List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 25. aprila - Leta XXVI - številka 8 Franja Puncer Malo, čisto malo zgodovine t SPOROČILO ODDELKA ZA ŠOLSTVO PRI PREDSEDSTVU J SNOS DNE 7. 10. 1944: ... Na vsej osvobojeni slovenski zemlji je več kot 450 šol s i Približno 800 učitelji. .. Pisali smo leto 1944 in Evropa je drhtela v vojni vihri. Na naših svobodnih tleh pa je bilo 450 partizanskih šol. ■.. Pouk je v kmečkih izbah. Trideset se jih stiska okrog >: dveh miz. Z zvezki in svinčniki jih oskrbujemo sami. Učiteljice Pišejo in rišejo na vrata. Vse je tako zelo primitivno in vendar 1 hodijo otroci z veseljem v ,,šolo“. .. je zapisala takrat neka 1 učiteljica v poročilo. Spoštujem voljo in pogum, ki sta bila značilna za učitelje in dijake tistega časa. Kljub hudim težavam, brez j ustreznih prostorov, včasih kar na prostem in ob nenehni nevarnosti, so ti naši ljudje utirali prve steze povojnega slovenskega šolstva. Spoštujem otroke, ki so se takrat tihotapili v šolo, da bi slišali slovensko besedo. Spoštujem učitelje, ki so takrat s polnim srcem zanosa Sovorili in učili slovensko besedo. Danes, po 30 letih je ostal le spomin na tiste čase in tu in tam kakšna zapisana beseda. Dejali bi, da bi bilo danes lahko vsaj tridesetkrat manj problemov in težav, kot jih je bilo takrat. Imamo šole, knjige, table in kredo. . . imamo tudi grafoskope, magnetofone, projektorje in interne televizije. .. Kar si srce poželi! Naši dijaki so zdravi, razigrani, dobro preskrbljeni. Nekateri živijo že kar razkošno; štipendijo lahko mirno porabijo za priboljšek. Tudi taki so, ki jim ni postlano z rožicami.. . Toda vsi so srečni, ker s° svobodni, čeprav se tega navadno niti ne zavedajo. ' Prav je tako!- Recimo ,.. bilo bi še bolj prav, če bi se naši mladi ljudje od časa do časa vprašali, kako je bilo včasih, recimo pred 30 leti,_ ko so v šolo hodili njihovi starši. .. Priznam, da to vprašanje ni najbolj moderno, kajti vsa naša nadebudna mladež živi bolj za . jutrišnji dan. Zgodovina je pač siva. . . in 30 let je tako dolga doba IV Ne, dragi moji, tisti čas ni bil „srednji vek“, na katerega je včasih kar koristno pozabiti. To je bil čas, v katerega segajo tudi vaše korenine. To so prva leta vaše svobode in vaše domovine. Otroška leta so to... otroška leta, ki se jih moramo spominjati! Saj radi praznujete rojstne dneve, mar ne? In naj mi še kdaj kakšen mladenič reče, da je včasih bilo bolje, ker da ... danes ni pravih ciljev.. . NAVODILO ODDELKA ZA ŠOLSTVO PRI PREDSEDSTVU SNOS DNE 23. 9. 1944: . . . Pokličite vse kvalificirane učitelje in učiteljice, ki so v okupacijskih postojankah in so se v zadnjih treh letih korektno obnašali, na osvobojeno ozemlje. Tudi te štejemo na podlagi kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda za mobilizirane .. . Po 30 letih je bodeča žica že zdavnaj zarjavela in nemške čelade najdemo le še v muzejih. Naši učitelji niso več v okupacijskih postojankah. Svobodno delajo in ustvarjajo ter samoupravno odločajo ob svojem delu. Toda bojim se, da nam le manjka nekaj, kar je odlikovalo naše kolege med NOB. POgutna in revolucionarne zagnanosti, brez katere učitelji leta 1944 ne bi prišli mimo bunkerjev in mrtvih straž. Marsikdo med iiami je izgubil to lastnost. Morda nas je zato tako malo. Zakaj je 4.0 prosvetarjev v nekaj mesecih odšlo v druge delovne organizacije zunaj prosvete? Kaj napravimo z dijaki, ki v prvem razredu srednje šole šele spoznavajo snov, ki bi jo morali obvladati že v osnovni šoli? „Nismo imeli učitelja...“ odgovorijo j „ . .. kaj moremo!" Po 30 letih imamo v Sloveniji 922 osnovnih šol in še približno toliko srednjih in visokih. Imamo pa premalo učiteljev. Nekaterim je zmanjkalo moči. Zamerim pa tistim, ki jim je pred leti zmanjkalo razuma. Mislim na vse, ki bi lahko ukrepali in bi to morali storiti takrat, ko je postalo jasno, kakšne težave bo povzročilo pomanjkanje učiteljev. Zdaj bomo nekaj let nosili breme take kratkovidnosti. Ste si prebrali razpise v prejšnji številki Prosvetnega delavca? Eh, ko bi sedaj pisali leto 1944! Prav zato sem za čisto malo zgodovine. Zbrali smo se, da proslavimo ° od delovnih zmag; enega iz-v ed skupnih uspehov. Odliko-ij/V ki ga danes prejema naš g PRGSVEIM DELAVEC, je om°. enako v ponos delovni Ionizaciji, ustanovitelju lista, tudi izdajateljskemu svetu, /pniškemu odboru, vsem so- ^^karn^t3 naročn^com ^ Vspeh obrodi samo združeno <^1?. 'n tako tudi tukaj ne gre ''salf ^ zas^ui: če ne vJJk °d členov, ki soustvarjajo Uv0 prosvetnega DE- bo|yCA, opravil svoje vloge naj-tQ i6« z vso odgovornostjo - bi ^Plivalo tudi na delo drugih. C prizadevanja se prepletajo . zobata kolesa pri stroju: vsa ^jo usklajeno delovati. Mp ®?i smo praznovali 25-let* H®. izhajanja. List je bil usta-sy pn na željo in pobudo pro-nbUh delavcev, in sicer kot ji ednik nekdanjega „Učitelj-p0.8? tovariša44 in še prej „Po-^^nika“ Prilagajal se je času, ter potrebam šolstva. Vsgj^frdimo, daje list po svoji tribuna prosvetnih delav- Skupno delo - skupen uspeh (Iz govora Geze čahuka ob podelitvi odlikovanja Prosvetnemu delavcu, letošnjega 7. aprila v klubu poslancev) — strokovno glasilo, ki povezuje in izobražuje učitelje ter jih seznanja z novostmi v naši republiki, zvezi in po svetu; — tribuna političnega, kulturnega in gospodarskega življenja; odnosa teh področij do vzgoje in izobraževanja. Ze zdavnaj smo spoznali, da vzgoje in izobraževanja ni mogoče ločevati od drugih dogajanj v družbi: njihov sestavni del sta. Kolikor več vihamo v jalce našega političnega, gospodarskega in kulturnega napredka. Ob takšnih ugotovitvah postaja vse bolj pomembna tudi 'vloga lista, kakršen je PROSVETNI DELAVEC. Povezovanje prizadevanj, seznanjanje s predlogi in možnostmi, priznanja vsakemu delavcu v združenem delu — to je v današnjem delegatskem sistemu še posebna ISKRENE ČESTITKE ZA VELIKI PRAZNIK! Našim naročnikom, bralcem in vsem, ki delajo za napredek vzgoje in izobraževanja, iskreno čestitamo za 1. maj! Uredništvo in uprava V____________________________ vsestransko oblikovanje mladega rodu, toliko več lahko od njega pričakujemo. Šola je posrednica med družbo in mladimi generacijami Je soustvarjalka: na temelju današnjih dognanj, dosežkov in izkušenj pomaga oblikovati jutrišnje ustvar- vloga časnika. Prizadevamo si za reformirano šolo. Podpiramo prizadevanja za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Napredno marksistično miselnost skušamo vplesti v vsak šolski predmet pa tudi v zunajšolske dejavnosti. Mladini sku- šamo dati teoretične osnove marksizma in naše samoupravne družbe. Uvajamo celodnevno šolo — zbiramo moči, da bi bil ta način dela prihodnje leto uresničen na čim več šolah. Za vse to dejavnost potrebujemo učitelje: čim več predanih in usposobljenih, naprednih in ustvarjalnih ljudi. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije si posebno prizadeva, da se uresničijo sklepi obeh partijskih kongresov - zato, ker so to sklepi vseh naprednih delovnih ljudi in tudi iz prepričanja, da sta vzgoja in izobrazba tisti sili, ki lahko dvigneta družbo ha višjo raven. PROSVETNI DELAVEC silo delavcev v vzgojnoizo valnih zavodih. Poroča, zuje, pa tudi ocenjuje ir usmerja. Čestitam članom uredništva! Njim predajam odlikovanje, ker oni dokončno oblikujejo in povezujejo naše prispevke. Skupno pa se veselimo doseženega uspeha, ki je spodbuda za nadaljnje delo. Saj je PROSVETNI DELAVEC naš list! Zahvaljujemo se za prrznanje. Zahvala je sočasno obljuba: - vsem naročnikom in bralcem - širši slovenski in jugoslovanski javnosti - pa tudi hotenje, da bomo po vseh svojih močeh skušali dajati naši prosvetni stvarnosti čim ustreznejši list. Računamo na pomoč sodelavcev, podporo družbenopolitičnih organizacij in vseh delavcev v prosveti. Ni treba mnogo besed. Poznamo se in vemo, da so dejanja tista, ki spreminjajo in izboljšujejo svet. Delali bomo. Lokalna Šte- vilka Vrsta Naziv odhodnega Štev; telegr. Štev. besed Sprejet Službeni podatki dan ura min. S)| ljubljene. , 9523 1 22 7 094 Dohodni telegram pr Ca* prevzema Prevzel dan ura min. oreni: 7 09 ci poz prosvetni delevec poljansko 6 ljubljena ' •' r iskreno ceatitam. ob podelitvi odlikovafije nasema. list« in vam tcTiti . 1ndi v Tarihniflnje velile-n nigpehnv s _________________________' ___________ franc setinc___________________________ - Obr. T& e (Dim. 210 X 148)‘ Tisk PTT v LJb': • • 7 ; N Šole, javite se! Vsi prosvetni delavci so naročniki našega lista na osnovni šoli PODČETRTEK in posebni osnovni šoli SLOVENSKE KONJICE. Prosimo šole, kjer vsi člani kolektiva prejemajo Prosvetnega delavca, naj nam to sporočijo! V_______________________________________________/ Hitro od dobre zamisli k uresničitvi Navadili smo se že na to, da je pri nas od zamisli do uresničitve dolga in ovinkasta pot. Pri vsakem pravilu pa so tudi izjeme. Včasih celo dobre. Videti je, da bo ena takih uvedba reforme sistema za izobraževanje pedagoških delav- cev. Komaj se je končala širša razprava o temeljnih načelih novega sistema (predlog je pripravil republiški komite za vzgojo in izobraževanje, objavljen je bil 28. marca v Prosvetnem delavcu), že je posebna komisija pri zavodu SRS za šolstvo izdelala obširen osnutek o vsebini in organizaciji novega načina izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev za največji del šolstva: vzgojnovarstvene zavode, osnovne šole, zavode za usposabljanje motenih otrok in domove za učence. O tem so govorili tudi letošnjega 21. aprila na plenarni seji republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in osnutek soglasno podprli. Poudarili so željo, da ga začnemo uresničevati že v prihodnjem šolskem letu, hkrati pa odločno zahtevali, da je treba kadrovskim šolam ali prihodnjim pedagoškim centrom zagotoviti ustrezne možnosti za delo. Znano pa je, da so te za sedaj še zelo klavrne. „Z reformo tako imenovanega kadrovskega šolstva začenjamo uresničevati reformo usmeijenega izobraževanja. Seveda pa ni naključje, da smo začeli prav pri teh šolah,“ je poudarila v uvodnih besedah Majda Poljanškova, članica izvršnega odbora RK SZDL. „Reforme vzgoje in izobraževanja, kot smo jo začrtali z resolucijami kongresov Zveze komunistov, namreč ne bomo uresničili zgolj z organizacijskimi spremembami, temveč predvsem z drugačnim delom. Današnji učitelji to nedvomno vedo in nanje se lahko opremo, prihodnje pa je treba dobro pripraviti za njihove odgovorne naloge. Mladi, ki prihajajo na šole, bi morali biti pobudniki za hitrejše uveljavljanje novih načinov dela. Zal pa največkrat ni tako.“ V nadaljevanju je Majda Poljanškova razčlenila, kaj vse pričakujemo od novega sistema: zagotoviti mora dovolj ustrezno usposobljenih vzgojiteljev in učiteljev vseh vrst, biti veliko bolj prožen, enovit in notranje usklajen od sedanjega, veliko bolj povezan s prakso, omogočiti mora učinkovito permanentno izobraževanje peda- Zahtevnost in izbirnost V zadnjem času se veliko govori o usmerjenem izobraževanju. To ni naključje, ampak načrtno usmerjeno prizadevanje, da bi uskladili naš vzgojnoizobraževalni sistem z družbenopolitičnimi načeli in hkrati uresničili stališča in smer. niče X. kongresa ZKJ. Znane so že velikokrat ponovljene resnice: naša gimnazija je preveč splošno izobraževalna šola s prenatrpanimi učnimi načrti, opozarjamo na škodljivi dualizem pri izobraževanju odraslih ob delu (prepad med interno kvalifikacijo in javno veljavnim šolanjem), večtirni sistem tipov srednjih šol, zavedamo se kitajskega zidu med visokim in srednjim šolstvom, predvsem^ glede na pedagoške poklice. Še bi lahko naštevali. Vsa ta in podobna vprašanja naj bi reševali v prihodnje v smotrnem, domišljenem sistemu usmeijenega izobraževanja. To je bila tema razprave komisije za usmerjeno izobraževanje strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS, ki se je sestala v začetku aprila na zavodu SRS za šolstvo. Obravnavala je teze o reformi vzgojno-izobraževalnega sistema oziroma koncepcijo usmerjenega izobraževanja. Pripravila jih je delovna skupina zavoda SRS za šolstvo, posebno pozornost pa je posvetila prvi fazi usmerjenega izobraževanja. Republiški aktiv za vzgojo in izobraževanje pri centralnem komiteju ZKS je osnutek delovnih tez podprl in se strinjal z načinom dela. Jasno je, da bo sledil dogovor za usklajene rešitve v jugoslovanskem merilu v drugi polovici aprila, ko se bo sestala medrepubliška komisija za vzgojo in izobraževanje. Za kaj torej gre? Usmeijeno izobraževanje zajema vse oblike izobraževanja po osnovni šoli,’ odpira možnosti za vključevanje v delovni proces in za nadaljnje izobraževanje ob delu in iz dela. Temeljna usmeritev je torej vzgoja za delo. V prvem in drugem letu po osnovni šoli — prva faza usmeijenega izobraževanja — bi po konceptu zajeli skupne osnove. — Tako bi dobili „splošno“ srednjo šolo. V drugem letu šolanja je že vključena izbirnost — opredelitev za poklic. Ustrezno temu so dolo-čenj predmetna področja.' Prednost? Več jih je in ne nazadnje: absolventi osnovne šole ne bi več „padli“ v poklice kot po dosedanjem sistemu; skupne osnove za posamezna predmetna področja in skupni učbe- goških delavcev. Razprave na območnih posvetih, ki jihje organizirala SZDL, so to poudarile. Bolj določno moramo tudi vedeti, kako mora biti usposobljen in kakšno znanje si mora pridobiti prihodnji učitelj ali vzgojitelj, da bi lahko uspešno vzgajal in izobraževal. Zato je treba izdelati tako imenovane profile poklicev. Dokler ti niso povsem opredeljeni, so brezplodne razprave o tem, ali naj imajo npr. vzgojiteljice v vzgoj-novarstvenih zavodih srednjo ali višjo izobrazbo. Takih — tudi polemičnih razprav pa je bilo veliko. VELIKO OBETAVNEGA niki v jugoslovanskem merilu, ki bi seveda upoštevali posebnosti republik in pokrajin. S prvo fazo usmeijenega izobraževanja bi predvidoma začeli že v šolskem letu 1976/77. Naš vzgojnoizobraževalni sistem bi bil v prihodnje takle: smotrna in logična pot od predšolske vzgoje do konca osemletne osnovne šole, z nadgradnjo bi bilo usmeijeno izobraževanje od 1. razreda srednje šole dalje, ki bi usposobilo učence za razne poklice, vse do konca izobraževanja. Prva faza izobraževanja „skupni pas“ — bi trajala dve leti, že v drugem letu pa bo možna izbirnost. Treba je povedati, da skupne osnove po konceptu ne gredo na škodo zahtevnosti. Tak sistem zagotavlja dvoje: izbirnost in zahtevnost, seveda glede na'zmogljivosti posameznika. Tako bi dobili skupno srednjo šolo, odpravljene bi bile tehniške šole, gimnazije in poklicne šole. Notranji programi bi nujno morali postati drugačni, spremeniti bomo morali učne načrte. Majhne šole klasičnega tipa bi se združevale v šolske centre z več sto učenci. Gotovo je, da teija prva faza usmeijenega izobraževanja tudi povsem drugačno osnovno š olo. Pedagoška svetovalka Jelica Mesesnelova je v glavnih obrisih predstavila vsebino osnutka, ki ga je pripravila komisija, sestavljena iz sodelavcev zavoda SRS za šolstvo, obeh pedagoških akademij, vzgojiteljskih šol in pedagoških gimnazij. Poudarila je, da je komisija pri svojem nedvomno težavnem in odgovornem delu upoštevala dosedanje dobre izkušnje, analizirala temeljne naloge kadrovskih šol glede na zahteve sodobnega vzgojnoizobraževalnega dela in v pripravljeni osnutek vgradila elemente, ki naj prispevajo h kakovostnemu in sprotnemu študiju in ustrezni vsestranski praktični usposobljenosti prihodnjih učiteljev in vzgojiteljev. V čem sO glavne novosti? V šole za pedagoške poklice naj bi se mladina vključevala po končani dveletni srednji šoli, torej s približno 17 leti starosti. Tako ni nevarnosti, da bi jo silili k prezgodnji odločitvi za ta poklic. Za pretežni del pedagoških poklicev naj bi trajalo usposabljanje štiri leta, torej od 11. do 14. leta šolanja, krajše pa naj bi bilo za varuhinje in vzgojiteljice za delo z otroki do treh let. Najbolj pomembno je, daje to štiriletno usposabljanje v resnici vsebinsko in organizacijsko enovito zasnovano - brez kakršnekoli pregrade med sedanjo sred-, njo in višjo stopnjo šolanja. Poleg tega je predvidena možnost za prehod iz drugih šol na pedagoške in nasprotno. Učenec se bo npr. lahko odločil za učiteljski poklic tudi po 12. letu šolanja (po sedanji končani srednji šoli). Z dodatnim tečajem si bo namreč lahko pridobil temeljne pojme iz pedagoško-psihološke skupine predmetov, ki so predvideni v 11. in 12. letu (skupno 5 tedenskih ur). Zagotovljeno je postopno diferenciranje programov in usmerjanje učencev v posamezne pedagoške poklice: enotni program za vse v M. letu, dobra tretjina ur za izbirne predmete v 12. letu in nato „finalno“ usposabljanje za posamezne poklice v 13. in 14. letu. K temu je treba dodati, še večjo časovno koncentracijo predmetov (praviloma naj se predmet poučuje npr. 4 ure tedensko skozi en semester, namesto po 2 uri skozi dva semestra), razvejan sistem interesnih dejavnosti, zagotovitev sprotnega študija na sedanji višji stopnji (praviloma ni prehoda v naslednji semester brez vseh opravljenih študijskih obveznosti), ukinja se sedanja oblika diplomc( uvajata enomesečna 'strnjena učna praksa in enoletni staž (resnična pripravniška doba) po končanem študiju. Najpomembnejše pa bodo morale biti vsebinske novosti — tako po vsebini učnih načrtov kot po načinu dela z učenci in študenti. Res veliko obetavnega — toda vse to bo treba tudi uresničiti. Razpravljavci pa so na plenarni seji republiškega odbora dodali še nekaj: če hočemo doseči, da bo učiteljski poklic privlačen za tistega, ki naj bi se zanj odločil, ali za onega, ki v njem še dela (pa preprečiti, da ne bi bilo v bankah in S 3. mednarodne razstave učil in šolske opreme (Foto: Lado Čuk) drugod kmalu več učiteljev kot v šolah), je treba zagotoviti učitelju možnosti za poklicno ali študijsko napredovanje in (spet ali: končno) ustrezno vrednotenje njegovega dela. SREDNJE ŠOLE BOLJ POVEZATI Z GOSPODARSTVOM Republiški odbor je razpravljal tudi o financiranju srednjega šolstva in o dograjevanju samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Predstavnik republiške izobraževalne skupnosti je pojasnil predlog letošnjih meril za financiranje vzgojnoizobraževalne dejavnosti srednjih šol in šol za specializirane delavce. Omenil je, da je z merili enotno ovrednotena vzgojnoizobraževalna dejavnost srednjih šol za specializirane delavce, -z izjemo praktičnega pouka učencev zadnjega razreda srednjih šol pri OZD in šol za specializirane delavce, ker ima ta pouk pretežno proizvodni značaj. Merila so usklajena z enotnimi osnovami meril za oblikovanje cen za opravljanje vzgoj-noizobraževalnih dejavnosti v letu 1975. Predlog meril se bistveno ne razlikuje od meril iz leta 1974. Pomembna novost letošnjega predloga je, da vključuje. v financiranje pod enot; nimi merili srednje šole pri OZD, ki so bile do sedaj le sofinancirane, in šole za specializirane delavce, katerih izobraže; valna skupnost Slovenije še ni financirala. Financiranje šol za specializirane delavce iz sred; štev izobraževalne skupnosti Slovenije zajema šolanje mladine, ki temelji na zakonu o poklicnem izobraževanju in ureja: nju učnih razmerij. S tem predlogom se omenjene šole vkljU' čujejo v enoten sistem financiranja usmeijenega izobraževanja. Sredstva za materialne stroške se bodo letos po tem predlogu povečala za 20 %. Razpravljavci so poudarili, da je to veliko premalo, če upoštevamo lanske in predvidene letošnje podražitve. Po njihoveru mnenju je temeljni razlog za fi' nančne in tudi marsikatere dru; ge težave in pomanjkljivosti srednjega šolstva v tem, daje le to še vedno prešibko povezano z gospodarstvom. Zato je treba pospešiti ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti, pO katerih se še nismo premaknili Z mrtve točke. MARJANA KUNEJ Za celodnevno šolo 3. mednarodna razstava učil in šolske opreme od 16. do 22. aprila V Na Gospodarskem razstavišču v'Ljubljani so 16. aprila odprli 3. mednarodno razstavo učil in šolske opreme pod pokroviteljstvom predsednika centralnega komiteja ZKS Franceta Popita v navzočnosti družbenopolitičnih, pedagoških in drugih javnih delavcev. To je že tretja zaporedna razstava, ki jo je pripravil zavod SRS za šolstvo, to pot s sodelovanjem Gospodarskega razstavišča, ki je prevzelo poslovne in organizacijsko tehnične naloge. Pregledna, estetsko urejena in strokovno vodena razstava, ki je zajela dvakrat toliko prostora kot zadnja, kije bila leta 1973, je najboljše priznanje in pohvala organizatoijem, ki so vložili v priprave večmesečno požrtvovalno delo. Izjemno število obiskovalcev pa jim je najboljša nagrada. Na razstavi sodeluje več kot 100 podjetij iz Jugoslavije in 11 iz drugih držav, po&rbljeno je tudi za odlične prevajalce in dobro obveščanje obiskovalcev. oprema in igrače. Upravičeno lahko trdimo, da je bila razstava zelo uspešna in da je prispevala velik, koristen . delež pri obveščanju naše javnosti o možnostih, ki jih dajeta sodobna proizvodnja in izobraževalna tehnologija. „Ta razstava omogoča, da približamo najsodobnejše pripomočke in opremo za vzgojo in izobraževanje tisočem pedagoških delavcev, ki sicer nimajo možnosti, da bi spoznali najnovejše dosežke v učni tehnologiji doma in v svetu ter njihovo didaktično in metodično uporabnost na najrazhčnejših področjih vzgojnoizobraževalnega Člani komisije so v zavzeti razpravi opozorili tudi na praktični vidik pri pouku in na smotrno vsebino učnih načrtov. Po mnenju razpravljavcev je treba najprej določiti vzgojnoizobraževalne smotre (to pomeni, da moramo vedeti, kaj hočemo pri predmetu doseči v enem letu), na temelju le-teh pa šele lahko določimo število ur pri posameznih predmetih oziroma pri posameznih predmetnih po-■ dročjih. Razprava je opozorila tudi na to, da je treba nujno pripraviti drugačen 'sistem šolanja odraslih, saj bi dodatni dve leti splošnoizobraževalnega „pasu“ pomenili hud udarec za tiste, ki delajo. Pustiti jim je torej treba možnosti za nadaljnje izobraževanje. Le tako se bomo lahko izognili upravičenemu očitku, da največkrat razmišljamo le o rednem šolanju. TEA DOMINKO Smoter razstave je pospešiti modernizacijo vzgojnoizobraževalnega dela in pripraviti mlade ljudi za odgovorne naloge pri nadaljnjem razvijanju naših socialističnih samoupravnih odnosov glede na zahteve nove ustave in dokumentov, ki sta jih sprejela slovenski in jugoslovanski kongres ZK. Letošnjo razstavo posebno odlikuje njena aktualnost, saj je njeno-vodilo — celodnevna šola. Celodnevni šoli je namenjen poseben razstavni prostor; stro^ kovni posvet o njej pa j e dopolnil in obogatil celoto. Treba je poudariti značilnost razstave: prvenstvena je njena strokovno pedagoška vsebinska usmeritev, komercialni vidik je drugotnega pomena. Letos je dan velik poudarek demonstracijam učil in strokovnim posvetom, ki spremljajo razstavo. Med temi so pomembni predvsem posveti o sodobnem učbeniku, o interni.šolski televiziji ter o izobraževalni tehnologiji pri pouku fizike. Pripravili so tudi oddelek „učite-Ijeva ustvarjalnost", kije posvečen trideseti obletnici predšolske vzgoje v naši republiki. Ne smemo pozabiti vloge, ki jo ima razstava glede opremljanja in gradnje šolskih prostorov v naslednjih petih letih. Nadalje: vlogo pri razraščanju stikov in sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom, saj ob zavodu SRS za šolstvo deluje združenje 25 slovenskih proizvodnih in.trgovskih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo učil in šolske opreme. To pomeni, da se krepi strokovno in poslovno združenje, kjer se dogovarjajo o proizvodnji in prodaji kakovostnih in poceni učil ter opreme in da se odpirajo možnosti za povezovanje slovenskih podjetij z inozemskimi partnerji. Na razstavi so prikazani izbrani in strokovno utemeljeni programi, ki jih je ocenil zavod SRS za šolstvo in jih hkrati priporočil vzgojnoizobraževal-nim ustanovam. Novost razstave je oddelek, kjer je večina slovenskih založb prikazala sodobne učbenike, priročnike ipd.- Posebno poudarjena je predšolska vzgoja, saj so na razstavi prikazana didaktična sredstva za predšolske ustanove in „malo šolo“, funkcionalna dela." VEČ ZA ŠOLSTVO Ob razstavi, ki se bo marši-' komu zdela pravo razkošje v primerjavi z našo splošno znano prosvetno revščino, se bodo brez dvoma pojavila tovrstna vprašanja: od kod, kako, s čim? Na ta vprašanja naj odgovorijo besede predsednika ČK ZKS Franceta Popita, ki je v svojem govoru ob odprtju razstave osvetlil naloge vseh nas, še posebno naloge komunistov in vseh družbenih dejavnikov pri izvajanju najaktualnejše družbenopolitične naloge — celodnevne šole. France Popit je med drugim dejal: „Ne bomo še tako kmalu bogati, da bi lahko imeli za vsak predmet toliko učiteljev, razen tega pa imamo veliko ustanov, ki se morajo zaradi narave svojega dela vključiti v izobraževanje otrok, npr. galerije, športne organizacije itd. Takšne organizacije in ustanove je treba pogodbeno vezati za sodelovanje pri vzgoji otrok." Nadaljeval je: ,/Nekateri pravijo: to je treba urediti sistem-dto. Ali to pomeni čakati na denar, ki se bo natekel v skladi)! interesnih skupnosti? Če bi šli samo po tej poti, še dolgo ne bj imeli celodnevnih šol. Obšli bi pobudo staršev, krajevnih skup' nosti, delovnih organizacij. C« pa znamo povezati zanimanj6 ljudi, spodbuditi njihovo iznajdljivost in pripravljenost, lahk0 dosežemo rezultate, ki jih ^ tako precizna tehnokratsk0 proračunska logika nikoli n6 zmore. Kaj vse zmorejo ljudje s prostovoljnim delom, darovanjem gradbenega materiala' lesa, zemljišč, opreme itn! I*) ali bi bilo v nasprotju z vzgojnimi nalogami, če bi otroci p®! magali pri urejanju in gradnj* svojih igrišč? Zagotoviti moramo pristno sodelovanje med delovno organizacijo, v katerl delavci ustvaijajo dohodek, b| krajevno skupnostjo, v katej1 stanujejo, da bo del dohodka # delovne organizacije namenjp11 za potrebe, ki nastajajo v življ6' nju v krajevni skupnosti. Med F spadajo tudi šole. Jasno je, da bodo izobraževalne skupnost' morale poleg denaija za osebflf in funkcionalne izdatke šol ph' spevati svoj delež k izgradnji b1 preureditvi šolskih prostoroV' Prav tako bo treba ponovil0 omogočiti, da bodo samoupravne interesne skupnosti lahk0 najemale posojila v bankah." Nadalje je France Popit p°' udaril: „Pri financiranju cel0' dnevnega šolstva morajo sodel0' vati tudi druge interesne skup' nosti, npr. za telesno kultur0’ zdravstvo, socialno varstvo, razumljivo za tisti del, ki spada,03 njihovo področje. Sprijazniti se bo treba tudi s tem, da b° morala naša slovenja družb3 odšteti za šolstvo večji dele/ narodnega dohodka kot doslej’ podobno kot to delajo nam p°' dobne industrijske dežele." TEA DOMINKO Mesto prosvetnih listov Načrti in denar Prosvetni listi so sestavni del ^gojnoizobraževalnega sistema. 0 je bila temeljna misel seje Uredništev republiških in pokra-Pjjskih prosvetnih hstov, ki je letošnjega aprila v Beogra- i Združeni predstavljamo veji ako moč — saj znaša celotna £ jjaklada vseh osmih listov I ^-300 in če prištejemo še * .»Našo stručno školo“ 86.800 | Svodov. V vsaki republiki in * Pokrajini opravljamo svoje nalo- in se vključujemo v učno-^gojni-proces; vendar pa ima-1,10 tudi mnoge skupne naloge: , - v prid razvoja znanosti in ^Iture je, da izhajajo v vsej Jugoslaviji enotnejši (ali enotni) “cbeniki; i ^ da odpravimo velike razliko med strokovnimi šolami iste !t°pnje in smeri; " da postanemo kot pro-i kvotni listi tudi finančno sestav-; 111 del šolskega sistema; i " da se združimo pod vod-stvom zveznega Sindikata delav-družbenih dejavnosti ter nakopamo enotno kot sekcija Posvetnih listov. Razprava o materialnih, ka-arovskih in prostorskih razme-rah posameznih listov je pokala, da delamo v zelo skromnih " včasih kar sramotno skrom-- razmerah. Smo sestavni | el svojih sindikatov, vendar doslej še ni pripadel dolo-,eri odstotek sindikalne člana-kot bi to pravzaprav bilo °9čno za sindikalni list. Dogo-Vaijamo se za denar s posa-^oznimi izobraževalnimi skup-Oostmi - vendar je to dogovar-Rjlje večkrat tako, kot bi pro-Slli za pomoč. •Kot je vzgojnoizobraževalni lstem tudi politično vprašanje " ne samo prosvetno — in to v s‘eherni družbi, tako je tudi vPrašanje razširjenosti, delo- vanja, upoštevanja in materialnih razmer prosvetnih listov sestavni del odnosa družbe do prosvete in kulture. V razpravi je prevladalo prepričanje, da so prosvetni Usti sestavni del našega načrta za napredek šolstva; za usmerjeno izobraževanje; za celodnevno šolo. V imenu Zveznega sindikata delavcev družbenih dejavnosti je spregovoril Vaško Raičevič in poudaril, da je neprestan boj za napredek šolstva, torej tudi za napredek prosvetnih listov, prva naloga sindikata. Prosvetni listi so krepili in krepijo vlogo našega sindikata med prosvetnimi delavci. Na IV. kongresu Zveznega sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki bo v začetku junija letos, bomo pred-ložili akcijski program jugoslovanskih prosvetnih listov. Podpisali smo samoupravni sporazum: — da navežemo trdnejše odnose v imenu napredka znanosti in kulture; — da čimbolj pomagamo uresničevati sklepe X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in republiških kongresov; — da enotni nastopamo za napredek našega šolstva; — da se kot novinarji prosvetnih listov med seboj dopolnjujejo in izpopolnjujemo; — da pomagamo pri uresničevanju najsodobnejšega načina izobraževanja - to je permanentno izobraževanje ob delu. Uredništva republiških in pokrajinskih prosvetnih Ustov ter „Naše stručne škole“ nastopajo enotno ob vseh večjih prosvetnih, kulturnih in političnih akcijah. Združeni se zavedamo svojega mesta v naši družbi. Zavedamo pa se tudi svojih dolžnosti. NEŽA MAURER 4^ čtenu zakona o nagradah Staneta Žagarja (Ur. 1. SRS, št. razpisuje odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad Žagarjeve nagrade ZA LETO 1975 I V letu 1975 bo podeljenih 6 Žagarjevih nagrad po 16.000 (šest-^jsttisoč dinarjev). II j Žagarjeve nagrade bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-^obraževalnem področju, ki so širšega družbenega pomena in pri-Pevajo k napredku pedagoške prakse in teorije in so jih zaslužni " pri delu v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih " pri organizaciji vzgoje in izobraževanja "z objavljenimi strokovnimi deli s področja vzgoje in izobraže-a*\ja " s pripravo učbenikov in drugih učnih sredstev. III Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad lahko predlagajo: • ~~ delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojno in °braževalno dejavnostjo " občinske skupščine ' Zveza pedagoških društev Slovenije in pedagoška društva " strokovna društva Slovenije, ki vključujejo učitelje " Zavod SRS za šolstvo z organizacijskimi enotami " izobraževalne skupnosti za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni organi družbeno-^»tičnih skupnosti j " republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in ^ge družbenopolitične organizacije. Predlogu je treba priložiti življenjepis in podrobno utemeljitev. IV I,predloge pošljite do vključno 20. maja 1975 na naslov: REPUB-jj^Kl KOMITE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, Ljubljana, loupančičeva 3 — Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad. Prediv, ki ne bodo prispeli do roka, odbor ne bo upošteval. ? V žagarjeve nagrade bo razdelil odbor 20. junija 1975. ^“or za podeljevanje T&tjevih nagrad VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Vanče Šarfi, Moše Pijade 30 razpisuje delovno mesto — 2 vzgojiteljic. Pogoj: VZG Nastop službe: l.IX. 1975. Člani izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije so na zadnji seji med drugim sprejeli več meril za financiranje posameznih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v tem letu ter razpravljali o letošnjem finančnem načrtu. Za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih nalog v naši republiki sta predvidena dva temeljna vira denarja: prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev in prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — pri obeh sodelujejo tudi občani v zasebnem sektorju. Prispevki iz prvega vira pokrivajo vzgojnoizobraževalne dejavnosti s področja občinskih izobraževalnih skupnosti, iz drugega pa omogočajo uresničevanje vseh drugih oblik izobraževanja po končani osnovni šoli ter med drugim pokrivajo tudi obveznosti republike do šolstva narodnosti ter dopolnilnega šolanja otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Denar iz drugega vira se zbira po dogovorjeni, 8,63 odstotni stopnji. Po predračunih sc bo iz tega vira iz družbenega sektoija nateklo nekaj čez milijardo 370 milijonov dinarjev, kar bo za 43 odstotkov več od dovoljene porabe v preteklem letu ah za 33 odstotkov več v primerjavi z resnično doseženimi in porabljenimi sredstvi. Ne glede na razmeroma visok global dovoljene letošnje porabe bo denarja še vedno pre- malo, da bi izobraževalna skupnost lahko povsem uresničila zastavljeni program. Zato so sc odločili, da bodo še naprej imele prednost nujne in že utečene naloge. Ponovno pa se bo treba opredehti do drugih nalog, na katere opozarja resolucija, in jih vključiti v program, če bo dovolj denarja v ta namen. To je predvsem strokovno izpopolnjevanje kadrov, zvišanje ravni šolstva v manj razvitih območjih, razvijanje centrov usmerjenega izobraževanja, izobraževanje pedagoških in zdravstvenih kadrov itd. 93 odstotkov vsega denarja bo skupnost namenila dejavnostim, ki potekajo vsako leto v skladu z zakonom, le 7 odstotkov pa dejavnostim, ki so za razvoj vzgoje in izobraževanja nujne in so lani zaradi velikega pomanjkanja denarja nazadovale ali sploh niso bile upoštevane. Tako se delno izboljšujejo možnosti za delo posebnih enot v sklopu visokošolskih zavodov, za izredni študij in raziskovalno delo, šolanje otrok naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, za modernizacijo pouka, za dokvalifikacijo pedagoških delav-, cev in mladinski periodični tisk. V nadaljevanju so člani izvršnega odbora razpravljali še o predlogu zakona o visokem šolstvu in dali k besedilu več pripomb, o katerih bodo spregovorili na bližnji seji skupščine omenjene interesne skupnosti. NADJA PENGOV Seminarji za učitelje šol za odrasle V preteklem letu je zavod SRS za šolstvo organiziral 5 zaporednih seminarjev za vodje osnovnih in srednjih šol ter ‘enot za odrasle. Letos pa je na vrsti andragoško usposabljanje učiteljev na teh šolah. Prvi tak seminar, namenjen učiteljem srednjih šol za odrasle, je bil od 3. do 5. aprila v Preddvoru. Program je obsegal tele teme: — Izobraževanje odraslih v srednjih šolah — organizacija in didaktične osnove — Psihološka in andragoška izhodišča za delo z odrashmi — Od učnega načrta do priprave na pouk — Skupinski pouk v šolah za odrasle — Sodobna izobraževalna tehnologija pri izobraževanju odraslih — Problemski pristop pri obravnavi učne snovi — Preverjanje in ocenjevanje znanja. Sodeč po odgovorih udeležencev na anketni vprašalnik je bila vsebina seminarja smotrno tzbrana in aktualna, teoretična spoznanja dobro povezana s prakso in aplicirana na posebne razmere srednjih šol za odrasle. V skupinskem delu in plenarnih razpravah so udeleženci izmenjali izkušnje, povezovali teorijo z zahtevami svojega predmetnega področja, s svojimi izkušnjami in pogledi pa obogatili vsebino seminarja. Na vprašanje, katera spoznanja bodo lahko uporabili v neposredni praksi, so navedli predvsem dvoje: več pozornosti bodo posvetili demokratičnim odnosom ter učnim metodam in oblikam, ki postavljajo slušatelje v položaj subjekta vvzgoj-noizobraževalnem procesu. Za vsebino nadaljnjih seminarjev so udeleženci predlagali poglobitev in razširitev nekaterih tem s tega seminarja, ki naj bi jih dopolnile hospitadje, pri katerih bi spoznali andragoško didaktiko ob konkretnih učnih temah. MILENA MALOVRH »Da« za šole, vrtce... V nedeljo, 20. aprila je bil v vseh krajevnih skupnostih velenjske občine referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka, potem ko se je izteklo prvih pet let plačevanja prvega občinskega samoprispevka. Odveč je govoriti, koliko objektov je bilo zgrajenih z zbranim denarjem. Toda zgraditi je treba še veliko šol, cest in drugega, zato je bilo nujno treba razpisati nov referendum. Ta je uspel, in sicer s 7 6 %. Referendum je bil izveden tako, da je vsaka krajevna skupnost glasovala samostojno in tako se bo zbiral tudi denar. Vsaka krajevna skupnost ga bo porabila po svojem programu, sedem krajevnih skupnosti iz Velenja pa bo 70% sredstev prispevala izključno k izgradnji šol in vrtcev. In kako bodo razporedili občani velenjske občine zbrani denar? Denar iz sedmih krajevnih skupnosti iz Velenja bodo uporabili za izgradnjo IV. osnovne šole, posebne osnovne šole, otroškega vrtca v Pesjem, vrtca Šalek-Šmartno, nove V. osnovne šole, telovadnice v Pesjem in vrtca v krajevni skupnosti Ve- lenje - center desni breg. Druge krajevne skupnosti pa so namenile precej denaija za, šolstvo in sicer: krajevna skupnost .Podkraj-Kavč e 2000,00 din za ureditev vrtca, Šentilj 9000.00 din za dozidavo dveh učilnic in prostora za vrtec, Šoštanj za razširitev šolskih prostorov in igrišča ter prostorov za varstvo otrok precejšen delež, Skale za vrtec 3.2370,00 din, Zavodnje za ureditev šole in šolskih prostorov 4700,00 din, , Konovo otroški vrtec, Staro Velenje za otroško igrišče 500.00 din, Šalek za šolo in vrtec, Velenje center levi breg za tri otroška igrišča ter Ravne za otroško igrišče pri novi šoli 500,00 din. ( Tako so občani velenjske občine ponovno dokazali, da ni naključno, da želijo biti pri solidarnosti za zgled drugim. Sicer pa je bila taka odločitev za napredek šol na tem območju edina možna pot. Prav malo manjka, pa bodo učenci obiskovali pouk v treh izmenah. S pospešeno izgradnjo novih šolskih poslopij bo ta neprijetnost odpadla. JOŽE MIKLAVC Tekmovalec na poligonu, z občinskega prvenstva osnovnih šol „Kaj veš o prometu** v Velenju ODBOR MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE ŠKOFJA LOKA razpisuje pod pokroviteljstvom skujpščine občine Škofja Loka VIII. Malo Grohaijevo slikarsko kolonijo na temo: LIKOVNA UPODOBITEV SLIKOVITE ŠKOFJE LOKE IN NJENE OKOLICE “. Namen kolonije je vključiti pionirje — likovnike Jugoslavije v praznovanje 30-letnice osvoboditve pod geslom JPI „Naša domovina pod svobodnim soncem**. Delo kolonije bo potekalo na območju Škofje Loke in bližnje okolice od 23. do 25. maja 1975. Tehnike slikanja so proste. Risalne liste v velikosti 40 x 60 cm bo priskrbel organizator, drug pribor za slikanje pa naj udeleženci prinesejo s seboj. Ob koncu kolonije bodo likovna dela razstavljena. Vsi udeleženci kolonije bodo prejeli pismena priznanja za sodelovanje. Vodstva pionirskih odredov naj prijavijo po tri pionirje — likovnike od 5. do 8. razreda osnovne šole. Prijave pošljite do 15. maja 1975 na naslov:-Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije — sedež: Gimnazija Škofja Loka, 64220 Škofja Loka. Potne stroške za pionirje plačajo šole, mentorjem — likovnim pedagogom pa povrnejo tudi stroške bivanja v Škofji Loki. Pionirji iz oddaljenih Jerajev bodo gostje pionirjev — domačinov (zunaj gorenjskih in ljubljanskih občin). POKROVITELJ: SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Predsednik TONE POLAJNAR PREDSEDNIK KOLONIJE LOJZE MALOVRH Naši razgledi Iz vsebine priporočamo: — Vlado Turina: Šolska reforma in slovenska narodna skupnost v Italiji — Mirjana Borčič: Pedagoška intervencija na področju množične kulture — Milan Butina: Umetnostna vzgoja v gimnazijah — Dr. France Čeme: O socializmu na planetu in pri nas NR PO SVETU — Obči razkroj vsega — Dolgoročna vremenska napoved: oblačno — Možnost se spreminja v nemožnost VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD LJUTOMER razpisuje prosta delovna mesta: 1. dveh vzgojiteljic za nedoločen čas 2. otroške sestre za določen čas Nastop dela: pod 1. s 1. septembrom 1975, pod 2. - takoj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na VVZ Ljutomer, Ormoška cesta 15 a. Stanovanj ni! Delovna skupnost OSNOVNE SOLE LUDVIKA PLIBERŠKA, Maribor razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja telesne vzgoje, PRU - učitelja fizike, 8 ur, PRU Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas. Stanovanja ni. Delovna skupnost PODGORCI ueiovna skupnost OSNOVNE SOLE VELIKA NEDELJA -razpisuje naslednja delovna mesta: ZA CENTRALNO ŠOLO VELIKA NEDELJA: - učitelja glasbenega pouka, PRU, - vzgojiteljice, VZG ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO PODGORCI: - učitelja razrednega pouka, pogoj U ali PRU. Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. PREKLIC GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI MARIBOR preklicuje delovno mesto - učitelja organizacije prostovoljnih dejavnosti in dopolnilnega pouka, PRU, razredni pouk, ki je bilo razpisano v PD štev 7 z dne 11. 4. 1975 ooo Podprti stropi in prižgane svetilke v razredu sredi belega dne pričajo, daje zgradba osnovne šole v Tolminu, v kateri je 15 oddelkov višjih razredov, že zdavnaj odslužila (Foto: T. Urbas) Skoraj 40 učiteljev premalo Na območju ormoške te-rteljne izobraževalne skup-losti, kjer so tri centralne isnovne šole, dve samostojni oli, pet podružničnih šol in iddelek posebne osnovne šole, majo že več let težave, 'ovzroča jih predvsem pomanj-:anje učiteljev. Čeprav je v rseh osnovnih šolah in njihovih odružnicah na območju smeljne izobraževalne skup- nosti v Ormožu trenutno zaposlenih 112 pedagoških delavcev, bi jih nujno potrebovali še 38. Samo 16 bi jih še potrebovali, da bi lahko uresničevali predmetnik, več kot dvajset pa za oddelke podaljšanega bivanja, dopolnilnega in dodatnega pouka. Učenci osnovne šole v Tomažu in Miklavžu ter v vseh petih podružničnih šolah nimajo urejenega podaljšanega bivanja v šoli, čeprav s prostori na posameznih šolah za to dejavnost ne bi imeli težav. Da bi kadrovske težave, s katerimi se v ormoški občini Na občnem zboru Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije, ki je bil v sredo 26. marca 1975 v Ljubljani, je bil za predsednika izvoljen prof. Miran Hasl, direktor Centra za glasbeno vzgojo Koper. srečujejo že več let, kar najhitreje in učinkovito rešili, štipendira občin&a interesna skupnost na srednjih, visokih in višjih šolah v letošnjem šolskem letu kar 34 štipendistov — prihodnjih učiteljev osnovnih šol v tej občini. Ti so se pridružili še 29 štipendistom na pedagoški gimnaziji, osmim na pedagoški akademiji in štirim na srednji vzgojiteljski šoli, ki jih štipendira republiška izobraževalna skupnost. Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta pričakujejo v ormoški občini, da se bo še več mladih in sposobnih kadrov odločilo za pedagoške poklice, ki so sicer spoštovani, žal pa premalo plačani. Ljubljana Ustanovljena je mestna izobraževalna skupnost Ob koncu marca so delegati petih ljubljanskih občinskih izobraževalnih skupnosti ustanovili mestno izobraževalno skupnost Ljubljane, ki naj bi skrbela za enotno programsko politiko in skladen razvoj vseh vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na območju Ljubljane. Skupščina mestne izobraževalne skupnosti s 75 delegati in -21-članski izvršni odbor sta najvišja organa upravljanja. Za predsednico skupščine mestne izobraževalne skupnosti so delegati izvolili MAJDO POLJANŠEK, za predsednika zbora uporabnikov JANKA BOBERA, za predsednika zbora izvajalcev dr. JOSIPA GLOBEVNIKA, za predsednico odbora za samoupravni nadzor ANGELO ŠETINA, za predsednika izvršnega odbora mestne izobraževalne skupnosti pa JOŽETA MEDENA. Temeljna izobraževalna skupnost Tolmin Kdaj celodnevna šola? Podražitve prehitevajo možnosti j V drugem polletju letošnjega šolskega leta je pet šol v Sloveniji prešlo na celodnevni pouk, na novost, ki se je marsikje že uveljavila. Pri nas sta še vedno dva tabora. Eni so za celodnevno šolo, drugi so proti njej. Tako je skoraj vedno, kadar se je treba za kaj odločiti. Spomnimo se samo žolčnih razprav, ki so bile pred nekaj leti o uvedbi prostih sobot v osnovne šole! Šole so sklicevale sestanke s starši in- jim dokazovale prednosti prostih sobot, večkrat tudi zaman. In danes? Si lahko še predstavljamo osnovno šolo s poukom v soboto? Nedvomno je celodnevna šola resnična novost v našem osnovnem šolstvu, veliko bolj pomembna od uvedbe nove matematike. Celodnevna šola namreč ne pomeni le podaljšanega bivanja, temveč se bo v njej učenec lahko veliko več naučil, se bolje vzgojil in imel enake možnosti z delo in učenje kot drugi, ne glede na socialni položaj in izobraženost staršev. Celodnevnim šolam, ki so se v svetu že uveljavile, pa tudi pri nas že dosegajo dobre uspehe, bodo ob začetku prihodnjega leta sledile še druge. Marsikje se na celodnevno šolo premišljeno in načrtno pirpravljajo, drugod pa se bodo zanjo odločili v zadnjem trenutku, ko že več ne bodo mogli dmgače. Na območju tolminske temeljne izobraževalne skupnosti imajo pet centralnih osnovnih šol, med katerimi je bila prvotno le osnovna šola Peter Škalar v Bovcu določena, da že ob začetku letošnjega drugega polletja preide na celodnevno šolo. To je namreč edina šola v občini, ki ima enoizmenski Zgradba, v kateri so višji razredi, je bila zgrajena že leta 1887. Odveč je posebej poudarjati, da je že zdavnaj odslužila. Spodnje učilnice smo morah že pred leti podpreti, kajti strop je grozil... V šolo v Tolmin se vsak dan vozi 124 učencev. Tistim iz najbolj oddaljenih krajev je temejna izobraževalna skupnost našla prostor v internatu. Številni vozači so po osem in tudi deset ur zdoma, pa jim ne moremo pripraviti toplega kosila. Vsi naši učenci se morajo zadovoljiti samo z malico. Ob težavah, ki jih imamo, se Vršilec dolžnosti ravnatelja osnovne šole France Bevk v Tolminu JANKO KOREN (Foto: T. Urbas) tolažimo z mislijo na novo šolo. Komaj čakamo dan, ko bodo na Cvetju zasadili prvo lopato in s tem naznanili začetek gradnje šolskega centra, ki bo združeval vzgojnoizobraževalne zavode vseh stopenj — od predšolske do visoke. Upamo, da bodo z gradnjo začeli že sredi Na nedavni seji upravnega odbora sklada ljubljanskih občin- pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov so člani upravnega odbora opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju začrtanega programa gradenj osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Zapletene strokovne rešitve, neustrezne lokacije, posebno pa še nenehne podražitve gradbenih storitev so povzročile, da prejetega načrta ne morejo uresničiti tako, kot so si prvotno zamislili. Podražitve, ki jih ni mogoče natančno predvideti, poberejo pomemben del solidarnostno zbranega denaija. Samo zaradi podražitev gradenj v lanskem letu je moral upravni odbor sklada potrditi dodatke k investicijskim programom gradnje šestili osnovnih šol in enega vzgojno-varstvenega zavoda. Kljub vsemu pa kaže, da bodo do konca letošnjega leta v petih ljubljanskih občinah zgrajene tri nove osnovne šole in štirje vzgojnovarstveni zavodi. Do konca prihodnjega leta naj bi bilo zgrajenih šd deset novih osnovnih šol in enajst vzgojnovarstvenih zavodov, v letu 1977 pa še sedem osnovnih šol in deset vzgojnovarstvenih zavodov. Nenehne podražitve nedvomno hromijo in otežujejo uresničevanje začrtanega dela, saj bi sicer z do sedaj zbranimi 258 milijoni dinaijev že lahko zgradili predvidene osnovne šole in vzgojnovarstvene zavode. Po finančnem načrtu iz > leta 1971 bi za gradnjo 25 Divača Pridobitvi * V Vedri obrazi šestošplcev — čeprav je strop podprt s trami..,. Šele kasneje sem se spomnil, da sem jih s fotografiranjem zmotil sredi ure matematike, ravno ko so „jemali“ Pitagorov izrek (Foto: T. Urbas) pouk. Žal pa se je ustavilo pri napeljavi centralnega ogrevanja, bolje rečeno pri denarju, ki bi ga zanjo potrebovah. V osnovni šoli France Bevk v Tolminu o celodnevni šoli še ne razmišljajo. Čakajo na novo šolo. „Učenci osnovne šole France Bevk v Tolminu," pripoveduje v. d. ravnatelja JANKO KOREN, „gostujejo v sedmih zgradbah. V eni so učenci višjih razredov, nekaj nižjih razredov je v drugi preurejeni zgradbi, nekaj razredov in dva oddelka podaljšanega bivanja sta v gasilskem domu, tehnični pouk imamo v glasbeni šoli, telovadimo v domu TVD Partizan in v avli doma JLA. Poleg tega nam dvoizmenski pouk onemogoča zunajšolske dejavnosti. letošnjega leta in da bo šolski center zgrajen čez dve leti. Občani so se že leta 1972 odločili za samoprispevek; s tem je bila zgrajena osnovna šola v Bovcu. PreurediH smo tudi nekaj šol. Gradnja šolskega centra v Tolminu bo predvidoma stala dobrih sedem starih milijard dinarjev, ki jih bo treba zbrati s prispevki delovnih organizacij v občini, občanov, občinske skupščine in s posojilom republiške izobraževalne skupnosti. Seveda’si želimo, da bi z gradnjo šolskega centra zares kmalu začeli, saj cene v gradbeništvu naraščajo tako rekoč iz dneva v dan, denar pa tudi nujno potrebujemo za preureditev šol v drugih krajih naše občine in za graditev vzgojnovarstvenih zavodov!" osnovnih šol in prav 'tolik0 vzgojnovarstvenih zavodo'1, potrebovali le okoli 240 milij0' u nov dinaijev, danes pa že ve°k kot 700 milijonov dinarje'', si Veliko denaija bo treba zbrat'p prihodnja leta, če se bo grav sl nja še naprej tako zelo dražil3" n Lahko se tudi zgodi, ^ n bodo letos zbrali manj denaren za gradnjo šol in vzgojne Zi varstvenih zavodov, kot ^ * predvidevali. To bo nedvomn0:S( še podaljšalo čas gradnje $ h povečalo stroške. Ljubljansk* i; občinske skupščine (raze0 bežigrajske) so si namreč lat1 izposodile denar za kritje ot veznosti pri sofinanciranju še in vzgojnovarstvenih zavodo'" ki jih gradijo z denarjem samoprispevka in prispevk- h občinskih skupščin. W t tistimi, ki so si izposodi)0 f denar pri skladu ljubljansPj občin za gradnjo osnovnih šd in vzgojnovarstvenih zavodo'; pa ga še niso vrnile, je tud občina Ljubljana-Šiška. Sklad0 p dolguje nekaj več kot o se d t milijonov dinaijev, sporoča* t pa mu je, da denaija nimajo f1 s ga zaprosila za odlog do kon0)' marca prihodnjega Rt3:! t Upravni odbor tej prošnji t1 mogel ugoditi, kajti sklep c ' tem morajo sprejeti vse ljub i Ijanske občine, katerih org3*1 i je tudi sklad ljubljanskih obči* < za gradnjo osnovnih šol ^ ! vzgojnovarstvenih zavodov f 1 temeljni izobraževalni skuj ! nosti Ljubljana. Letos bo d’ * ljubljanske občine le težit11 i zbrale deleže, ki naj bi jih p1)’ Jč spe vale v skupni sklad za gra° J njo šol in vzgojnovarstvei^ 1 zavodov. To bo ne dvom111 1 vplivalo na počasnejšo uresflf 1 čitev zastavljenega progra# ) če občine ne bodo kmul' : najele potrebnih posojil. TONE URBAS TONE URBAS V Divači so že začeli preurejati staro osnovno šolo, v katero naj bi se že letošnjo jesen preselila posebna osnovna šola. Kdaj bodo odprli posebno osnovno šolo v Divači? To je odvisno od gradnje druge faze nove osnovne šole. Prav zato potekata obe akciji hkrati, vendar je kaj malo verjetno, da bo tudi druga faza gradnje nove divaške osnovne šole končana do začetka prihodnjega šolskega leta. Zato da bi pravočasno izpraznili razrede stare osnovne šole, bodo za nekaj mesecev uvedli dvoizmenski pouk. V drugi fazi gradnje osnovne šole v Divači so načrtovane štiri nove učilnice, prostor za knjižnico, šolsko mlečno kuhinjo, upravni prostori in večnamenski prostor. Skoraj pet milijonov dinaijev, kolikor je predračunska vrednost gradnje druge faze, je že zagotovljenih, zagotovljen pa je tudi že denar (okoli 614.000 din) za preureditev in opremo stare osnovne šole. V posebni osnovni šoli v Divači, ki bo zunanji oddelek vzgojnega zavoda „Elvira Vatovec" iz Strunjana, bo v štirih nižjih razredih prostora za okoli 50 učencev posebne osnovne šole iz sežanske občine. Preurediti' nameravajo tudi internat, ki bo lahko sprejel 20 učencev iz oddaljenih krajev. Posebna osnovna šola v Divači pomeni veliko razbremenitev za matično posebno osnovno šolo ,,Elvira Vatovec" v Strunjanu. Dolgujejo še telovadnice Sedem let je tega, odkar s“ se občani radovljiške obči11) ------ - - ji? odločili, da bodo v prihodu] petih letih pomagali s saiu° prispevkom uresničiti progra11 gradnje osnovnih šol in tel1) vadnic. Tako kot marsikje Sloveniji so bile tudi v Radef Ijici visoke in nepredviden1 cene gradbenim stori tva1) vzrok, da je zmanjkalo denaO za vse, kar so prvotno načrt0 vali in občanom obljubi1' Zmanjkalo je predvsem denafl za telovadnice v Radovljici, ^ Bledu, v Lescah in Bohinjk Bistrici ter za nižjerazreo11 osnovno šolo v Begunjah. . Zato da bi vendarle uresj čili pred petimi leti začrtaj program gradnje osnovnih U in telovadnic v ra d o vij ^ občini, je že konec minul0?: leta večina delovnih organiza0-v občini podpisala san10 upravni sporazum. Ta obvez11] delavce v združenem delu, bodo v prihodnjih petih letj! mesečno namenili po dva 0 stotka od bruto osebnih 01, hodkov za dograditev telova0 ■ert1 nic, osnovne šole in nekat®1' vzgojnovarstvenih zavodov, .j Sele takrat, ko bodo zgra^ v radovljiški občini telovadi110; in druge ustrezne prostore; .■ sodijo k šoli, bodo lahko pfe. na celodnevno šolo. Čeprav ^ sedaj še nimajo težav zaf^ pomanjkanja učiteljev tudi tistih šolah, ki so najbli^ prehodu na celodnevno so1 niso pozabili na usmerja11] mladih v pedagoške poklice--tu- ' > Iz prakse za prakso Poskus skupinskega pouka zgodovine ?0 njem v šol. 1. 1975/76. Nato!' J lahko na temelju opazovanja j ' izkušenj izdelali potrebna nav^j ^ dila ter strokovna pojasnila ij osrečili vso slovensko genefj cijo s to obliko vzgoje za safl® upravljanje v šol. 1. 1976/7"! Ideja je med nami, prvi posk® kažejo, da je učinkovita, da bfj ' gati vzgojno funkcijo šole, ki)? j' bila, kot vsi vemo, v preteklo^* 1 zapostavljena. Bolje je, da zaflj| *( sel uravnamo v organiziran tok 1 različne možnosti, pobude ^ p opažanja proučujemo, selekcij niramo tako, da pozitivno p0' ( splošujemo, negativno pa zavf- ^ čarno, kakor pa da gibanje pt? 1 idr: Si pustimo stihiji in samoiznaj'11 teljstvu. s' NORBERT JEDLOVČNIK 11 Skopo sem odbral nekaj izjav pionirjev in učiteljev, ki nam bodo ponazorile ozračje in rezultate tega dne. Učitelj: Ponavadi se pripravljam pol ure, za danes sem se moral tri dni! (Postal je organizator dela, učenci so ga iskali in prosili za pomoč. - Op. pisca). Pionirka: (zjutraj pred poukom!) Tovarišica, prosim, kaj naj storim? Morala bi v razred, a sem pozabila pripravo doma. Učiteljica: Veš, da nisem vedela, da imamo na šoli tako sposobne otroke. In še nekaj: nekateri povprečni učenci so se bolje odrezali kot nekateri odličnjaki Pionirka: Tovarišica, Jožek je danes bolj slabo odgovarjal, pa sem mu vseeno dala dvojko. Tovarišica stanuje v drugem kraju in ima šoloobvezno hčerko. Mamica pripoveduje doma, kako je bilo tega dne na Šoli. Hčerka tovarišice: Mi pa še nismo imeli samoupravnega dne. Naši tovarišici bom takoj jutri predlagala, da bi ga imeli tudi na naši šoli. Učitelj: Zakaj smo tako dolgo odlašali? . (Akcijski program je star več kot dve leti. ... - Op. pisca.) Pionir: Med nami ste nekateri sošolci, ki hodite k maši in obiskujete verouk. Ne ravnate pravilno, ko včasih grozite s strahovi tistim, ki ne hodijo tja. Raje se učite in pridno pišite naloge. Pionir: Če bi nam bila matematična snov vselej razložena tako, kot nam jo je približal danes naš..., bi jo bolje obvladali. Učitelji: Kaj pomaga, da jih na osnovni šoli navdušujemo za naš poklic, ko pa nato v srednji šoli z vsem tem in še drugim največkrat prenehajo. Pionirji: V., ti si danes ravnatelj. Izkoristi priložnost in razreši tovariša . .. Ta stavek sem namenoma pustil za konec. Podoben je odgovorom 68 učencev neke šole v Beogradu. Zavod za šolstvo mesta Beograda je ugotovil, da na eni izmed šol, za katero je zadolžen, zadeve niso najbolj v redu. Učencem te šole je postavil v anketni obliki 19 vprašanj s številnimi podvprašanji. Šesto se je glasilo približno takole: Imel bi priložnost, da na svoji šoli nekaj spremeniš. Kaj bi najprej zamenjal, da bi postalo delo in življenje v šoli zanimivejše? Četrtina (25 7o) bi zamenjala nekatere učitelje, polovica (46 %) pa bi spremenila odnose med učenci in učitelji. Pa če razumemo dobesedno ali ne. Problem je gotovo bolj ali manj značilen tudi za naše šole, le da se mu raje izognemo, ali pa ga preslišimo. Samoupravni dnevi in celodnevna šola bodo ta vprašanja mnogo ostreje postavila pred nas, kot smo bili tega vajeni doslej. N. J. Upravnr odbor samoupravljavcev (Foto: Bojan Končan) En dan j * ------------------------—---------------—— t mladinskega samoupravljanja na osnovni šoli »Franc Rozman Stane« v Šentvidu pri Stični ^ Stara, rumeno prepleskana dvonadstropnica ob Celovški cesti v Ljubljani je osnovna šola „Franc Rozman-Stane“. V dvoizmenskem pouku se zgrne pod njeno streho 700 učencev in 51-članski kolektiv, ki skrbi tudi za učence v jutranjem varstvu, za vozače in za 115 otrok v oddelkih podaljšanega bivanja. Ob 30-letnici smrti komandanta Staneta so dobili svojo šolsko himno, ob 30-letnici osvoboditve pa so se odločili za mladinsko samoupravljanje, saj javno ocenjevanje na tej šoli ni novost, pa tudi navzočnost delegatov ZSMS iz razredov na redovalnih konferencah ne moti učiteljev. Mladinci, učenci osmih razredov, so že v septembru 1974 pokazali voljo, da bi se izkazali s svojim delom v mladinski organizaciji. Pripravili so program. Že na prvem sestanku so sprožili misel, da bi imeli na šoli samoupravljanje in da bi en dan v šolskem letu tudi poučevali, podobno kakor so videli v Beogradu pri pobrateni šoli Filip Kljajič-Fiča, kjer so učenci osmih razredov poučevali prve, druge in tretje razrede. Mladinci na osnovni šoli Franc Rozman-Stane so se odločili za še bolj odgovorno nalogo. Učili naj bi vse razrede od prvega do sedmega, poskusili pa bi se tudi na vseh drugih bolj ali manj odgo-vornili delovnih me stili. Želja in možnost sta dve zelo oddaljeni točki. Vmes so štirje razredi osmošolcev, 51 delovnih ljudi, stara šola z dvema izmenama, redni pouk, praznovanje dneva šole in druge obveznosti. Samoupravljanje ni voz, ki ga razbremeniš in zopet naložiš, saj vidimo, da ga še mnogi starejši s težavo dojemajo. Mladinci so se odločili, da bodo na svojevrsten način spoznavali samoupravljanje. S tem so morali svoje šolsko samoupravljanje prilagoditi možnostim šole, svojemu delu, starosti in sposobnostim. - > PRIPRAVE Pred polletnimi počitnicami so razpisali delovna mesta. Da ne bi kaj izostalo, so navedli kar imena tovarišev in tovarišic, ki bi jih nadomeščali pri delu. Razdelili so tiskovne in sprejemali izpolnjene prijavnice. Dogovarjali so se in razmeščali, če je bilo preveč prijav za eno mesto, ali če jih sploh n1 bilo. Ob polletju je vsak osmošolec vedel, kaj bo delal. Po počitnicah so se predstavili tovarišicam in tovarišem ter drugemu osebju, ki je potrebno za delo šole in jih poprosili za pomoč in nasvete. Zanimali so se za učni načrt, za učence in delo, ki naj bi ga tisti dan opravljali. Petega marca je imela B izmena še zadnji pogovor, naslednji dan Kakšnega učitelja Kdor dela z mladino v šoli, dobro ve, da so učenci do našega dela kritični in občutljivi. Čim starejši so, tembolj samostojno ocenjujejo naše delo v razredu. Zato ni napak, če kdaj prisluhnemo tudi njihovim pripombam na račun našega dela, ki so mnogokrat resnične in dokaj stvarne. Ker meje zanimalo, kaj sodijo učenci o učiteljskem poklicu, sem v višjih razredih izvedla anonimni vprašalnik, ki je obsegal tale vprašanja: Kakšnega učitelja si želim? Ali bi se odločil za učiteljski poklic, zakaj da in zakaj ne? Na vprašalnik je odgovorilo 169 učencev iz sedmih razredov. Ker so odgovori zanimivi tudi za druge učitelje na šolah, sem zbrala gradivo za sestavek v našem strokovnem listu. Na prvo vprašanje - kakšnega učitelja si želim, so učenci odgovorili različno. Zaradi podobnosti sem vse 'odgovore zbrala in strnila v 16 najbistvenejših in jih razvrstila glede na število. In kakšnega učitelja si učenci pravzaprav želijo? Odgovori, kijih navajam, zgovorno kažejo, da so njihove zahteve povsem stvarne in precej objektivne. Učitelj naj bo dober do učencev - 75 odgovorov; naj dobro razlaga - 74 odgovorov; naj bo tak, da bi mu lahko zaupali - 72 odgovordv; naj ne bo prestrpg - 50 odgovorov; naj pravično ocenjuje — 34 odgovorov; naj bo pravičen do pa A izmena. Prišel je sedmi marec 1975. Vsa delovna mesta od direktorja, učiteljev, snažilk, pa do hišnika so prevzeli za en dan v svoje roke mladinci osmih razredov. Že ob pol šestih sta dva mladinca odprla vrata učencem v jutranjem varstvu. Med dopoldanskim poukom v A izmeni so bili v varstvu učenci B izmene, popoldan pa nasprotno. Med turnusoma so dežurali taborniki, ki so tudi sicer skrbeh za disciplino. Kadar je bilo delo težavnejše, so si razdehli učence na manjše skupine (varstvo, telesna vzgoja, tehnični pouk). Mladinci in mladinke so svoje delo tako opravih, da so nanj upravičeno ponosni tudi starši in učitelji. Misel na vlogo, ki jo bo® r imeli v skupnem delu je vzd® c mila mnoge učence k deja' š nosti. V delu so se tovariši® 1 zbližali in si pomagali. r Spoznali so raznovrstno*1 \ dela v šoli, zahtevnost posam® 1 nih opravil, odgovornost. Spff t znali so tudi vse člane delo* nega kolektiva, ki iz dneva ’ ] dan skrbijo za njihov lepši 'f j lažji jutri. j Na delovni konferenci, ki5 ] jo imeli naslednji dan, so ) i mladinci odkrito pogovorili ■ ( delu, kritično ocenili nekat®1 i razrede in posamezne učen® i jih predlagali za pohvalo ^ i grajo. Ostro pa so kritizirali ® ) pravilnosti pri svojem delu, f • sebno v vedenju. BOJAN KONČAN si učenci želijo? vseh učencev - 31 odgovorov; naj bo strog - 26 odgovorov; naj bo prijazen - 23 odgovorov; naj bo pošten — 12 odgovorov; naj pomaga slabšim učencem - 12 odgovorov; naj bo potrpežljiv 11 odgovorov; naj ohranja red in disciplino — 9 odgovorov; naj ne daje preveč nalog — 7 odgovorov; naj ne tepe — 6 odgovorov; naj se kdaj tudi pošali - 4 odgovori; naj bo razgledan — 3 odgovori. Odgovori kažejo, da si učenci želijo predvsem dobrega učitelja, kar pomeni, daje do njih obziren, spoštuje njihovo osebnost in jih razume v njihovih težavah. Takoj za tem poudarjajo, da si želijo učitelja, ki zaa razumljivo podajati učno snov. Njihovi odgovori so za to starostno stopnjo dokaj zreli in upravičeni. Učitelju pa so napotilo za razmišljanje o svojem delu v razredu. Drugo vprašanje: Ali bi se odločil za. učiteljski poklic? Od 169 učencev jih je pritrdilno odgovorilo 52 (skoraj tretjina), -negativno pa 117. Poglejmo, kakšni so bili odgovori tistih učencev, ki jih učiteljski poklic privlači: Delo z otroki me veseli ^ 17 odgovorov; učim otroke - 10 odgovorov; rad imam otroke — 7 odgovorov; da bi pomagal otrokom — 5 odgovorov. Ta poklic mi je všeč — 4 odgovori. Rad popravljam naloge — 2 odgovora. Rad bi postal učitelj, ker me zanima zgodovina — 1 odgovor; ker je ta poklic zaJ,!| miv - 1 odgovor; ker bi k oris®] domovini — 1 odgovor; da ® imel počitnice - 1 odgovor; f® je tako malo učiteljev - 1 o® govor; ker je ta poklic tako — 1 odgovor; ne vem, zakaj ® tako rad poučeval — 1 odgov® Zanimivi so tudi odgovof učencev, ki odklanjajo učit®) ski poklic: Učiteljski poklic me ne ves®! — 22 odgovorov. Zanj se ne ® odločil: ker je težak in odgov0 ren - 14 odgovorov; ker je p®! več naporen — 11 odgovorov ker je škoda živcev — 11 odg® vorov; ker učenci do učitelj3 niso pošteni - 11 odgovor^’ ker nimam potrpljenja — 10 o® govorov; ker učitelj porabi ^ liko svojega prostega časa - * odgovorov; ker učenci nagaja]1 učitelju - 7 odgovorov; ker J' težko učiti — 5 odgovorov; ke nisem‘ sposoben - se tež* učim - 5 odgovorov; ker mof učitelj preveč govoriti in lahko pokvari glasilke 4 o govori. In še zadnji odgovori: JMe vem, zakaj se ne bi odi® čil za ta poklic — 4 odgovo® Učitelj ne bi mogel postati, 1® je v tem poklicu treba vel® znati — 3 odgovori. : Kljub temu da vprašalnik ® zajel več učencev, nam vsee® pove, da mladi kritično spre® Ijajo naše delo-Pove nam tud) čem je za mladino učiteljski P® klic privlačen oziroma zakaj 5 večina učencev raje izbira drw poklice. ROZMAN ALB^' —' 2S- 1975 IV. — St. 8 0. RADIO IN ŠOLA Med šolo, družino in delom m Že nekaj mesecev je oddaja ■gj* 1 »Med šolo, družino in delom “ lili posvečena enemu samemu pro-v Memu — slovenskim manjšinam lei* v zamejstvu in njihovem šol-lv» stvu. ilJj Otroci slovenskih staršev v ikl| Porabju hodijo v madžarsko 'm Osnovno šolo. V štirih sloven-if slcih vaseh so višje organizirane jtij splošne osnovne šole, kjer imajo i i Učenci po štiri ure slovenščine tv« na teden. V dveh podružničnih i i* s°lah pa je slovenščine le po tri Ure tedensko. Večina otrok že n1' °b vstopu v šolo govori sloven-7 sko — seveda v narečju. Zato je ;iiS Naloga učiteljev, da dodajajo k bf znanim pojmom nove, pred-\)[ vsem pa učenje knjižne slo-jsf venščine. Vendar pa je slednje, tit' •o je učenje knjižne sloven-ok sčine, tudi za učitelje, ki učijo if slovenščino na osnovnih šolah v :\0 “orabju, velik problem. Ti uči-pe telji so namreč končali madžar-rr> ske višje pedagoške šole, ma-iff lerin jezik pa znajo samo kot 'f samouki ah pa toliko, kolikor So si znanje pridobili pri dopol-Nhnern izobraževanju v Slove-Niji. Demokratična zveza južnih Movanov je na svojem VII. kon- . ^esu jasno poudarila pomen Urejanja šolske problematike ✓ Ntanjšin za njihov razvoj. Genezi sekretar Demokratične "jVeze južnih Slovanov Mišo u Madič je našemu novinarju Er-Uestu Ružiču v pogovoru pove-, ual, kako skušajo v Porabju re-,0 ^vati ta pomemben problem. vprašanje, katera so najpo-|S( Niembnejša vprašanja, ki zade-)'ajo Slovence v ljudski repu- 0 oliki Madžarski, je Mišo Mandič |V lako odgovoril: j Osnovno vprašanje v življenju p Neke narodnosti je šolsko vprašanje, torej pouk v materinem S( mu. Tako je tu di s Slovenci. ^ Na tem področju je bil v zad-c Njčh letih dosežen velik napre-f; “ek, čeprav še vedno nismo in 1 ne moremo biti zadovoljni. Naj-j Več problemov imamo zaradi i P°rnanjkanja ustreznih kadrov. si vsestransko priza- jkvamo, da bi se prav ta pro-ulem čimprej uredil ah da bi se stanje izboljšalo. V Szomba-thelyu se na primer sedem Slo-^nk usposablja na vzgojiteljski , ?°li. Poleg obveznih predmetov 'Ntajo te dijakinje tudi reden Pouk slovenskega jezika. Ko u°do te, slovenske dijakinje končale šolanje, bomo lahko re-r.ui pomembno nalogo. V kra-]lh» kjer je pouk v slovenskem jeziku, bomo lahko uvedli tudi pouk materinščine v otroške vrtce. Menim, daje to zelo pomembno vprašanje. Na visoki učiteljski šoli, prav tako v Szombathelyu, letno sprejmejo po dva študenta - Slovenca. Predavanja slovenskega jezika ima za ta dva študenta lektor za slovenski jezik iz Slovenije, česar do sedaj ni bilo. Štiije naši Slovenci študirajo na ljubljanski univerzi; od njih pričakujemo po študiju pravzaprav največ. Slovenski učitelji in profesorji hodijo na izobraževanje v Slovenijo. Med šolskim letom pa jim strokovno pomaga slovenski lektor z visoke učiteljske šole v Szombathelyu. Ta lektor obiskuje tudi šole, v katerih poučujejo slovenski jezik in učiteljem pomaga pri delu. V mono-štrski gimnaziji dela slovenski krožek, katerega člani potem nadaljujejo študij na visoki učiteljski šoh in na ljubljanski univerzi. Od leta 1967 dalje prireja namreč pedagoška akademije iz Maribora seminarje za učitelje slovenskega jezika na osnovnih šolah v Porabju. Na seminarjih, ki se jih vsako leto udeleži 10 do 15 učiteljev, obravnavajo predvsem metodiko pouka slovenskega jezika, teme iz slovenske literature, veliko časa pa posvetijo tudi jezikovnim in govornim vajam. Leta 1972 so predstavniki pedagoške akademije iz Maribora in visoke učiteljske šole iz Szombathelya podpisali tudi pogodbo o večletnem sodelovanju med obema akademijama. Po tej pogodbi prihajajo profesorji mariborske pedagoške akademije v Szombathely, kjer vodijo seminarje za skupino dijakov, ki žehjo izpopolniti znanje slovenskega jezika. Tudi to je velik korak naprej v razvoju slovenskega šolstva v Porabju, saj so imeh prej dijaki monoštrske gimnazije samo eno možnost, če so hoteh nadaljevati študij v slovenskem jeziku. Vpisai so se morali na univerzo v Budimpešti, kjer so lahko študirali slovenski jezik. Sedaj pa lahko nadaljujejo študij na szomba-thelyski visoki učiteljski šoh, Pa še nekaj besed o krožku slovenskega jezika na mono-štrski gimaziji! Krožek deluje od leta 1969. V njem je vsako leto približna 15 do 20 dijakov — skoraj vsi slovenski dijaki monoštrske gimnazije. Pouk ali bolje rečeno delo v krožku traja dve uri tedensko in je edina oblika izpopolnjevanja dijakov slovenske narodnosti v knjižni slovenščini. Slovenski dijaki zadnje leto je'bil med njimi tudi en madžarski dijak, spoznavajo v krožku dela slovenskih klasikov, zbirajo narodno blago in zapisujejo ljudske običaje, pa tudi nekaj slovnice se naučijo. Krožek slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji bi moral sčasoma prerasti v neobvezni, kasneje pa morda v obvezni predmet. Tako bi bilo zagotovljeno boljše in popolnejše znanje slovenskega jezika za učitelje, ki poučujejo otroke slovenske narodnosti v Porabju. Kako se otrok odziva na šolski neuspeh (Nadaljevanje iz prejšnje številke) TINA: Glej, Boris! BORIS: Kam pa vidve? Se že spet potepaš, kaj Breda? BREDA: V šolo greva, gospod. TINA: Ja, v šolo morava. Sva že pozni. BORIS: Kar tecita! Boš prej mamo srečala, Breda. Tvoje ocene je šla gledat. Kar pripravi se! BREDA: Hvala za obvestilo. Ti, Boris, kaj pa ti tu iščeš? Mogoče so tudi v skladiščih uvedli šolske naloge, pa si ušel, kaj? BORIS: Naj te ne skrbi moja . služba. BREDA: Ti pa mojo šolo pusti pri miru. TINA: Slišiš, so že v razredu. (GLASBA - SLOVENSKI NARODNI PLES) TINA: (prepeva melodijo potrkanega plesa ali kaj drugega) BREDA : Na živce mi greš. TINA: Zato bom vseeno pela. La, la, lal, ala. .. Zdravo. Jutri se vidiva v šoli BREDA: Počakaj me pred šolo, če boš prej kot jaz. TINA: Bom, zdravo. Pa nikar ne bodi zdaj slabe volje, saj je bilo danes tako lepo. BREDA: (ZASE) Saj nisem. slabe volje, samo bojim se domov. Mama bo spet žalostna, oče jezen, brat me bo zatožil, da sem bila popoldne zunaj, ko bi mi vsaj babica malo pomagala, pa je že tako stara, da živi samo še od spominov. Babico imam najraje. Vsedem se k njej in jo vprašam, kako je bilo, ko je bila otrok. Takrat mi začne pripovedovati, vedno isto, z istimi besedami, . včasih se spomni še kako nadrobnost, ki mi je ni povedala in takrat postaneva obe spet majhni. Babica pozabi na svoja leta, jaz na svoje skrbi Takrat mi je najlepše. Saj vem, da je grdo, ko jo včasih prevaram. Danes res nisem vedela, kako naj drugače prinesem podpisano obvestilo v šolo. No ja, tokrat mi je spodletelo, mama je šla danes v šolo in izvedela za sestanek in za moje ocene. Škoda, da nikoli nagovori s profesorico Kmetovo. Bi slišala, da le nisem tako slab, da bom do konca leta še vse popravila in da dobro plešem v njeni skupini in da bomo gostovali, da sploh nisem tako slaba kot mi vsi drugi govorijo. Mogoče pa mi profesorica Kmetova samo zato tako govori, ker dobro plešem, v resnici pa si o meni misli tako kot vsi drugi. Zakaj pa nad Borisom doma niso tako viseli, ko je še hodil v šolo, saj je komaj lezel iz razreda v razred. Meni pa gre samo zadnje leto malo slabše. Slabo mi gre, ker sem lena, ker za knjigami samo sedim, vem, da sem hudobna in maščevalna. Nočem se učiti, zato da jih bom prizadela, ker me ne marajo, samo brata gledajo, kako je priden, ko že zasluži Strežejo mu, kot da bi bil grof. Prehitro sem prišla do doma. Kam naj še grem? Tako se bojim. Vsi so zbrani za mizo in čakajo, kdaj bom prišla. Potem bodo umolknili in me gledali. Mama očitajoče, brat pomilujoče, oče ukazovalno, babica pa bo tiho povešala oči, ker se boji očeta. Ko bi bila ptica, bi odletela Samo k babici bi se še vračala, kadar bi bila sama doma Nič mi ne pomaga, vstopiti moram. Vse je tiho. Zaslišala so me, pa so utihnili Mogoče, mogoče je samo babica doma Babica! BABICA: Malo sem zaspala, ko ni bilo nikogar. BREDA: Se mama še ni vrnila? BABICA: Ne vem, ali sem sanjala ali je rekla, da gre v šolo. Oče je odšel k lovcem na sestanek in ga še ne bo, Boris pa je danes prišel sredi dopoldneva domov iz službe, pa spet nekam izginil Veš kaj mi je rekel: da se je sprl in da bo poiskal drugo službo. Jaz pa sem mu rekla, da je nor in naj prepir prespi, da bo jutri spet vse dobro. Le kaj mu pride na misel! Tako dobro službo bi pustil zaradi slabega dne, ki ga je imel danes. Kdo bi ga razumel BREDA: Je očetu in mami to že povedal? BABICA: Ne, saj ju še ni videl Jaz pa tudi nisem nič rekla, ko se je obema tako mudilo. Kaj bi ju razburjala! BREDA: Praviš, da je šla mama v šolo vprašat za moje ocene? BABICA: Ja, tako se mi zdi. BREDA: V slovenščini imam slabe ocene, pa jih bom popravila. Ti obljubim. BABICA: Saj vem, da boš popravila, jaz ti bom pa uro kupila. BREDA: Saj se ne bom učila zaradi ure, zato se bom učila, da bom vsem pokazala, da sem lahko boljša, kot je Boris. Jutri bom poiskala razredničarko in se ji bom opravičila za tistega Prešernovega Arabca, saj mi mora verjeti, da je nisem zafrkavala. BABICA: Nisem te razumela, kaj praviš. BREDA: Nič, babica, samo to, da se bom zares učila. Iz starih listov BABICA: Bi mi skuhala malo kave? BREDA: Bom, babica, takoj. (PREPEVA MELODIJO, KI JO JE PREJ PELA TINA) Naučila se bom vse za nazaj in prosila razredničarko, naj me vpraša, da bom popravila oceno. Potem mi ne bodo več mogli braniti, da bi nastopala pri folklori. In obe dvojki bom popravila, da bom ob koncu leta boljša, kot je bil Boris. Samo da je za danes vihar šel mimo mene. Kaj hudega ne more biti, saj je to vendar hujše, če nočeš v službo kot pa cvek iz slovenščine. Popotnik pride v Afrike puščavo, steze mu zmanjka, noč m zemljo pade, nobena luč se skoz oblak ne ukrade, po mescu hrepeneč se uleže v travo. KAJ SE VSE OD UČITELJA ZAHTEVA Pred nekaj leti so na Hrvat-skem in v Slavoniji odredili, da 'mora imeti vsaka občina svoj šolski vrt ter da mora učitelj vsako leto 500 cepljenih dreves med občane razdeliti Ko je prosil nek učitelj za starostno doklado, se mu je očitalo, da ni razdelil predpisanega števila cepljenih dreves, vsi drugi njegovi dobri uspehi v šoli niso bili merodajni Neka druga odredba ukazuje učiteljem, da se morajo ukvarjati s sviloprejstvom, češ, tako se bode povzdignilo svilo-prejstvo, če bode dajal učitelj sam dober zgled. Seveda podpore ni dobil nič, učenci mu pa tudi niso smeli pomagati Leta 1893. so pa ukazale te modre glave, da mora vsak učitelj sleherno jesen vsaj 4000 črešplje-vih pešek usaditi ter o tem poročati Dne 1. julija je treba pa zopet poročati, koliko pešek je pognalo. Iz vseh poročil se je razvidelo, da so učitelji zadostno število pešek usadih, a pognalo jih je samo 5 %. Učiteljski tovariš 1896 str. 213 VZGOJEVALNE ISKRICE Zgodaj zateraj pri otrocih svojeglavnost in hudo trmo. Svojeglavni otroci nikoli niso postali dobri ljudje, zato, ker mislijo, da sami uže vse vedo in nikakoršne dobre misli od drugih ne vzprejmejo. Prenapeta struna poči Tako je tudi pri vzgoji otrok. Otrok se ne sme preoblagati Delo naj se beli s počitkom in razvedrilom. Srčna beseda sega k srcu. Kar želiš, da bi se mladine prijelo in jo ogrelo, to imej pred sam in bodi pregret od tega sam. Kako bodeš kaj dajal, ako si nisi po-pred tega sam nabral? Učiteljski tovariš 1883 TUDI UČITELJ JO VČASIH POLOMI Nadzornik pride v neko oddaljeno hribovsko šolo nadzorovat. Tam je učiteljeval dober star možek. Nenadoma zagleda nadzornik m omari globus; obrne se k bližnjemu učencu in ga vpraša v svojem uradniškem tonu: Ti, zakaj je ta globus poševen? Učenec prestrašen o gleda in molči Tu pa priskoči dobri učitelj: Naj oprostijo, gospod nadzornik, učenci niso nič krivi Vejo, mi smo to že tako pošvedrano dobili. Vodja dekliške šole praznuje 50-letnico. Učiteljice sklenejo, da mu podore pri častitanju fotografijo učiteljskega zbora, in se dajo slikati v šolski sobi Vodja dobi na svoj jubilejni dan sliko; ko si jo malo natančneje ogleda, odkrije pod skupino učiteljic napis „Naše strupene rastline". Popotnik 1928-1929 str. 185 UČITELJEVE PRIJETNOSTI V nekem kraji, kjer je šolsko obiskovanje jako zanikerno, je učitelj obravnaval berilo „Prva skrb“. Opomnil je tedaj: „Tudi tukaj je mnogo takih Jurjev, ki nečejo svojih otrok pošiljati v šolo. “ V nedeljo po maši so prišli nadenj vsi - Jurji, ki so imeli otroke v šoli in ni jih bilo malo, kajti to ime je tam zelo razširjeno. Komaj se je učitelj odkri-žal teh nadležnih „Jurjev‘‘. Učiteljski tovariš 1896 str. 23 Netopirji niso ptiče — letajo pa - Potrebujemo vas kot kruh - me je kar sredi ceste zgrabil za rokav glavni urednik založbe UPANJE ZANAMCEV. - Prepričan Se>n> da boste za našo založbo prepesnili v hrvaščino nekatere Pesmi mojstra slovenske vezane besede Otona Župančiča. Pri-Provijamo namreč antologijo za zanamce. ~ Na Hrvaškem imate mnogo velikih pesnikov, ki bodo z ve-Seljem ustregli vaši želji - sem se nebogljeno branil ~ Ha! Nobeden se ne zmeni za našo ponudbo! Iku, našemu ektorju, ki je sočasno tudi pesnik, očitajo, da ne loči netopirjev od Phc. pa vam zagotavljam: spozna se na vse reči - octzgodovine ^fnbnih izdelkov v zahodni Mezopotamiji do spektralnih analiz *eglic v Andromedi. Prepričan sem, da se bosta vidva čudovito šumela. Kot prosvetni delavec boste... , ... delali ceneje - sem skušal dopolniti urednikov stavek, kot 1 Ogibal rezultat športne stave. Ne nikakor! Ne mislim na življenjsko raven. Pač pa ste kot posvetni delavec vajeni raznovrstnih žalitev, ne da bi zavoljo njih f gnili s prstom. Gre torej za izurjene in utrjene živce. Veste, ektor Iko je samo na videz tečen .. . . Ko je urednik opazil, da nameravam pobegniti v prvi tramvaj, mi f stlačil v žep seznam Župančičevih pesmi za prepesnitev - in lzPuhtel kot kafra. Doma sem se lotil dela. Dokler sem prevajal standardne teme, glašene na ljubezen, pomlad in podobno, se mi ni zatikalo. Po-gftnno sem se napotil k tovarišu Iku. Lektor je počasi bral, tu in trn kaj zagodrnjal in mi spodbudno pokimal. Zataknilo se je pri lomku iz pesmi „Zelena čelada"; bral je izvirnik in ga grozljivo r°b]akarsko začel primerjati s prepevam: - I sjahavši otjera konja u selo.... Zakaj „selo", saj je v izvirniku beseda polje? Ali se sploh zavedate, da je „polje" neobdelana zemlja, pojem „vas" pa sodi v pristojnost urbanistov? No, nadarjenosti vam ne manjka, pomirite se! Le škoda, da ste premalo razgledani. .. Pa tudi beseda „konj“ me moti. Pobrskajte po katalogu konjerejcev in poiščite kak boljši izraz. Lahko pa bi se seznanili tudi z motorji - je dostavil. - Z motorji? sem osupnil. - Da, z motorji - je zaupljivo znižal glas. Marsikje so zamenjali konje z motornimi vozili. Pokadite cigareto! Pokažem vam, kako se v sedanjosti tej reči streže. Komaj sem pokadil, že mi je pomolil počečkan list: - to je moja različica prepeva Župančičeve pesmi. Obljubite, da jo boste prepesnili v slovenščino! Bral sem, lezel vase - in zatulil: - To je ponarejevanje! - Vi ste ponarejevalec, ker ne poznate sodobnih izraznih prijemov v poeziji. Vaši prepe\n so zanič! Poglejte samo tole! In že je potegnil iz predala svojo zbirko z naslovom „iavanje dodekafonske piščalke . S prstom je lezel od verza do verza najbolj prodorne pesmi - v zvestem prepevu bi se glasila takole: Prereži vibo na grelcu. Metastaza marog me razburja. Na'jeklenih nitkah visi nebotičnik. Sonce sem zaklenil davi v tičnik svojih domnev. - Kaj pravite na to? me je zaupljivo dregnil. Hotel sem ziniti, da nima zveze s poezijo, pa sem se domislil, da drži v rokah svojo natisnjeno zbirko! Mojih prepevov Župančičevih pesmi pa ne bodo niti pogledali, če tale veleum reče, da so zanič. - , Všeč mi je; predvsem rima mi ugaja - sem počasi spravil iz sebe. Zažarel je: - To je prava hpseda! Vi me edini razumete! Vaši prepevi Župančiča povsem ustrezajo! Prepesnite še njegovo pesem „Ptič Samoživ". Seveda preberite najprej vse razprave o ptičih -me je prijateljsko opomnil. Obupan sem pritaval domov in se zaupal ženi - Nikar se ne razburjaj! Takoj prepesni tega „Ptiča“ - lektorju pa ga oddaj po treh tednih ali mesecu dni. V tem času z lahkoto prebereš vse, kar dobiš o pticah in letenju. Bogato se ti bo obrestovalo - me je spodbujala. Prepesnil sem pesem in se takoj lotil „Uvoda v splošno orhitolo-gijo". Priznati moram, da sem pred nedavnim komaj ločil vrabca od goloba. Sedaj kot strokovnjak poznam navade in žvižganje ščin-kavca, kosa, penice, sinice — in sicer ne le v materinščini, ampak tudi v hrvaščini in latinščini Za vsak primer sem preštudiral tudi polete od bratov Wright do raketnih izstrelitev v vesolje. Ker sem se spomnil, da je v nekem grškem mitu kragulj ščipal Prometeja za jetra, sem prebral še znanstveno študijo o zlatenici Zadnja razprava, ki sem jo prebral, me je poučila o netopirjih. Niso sicer ptice - letajo pa. Šele potem sem oddal lektorju pesem „Ptič Samoživ". Mimogrede sem omenil preštudirane razprave. Pohvalil me je in celo pripomnil, da se mu v umetnosti počasi približujem. Mislite, dragi bralci, da bo zdaj konec? Kje pa! Zdaj sc šele začne zgodba, kako je nasvet moje žene obrodil sadove: pod naslovom ,,Pokaži, kaj znaš", sem začel najprej nastopati občasno. Kmalu sem se pojavil na republiških tekmovanjih. Seveda sem odgovarjal na vprašanja o pticah, netopirjih, konjih in zlatenici In pobiral nagrade! Z ženo sva kupila pralni stroj, televizor, ,,101".. . Nočem prikazovati najine naraščajoče blaginje, čeprav nama davkarija ne more do živega. Vsem je znano, da nagrade za literarno ustvarjanje ne sodijo v njeno pristojnost. Ne morem pa razumeti, da pri. nas živijo ljudje, ki trdijo, da je poezija nerentabilna, da ne prispeva k dvigu življenjske,ravni. Saj ste se po vsem, kar sem povedal, menda tudi vi prepričali, da poglablja duševno življenje, razširja obzorja in nam vsestransko bogati življenje. BRANIMIR ŽGAN JER STRAN 8 Najnovejše knjige za mladino KUKAVIČJI MIHEC, Pavle Zidar, cena 60,00 din (knjiga je opremljena z barvnimi posnetki iz televizijske nadaljevanke UTONILO JE SONCE) SREBRNI KONJ IN TRINAJST DRUGIH, Maijan Marinc, cena 75,00 din (izbor najlepših radijskih iger z duhovitimi ilustracijami Melite Vovk-Štihove) V „Matjaževi knjižnici44: MOJA PARTIZANSKA OPREMA Karta Grabeljška z ilustracijami Boža Kosa (cena 38,00 din) TRNULJE Karia Leskovca t ilustracijami Staneta Kumarja (cena 42,00 din) MALA VOJNA POŠTEVANKA Sandija Sitarja z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec (ponatis tik pred izidom) V „Lastovkah“ MATI BRODARIČKA Janeza Vipotnika z ilustracijami Miha Vipotnika (cena 18,00 din) Naročila sprejema PARTIZANSKA KNJIGA Trg osvoboditve 13, tel. 25-365 ter predstavništva Partizanske knjige v Mariboru in Kopru Pogovor 0 didaktiki modernega glasbenega pouka___________ •. . Geografija v reformirani šoli Pogovor po prijetni javni učni uri v petem razredu šem-pe trske osnovne šole (tema: klavirska skladba „Slike z razstave44 ruskega skladatelja Mu-sorgskega) je opozoril na nekatera izmed številnih nerazčiščenih vprašanj didaktike modernega glasbenega pouka. V razpravi, ki se je lotila didaktike poslušanja in umevanja tako imenovane programske glasbe, je bilo izraženo mnenje, da so meje glasbenega upodabljanja fizičnega sveta ozko začrtane in da npr. še tako muzikalna osebnost ne more zgolj na podlagi poslušanja uganiti naslova programske skladbe. Lahko pa šolarji med več ponujenimi naslovi zanesljivo izberejo pravi naslov kompozicije, kar ima kot metoda neko didaktično vrednost. V šolskem primem je seveda programska zasnova kompozicije (zgodba, slika) odlično sredstvo motiviranja učencev, nikakor pa ne more postati smoter, h kateremu vodijo naša vzgojna prizadevanja. Smoter glasbene vzgoje pa je in ostane razvijanje muzikalnega doživetja. Programska glasba je didaktično primerna za uvajanje v svet glasbe tudi zato, ker daje konkretna osnovna oporišča za razlago „vsebine44 in učitelj vsaj zategadelj ne bo v stiski. Učenci si v didaktičnem postopku urijo domišljijo, so motivirani za pazljivo poslušanje. Ob pazljivem poslušanju dobre glasbe pa se postopno razvija čut za lepo v glasbeni umetnosti. Kjer se ta čut dovolj razvije, tam so dani temelji za kasnejše zrelo vred- notenje glasbenih umetnin, kar je nemara najvišji smoter glasbene vzgoje. Kajpada ostaja med tem smotrom in možnostmi, ki so na voljo glasbenemu pedagogu, cela vrsta didaktično neobdelanih faz šolskega dela (ali utajevanja poti v umevanje muzike). Zlasti, ker se moramo, kakor sem že omenjal, od programskih, pogosto vizualnih motivov, ki jih ta glasba obravnava, vračati v svet muzikalnih zakonitosti, ki so jedro vsake, pa tudi programske muzike. To pa rodi zahtevo, da razvijamo zmožnosti, predvsem opazovanja muzike. Sledilo naj bi mu tisto glavno, doživetje muzike, kar pa je največ odvisno od stopnje posameznikovega daru za intuicijo. Če jo je mogoče kako spodbujati, tedaj mora didaktika nekako zajeti tudi intuicijo. Vsekakor, če je možno v kom zatreti glasbeno nadarjenost z dajanjem slabih zgledov, tedaj je možno tudi nasprotno. Ob dobrem glasbenem pouku se tudi intuicija živahno razvija. Nemara razvija intuicijo kopičenje glasbenih izkušenj od preprostih k zapletenejšim. Mogoče ni intuicija nič drugega kot zmožnost talenta, da hitro kombinira pridobljene izkušnje. V razpravi je imelo močno oporo mišljenje, da je likovno upodabljanje muzike (učenci narišejo, kaj so si predstavljali ob poslušanju), ki ga priporočajo kot didaktični postopek za umevanje- muzike, zabloda, saj vodi k -smotrom likovnega puica in ne v svet glasbe, ki je že tako teže dostopen po svoji abstraktni naravi. Nasprotno ima upodabljanje zgodb, slik ali drugih realnosti s tako imenovano programsko glasbo za sabo večstoletno razvojno pot, vendar je tudi to, kot sem že zapisal na začetku, ostalo v mejah, prek katerih muzika ne more. Toda, če je v slikarstvu prikazovanje gibanja težava, ki jo slikarske tehnike rešujejo z bolj ali manj ostroumnimi prijemi, je glasbi gibanje lastno (lahko rečemo, da. živi od gibanja). Kot izrazito časovna umetnost lahko sliko, ki jo upodablja, celo dramatizira s številnimi zvočnimi dogodki. Tako nastaja iz slike, prikazujoče običajno en sam prizor ali morda samo trenutek, vrsta glasbenih dogodkov, ki se odigravajo med trajanjem kompozicije. Torej bi bilo treba usmeijati učence k zapažanju in upoštevanju teh dogodkov v glasbeni umetnini. Po tej poti ne bi zabredli od glasbe k slikanju, ampak bi skupaj s skladateljem prišli od slike h glasbi. Če se to posreči, bo storjen v didaktiki poslušanja (opazovanja) programske glasbe že majhen, a zanesljiv korak naprej. Naj končam: Razprava na aktivu v Šempetru je opozorila na več vprašanj, ki bi jih bilo treba reševati bodisi s seminarji bodisi s pogostejšim sestajanjem aktiva (en aktiv na leto je premalo). Spričo velikanskega koraka naprej v idejnih izhodiščih glasbenega pouka je nevarno, da brez izdatnih 'naporov zavoda za šolstvo in nas, glasbenih pedagogov, praksa ne bo mogla dohajati jasno začrtanih smotrov. VLADO MODIC Predvidena šolska reforma je tako kot pri drugih predmetih tudi med geografi zbudila razmišljanja o učnih smotrih, o mestu tega predmeta v celotnem šolanju in o preberi snovi. Vrenja se sicer še niso polegla in se še niso izoblikovala v nesporno in izkristalizirano podobo, vendar je novm peoagosKin Komisij, preusiojniKov geograisKui Kaieuer (oddelkov) in inštitutov 21. marca 1975 v Beogradu doseženo načelno soglasje o vprašanjih, o katerih bom spregovoril v tem sestavku. Na posvetovanju smo dobili tudi vpogled, kako je zastopana geografija v šolah drugih republik. Slovenci smo spoznali, da smo glede števila .ur za geografijo v srednjih šolah približno na jugoslovanskem poprečju, da pa smo v osnovni šoli pod njim. Drugod so namreč večinoma obdržali geografijo v petem razredu, pri nas pa smo namesto nje uvedb spoznavanje družbe. In še nekje smo zdrknili pod jugoslovansko poprečje: glede učbenikov in priročnikov, kijih imamo za ta pouk. Katere novosti glede geografije predlaga to posvetovanje za prihodnjo reformirano šolo? Malo jih je za prvih osem let obveznega šolanja, če sodimo samo po obsegu in poimenovanju snovi. V petem razredu naj bi bila povsod splošna geografija, podana tako, kot zahteva miselni razvoj učenca, v šestem razredu naj bi tudi po novem obravnavali Evropo (Evrazijo), v sedmem ostali svet, v osmem Jugoslavijo. Tudi glede ur naj bi pri večini republik ostalo po starem (po dve uri tedensko, razen v petem razredu, kjer imajo navadno eno uro). Bistveno pa je treba dosedanji pouk spremeniti glede na nove učne smotre celotnega izobraževanja, dati večji poudarek aktivnim metodam, snovi, ki vzgaja dialektično mišljenje in ki prispeva k izobrazbi samoupravljavca. Mnogo več sprememb je posvetovanje namenilo geografiji v nadaljnjih letih šolanja. Tu se je v dosedanjih učnih načrtih ponovil ciklus iz osnovne šole. Resnici na ljubo je treba povedati, da po učnem načrtu ne bi smeh ponavljati snovi, čeprav je zajeta pod istim naslovom. Predvideno je bilo poglabljanje, iskanje splošnih zakonitosti in vsega, kar včasih imenujemo „transfer“. V praksi pa smo kljub temu zaradi slabe opremljenosti in kadrovske zasedbe priča ponavljanju. Beograjsko posvetovanje se je odločno izreklo za to, naj bi odpravili tudi tako, fiktivno cikličnost. Že z naslovi je treba odpraviti podobnost z že predelano sno\jo iz preteklih let, pri kateri naj velja pravilo, naj bo skrčena po obsegu na osnovno in bolj usklajena z drugimi predmeti na šoli. Čeprav so v nekaterih republikah in pokrajinah že začeli oblikovati geografijo v drugem krogu šolanja (po osmem razredu sedanje osnovne šole), je večina udeležencev beograjskega posvetovanja menila, da bodo morali geografski praktiki in teoretiki še temeljito poprijeti pri oblikovanju geografije kot učnega predmeta. Doseženo je bilo soglasje, naj bi bila zastopana predvsem tako imenovana problemska geografija, in to taka tematika, ki je najbolj pereča v sedanjosti in katere pomen bo najbrž še zrasel v desetletjih, ko se bodo sedanji učenci vključih v proizvodnjo. Snov bi posredovali v obliki tečajev,-ki so na zahodu tako popularni tudi v šolah. V nasprotju s težnjami, da bi bili tečaji samo fakultativni, je bila poudarjena slaba stran tega načina, ici dopušča popularnost na račun kakovosti. Tečaji naj bi bili obvezni, po tematiki pa skupni za vse šole in nekateri izbirni po regijah in glede na šolski profil. Poglejmo si nekaj takih tematik, kot so bile po-udaijene v Beogradu. PROBLEMSKA GEOGRAFIJA ZA DANAŠNJO RABO Okolje z osnovami ekologija in s poudarkom na varstvu na- rave zajemajo sicer že nekateri drugi učni predmeti, zlasti biologija. Na tem področju pa ima nalogo tudi geografija, predvsem v tem, da povezuje izsledke raznih strok in daje učencu sklenjeno, celostno podobo problematike, kjer je v ospredju razmerje narava — človek. Saj je aktualna problematika onesnaženja okolja že sama na sebi plod teh dveh dejavnikov. Če je katera panoga poklicana, da ugotovi ne le kakšno razdejanje ustvarja človekovo koristoljubje, temveč tudi razmere, v katerih dela delovni kolektiv, ki posega v naravo, je to geografija, katere srž je iskanje medsebojnih zvez med naravo in družbo. Med pomembna predavanja iz tematske geografije sodi geografija domačega kraja. To predvidevajo sicer že obstoječi učni načrti, a bolj v „drugem planu“. Zdaj ji dajemo posebno mesto iz tehle razlogov: Ta snov daje najboljše možnosti za uvajanje v raziskovalno,in samoiniciativno izobraževanje. Učenci lahko med drugim merijo temperature zraka in tal, padavine, ugotavljajo vodne vire in oskrbo, beležijo poplave, analizirajo prsti, zasledujejo vegetacijski ritem, spremljajo spreminjanje v izrabi tal, anketirajo ljudi in tako ugotovijo poklicno strukturo, deagrarizacijo, zasledujejo rast proizvodnje itd. Spoznavanje domače oblike lahko najbolje povezujejo z elementi in smotri ljudske obrambe, daje pa jim tudi osnove za ugotavljanje oblik samoupravljanja v domačih razmerah. Če je naša šola uvajanje v permanentno izobraževanje, pri katerem imajo radio, televizija in časopisi pomembno mesto, mora v tej šoli geografija dati poglobljeno znanje o aktualnih problemih današnjega sveta. V ta namen naj bodo uvedeni tečaji o geografiji prebivalstva, kjer ne gre samo za zaskrbljujočo rast, temveč tudi za rast kmetijske proizvodnje glede na razne zemljepisne pasove in družbene strukture. Naslednji aktualni tečaji naj bi bili iz geografije nerazvitih dežel, kjer je treba razložiti ne le stopnje nerazvitosti (in merila določevanja), temveč tudi razloge in posledice Tudi tu je naloga geografije, da posreduje vsestransko podobo problema, ki zadeva družbene in naravne raz-. mere. Podobno je s tečajem o geografiji energetskega gospodarstva, kjer je v ospredju neskladje med viri in potrebami Poleg teh tematik lahko geografija pomaga pri izobraževa- nju v posebnih razmerah domačega območja z uvedbo posebnih tečajev. Na krasu, ki je v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji obilno zastopan, bi lahko imeli tečaj o geografiji krasa, kjer kras ni več samo naravoslovni objekt, temveč tudi posebnost v človekovem gospodarjenju. V dokaj aridni Makedoniji bi se lahko odločili za geografijo aridnih predelov, v goratem delu države za geografijo gorskega sveta. V tuji, nekoliko manj v domači literaturi je o teh problemih napisanih obilo knjig. Predavatelji geografije pa lahko izrabljajo tudi snov, ki je bila doslej raztresena po učbenikih o splošni geografiji. Kljub vsemu pa bi za kakovostni pouk potrebovali posebne priročnike in učbenike. DOPOLNILO UČNE SNOVI Pred mnogimi leti so se slovenski geografi z večino glasov odločili, naj bo okvirna učna snov za vse srednje šole enaka. V resnici sp posamezne poklicne in strokovne šole same izbirale in prilagajale snov iz geografije. Pokazalo se je, kako škodljivo je tako togo stališče, ki mu je od vsega začetka nasprotovalo precej znanstve-irikov. Na beograjskem posvetovanju so podprii predlog, da naj v naslednjih dveh letih šole, ki je že usmerjena, zavzame v učnem načrtu svoje mesto tista geografija, ki najbolj dopolnjuje drugo učno snov, potrebno za oblikovanje določenega profila. Nesmiselno je na primer bilo učiti v kmetijskih šolah geografijo prsti, če pa so bili učenci o tem bolje podkovani po zaslugi drugih predmetov na šoli. Ustreznejše jim je razširiti poglavja o geografskih pogojih za kmetijstvo v okviru geografskih pasov in o kmetijski produkciji po svetu ter potrebo po hrani. Skratka, tako razvejana, kot je moderna geografija, lahko s svojimi disciplinami, kot so matematična, medicinska, ekonomska, regionalna geografija idr. daje vsaki usmeijeni šoli obilo prepotrebne snovi, ki bi jo sicer morali posredovati bolj specializirani predavatelji. Beograjsko posvetovanje ni izvenelo v zahtevah po neokrnjenem številu učnih ur, temveč po celostnem izobraževanju na vseh stopnjah šolanja, kjer ob rastočem znanju postajajo izolirane resnice vedno bolj polresnice in kot take predstavljajo nevarnost za rast neharmonične osebnosti mladinca kot člana samoupravne družbe, v kateri se mora nenehno odločati pod vplivopi celostnega okolja. V nekaterih republikah so v programe reformirane srednje šole uvrstili geografijo med naravoslovne, v drugih med družboslovne vede. V obeh primerih so naredili temu učnemu predmetu silo. Geografija je po svojem sržu most med obema sku; pinama strok in bi morala biti soudeležena tako pri eni kot pri drugi. IVAN GAMS at aijcč, & 00 č ra M p&Ka. R/Uv fiMJUzLcr lO* JLua, ! * . (T AAJTaaa/ aaoc A/RAA. ivu, U&C tUSAJjJL t mn fcAUnAA. A£+V\A>-«<, ia. j&UuzJl 8JC M-Ue. /jvlr . ^ k). o±£Mjl£Mg. -5jr Ptički brez gnezda Sekcija vzgojiteljev neprilagojene mladine, ki deluje pri Društvu defektologov Slovenije, je dala pobudo za novo stanovsko glasilo PTIČKI BREZ GNEZDA. Temeljni namen glasila je, da bi se strokovni delavci v vzgojnih zavodih seznanjali s proble-niatiko, ki jo srečujejo pri vsakdanjem delu. Ker je bil Fran Milčinski pobudnik humanega in nasploh drugačnega obravnavanja otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti, ni naklučje, da so naslov glasila povzeli po njegovem delu. Uvodnik opozarja na to, da so včasih morda tudi strokovni delavci v vzgojnih zavodih »ptički brez gnezda", saj so razkropljeni po vsej Sloveniji. Predalo poznajo drug drugega, še ■nanj pa pozna in ceni njihova Prizadevanja širša družbena skupnost. PTIČKI BREZ GNEZDA že v svoji prvi številki prinašajo nekaj zanimivih strokovnihsestav-kov. 0 odprtju novih delovnih Prostorov za dekleta v dekli- škem vzgajališču Višnja gora piše predstojnik oddelka za specialne pedagoge pri pedagoški akademiji v Ljubljani prof. Ciril Brezovec. Strokovni sestavek gledanje televizije v vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku je prispeval Miha Pajk, ki je dolgoletni strokovni delavec tega zavoda. Svojo študijo razpleta ob analizi zapisov o gledanju televizije v zavodu za obdobje 5 let. Navaja tudi konkretne ugotovitve naših in tujih avtorjev. Opozarja, da vloge televizije ne smemo podcenjevati, še manj pa precenjevati. Prav zaradi tega je izjemno pomembno načrtno gledanje televizije. V prvi številki glasila je poleg drugega objavljen tudi poslovnik o delu sekcije. Predvsem zanimiv je konkretni program, ki ga sekcija že uresničuje. Uredništvo PTIČKOV BREZ GNEZDA upa, da si bo to stanovsko glasilo pogumno utiralo pot v vzgojne zavode, postopoma pa tudi širšo slovensko javnost. -AR ^Moje mesto« V Likovnem salonu v Kočevju so 4. aprila odprli razpravo fotografij članov foto-Uno kluba osnovne šole Kočevje. Razstava je lepo pripravljena, zanimiva, pri obiskovalcih je imela precejšen odziv. Pod naslovom „Moje mesto" prikazujejo pionirji množico raznih dogodkov iz življenja in dela pbčanov Kočevja tako, kot jih je zabeležila fotografska ka-niera. Razstava je le drobec šte-vilnih kulturnih manifestacij u čenče v, članov kukurno-umet-niškega društva in foto-kino kluba osnovne šole Kočevje. Namen in cilj razstave ni prikazovanje umetniških vrednosti fotografije, pač pa je svoje-Vrsten fotografski zapis o utripu življenja ljudi mesta Kočevja. Kočevje, nekoč „nemški °tok“ sredi prelepe slovenske dežele in mogočnih’ stoletnih Sozdov, je vsa leta po vojni dobivalo novo podobo. Ljudje, ki s«io v njem zaživeli, smo ga ^ljubili. Postalo je naše, zato želimo, da bi bilo še lepše, zdra-v° in čisto, da bi tudi naši potomci v njem lahko živeli v ■■riru, svobodi in sreči. Pionirji, člani foto-kino klu-. ba osnovne šole Kočevje, ki jih že več let vodi, uči in vzgaja učitelj France Brus, so se lani 25. januarja odzvali vabilu in akciji revije Pionir in se s fotografskimi kamerami odpravili po mestu. Napravili so precej fotografij, ki prikazujejo delovne ljudi mesta Kočevje ob prizadevanju za vsakdanji kruh in za lepši jutri. Pri tem so se pionirji še posebno izkazali kot dobri in spretni opazovalci in zapisovalci s fotografskimi aparati. Fotografije so poslali uredništvu Pionir, za objavo k obširni reportaži o Kočevju. Poleg tega so člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje zelo prizadevni in uspešni filmarji. Njihovi številni osemmili-meterski amaterski filmi, s katerimi so sodelovali na raznih slovenskih in jugoslovanskih festi-' valih, so prejeli priznanja, pohvale in nagrade. Prav bi bilo, da bi si učenci svoje znanje v fotografiji, ki so si ga pridobili v osnovni šoli, kasneje v življenju še razvijali in izpopolnjevali, se po tej poti uveljavili, našli svoj poklic ali pa s fotografijo delno izpopolnili svoje življenje, VILKO ILC ■Rernacionalni akademik, makedonski rojak-slikar Stojan Raz-?J.0vski se je marca in aprila predstavil s samostojno razstavo v V'centi (Italija) in v Trstu. Obe razstavi je kulturna javnost z nav-t*’šenjem sprejela Pogreb pesnika, olje, 1974, Stane Jagodič Umetnik-borec proti sprijeni zavesti_______________________________________ Na rob razstavi Staneta Jagodiča v Mestni galeriji V Mestni galeriji so 2. aprila odprli retrospektivno-pregledno razstavo akademskega slikarja Staneta Jagodiča, ki je znan kulturni javnosti doma in po svetu, predvsem kot priznan likovni satirik in karikaturist. Poznamo ga tudi kot izrazitega kolorista ekspresivne smeri Številne samostojne in skupinske razstave v domovini in na tujem in številna priznanja in nagrade v jugoslovanskem in mednarodnem merilu so brez dvoma zgovorno potrdilo neustavljivega umetnikovega vzpona. Tudi to pot je njegova predstavitev v Mestni galeriji zbudila izjemno pozornost. Prijetno dopolnilo k razstavi je bil literarni večer, ki so ga pripravili prvi sodelavci literarne revije Obrazi. Ob glasbeni spremljavi Hinka Hassa smo poslušali izbrane besede v pesmi in prozi: Neže Maurer, Draga Medveda, Milenka Straška, Ivana Cimermana in Vladimirja Gajška. Likovna razstava pomeni pravo presenečenje zaradi svoje večplastnosti, saj razgrne pred nami bogato izrazno skalo umetnin v najrazličnejši tehniki: od karikatur, fotomontaž, plastičnih objektov, reljefnih ali obhodnih kolažev, izjemnih posnetkov „objektov,“ fotografskih kolažev, pa vse do risbe, akvarela, olja ali grafike. Slikar se nam predstavi kot človek in kot umetnik enkraten, neponovljiv. Prvič celosten v svoji raznolikosti doživljanja in izpovedi Upravičeno ga lahko imenujemo revolucionarja-bojevnika proti sprijeni zavesti. Čista, „literamo“ domiselna likovnost ostaja vedno racionalna in dorečena. Prek slikarjevih del zaslišimo njegov največkrat trpki smeh hudomušneža, karikaturista ali satirika, zaslutimo natančnost raziskovalca in neizprosnost sodnika in kritika, ublaženi z dopustnostjo svetovalca. Jagodič je umetnik, ki nas s svojo izvirnostjo zadene v živo, večkrat nam prav okrutno prikaže nesmisel človeškega početja, bedo neumnosti, neomejenost človeške omejenosti pod skupnim imenovalcem, negotovostjo našega jutri... Angažiran in osebno prizadet nas opominja in s svojo racionalnostjo bogati naš osiromašen čustveni svet. Ni črnogled, saj nam pušča upanje, čeprav ga lahko imenujemo slikarja „s skalpelom". Tudi v njegovih platnih nas zasleduje njegova prefinjeno izražena misel, njegovo sporočilo. Vedno znova srečamo težo simbolike, izpovedane na poseben način. Morda bi lahko rekli, da je v svojih najnovejših oljih, kjer je uporabil med drugim tudi del človeškega organizma, učinkovito združil fotografijo, grafiko in olje, dodal priokus blage satire in nam ponudil zanimiv likovni coctaiL To pot so barve temne, zadržane, le poredkoma zažarijo kot drobne iskre. Videli smo spet novo variacijo na njegov neizčrpni — ,,zakaj"? TEA DOMINKO Nove strokovne knjige__________________________________ Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd, Obiličev venac 5/IV: Razstavo sta odprla tov. Martina Šircelj in tov. inž. Pavle Žaucer. Nato je pisatelj Karel Grabeljšek pripovedoval zbranim pionirjem in odraslim o svojem pisateljevanju za mladino, ki obravnava skoraj povečini narodnoosvobodilni boj. TATJANA HOJAN Okiualmo r! 0 DANAŠNJI UUMETNOSTl Velikan ljudske tradicije________ Osebnost in delo velikega hvaškega umetnika, vzgojitelja in angažiranega prosvetitelja Krste Hegedušiča sta bila že za njegovega življenja neponovljiva. Ni ga več med učenci v mojstrski šoli , Zagrebu, ki jo je vodil od leta 1952 kot prvi slikar - mentor na najvišji mojstrski ravni v Jugoslaviji, izgubili so ga umetniški potomci - naivci njegove Hlebinske šole. Krsto Hegedušič je umrl. Kot vrhunska osebnost je s klenim odnosom reševal najodgovornejše naloge slikarstva kot umetnosti. Zato ostaja pričujoč v vsem jugoslovanskem umetnostnem prostoru. Nikdar se ni vdal v boju, vedno je nosil zastavo angažiranosti v prvih vrstah. Ne na cesti ali na mitingih, nosili so jo njegovi berači, pohabljenci, siromaki, čudaki, nesrečniki, poplavljena, dovtipneži, ki so se shajali v trumah in predstavljali junake njegovih zgodb o naši tradiciji. Kdor je enkrat videl njegove slike, so se mu za vedno priljubile. Skušal je deliti usodo s temi „brezprizorniki“ polpretekle dobe. Vsakdo je iskal različico takega stanja v svojem bližnjem okolju. V slikarjevih delih smo občudovali mojstrsko obvladanje figuralke, nikdar zdolgočaseno akademsko oblikovane, vedno prežete s humanostjo in dostojanstvom. Če pravimo oblikovane, tedaj mislimo na poudarjeno predmetno podlago, ki ji je slikar vdihnil ekspresivno moč idejnosti. Šele nato je obudil io brezbarvno predmetnost v svežino dogodka, v luč in blišč svato-vanja ali proščenja, ali v zamolklost in hladnost pogreba sredi samotnih, s snegom prekritih poljan. Vsa pota in stezice kmečkega življenja so mu bile enako pri srcu. Življenje od rojstva do smrti je oblikoval z enakim spoštovanjem. Zanj je pomenilo velikanski razpon med nebogljenostjo novorojenčka do izčrpanosti starčka, vsakemu prizoru je prikrojil pokrajino, barvitost. Njegove slike so kot nikdar izpete kmečko proletarske simfonije, ki ne izzvene v akordih zapuščenosti. Vedno so tu prijatelji, znanci, sosedje, vedno je kanček upanja, vsaj za preostale. Iz teh svojih junakov, katerih tradicija in domiselnost se zrcalita v vsej neizčrpnosti njihovih zanimivih, zdaj veselih zdaj zamišljenih in spet otopelih obrazov, je črpal svoje neizmerno veselje do upodabljanja tega življa. Vsako sliko je pretehtano komponiral z do potankosti izdelanimi detajli. Panteist v najboljšem pomenu besede. Vsi ljudje so mu bili enako blizu, še posebno pa tisti, o katerih je menil, da, so zapostavljeni ali prezrti. Če za marsikoga pravimo, da se mu ni posrečilo izpovedati umetniškega kreda, tedaj za Hegedušiča to ne velja. V vsakem njegovem večjem delu izpovedo nastopajoči vse: govore o pronicljivi umetniški zasnovi, o velikanski ljubezni do oblikovanja, ki pa ni namenjena ljubiteljem mode, snobom in površnežem. Ustvarjal je za tiste, ki so sposobni začutiti v takem življenju svoj utrip, ki ne začutijo sočloveka samo tedaj, ko je v bližini, ampak jim že človekova podoba zbuja enkratnost in večnost človeškega. Poleg bogastva kompozicije, čudovite in zanimive motivike, izžareva vsaka njegova slika mjvišjo stopnjo prizadetosti, zavzetosti, sočutja in humanosti. Prav ta nepopustljiva humanost ločuje Hegedušiča od posnemalcev. Kjer je trpel človek, je vztrepetal tudi on. Ko je doraščal v Petrinji, je bilo na tem območju dosti bede. Na platnih svojih slik je prav to socialno tragiko upodobil z nepotešljivo željo najžvestej-šega kronista, človek kot socialno in moralno bitje mu je bil svetinja. Ves slikarski vzpon in opus je podredil življenju malega človeka in poskusom njegovega vzpona. Kot slikar je nenehno skrbel za izpopolnjevanje svojih izraznih sposobnosti. V svojih delih je uveljavljal pozitivna spoznanja tudi mjnovejšega slikarstva vse do abstraktnih .in poabstraktnih izkušenj. Toda človeka ni nikdar seciral. Le v ozadjih in aranžmajih, ki lahko bolj avtentično stopnjujejo doživetje, je uveljavljal novosti, toda le po skrbnem premisleku. Za Hegedušiča je bil človek nedotakljiv in enkraten. Iz vseh njegovih prikazov veje ena sama misel, da je človek v svojem bistvu nebogljen in da mu mora družba povsod in vedno pomagati. Skrbeti mora ne le za njegov materialni svet, temveč tudi za vse tisto, kar ta svet izboljšuje, plemeniti, mu daje enkratnost in polnost in ustvarja vrednote tradicije. Če pa gre za spogledovanje z novostmi časa, naj se tega loti pogumno, toda kritično in šegavo. 'Jugoslovanski časopisi so ob smrti Krste Hegedušiča objavili izredno veliko člankov, izjav o delih in neposrednih izpovedi njegovih učencev. To dokazuje, kako boleča je izguba in koliko ljudi je prizadela. Za vse druge pa je veliki mojster Krsto Hegedušič v svojih številnih mojstrovinah slikarstva - res morda malce drugačen — še bolj zaživel s svojo enkratnostjo in neponovljivostjo v veličini dokumentiranja tradicije, iz katere je izšel, jo dorasel, preraščal in dokončno izpovedal. IGOR PLEŠKO 1. Dr. Jakov Danon: Idejnost u biologiji i srodpim disciplinama. 2. Dr. Dragiša Ivanovič: O nekim idejnim pitanjima u nastavi fizike. 3. Dr. Tihomir Prodanovič: Metodika nastave poznavanja prirode. 4. Dr. Tihomir Prodanovič i dr. Radisav Ničkovič: Didaktika. NOB v mladinskih knjigah 1945-1975 Ob mednarodnem dnevu mladinske knjige, ki je bil 2. aprila, prireja Pionirska knjižnica v Ljubljani vsako leto zanimive knjižne razstave. Letos je priredila skupaj z Zvezo združenj borcev NOV razstavo „NOB v mladinskih knjigah 1945-1975" in se s to razstavo pridružila raznim prireditvam ob 30-letnici osvoboditve. Razstava obsega najprej izbor mladinskih tiskov v času narodnoosvo-bodilnega boja, nato leposlovna dela za najmlajše s tematiko NOB ter dela za mladino višje starostne stopnje. Razstavljena so tudi pričevanja naših znanih mladinskih .pisateljev o času NOB. Razstava nam prikazuje mladinska dela s tematiko NOB v razdobju tridesetih let. Skupaj je razstavljenih 210 knjižnih enot. Dež, olje, 1963, Krsto HegeduSč (1901 — 1975) postni predal355-^1 60 let Lee Smaskove Ob koncu marca je dopolnila šestdeset let tovarišica Lea Sma-sek, ravnateljica vzgojiteljske šole v Ljubljani. Svoj življenjski jubilej praznuje sredi neutrudnega dela na družbenem in strokovnem področju, tako v ustanovi, ki jo vodi, kot tudi na področju širših družbenih prizadevanj za razvoj šol, ki usposabljajo vzgojiteljice za vzgojno-varstvene zavode. Jubilantka se je rodila 29. marca 1915 v Prebpltu in je diplomirala iz pedagogike in psihologije leta 1938 na filozofski fakulteti v Zagrebu. Že med študijem je delovala v naprednih študentovskih organizacijah. Njeno prvo službeno mesto je bilo na meščanski šoli v Ormožu. Po fašistični okupaciji leta 1941'je v Ljubljani aktivno in organizirano delala za NOB, nato pa so jo Nemci leta 1943 zaprli in odpeljali v koncentracijsko taborišče Rawensbruck. Po osvoboditvi je kot profesorica pedagogike službovala na različnih šolah, dokler ni postala ob ustanovitvi srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani leta 1949 njena ravnateljica. Tovarišica Smaskova že 25 let uspešno vodi vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Iz spoznanja, da socialistična družba potrebuje za načrtno vzgoja predšolskih otrok strokovno ustrezno usposobljene vzgojiteljice, je vse svoje življenjske moči posvetila predvsem enemu smotru: oblikovati nov lik vzgojiteljice, ki bo mogla izpolnjevati odgovorne naloge in bo sposobna zadostiti novim zahtevam, ki jih v našo vzgojno prakso prinaša naš družbeni razvoj. Potrebno je bilo iskati nove oblike dela, bogatiti vsebino,.jo prilagajati po- trebam in pedagoško poglabljati. Delo ni bilo lahko, saj je bilo treba začeti povsem na novo, brez naslonitve na tradicijo. Bilo je pionirsko delo in zato še toliko bolj povezano z najrazličnejšimi težavami. Uspehi tega prizadevanja, za kar je seveda tovarišica Smaskova znala pridobiti k plodnemu sodelovanju tudi celoten učiteljski zbor vzgojiteljske šole, se kažejo v bogati vzgojni dejavnosti ustanov za predšolske otroke. Ob tem, ko se je bilo treba ■ sproti posvečati organizacijskim in vzgojnim problemom, kakršni se vsakdan pojavljajo pri delu z mladino, je bilo treba ustvarjati tudi materialne možnosti za delo, saj je šola kot ustanova nastajala povsem na novo. Šola je rasla in je večala iz leta v leto. V šolskem letu 1949/50 se je vpisalo vanjo 72 učenk, letos pa je na šoli že 551 rednih učenk. Šola se ves čas vključuje v različne akcije, v raznovrstna družbena dogajanja in tako tudi učenke usmerja v širšo družbeno in zunajšolsko dejavnost. Tovarišico Leo S mase k odlikujeta osebna skromnost in izreden posluh za probleme mladega človeka. S svojim osebnim delom pa tudi s človeškim zgledom je kot ravnateljica izredno mnogo storila za lepe tovariške odnose v delovnem kolektivu, 'pa tudi za humane, iskrene odnose med učitelji in učenci. Za svoje pedagoške delo je bila imenovana za pedagoškega svetnika in je prejela Žagarjevo nagrado. Ko tovarišica Smaskova ob svoji šestdesetletnici praznuje tudi 25 let dela na vzgoji-, teljski šoli v Ljubljani, ji ob dvojnem jubileju želimo še mnogo delovnih uspehov! Problemi obrambne vzgoje Na gimnaziji v Novem mestu je bilo za četrti obrambni dan ' 17. aprila pripravljeno posvetovanje učiteljev obrambne vzgoje slovenskih srednjih šol. Udeležilo se ga je tudi nad 60 gostov iz ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s splošnim ljudskim odporom: zastopniki repub- liškega sekretariata ža obrambo, RK, ZSM republiški odbor ZRVS, ZŠ, člani občinskih konferenc ZSM. Podpolkovnik Ivan Tovšak, ki je komandant vaje, je razčlenil zamisel in organizacijo obrambnega dne. V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba s takimi in ppdobnimi oblikami osvežiti in poživiti obrambno vzgojo na šolah. Naslednji dan so si gostje Velenje ogledali izvedbo vaje. Na partizanskem mitingu je za sklep obrambnega dne spregovoril republiški sekretar za ljudsko obrambo general Miha Butara. Poudaril je pomen takih vaj za krepitev obrambne moči naše dežele. Pri vaji so z gimnazijci sodelovali: conski štab SLO za Dolenjsko, garnizija Novo mesto, skupina gojencev vojaške akademije iz Beograda, ZRVS Novo mesto, oddelek za narodno obrambo občinske skupščine Novo mesto, gasilci in letališče Prečna Vaja je bila prispevek gimnazije Novo mesto k proslavljanju 30-letnice osvoboditve. D. MODIC Občinsko prvenstvo osnovnih šol »Kaj veš o prometu«___________ Aprila je bilo v Velenju občinsko prvenstvo osnovnih šol vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje na temo „Kaj veš o prometu? “. Tekmovanje je organizirala komisija za vzgojo in preventivo v prometu pri skupščini občine Velenje, udeležile pa so se ga ekipe osnovnih šol „Gustav Silih“ in „Anton Aškerc44 iz Velenja ter „Biba Roeck44 in „Karel Destovnik-Kajuh44 iz Šoštanja. Doseženi so bili tile rezultati: prvo mesto med mlajšimi posamezniki je dosegel Drago Borovnik (779 točk) - osnovna šola „Anton Aškerc44 Velenje, prvo mesto med starejšimi posamezniki pa Jože Janežič (825 točk) - osnovna šola „Gustav Šilih44 Velenje. V ekipnem tekmovanju se je uvrstila na prvo in drugo mesto osnovna šola „Gustav Šilih44, na tretje pa osnovna šola „Karel Destovnik-Kaj uh44. Za najboljšo uvrstitev so podelili posameznikom simbolične nagrade za prvo mesto, v ekipnem tekmovanju pa je prejela najboljša ekipa pokal. Tekmovanje je pokazalo, da je bilo kar precej pomanjkljivo opremljenih koles (zavore in luči), pri vožnji pa je kar tretjina tekmovalcev prevozila „stop“ znak. Čeprav prometni vzgoji na nekaterih osnovnih šolah še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti, je nekatere šole velenjske občine vendarle treba pohvaliti. Zaskrbljujoče pa je postalo stanje na osmini šoli „Bratje Letonja44 v Šmartnem ob Paki. Na tekmovanje letos niso poslali ekipe, včasih pa je prav ta šola dosegala vidna mesta na podobnih tekmovanjih in tudi sicer. JOŽE MIKLAVC Pripombe k pravilniku o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah Aktiv likovnih pedagogov Gorenjske je na svojem sestanku letošnjega aprila obravnaval pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, štev. 20-159/69) in dodal svoja stališča k spremembam tega pravilnika. Kot osnovo pri obravnavanju pravilnika je vzel izdajo Osnovna šola — vsebina vzgojnoizobraževalnega dela (Zavod za šolstvo SRS, 1973) in temeljito pretehtal prvine osnovne šole, kjer so opisani vzgoj noizobra-ževalni smotri in naloge osnovne šole pri sistemu vzgoje in izobraževanja. V vsebini dela je še posebno poudarjeno, da enotna osnovna šola uresničuje načelo enakopravnosti, dostopnosti, samoupravnosti in trajnosti izpolnjevanja ter da oblikuje vsestransko razvitega, svobodnega in humanega človeka. Aktiv likovnih pedagogov Gorenjske ugotavlja, da sb pri vseh predmetih konkretno navedeni vzgojnoizobraževalni smotri, učna snov, razdehtev ur in razna navodila. Na temelju teh ugotovitev sklepamo, da imajo vsi predmeti enakopravno določene vzgojnoizobraževalne naloge, ki naj bi jih učenci kar najbolj osvojili. Likovna vzgoja na Gorenjskem je dosegla izredno visoko raven; to izpričujejo rezultati našega dela doma in v svetu. Pri-učnovzgojnem delu smo že povsem prešli na vrednotenje otrokovega dela s pozitivnimi ocenami, ne da bi bila prizadeta kakovost dela. Povsod si prizadevamo, da pride do izraza ustvarjalnost, ki je nujno gibalo otrokovega motiviranja in dejavnosti. Prav zaradi upoštevanja otrokove osebnosti in upoštevanja novih pedagoških in metodičnih prijemov je naše delo uspešno, saj smo si prizadevali oblikovati vsestransko estetsko -razgledne, sproščene, ustvarjalne osebnosti. Stari način ocenjevanja smo prerasli, vse bolj nas utesnjuje, vendar pa nasprotujemo dvojnemu načinu ocenjevanja in s tem razlikovanju učnovzgojnih predmetov. Pričakujemo, da se bo sodobnejši način ocenjevanja uveljavil sočasno tudi pri drugih predme- tih, ki šc vedno uporabljajo negativno oceno. Novi pravilnik kaže po našem mnenju nemoč zakonodajalca, ker uveljavlja dvojne norme za vrednotenje predmetov, ki so v predmetniku in v vzgojnih smotrih popolnoma enakopravni. Očitno je, da na področju izobraževalnih predmetov celotno delo še ni posodobljeno, da bi bilo tudi pri njih možno uveljaviti takšen način ocenjevanja. Negativen odnos do vzgojnih predmetov se je pokazal že nekajkrat, npr. pri obravnavi seda-, njega predmetnika (fakultativni predmeti, ločevanje predmetov na obvezne in neobvezne), kar je v nasprotju s samoupravnimi socialističnimi normami. Sedaj se podrejena vloga teh predmetov očitno nadaljuje pri organizaciji celodnevne šole in pri uvajanju dvojnega sistema ocenjevanja. Sedanji sistem ocenjevanja ne vpliva na pedagoško učni proces in nas ne moti pri ustvarjalnem delu. Zato se nam zdi po-popolnoma nesmiselno spreminjati sedanji sistem ocenjevanja, kajti v očeh otrok in staršev bodo ti predmeti očitno izgubili svoj pomen. Podpiramo težnje za modernizacijo oblik in metod dela ter za sodobnejše vrednotenje učenčeve rasti in napredka v učnem delovnem procesu. Vendar naj bo to vrednotenje pri vseh predmetih enotno in sočasno vpeljano. Vzgojni premdeti naj ne bodo poskus novega načina ocenjevanja. Sodobna šola naj si prizadeva zagotoviti vsem učencem pri vzgojnih predmetih ustrezne materialne možnosti, ki so nujne za kakovosten in nemoten potek dela. Povečati pa bi bilo treba tudi skrb za učinkovitejšo metodiko pouka in zmanjšati število učencev v oddelkih. To pismo smo sestavili zato, ker nas nekatere nepravilnosti in ukrepi na področju šolske zakonodaje preveč prizadevajo in ker opažamo diskriminacijo v primerjavi z drugimi predmeti. V dobi tehnizacije in odtujitev vseh vrst bomo zelo potrebovali vsestransko kulturno in estetsko razgledanega, humanega človeka, ki bo obvladal današnjo družbo in bo postajal resničen gospodar narave. f "N Kidričeve nagrade !975 Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je m svoji slavnostni seji 11. aprila podelil Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča in nagrade za iznajdbe in izpopolnitve. S področja prirodoslovnomatematičnih ved je Kidričevo nagrado prejel prof. dr. ROBERT BLINC, nagrade sklada Borisa Kidriča pa so prejeli: dr. DUŠAN BRAJNIK in doc. dr. GABRIJEL KERNEL, prof. dr. LJUBO GOLIC in prof. dr. KAZIMIR TARMAN. S področja tehniških ved je prejel Kidričevo nagrado prof. dr. FRANJO KOČEVAR, nagrade sklada Borisa Kidriča pa so prejeli: prof. dr. RAFAEL CAJHN, dr. VLADIMIR JORDAN, ing. ANČKA HINTERLECHNER-RA VNIK, prof dr. POLDE LESKOVAR, doc. dr. FRANC ROETHEL in doc. dr. ZORAN SELJAK. S področja biotehniških in medicinskih ved sta prejela Kidričevo nagrado dr. RUDOLF PIPAN in prof. dr. MILAN R. DIMITRIJEVIČ, nagrade sklada Borisa Kidriča pa so prejeli: prof. dr. ŠTEFAN ADAMIČ, prof. dr. ERNEST MAVER, prof. dr. MIHA LIKAR, prof. dr. PRIMOŽ ŠAUER in dr. HELENA HREN-VENCELJ. S področja družbenih in humanističnih ved so Kidričevo nagrado prejeli: pok. akademik prof. dr. FRANC KOBLAR, akademik prof. dr. ANTON OCVIRK ih akademik prof. dr. FRAN ŽWITTER, nagrade sklada Borisa Kidriča pa: dr. FRANCE BERNIK, prof. dr. IVAN GAMS, dr. ALEKSANDER JELOČNIK, prof. dr. BORIS PATERNU, prof. dr. IGOR VRIŠER, prof. dr. KATJA VODOPIVEC, prof. dr. MILICA BERGANT, prof. dr. MILOŠ KOBAL, FRANC MLINARIC, dr. BRONISLA V SKABERNE in VINKO SKALAR. Podelili so še 20 nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. NAGRAJENCEM PRISRČNO ČESTITAMO! ________________________________________________^ Vzornica Pred nedavnim je čisto tiho, tako kot tiho teče čas, praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan naša tovarišica učiteljica STANA GAJŠEK. Samo še malo, pa bo tu tudi So-letnica njenega učiteljevanja, ki jo bo nepreklicno dočakala, saj je tudi svoj 70. rojstni dan preživela med mladino, zakaj prav na rojstni dan smo jo prosili še za dodamo delo in se je tako rednim štirim uram pouka v mali šoli pridružilo še pet ur nadomeščanja. Uboga mamači -tako jo zmeraj kličemo in za nas prosvetne delavce je bila zmeraj samo to -je na svoj 70. rojstni dan kar devet ur učila. To pa zmore samo Stana Gaj-škova! „Ta malih se nisem bala, v četrti razred sem šla pa kar s strahom, saj sem bila 48 let le v prvem razredu!" Tako je modrovala, ko smo se vrnili z razstave Didacta v Nurnbergu, kjer smo se prav tiste dni mudili in tako ,,zamudili" njen častitljivi življenjski jubilej. Stana Gajškova je rojena Ko-stanjevičanka. Njen mož je bil tamkaj ravnatelj šole do prezgodnje smrti in tudi njena hčerka Staša se je posvetila učiteljskemu poklicu. „Gajšek, kako se je pisala vaša mama? “ „Gerlovič!" ,,Aha, se mi je kar zdelo, ste prav takšni!" je Staši med učno uro odgovorila profesorica Poldka Kumpova na učiteljišču v Ljubljani! Gajškova je tip pristnega ljudskega učitelja, rojenega samo za ta poklic, predanega mladini in vzgoji in trdemu delu. Nobena naloga v življenju ji ni bila pretežka, nikoli ni izgovorila besed, „ne morem" in mislim, da tega sploh ni v slovarju njenega izražanja. „ln če bi se še enkrat rodila? " ,,Samo učiteljica bi bila, lepšega poklica ni!" odgovori M nadaljuje: „Kako' čudno, da je mev mladimi tako malo kandidata11 zanj!" Vojna ji ni prizanesli-Mož v internaciji, požgana šoli iz katere je reševala in rešila arhiv in vso dokumentacijo 5 pomočjo hišnice Ane Dule, & je bila več desetletij prav tak°\ zvesta kostanjeviški šoli kol j Gajškova. Potem sta prišli obnova požgane šole in moževa smrt-Vzorno je vzgojila tudi svoji1 otroka, ki sta - učiteljica i'1 elektro inženir - odlična delavca in gresta v tem pogledu p° njenih stopinjah. Stana Gajškova je pojem učj' j teljice, mati, žena, kulturna 1,1 javna delavka. Od vsega začetku je na čelu Društva prijatelji mladine v Kostanjevici, dolgi1 leta odlična igralka v PD „Lojt/ Košak," skratka: Gajškova je bila zmeraj tam, kjer je bila potrebna. Zavoljo pomanjkanja učiteljev je pomagala dolga leta # tako prispevala k reševanju včasih prav nerešljivih kadrovskih problemov. In še nekaj: Za njeno zvestobo šoli, mladini, prosvetnih1 delavcem, Kostanjevici, vsej naši skupnosti smo ji dolži11 tudi mi ostati zvesti Zato ji j spoštljivim priznanjem čestitamo k visokemu življenjskem^ in skorajšnjemu delovnemu jubileju. Spoštovanje za spoštovanje, zvestoba za zvestobo, srce za srce! Kako prav bi bilo, da bi bile mlademu rodu vzornica tudi takrat, ko si le-ta izbira svoj p0" klic! LADO SMREKAR Obisk na celodnevni šoli »Maršal Tito« v Predosljah Šola - središče dogajanja____________ ’ Študentje pedagoške akademije v Ljubljani se zelo zanimamo za celodnevno šolo, saj nas čaka delo na taki šoli. Študentke nemščine smo se odpravila na obisk v Predoslje. Tovariš ravnatelj in učitelji so nas toplo sprejeli. Tovarišica Dana Zalohar, ki poučuje nemški jezik, nam je pripravila dva nastopa v 7. in 8. razredu; tako smo obenem tudi hospitirale. Ugajala nam je razvrstitev klopi v obliki miz, za katerimi sedijo po štirje učenci, zaradi skupinskega pouka. Počutijo se bolj sproščeno. Po hospitacijah smo se pogovarjali s tovarišem ravnateljem in z drugimi učitelji, še bolj razveseljivo pa je bilo srečanje z nekdanjo študentko nemščine na pedagoški akademiji, ki sedaj poučuje na tej šoli. Bivanje v šoli traja od 7. ure do 15.30. Začnejo precej zgodaj, in sicer zaradi delovnega časa staršev. Ure imajo razdeljene tedensko na: šolske ure, samostojno učenje, prosti čas, rekreativni odmor in obšolske dejavnosti. Ure za posamezne dejavnosti je mogoče „premikati“. Otroci radi hodijo v šolo, saj imajo tu vse učne pripomočke. K pouku pridejo z rokami v žepu. V šoli tudi malicajo in kosijo, kar stane za učenca do 200 dinaijev, odvisno od dohodka staršev. Torej preživijo dnevno 8 ur v enakih razmerah. S pomanjkanjem prostora se šola še bojuje/vendar upajo, da bodo kmalu dobili potrebne prizidke in tako več življenj' skega prostora. Obšolske dejav' nosti vodijo učitelji sami svojih željah in interesih. Boj) težko je trenutno zaposliti deč; ke, ker bi za radioamatersk krožek in za podobne krožk6 potrebovali zunanje strokov-njake. Učitelji sami še ne gle' dajo preveč optimistično na celodnevno šolo. Privajajo se n? novi urnik in delovni čas.-Vsi51 zelo prizadevajo, da bi pouk stekel tako, kot je to predvide-no. Seveda pa se metoda dela že spreminjajo in se bodo morale še temeljito spremeniti. Kot so nam povedali, so z3' dovoljni tudi starši — delavci i*1 kmetje. Ni jim treba več skrbe' ti, ah je otrok napisal domač0 nalogo, ali se je naučil, niti k3! bo jedel. Ko pridejo otroci d°' mov, so resnično prosti, brej slabe vesti, da jih še čaka ta al* ona naloga. Tako lahko več p°' magajo zaposlenim staršem k1 tudi kmečkim na kmetijah. Šola je postala središče dog3' janja v prijetnem, slikovitem g°' renjskem kraju pod KrvavceU1, | Želimo jim čimveč uspeha ijj j poguma pri pionirskem delu uvajanju celodnevne šole. Zglf3 naj bodo tistim, ki še premišlj3' jejo in menijo, da je potreba0 j najprej zagotoviti prostor, de; . nar in učitelje. Za zdaj vse to U1 mogoče. Zato uvajamo cel0" dnevno šolo postopoma, saj b° : treba reformirati ves naš šolsl0 sistem. Študentke nemščine PA Ljubljana Srečanje učencev dijaških domov Letošnjega 17, maja bo v Ajdovščini srečanje učencev dijaških domov Primorske. Tega dne se bodo zbrali učenci naslednjih dijaških dorabv: Kopra, Izole, Pirana, Tolmina, Idrije, Nove Gorice, Postojne in Ajdovščine. Letos sovpada to srečanje s praznovanjem tridesete obletnice osvoboditve in tridesete obletnice ustanovitve I. sloven- ske vlade. Zato bo prav v kiu?" matografski dvorani, kjer je bu ustanovljena I. slovenska vlad3’ akademija, v avli kinematogr3*' ske dvorane pa bo razstava » kovnih in drugih izdelkov uče0' cev dij aških domov. Popoldne se bodo učenci P0" merili v košarki, nogometu,r