naslovil na vse odbore v kraljevini, ki poudarja med drugim, da je RK dosegel ob koncu lanskega leta rekordno število članstva, odkar obstoji: v državi deluje 1474 odborov in 850 poverjeništev, v katerih je združenih 165.349 članov, pomladek pa je organiziran na 3761 šolah, tako da deluje 14.975 dijaških pododborov s 42.887 člani. Za podpore v stiskah in nesrečah je glavni odbor nakazal posameznim lokalnim organizacijam 230.000 Din. V teku jeseni in zime je 105 odborov organiziralo 374 tečajev za prostovoljne bolničarje in bolničarke, ki jih je dovršilo v celem 3794 oseb, med njimi 2.600 vojnih obveznikov in 1.194 žena. Za opremo bolnišnic RK in za sanitetne potrebščine, posameznih odborov je glavni odbor nakazal 347.375 Din rednega in 2,195.000 izrednega kredita. Iz predsednikovega porodila, povzemamo, da je nedavno poteklo 18 let odkar smo Slovenci pričeli z delom RK Od leta 1933. pa do konca lanskega leta je število rdečih križarjev naraslo od 5.605 na 13.408, članstvo podmladka pa je v zadnjih letih padlo od 29.023 na 19.220. V splošnem napravila društvena bilanca vtis, da doseženi uspehi niso v pravem razmerju z vloženim trudom in s stroški, ki so potrebni za vzdrževanje aparata, vendar pa je velikega pomena tudi moralno delo ki ga ni mogoče izkazati v suhih številkah. Ponos banovinske organizacije je njeno lepo urejeno, za dve kompletni bolnišnici pripravljeno in še z drugo potrebno robo dobro založeno skladišče, ki ga vzorno oskrbuje upravnik ravnatelj Jagodic. Razen tega ima naš RK izdaten sklad za prvo pomoč, ki le vsak hip na razpolago, kakor hitro nas doleti nesreča, prav tako pa so naša tudi velika skladišča grlavnega odbora jn tam zbrani denarni fondi Podrobnega delovnega poročila odbor na skupščini ni podajal, ker je izšlo že v posebni brošuri. Iz obširne, pregledno sestavljene knjižice povzemamo, da je delo na terenu precej težavno, ker v naših krajih še zmerom prevladuje nekakšno nerazpolože-nje nasproti RK, ki izvira še iz predvojnih časov, ko je bilo društvo domena skoraj samih visokih osebnosti in nam nenaklonjenega tujega življa. Mnogo je vplivala na razvoj, zlasti pa na število čianstva tudi redukcija službenih prejemkov državnih nameščencev, po kateri je odpadlo mnogo vne tih sodelavcev. Med 13.408 člani, kolikor jih je bilo ob koncu preteklega leta, so bili posamezni stanovi takole zastopani: tr govci in obrtniki 1216 rednih ln 462 podpornih članov, kmetovalci 565 in 451. pri : vatni nameščenci 382 m 277, zdravniki 213 in 5, delavci 171 in 317, odvetniki in notarji 164 in 6, banovinski in občinski nameščenci 163 in 253, duhovniki 101 in 20 itd. Na področju banovinskega oabora deluje razen ljubljanskega pododbora še 23 okrajnih in 120 občinskih odborov ter 1 okrajno in 146 krajevnih poverjeništev. Na samarijanskih tečajih je diplomiralo 112 novih samarija-nov in samarijank, bolničarski tečaji pa so dali 285 novih bolničarjev in bolničark V pomladku je na 223 šolah organiziranih 19.151 mladih samarijanov, a še pred enim letom je njih število znašalo 37.784. To nazadovanje gre v dobršni men na rovaš znižanja prejemkov državnih uslužbencev, zavoljo katerega je mnogo učiteljev popustilo v delu, nekaj pa bo krivo bržkone tudi splošno obubožanje prebivalstva Ni. 102 šolah poslujejo priročne lekarne pomladka. na 38 šolah delujejo kuhinje, v katerih prejem'5 hrano 2400 otrok. Ob začetku novega šolskega leta pa se je delo za orgamz!ranje mladine vidno poživilo in v februarju je bilo že 330 šol, ki imajo svoje por adke. Po kratki debati v katero so med drugimi posegli dekan Tomažič iz Trebnjega, župnik Vrbanjšek iz Dolnje Lendave in prof Sever z Ježice, je bil na predlog predsednika nadzorstva ravnatelja Pretnarja soglasno spreiet absolutorij odboru «; posebno pohvalo blagajniku Mešku ln upravitelju skladišča ravnatelju Jae-odiču. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik dr. Krejči, podpredsednika dr. Fettich in ravnatelj meščanske šole Hočevar, odborniki: častna dvorna dama Tavčarjev, inšpektor Wester, glavni knjigovodja Mestne hranilnice Mešek svetnik Gregorka. prof. Sever, v nadzorstvu pa ravnatelj Pretnar prof. Jeran in ravnatelj meščanskp šole Tone Gaspari z Rakeka Za delegate na glavno skunščino so b'li izbrani dr. Fettich. ravnateli šubic iz Celja, dr. Vidic iz Kamnika tajnik Skalar, blagajnik Mešek in zastopnik samarijanov šenk. Na koncu je občni zbor obravnaval še samostojne predloge nekaterih kraiev in okrajnih odborov ki jih je banovinsko vodstvo dodobra predelalo in iih strnil^ v vrsto sklepov, ki so bili soglasno sprejeti. Za ureditev Ljubljana popije letno nad šest milijonov litrov mleka, ki ga dovaža nad 1900 mlekarie — Vprašanje osrednje zadružne mlekarne Ljubljana, 14. marca V lovski sobi Mikličevega hotela so se danes mlekarji na pobudo Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani zbrali na anketi o vprašanju, kako izboljšati slovensko mlekarstvo v korist producentov in kon-zumentov. Govorniki so se v glavnem sklicevali na ljubljanske razmere, to pa zato, ker jim je gradivo o njih na razpolago in ker bo ugodna rešitev tega vprašanja lahko služila za vzgled ostalim predelom dravske banovine. Zborovalci 90 si izvolili za predsednika sestanka Lovra Novaka iz Naklega pri Kranju, ki že dolgo let deluje za povzdigo našega mlekarskega zadružništva. Predsednik je predal besedo mestnemu zdravniku dr. Misu, ki je predaval o mleku in narodnem zdravju. Uvodoma je poudaril da je mleko tako važen činitelj, da že sa-r»a poraba mleka kaže, kako visok nivo dosega posamezen narod na gmotnem in rta kulturnem polju. V naprednih in kulturnih državah je konzum mleka največji. Ker pa je mleko pripravno sredstvo za prenašanje bolezni, se mora s tem pro- blemom baviti tudi zdravnik, da z izboljšanjem higienskih razmer obvaruje ljudsko zdravje. Higiensko pridobivanje shranjevanje .transport in razpečavanje mleka je najtežja naloga v prometu hranil. Tako je n. pr. v ameriškem mestu Ore-gorau, kjer so bili higienski predpisi najstrožji in je bila predpisana sterilizacija, nekoč obolelo 487 ljudi, od katerih je umr lo 12. Preiskava je dognala, da je okuže-nje povzročil na ang!ni oboleli moški, ki je polnil steklenice s steriliziranim mlekom. To je samo en primer, ki kažp nevarnost nečistega mleka za človeško zdravje. Uživanje mleka rudi človeku največjo možnost, da ostane z-rav V mieku se nahajajo vitamini A, B, C, D, ki pospešujejo rast in preprečujejo vnetje živcev, skor-but in rahitis. V mleku se nahaja sladkor, maščobe, ogljikovi hidrati itd, tako da uživanje mleka najbolj pospešuje zdravje. To so uvideli napredni narodi, ki propagirajo porabo mleka z vsemi sredstvi, obenem pa tudi skrbijo za higienski napredek v mlekarstvu Predavatelj je navedel razne podatke Iz Anglije, ki presenečajo, zlasti če jih primerjamo z našimi, kjer je mletkarstvo prepuščeno samo sebi. v drugih državah je prevzela država vso oskrbo mleka, ker le ona more s strogimi predpisi in kontrolo nad čistočo in zdravjem živine, mlekarskih delavcev, hlevov, trans porta in mlekarn napraviti, da je mleko ljudskemu zdravju koristno. Tudi v Ljubljani vrši mestni fizikat kontrolo mleka z uspehom, vendar pa ni mogoče, da bi fizikat preprečil uvoz nečistega mleka, ker je čistoča mleka odvisna izključno od posameznega producenta, ker le on more s svojim ravnanjem doseči, da bo mleko neokuženo. Kontrola je lažja, če se vrši trgovina mleka v enotni organizaciji. Predavatelj je zaključil z besedami, da je mleko hranilo, ki mu je treba posvečati največjo pažnjo. Nato je prevzel oesedo tajnik Zveze mlekarskih zadrug Benko. V svojem izčrpnim predavanju, podprtim s statističnim gradivom, je omenil med drugim, da se da z racionaliziranim in organiziranim mlekarstvom, pri čemer mora sodelovati država, kakor tudi kmetje sami, podpreti naše kmetijstvo, ki je gospodarsko depresijo občutilo najbolj zaradi neorganiziranosti. V Ljubljani, kjer se porabi nad 6 milijonov litrov uvoženega mleka na leto, bo treba ustanoviti zadružno centralno mlekarno, ki bo ščitila na eni strani kmete s pravično ceno na drugi strani bo pa le taka mlekarna mogla vršiti kontrolo nad mlekom, kar danes ni mogoče, ker prodaja mleko v mestu nad 1000 mlekarie. Vsak meščan porabi povprečno 3.1 decilitra mleka na dan, kar je zelo malo v primeri z Nemčijo (4 del ), Noveško (6.8), Dansko (7.2), Angleško (9.2), Švico (10.4) Tudi poraba masla in sira je na posamez- nega Ljubljančana na leto majhna ln sicer komaj 1 kg, dočim porabi Dunajčan 4 kg surovega masla. Le organiziranje kmetov v zadruge bo omogočilo pametno trgovsko politiko v mlekarstvu in s tem pravične cene. Za to vprašanje se mora zavzeti tudi oblast, da bodo iz mlečne tr-I govine izrinjeni posredovalci, ka škodujejo i konzumentom i producentom. K besedi se je oglasil kot zastopnik v Ljubljano inkorporiranih kmetov, ki je pojasnil njihov težavni polažaj ter se zavzel za centralno mlekarsko zadrugo, ki naj bi upoštevala vse mestne in okoliške produ-cente. Govorili so še Rigler, Florjančič, Puš, Pavlič in nekateri organizatorji zadružništva, ki so poudarjali, da le zadružništvo mora ugodno rešiti probleme našega mlekarstva. Navzočni so sprejet resolucijo, v kateri ugotavljajo, da cene mleka padajo pod produkcijske stroške, da naj se konzum mleka in sploh mlečni trg v Ljubljani organizira, pri čemer naj pomagajo vsa upravna oblastva, da z administrativnimi predpisi in materialnimi sredstvi pomagajo izvesti mlekarsko zadružništvo, ki bo izpodrinilo prekupčevalce. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi odbor upravnih oblastev in posameznih mlekarskih organizacij, ki bo proučil to vprašanje in izvedel enotno organizacijo. Predsedujoči je zaključil zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki oblastev, mlekarske šole in zadrug, s pozivom, naj vsi delujejo složno, ker je le v zadružni organizaciji rešitev kmetov in se tudi mlekarsko vprašanje da rešiti le s pomočjo zadrug. Pol stoletja že delale CMD, darujmo še za pot stoletja.' FOTOAMATI Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek tihožitja pri umetni luči, praktične demonstracije, vodi Marijan Pfeifer: Kamere s seboj. V petek izbera prvega gradiva za slikovno centralo. Na klubske večere so prijatelji kluba stalno vabljeni — Klub pripravlja za konec maja razstavo del svojih članov v Jakopičevem paviljonu. Predstavila se bodo dela, ki so v zadnjih dveh letih ponesla sloves slovenske fotografije po vsem svetu in ki jih specialno Ljubljana še ne pozna. Razstava bo obenem pokazala, da se v ljubljanskem klubu goji tudi fotografija praktičnega značaja. Trije posebni oddelki bodo posvečeni tujsko propagandni in domoznanski fotografiji. Tako da bo en oddelek obsegal samo planinske, drugi samo ljubljanske slike. Nad vse zanimivo statistiko priobčuje glasilo Italijanske fotografske zveze (A. L. j A.) vPagine fotografiche«. Iz njegovih po- i datkov je razvidno, da so jugoslovenslcim amaterjem od junija 1934. do junija 1935. sprejeli na mednarodnih razstavah 97 del in so bili s tem številom med petdesetimi državami na 23. mestu. V letu 1935/36. (od junija do junija) pa je število razstavljenih jugoslovenskih del doseglo 396, Jugoslavija je presedlala s 23. mesta mahoma na 10. mesto in je prišla tako tik za mnogo večjo Italijo, ki se je v obeh letih držala 9. mesta, a je po številu razstavljenih del zaradi zmešnjav v dobi sankcij celo nazadovala (prvo leto 507, drugo 426 del). Te številke seveda ne morejo biti popolnoma točne, ker je pač težko zbrati podatke z vseh (250 do 300) mednarodnih razstav, vendar bodo po vrstnem redu držav prilično ustrezale. V drugem polletju lanskega leta pa se je Ju- , goslavija po vrstnem redu povzpela goto- j vo še višje, saj je samo iz statistike ljubljanskega fotokluba razvidno, da so lani njegovi člani na zunanje internacionalke poslali skoraj IO00 del (!!), pri Čemer je bil njih odstotek sprejetih del izredno visok. namreč 63 odstotkov (normalno sprejemajo na internacionalkah okrog 30 odstotkom doposlanih del). In sploh je treba nribiti, da vzdržuje ljubljanski klub glavno breme naše fotografske reprezentance v svetu ne da bi se našim činHeliem z redkimi izjemami n:ti sanjalo kakšno oropa-srando vrš; s tem za našo deželo in državo. Seveda vršijo naši amaterji to delo na račun lastnih tepov in odgovornim činiteljem so še mani sanja, da bi bilo treba niih prizadevanj podpreti pa ne samo z obljubami in lepmi besedami. Naj pripomnimo še to, da so fotoamaterske organizacije drugod (n. pr baš omenjena italijanska zveza in zveza nemških amaterjev » pod posebno zaščito države in lokalnih činiteljev, ki pod- pirajo amatersko fotografijo na vse mogoče načine. V naših klavrnih razmerah pa se bo znalo zgoditi, da bo sama sebi prepuščena iniciativnost in požrtvovalnost amaterskih organizacij omagala in da bo Jugoslavija s svojega sedanjega ponosnega mesta med prvimi fotografskimi državami na svetu zdrknila tja, kjer je bila pred tremi leti. Ah pa še nižje ... Za amatersko knjižnico Agfa-Photobllitter št. 3. so posvečeni fotografiji na avtomobilskih vožnjah in z motornimi vozili kot glavnim motivom, obravnavajo pa še mnogo drugega. Tako bi omenili zanimivi članek, ki nas pouči, kakšno spoštovanje izkazujejo Japonci umetniški fotografiji v svojih domovih. Tehnika bo zanimala članek o novih dognanjih glede fiksaže pozitivov, našli boste tudi dragocen načrt za gradnjo električne kopirne ure in še marsikaj v krajših sestavkih in nasvetih, odlične, kakor vedno v tem mesečniku, so slike, med njimi pomladni motiv Jugoslo-vena Bartoleja iz Petrovgrada. List je poceni ln ga dobite v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami. Der Satrap končuje v marcu obširna, sistematična in bogato ilustrirana navodila za slikanje portretov in skupin v domu. Isto tako bogato ilustriran članek obravnava zimske in snežne posnetke. Marsikatero dobro zrno se da izluščiti iz premišljenih razlag in tehničnih podatkov k slikam. Ta številka objavlja tudi prve posnetke, ki so bili nagrajeni na zadnjem natečaju tvrdke Voigtlander. Ta tvrdka je ob tej priliki razdelila 5000 mark. List se dobiva isto tako v fotografskih trgovinah. Popravek. V zadnji številki je treba brati v članku '.Tehnika fotografskega snemanja«. prvi odstavek »K drugi točki«, da imajo rumenice razen za ortokromatski material pomen kvečjemu za pankromat-ski tipa a, in ne tipa b, kakor je pokvaril tiskarski škrat. Iz akvarlstove torbe O železobetonskem akvariju in rdečeglavi mreni Ker so akvariji s štirimi stranskimi stebli precej dragi, je priporočati železobeton ske, ki prav tako ustrezajo namenu. Vzemi mo za primer akvarij z 200 litri v razmer« ju 50 krat 50 krat 80. Dno in tiri strani so iz železobetona, debele 4 cm, samo na četrti strani je nameščeno steklo. V cement so vdelane 5 mm debele železne šibice. Zmes cementa in peska je 1:8, a tej onesj je dodati nekaj cerazita. če ne računamo gradava za kalup, bi stal akvarij 300 Dim. Stekleno stransko ploščo je vdelati v obliki okna. Zatem 6e prepleska akvarij z zmesjo cementa in cerazita, da postanejo stene popolnoma goste. Tak akvarij stoji obrnjen s stekleno stranjo proti oknu, a ods daljen je 1 m od okna. Ribe opazujemo z okenske strani. Treba bo najti izdelovate-lja takih akvarijev, ki so se v inozemstvu dobro obnesli, zlasti pri nekj razstavi domačih ribic, kjer je bilo izdelanih 10 dve-stolitrekjh posod. Ker smo pravkar omenili domače ribice, za katere se v splošnem manj zanimamo kakor za tujezemske, je treba ugotoviti, da najdemo ta očitek vedno tudi v strokovni literaturi inozemstva, in res je, da so domače ribire mnogim akvaristom neznane. Večina tujezemk zahteva toplo vodo in se* dem mesecev v letu jim jo moramo ogrevati, kar je spojeno z znatnimi stroški. Priznati moramo, da so toplovodnice pestrejše kakor večina domačih rib, tudi je med toplo vodnicami mnogo več vnst, ki so po velikosti prikladnejše za akvarije, kar vse pa ne opravičuje zanemarjanja ribic rodne grude. V tem času se začenja ženiti tudi naš ljubki pezdirk, kj zaupa svoje ikre potočs nini in rečnim školjkam. Iz Indiije je pa prispela preteklega leta njemu po obliki trupa zelo podobna ribica, namreč rdeče-glava mrena (Barbus nigrofasciatus), samo. da ii je repna plavut malo bolj zarezana. ne zrase pa čez 6 centimetrov. Luske so precej velike in svetlo obrobljene, glava rdeča. Med škrgami in repno plavutjo so 3 počezne proge. Hrbtna, trebušna in pod-repna plavut so črne, prsnj plavuti pa me» dlordeči. Samec je zlasti pri drsti v krasni halji, med tem ko so iknnice bolj blede, kar velja tudi za ostale mrene toplovodnice in za domačega pezdjrka. Rdeeeglava mrena se dreti pri toploti 25 do 30 stopinj na isti način kakor rdeča mrena (Barbus conchonius) in tudi oclgoja nvadičev je ista. Ker se večina rib loti ne samo lastnih iker, temveč tudi mladičev, je treba premestiti parček po preteku medenih dnj v drug akvarij, sicer večina iker kmalu izgine, zatem pa tudi mladiči, ki vise v obliki 1 in pol mm dolgih tenkih čriic na steklih in rastlinah. V začetku jim je donašatj najdrobnejšega planktona. Samooki in vodne l>o!he so takim malčkocn nevarni in jih moramo odstraniti takoj po drstj s starši vred. Požar Je napravil Iz noči dan Zalog pri Ljubljani, 14. marca. V noči na petek so zbudili prebivalce Zaloga in okoliških vasi gasilski rogovi. Kmalu po polnoči je bilo, ko je začel goreti velik kozolec dvojnik, last gostilničarja in posestnika Gradiška. Ker je bil kozolec poln suhe detelje, na njegovo rešitev ni bilo misliti in so ga prihiteli gasilci prepustili svoji usodi in se omejili na to, da so varovali druga poslopja, škoda znaša okrog 40.000 Dan. Požar je bil tako velik, da je bil Zalog razsvetljen kakor podnevu. še v petek popoldne, ko je potegnil močan piš, se je razvnelo še tleče tramovje in znova začelo goreti. Vonj po dimu pa se je občutil vse petkovo jutro. Lastnik je bil zavarovan za 15.000 Din. Bolgarske planine na umetniški razstavi Ljubljana, 14. marca V Jakopičevem paviljonu je bila danes ob 11. otvorjena razstava akvarelov Pavla Francaliokega, odličnega slikarja in plann-ca iz aSmokova v Bolgariji. K otvoritvi je prihitelo lepo število občinstva, med katerim smo opazili tudi soprogo predsednika mestne občine go Adlešičevo in načelnika kulturnega oddelka g. dr. Moleta, zastopnic ka prosvetnega oddelka banske uprave g. Široka in upravnika Narodne galerije g. Zormana. Gosta ie v imenu SPD in Jugoslovensko-bolgarske lige predstavil občinstvu predsednik Pustoslem-ek, nato pa so ei obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavo. ki obsega okrog 80 akvarelov, pre« težno planinskih motivov, in ki je napolnila dvoje dvoran. Razstavo toplo priporočamo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! FILATELIJA Vohunske znamke med svetovno vojsis Katalogi znamk omenjajo aa so bile med vojno ponarejane znamke osrednjih držav, namenjene za vohunsko službo. Ker so nekateri o tem dvomili, se je oglasil v najboljšem francoskem glasilu filatelistov >Echoju de la Timbrologie« dr. Tervvagne, vodja propagandnega belgijskega društva sDomovina in svoboda«, ki je potrdil obstoj teh znamk in pojasnil njihov nastanek. Znamke so bile izdelane v Angliji za propagando v Nemčiji. Znano je bilo, da so agenti antante razpošiljali med nemške čete letake, brošure in knjige v nemškem jeziku, ki so pozivali Nemce, naj se vdajo, in sploh skušali delati zmedo med njimi Za razpošiljanje takih tiskovin je bilo treba seveda kupiti nemške znamke in propagandni materijal oddajati na nemških poštah v j zasedenih krajih. Nakupovanje prevelik h ; količin znamk pa bi zbudilo sum Zgodilo se je celo, da so enega izmed agentov, ki je kupil večjo količino znamk, zaprli. Tedaj so angleški prijatelji dr. Terwagnea preskrbeli potrebno količino nemški znamk, rdeče po 10 pfenigov ter sivo višnjeve po 15 pfenigov Nemci teh znamk niso med voino odkrili. Ko je bil konec vojne, je vse preostale | znamke razdelil dr. Terwagne med franco- j ske vojake, ki so odšli na fronto ob Renu, da so se jih posluževali za svoj«1 dopisovanje. Zavezniki so ponaredili v isti namen tudi avstrijske in še nekatere druge znamke. Španske znamke Iz Španije prihajajo neprestano nove znamke. Sprejemati jih je treba seveda z veliko rezervo, ker se ne ve, katere so res izšle uradno, in katere so samo plo.. . pe-kulacije. Zaenki ai jih moremo samo iaiifc-iežiti, upamo pa, ua oomo o ujih ianko v kratkem napisali kaj več. Vlada je »zdala posebno znamKo po 50 centimov v temnovišnjevi baivi. Znamka kaže slavnega španskega slikarja Veias-queza. V Sevilji lepijo na pisma poleg rednih znamk tudi posebno dodatno znamko po 5 centim. v višnjevi barvi Znamka kaže v slabi izdelavi seviljsko stolnico in njeno okolico. Zgoraj ima napis, in Sicer v enem kotu številko 5, v drugem »cs.«, spodaj pa je označba »PRO SEVILLA«. V Corogni je izšla znamka po 10 centimov v rjavi, rdeči 111 rumen barvi 3 sliko viteza aa konju Zgoiaj ima napis. »POP LiA P.-iTK.IA«, v sredi na lev štev.lko 10, spodaj pa *VIVA ESPANA!« Za »križarsko vojno proti mrazu« poznamo doslej štiri različne znamke, ki so vse po 10 centimov Višnjevo s sliko deklice v snegu, rjavo s sliko vojaka nad strelskim jarkom, podolgasto višnjevo, ki kaže dva vojaak in top ter rdečo, ki ima na eni strani sliko vojaka s čelado, na drugi pa sliko vasi. Razen tega lahko zabeležimo še štiri dobrodelne znamke po 5 centimov Ena je izšla v Cadizu. dve v Grenadi in ena v Sevilji Uporniška vlada je na svojem ozemlju izdala dovoljenje, da se smeHo v notranjem poštnem prometu če ni pravih znamk, uporabljati tudi kolekj in znamke za brzojavke in pobotnice. Vlada je izdala v Alicantu posebno rjavo znamko po 5 c. s sliko mladega miMčnika. Znamka ima spodaj napis: »MILICIAS POPULARES«. Maja dobimo nove dobrodelne znamke Naša poštna uprava namerava izdati ie-tos posebno serijo dobrodelnih znamk kot nekakšno nadaljevanje lanskh s sljko kraljice Marije. Izdanih bo 100.000 serij, ki bo do veljavne v poštnem promeiu od 1. mas ;a do 31 julija. Serija bo obsegala štiri vrednote ;n sice po 50 + 50 par. 75 + 75 par, 1.50+1 Din ter 2 + 1 Din. Znamke bodo kazale sliko kraljevičev Fomieiava in Andreja ter bodo tiskane že na novih strojih. V kakšni vrati tiska, še ni znano. Filatelistična razstava v letu 1937« V Bratislavi bodo priredila nemška in češka cLruštva splošno državno razstavo -■namk, k 1k> trajala od 34. oktobra do 2. S novembra ("'eška poštna uprara ,0 za to j priložnost kakot -mo že "is.il; 7 ima Ive ! :icsebni -onnmsk. znamk. V Parizu bo ob Marija Ana« redno med Linzem Ln Dunajem. Za stoletnico družbe boao velike svečanosti. Tri spominske znamke, ki jih misij izda-tj poštna uprava v Avstriji, bodo imele na« slednje slike: na znamki po 12 grošev bo stari parnik »Marija Ana«, na znamkj po 24 grošev sedanji moderni brzi paruik »Franz Schubert«. na najvišji vrednoti po 64 grošev pa največji dunavsk tovorni ;>a nik »Osterreich«. Spominske znamke bo do izšle v začetku junija. Barve bodo iste kakor pri frankovni h istih vrednot. Nakla- da bo kakor pri vseh avstrijskih dobrodelnih znamkah zelo omejena. Angleške znamke za kronanje Napovedali smo že posebne nove indaje za kronanje, kj jih bodo dobile vse kofloor je. Kakor smo zvedela, so znamke za Novi Zeland že tiskane. Obsegajo tri vrednote in 6icer po d. 6vetlo rdečo, po 2% d temno višnjevo in po 6 d. rumeno. Nove znamke Združene države: V spomin na ameriško armado in mornarico sta izšli 15. januarja dve znamki po 2 c v živo rdeči barvi. Na prvi je naslikan sedmi predsednik Združenih držav Andrew Jackson (1767 — 1845). Njegova slika je v meda-Ijonu na levi, na desni pa je general Scott ! (1786 — 1866). V sredi je pogled na Jack-sonovo prestolnico. Druga znamka kaže | staro jadrnico, ob straneh pa sta narisana admiral Decatur in Macdonough. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je v soboto 13. marca ob pol 9. zvečer po dolgem in mučnem trpljenju umrl previden s tolažili sv. vere naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod JOSIP ŠKORJANC davčni poduradnik v pokoja Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 15. marca ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica ae bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v torek 16. marca ob 8. zjutraj. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! CELJE, dne 14. marca 1937. 2alnjoča soproga IVANA ŠKORJANC in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcii »Jutra« Adoll Ribnikar - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za Inseratn! del je odgovoren Alojz Novak — Vat v LJubljani