fet POLITIČEN LIST
VENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Dredniitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Kokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 14.
V Lijubljani, v torek, 17. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman; za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. j. Vsprejema naročnino, Insernte In reklamacije. —
I n • e r a 11 se računalo enostopna petitvrsla (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II ta, za trikrat
9 ta, za več kol Irikral S b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popusl.
Upravnlikega telefona iter. 188.
Vojaške zahteve.
Vojna uprava je, kakor naglašajo vsa poročila, neprijetno iznenadila avstrijske in ogrske delegate z izrednimi zahtevami, ki bodo tekom bližnjih let znašali nad 400 milijonov. Kakor Brno že včeraj omenili, ute meljuje vojna uprava svoje velike zahteve s tem, da je naša država zaostala glede armade za drugimi državami.
Te izredne potrebščine hočejo pokriti s posojilom, katero bodeta obe državi v kvot-nem razmerju vračali tekom 20. ali 25. let. Novo posojilo ne bodo težilo rednega prora čuna, ker hočejo za amortizacijo posojila uporabiti one postavko skupnega proračuna, ki so bile doslej določene ia nove topove, puške, torpedo, ladje itd. Tako upa vlada doseči, da ne obremeni rednega skupnega proračuna. Na drugi strani tolažijo delegate, da vsa svota 400 milijonov pride zopet nazaj med ljudstvo v korist industriji in delavstvu.
To je vse lepo rečeno, ker denar je v nekem oziru res podoben krvi, ki se pre-tako po državnem telesu. Toda mnogo te „krvi" S9 zgubi na dolgi poti od raznih bank skozi ministrstva in razne tovarne doli do delavca. Vojna uprava bode imela hud boj, predno spravi svoje izredne zahteve na varno pod streho. V prvem trenotku so bili nemški delegatje te misli, da glasujejo proti tem izrednim zahtevam. Zbrali so se v posvete, kaj jim je storiti v trenotku, ko hočejo kazati na eno stran vladno, na drugo pa ljudsko lice. Sklenili so, da zahtevajo od vlade glede pokritja natančna pojasnila. To ieljo raj vladi izrazita dehgala Dobernig in gret S t ti r g k b. To pojasnilo pa naj du dr. pl. Korber v imenu vlade, kateri je načelnik, Vzbudila se jim je ustavna vest proti § 14., s katerim bi mogla vlada brez drž. zbora najeti državno posojilo. Neki
nemški delegat se je izjavil v zasebnem razgovoru: »Sedaj vidimo, da nas hočejo pitati z lepimi Irazami. Dr. pl. Ko ber naj stopi pred delegacijo in naj nam odgovarja na naša vprašanja. Ako nam ne da poveljnega pojasnila, potem vemo, kaj smemo in moramo storiti. Da nam dr. pl. KrkI
postavlja v ospredje finančnega mini tem ne smemo biti zadovoljni. Postopanje vlade zasluži najostrejšo kritiko vseh pravih ljudskih posianoev, naj so te ali one stranke«.
Delegata Dobernig in grof Slibgkh sta takoj v nedeljo obiskala dr. pl. Korberja ter mu pojasnila nevoljo svojo in tovarišev. Dr. pl. Korber je njima zatrjeval, da hoče najeti novo posojilo ustavnim potom ter v odseku delegacije dati vsa potrebna pojas nila. Načelnik proračunskega odseka baron C'nlumecky pa namerava ta teden rešiti le redni proračun in šele po binkoštnih praz nikih pričeti razpravo o posojilu za vejaške namene.
Glasovi dunajskih listov so jako različni. ,Fremder)Dlatt" in „RoichB\vehr" odobravata, da hoče vlada z večjim posojilom ustreči vojni upravi in da na tj način ponehajo vsakoletni izredni troški v rednem proračunu. Ta tolažba pa je jako slaba, ker izdatek ostane isti, ali je uračunjen med rednimi ali izrednimi troški. „Zeit", ki je že od poSetka svojega rojstva jako gorka dr. pl. Kurberju, naglasa, ds je vlada hotela delegatom prikriti vso manipulacijo. Av atrijski delegati so se že lani csmešili pred svojimi volivci, ali to zopet store? Ali bodo pripustili, da absolutizem, ki vlada s § 14, po stari navadi dela nove dolgove ?
„N. Fr. Presse«, ki zastopa veliki kapital, že prikriva svojo sodbo ter pravi: „Vlada bode morala dati temeljita in odkrita pojas nila, da moreta delegaciji z mirno vestjo dovoliti zahtevane kredite. Ni dovolj, da so
potrebni novi troški za armado, ker to je moralo vojni upravi že davno biti znano. — Delegatom je treba pojasniti vzroke, zakaj so b e d a j nenadoma potrebni izredni izdatki, ki so se doslej porazdeljevali na več let."
Za soc. demokrate pa jo seveda ta izredna vojaška zahteva voda na njihov mlin. „Arbeiter Zeitung" namreč piše : »Pagodom v delegacijah je treba le »zaupno* v proračunskem odseku nekaj zašepetati na ušesa, in dovolili bodo sicer s težkim srcem, toda lojalno in domoljubno, predno morejo na dvorni obed. Koalicija članov gosposke zbornice in veleposestnikov je vedno pripravljena. Prodano in izdano je ljudstvo v delegacijah, tako se bodo zgodilo tudi sedaj. — Toda ljudstvo hode govorilo resno besedo ter vprašalo, ali se morajo v tej državi vse kulturne potrebe umakniti zahtevam militarizma «
Z ozirom na javno mnenje je torej vlade dolžnost, da pojaani vzroke, ki po njeni sodbi govore za izredno visoke vojaške zahteve. Ni dovolj, da zaupno v odseku delegatom naslika oblačno nebo, marveč široki sloji davkoplačevalcev imajo vso pravico, da zvedo čisto resnico.
Ne prištevamo se onim, ki grme proti vsaki vojaški zahtevi, to prepuščamo soc. demokratom. Mi celo trdimo, da naša država potrebuje močno obrambo, osobito na morju doma in v tujih deželah. Močna mornarica mora podpirati razvoj trgovine. Toda ti razlogi so stari, kakor naša država, zato ima javnost pravico zahtevati, da se ji pojasnijo izredne politične razmere, kizahtevajo izredne troške za armado in mornarico.
Rusko-japonska vojska.
Vest, da bi japonsko brodovje udrlo v portartursko luko, ni uradno potrjena niti od ruske, niti od japonske strani. Skoro gotovo bo ostala ta vest lo sad razgrete domišljije Kitajcev. Japonskemu brodovju bi izvestno ruski topovi v trdnjavi napravili mnogo škode, ako bi jim prišlo v toliko bližino, zato so doslej ostale japonske ladje vedno v zadostni daljavi od teh topov.
Japonci vstrajno delajo, da bi iz zalivov ob Liaotunu odstranili mine, a imeli so v zalivu Korr zopet nesrečo. V soboto se jim je ondi zopet potopila ena ladja.
Tudi poročilo, tla so Japonci zavzeli Dalnji, se ne potrjuje.
O položaju na bojišču so došla naslednja poročila:
London, 16. maja. Došla so poročila, da so japonske bojne ladje bombardirale Vladivostok in Dalnji, da so se Japonci pri Dalnjem izkrcali, da so Rusi zapustili Niučvan in da so se v bližini Liaojana vršili boji.
Č i I u , 16. m3ja. Kombinirani napad na Port Artur z morja in s suhega pričakujejo med 20. in 23. t. m. Japonci upajo zasesti Dalnji v par dneh, in po odstranitvi in uničenju min v zalivu Talienvan ondi šo izkrcati čete ter potem pričeti z napadom na Port Artur. Neki japonski častnik pripoveduje, da so Japonci pripravljeni izgubiti, če treba, pri naskoku celo 2000 mož. Poučeni Kitajci pripovedujejo , da vhod v luko Port Artur ni zaprt.
London, 16. maja. Iz Tokia prinaša »Daily Express« naslednji pregled situacije: Z operacijami pri Siujanu je pokrajina, ki je omejena po Jalu in poluotoku L'aotun, v posesti Japoncev. Rusi so se umaknili v Liaojan, kjer so napravili velike utrdbe in veliko bolnico za ranjence. Rusi so poslali 8000 mož proti Motienskem gorskem sedlu. Prva divizija Japoncev je o b š 1 a to sedlo". Japonci, ki bo operirali v Siujanu, so prišli iz Takušana in stoje pod poveljstvom maršala Oku; ob njegovi levi strani prodira
LISTEK.
Na sinjih valčkih.
Benetke, 11. maja.
Ni lepšega na svetu, kakor če se jasnega, gorkega dne voziš po poezije polnih valovili bajne Venezie. Tudi jaz sem se namenil zopet enkrat tja doli. Malo po morju, malo po akademiji; malo po piazzi, malo po palazzih — tako ti preide dan v Benetkah, da ne veš, kdaj.
Stopal Bem popoldne čez »piazzo«. Solnce je grelo, dasi smo šele začetkom maja. (Jerkev svetega Marka se blešči v pozlačenih mozaik&h, Zdi se, da je zrasla iz ta!, odkar se je zravan nje podrl visoki stolp. Kdor ga prej ni videl, ga danes niti ne pogreša. Simetrija piazze je le pridobila s tem, da je padel stolp, in cerkvena fasada naredi zdaj impozantnejši vtisk. A Benečan ne moro pozabiti svojega stolpa, ae zdaj v knjigarnah ob strani vise podobo krasnega zvonika, in vsakdo pogleda na kraj, kjer jo štrlel v nebo skozi stoletja stolp, tako mogočen, tako vitek, tako visok, tako častitljiv, da ga ne pozabi nikdar več. »II crollo« zrušenjo zvonika — je še danes za Benečana strašna beseda.
Zdaj je tam prostor zaplankan. Kdaj bo izza teh plank vzrasel novi zvonik? Kdo ve? Manjka denarja v zedinjeni Italiji . . .
Zavil sem jo mimo palazza na Piazzetto. Ah, gondole ! Ažurno nebo se raztega nad Canalom in hladen, okrepujoč vetrič pihlja čez Piazzetto. Da, vun gremo, vun na sveži zrak iz mestnega zidovja, kjer vidiš zelenje dreves, kjer duhaš vonj cvetic in poslušaš žvrgolenje ptic.
Na levo, čez Ponte della Paglia na Rivo degli Schiavoni I Ze pripiha beneški »tram«, majhni parnik. Krmar zakliče skozi cev mašinistu »Ferma !« in ta ustavi stroj. Tiho jo reže vaporetto dalje. »Dietro!« in mašinist da »Kontradampf«, tram se ustavi pri bregu in mi veseli poskačemo vanj.
Ej, vam je lepo, voziti se tako mimo široko Rive, mimo arzenala. Kmalu se pokaže iz morja krasno obraščen otok — čudež na laguni. To ao javni vrtovi — »Giardini pubblici«. Malo Btopimo vun, se pošetamo in beremo naznanila o mednarodni umetniški razstavi, ki jo tu prirejajo vsako leto. A slike gledamo pozneje. Zopet na vaporetto in naprej — na Lido!
Kaj bi delal na Lidu ? Ni ravno lep, tudi kratkočasen ni A na koncu otoka je krasna »marina", divno obrežje, ki vabi h
kopanju. Tam Be dviga velikanska palača — kopališče.
Seveda stopim vanjo, in kmalu se iz kabine boječe približujem morskim valovom.
To vam dobro dene, tako malo popljus kati po valovih, se potapljati in puhajoč zopet skakati na površje. Ravno sem najbolj zamaknjen v to higienično opravilo, kar pred mano puha tudi eden in maha okoli sebe po vodi.
Tega Bem že videl, si mislim.
Ali ni to ? —
E, nič ne de, kar nagovorim ga. Če ni pravi, bo že povedal! Zakličem torej:
»Servus!"
On me pogledB in čez nekaj časa b pravilnim štajerskim naglasom odvrne:
,0, si ti, prijatelj, servus!"
Bil je moj prijatelj, ljubljanski policijski svetnik Podgoršek.
„Kaj pa ti?« ga vprašam. Se že nisva videla nekaj časi, kaj ? Ali Ljubljana še stoji ?•
„Še stoji«, konstatira njen policijski šef, kar mi jo bilo — smem reči — jako prijetno.
»Pa naši znanci, vso veselo in zdravo ?«
»Vao v redu«, konstatira policijski šef1
„In na magistratu?«
»E, sitnosti, malenkosti; saj veš, kako je pri policiji.«
Moj prijatelj se mi je zdel nekoliko razburjen.
»Ti si hladiš živce!" mu rečem. „Si so ob delu prenategnil."
„Da, zakaj so mi jo reklo, da naj grem iz Ljubljane ? Jaz sem res ves nervozen.«
Plavala sva semtertje. Izvedel sem od njega, da proučuje mednarodno ureditev prostitucije in trgovino z dekleti. Tudi sanitetne policijsko niredbe študira, da se ustavijo na kak način naglo so razširjajoče nalezljive bolezni.
»Da, da,« je rekel. »Kolikor sem doslej tu poizvedel, jo splošna sodba o teh zavodih ta, da nasprotno desežojo, nego se o njih pripoveduje. Judinja doktorja pomaže, pa je. Ko bi pri nas v Ljubljani no bili tako vestni, kaj bi bilo že ?«
»Ti si dobil zlati zaslužni križec s krono, če se ne motim,« mu rečem. „Živel šo mnogo let in pozabi vso težavo '*
bkopala Bvase. Hitro v kabino, in kmalu korakava proti parniku. Ze z»piska, in zopet sa vračava v mesto.
Večerni mrak lega počasi na meBto. Tu intam ao zasveti krika lučica, vodno več jih je.
glavni del na poluotoku L;actun izkrcane armade proti Haičenu. V središču stoji Ivu roki s 100.000 možmi. Armade se bodo združile pred L;aojanom. Te japonake armade so močne ie sedaj okolu 200.000 moi (?!).
Berolin, 16 maja. Ij Dalnjega se poroča : Po uničenju luke bodo Rasi razrušili tudi mesto, takoj ko prebivalci mesto zapuste. (Ta vest je jako ce verjetna. Op. uredn.)
Tokio, 16 maja. Aviso - parnik „Miyako" se je potopil, ko je odstranjeval pred pristaniškem Kerr položene ruske mine. Admiral Kataoka je včeraj odplul tja z de lom mornarice, da ščiti torpednn brodovje. NaSli so pet min ter jih uničili. Delo je bilo že dokončano, ko je »Myako« cadel na neko neopaženo mino, ki je eksplodirala in ladjo grozovito razbil;. Ladja je ostala še 22 min. na površju 2 mornarja sta bila usmrčena, C pa ranjenih. Vse drugo moštvo se je rešilo.
Tokio, 16. maja. Admiral Kataoka poroča, da so se umaknili 12. t m. Rusi iz predpogorja in napravili na severnovzhodnih gorah od Taku utrdbe, postavili šest topov ter se branili pred streljanjem našega brodovja. Japonsko brodovje je bilo cel dan izpostavljeno sovrainim krcgljam, vendar pa ni bilo nič poškodovano.
London, 16. maja. Iz Čifu poroča neki ameriški poročevalec : Guverner pokrajine Ilutsaj je razglasil, da bodo umorjeni vsi Kitajci, ki pomagajo Rusom. Na postajah mandžurske ielez-nice je popolna anarhija. Na mnogih postajah niti uradnikov ni.
Niučvan, 16 maja. Neki kitajski inženir lavlja, da je kitajska železnica v dolgosti 48 kilometrov razrušena.
London, 16. maja. Cela druga japonska armada so je izkrcala severno od Port Arturja, da napade trdnjavo. »Standardu« se poroča iz Petrograda, da je Port Artur preskrbljen z živežem za 8000 mož za pet mesecev, dočim je sedaj v trdnjavi 20.000 mož. »Daily Nevvau« poroča dopis nik, ki je došel iz Port Arturia v Čifu, da ima general Stoasl živela za 9 mesecev in da je 15.000 mož in 30.000 kulijev zelo na vdušenib. Dalje trdi še dotični dopisnik, da so bila še vsa dosedanja japonska bombardiranja brezuspešna in ni še noben top pri ruskih baterijah poškodovan. »Retvisan« se še dalje časa ne bo mogel udeleževati boja, dcčim bo »Askold« vkratkem popravljen.
London, 16. maja. Japonci ne taje, da bo s voj vojni načrt v zadnjem trenotku izpremenili. V začetku so nameravali izkrcati drugo armado pri Takušanu. Radi zmage pri Kiulienčenu pa so sklenili izkr cati jo pri Pičevu. L9 ena sama divizija druge armade bo delovala po starem načrtu. Japonoi so zaplenili pri Kiulienčenu 85 navadnih topov, 8 velikih topov, 2000 granat in mnogo pušk.
Berolin, 16. mai*. »Lokalanzeiger« poroča iz Petrograda: Železniško postajo Jemtai ie napadlo 800 Čunguzov. Sto mož ruske obmejne straže je bilo iznenadenib po napadu ravno, ko so napajali konje. Sotnija ruske pehote je prepodila Cunguze, ki so imeli pri spopadu 70 mrtvih in ranjenih. Med ubitimi so bili tudi Japonci.
Kako je Koreja prišla ob svojo nevtralnost.
Bivši ruski poslanik v Soulu, D. S. Pavlov je iz bangaja poslal zdaj ruski vladi na-
tančen popis, kaj se je v Koreji godilo ob začetku vojske Iz tega popiaa vidimo, da je Pavlov rusko vlado svaril in jej resnico poročal, a njegovih brzojavk niso pošiljali naprej. On pravi:
»31. januarija sem dobil zadnjo rusko vladno brzojavko čez Port Artur, ki končuje s sklepom, da naj izrazim korejskemu cesarju zadovoljnost carske vlade vsled izjave, s katero obljubuje Koreja svojo nevtralnost v slu čaju, ako bi med Rusijo in Japonsko prišlo do vojBke. Po tem dnevu sem poslal v Petrograd in v Port Artur oelo vrsto brzojavk, v katerih sem poročal, kako se japonska vlada brez prestanka pripravlja in da ni dvoma, da misli v najkrajšem času pričeti vojsko na korejskem ozemlju.
Dne 31. jan. in 1. febr. sem brzojavil, da so se izkrcali v Mazampu veliki japonski parniki, ki so bili poslani od japonsko vojne uprave in so vozili velike množice ječmena in brzojavnih priprav. Brzojavil sem hkrati, da so na bregu med Redo Aleksejeva in Silvijakim zalivom prirejali velika Bkladišča za premog in vojne potrebščine.
Dne 5. febr. sem brzojavil, da sem dobil popolnoma zanesljiva poročila, da je japonski konzularni agent, ki se je nahajal od lanske spomladi v Tčžon z vsemi podložnimi orož niki in policisti, kakor tudi z vsemi mnogoštevilnimi Japonci, ki so prebivali tam z družinami, zapustil Tčžon in so se vsi preselili k Pjdnjanu.
Dne 6. febr. Bem brzojavil, kako se povsod po SOulu govori, da so diplomatične zveze med Rusijo in JaponBko že pretrgane in da je japonskemu poslaniku v Petrogradu že zapovedano, da mora brez odloga zapu Btiti rusko ozemlje.
Dne 7. febr. sem pa poslal dve brzojavki s poročilom, da se je japonsko vo jaštvo izkrcalo v Mazampu, da bo se Japonoi polastili tamešnje brzojavne postaje, da so poškodovali — najbrie Japonci — vse brzojavne zveze, razen zveze s Čemulpom in Mokpom; poročal sem dalje, da je japonsko brodovje, ki je stalo blizu Mokpa, dobilo povelje, da naj plove k ustju reke Jalu, in da je v Čemulpu naznanjeno izkrcanje mnogoštevilnih japonskih čet za 10. februar.
Vse te brzojavke sem izročil na brzo javni postaji y Soulu, in ona mi je dala zanje običajna potrdila. A jaz nisem dobil od 1. febr. dalje nobene brzojavke niti iz Petrograda niti iz Port Artnrja niti od pod konzula v Fuzanu, kateremu sem bil naročil, da mi mora neprenehoma poročati o vsakemu japonskemu gibanju v južni Koreji. Zato sem takoj začel sumiti, da nam brzojavke zadržujejo.«
Nato pripoveduje Pavlov, da se je domenil z Rudnjevom, poveljnikom „ Varjaga", in odposlal topničarico „Korejca", da ta od da njegove brzojavke na ruskih brzojavnih postajah. „Korejec" je pa srečal pred Ce mulpom že japonsko brodovje, katero ga je napadlo. Japonske torpedovke so spustile nanj tri torpede. Eden mu je šel mimo ravno pred nosom, drugi mu je pa bil namerjen naravnost v sredo, a nekaj metrov pred ladjo se je potopil. „Korejec" je pa prišel nazaj v čemulpski pristan, ki je bil nevtralen, torej varen zanj. O vsem tem je izvedel še isti dan ruski poslanik v Soulu, a preden je mogel kaj ukreniti, so se dogodile stvari, ki so onemogočile vsako diplomatično delovanje.
Se tisto noč bo izkrcali z japonskih pre-
Palače in stolpi nam rasto pred očmi.
Na Piazzetti izstopiva, se pošetava ne-kiterekrati čez Piazzo, na kateri že mrgoli veselega ljudstva, in nato jo udariva pod palačami vun iz Piazze v gosto mrežo zavitih ulic. Kmalu sediva v restavraciji »Citta di Firenze«.
Dobro diši večerja po hladni kopelji. V telovniku imava pc običaju italijanskih potnikov bakreni drobiž, katerega toliko potrebuješ na Laškem. Kar dol nam vleče telovnik bakrena teža.
Pri »Citta di Firenze« se je dobro in poceni. Zato je pa vedno polno gostov. Vr tička je ravno toliko, da marker petkrat prestopi po njem. Od vseh strani je ta majhni prostor obzidan z visokimi hišami, da gledamo kvišku kakor skozi dimnik.
Trčila sva s policijskim šefom ljubljanskim.
»Bog živi policijo, ki čuva našo varnost in naše zdravje 1« sem dejal.
To vam je vino, ta Lah! Kar vi v Ljubljani za Laha pijete, to se naj gre skrit! Menda mu vso pot morske vode prilivajo. Tukaj v Benetkah se drugače iskri rujno laško vince in leze v žile kakor električni tok.
»Kdaj se vrneš v Ljubljano, prijatelj ?« me vpraša Podgoršek.
»Ne grem zdaj še v Ljubljano « odvrnem. »Imam še pota semtartje. Saj veš, mi agentje nismo nikdar mirni.«
»Kadar se vrneš, pozdravi znanee! Dr. Kokalju sem izročil svoje stvari. Tudi gospoda državnega pravdnika pozdravi in tiste gospode, ki stoje pred »Slonovo« kavarno! Reci, da mi je zdaj bolje in da se vseh z veseljem spominjam!«
Vstaneva.
»Gargan,« zakličem, »pagare! Hočeva plačati!«
A kaj mu je, mojemu tovarišu? Moj pre krasni vis a-vis sega zdaj v ta žep, zdaj v onega. Ves bled mi reče:
»Okraden sem! Te laške furije! V kopališču, v kabini — pustil sem obleko z denarjem — ni ga nikjer. Baker v telovniku je še, a — bankovcev, srebra ni — ni — ni!«
Res, kdo bi Bi mislil ? Policijskega šefa ljubljanskega so v Benetkah okradli. Tu je stal kakor drevo brez listja.
Seveda Bom plačal jaz to bagatelo. On pa je pisal po denar . . .
Tako bo nam godi po svetu. Pozdravlja Vas	Vaš	N i m r o d.
voznih ladij okolo 8000 vojakov, in polo-vico jih je ie 9 februarja zjutraj prišlo v Soul in Be nastanilo v raznih delih mesta, večinoma blizu korejskih vojašnic. Korejako vojaštvo, kakor vse korejske oblast', ni pokazalo niti najmanjšega odpora proti temu. Med korejskim prebivalstvom jo sicer zavladal strah. Mnogo višjih uradnikov in pre-moinejšib meščanov je začelo ztpuftčati mesto s svoiimi družinami. Japonsko prebivalstvo v Soulu je pa kakor oiivelo. Po meatu se jo govorilo, da še ta večer japonska tolpa napade rusko carsko poslaništvo in bivališča ruskih podanikov. Rusko prebivalstvo se je obrnilo do svojega poslanika, naj mu da pribežališča. Ta jim je dal prostora de loma v poslaniškem poslopju, deloma v h<ši rusk h misijonarjev.
Medtem pa so Japonci napadli „ Varjaga" in „Korejca\ Dovršila se je bitna, v kateri sta se pogubili obe ruski ladji. To je Japoncem v meatu dalo velik pogum. Cele tolpe so pojoč hodile po Soulu, rusko pre-bivalstvo se je pa moralo poskriti. Slednjič ne je odločil ruski poslanik, da z vsemi Rusi zapusti Soul. Korejska vlada in japonski poveljnik so sklenili, da jih z vojaškim spremstvom spravijo na francosko ladjo „Paekal" in angleško »Talbit" ter od-pošljeto v Sangaj.
Od 8. uri zjutraj dne 12. 1'abruarja so RuBi vsi skupaj z ženami in otrcci zapustili poslaniško prs opie. Cez pol ure jih je vlak odpeljal v Čemulpo, in tu so stopili na ladje.
Koreja je pa bila — japonska . . .
Razna poročila.
Petrograd, 16. maja. V spomin admirala Makarova dobi neka nova križarica ime „Admirsl Makarov".
Washington, 16 maja. Listi pravijo, da je veljal Japonce zadnji poizkus, zapreti z branderji portartursko pristanišče, 6 milijonov kron.
London, 16. maja. Japonska kri žarica, katero je zadel neki ruski kadet s strelom iz parobrodarske ladjice, se ni potopila v luki P.»rt A tor, ampak pred luko.
Delegatje pri cesarju.
O sprejemu avstrijskih delegatov pri cesarju se še poroča: K dr. Ebenhochu je dejal cesar z ozirom na zahteve vojnega ministra: „Skušnje sedanje vojske nam nalagajo dolžnost. Saj veste: „Si vis pacem, para bellum". Dr. Ebenhoch: „Da, sedanja vojska je ravno v tem oziru jako poučna. Bilo bi neodpustno, ako bi se hotelo monarhiji prikrajševati sposobnost obrambe." Cesar: „Posebno, ker naša vojna uprava, ako se jo primerja z drugimi državami, postavlja jako zmerne zahteve." Z italijanskimi delegati je govoril cesar laški o novi železnici.
Pri sprejemu ogrskih delegatov je cesar govoril z delegatoma Falkom in Danielom o štrajku ogrskih železničarjev. Cesar je dejal, da je bil štrajk sicer obžalovanja vreden, a vendar je bil koristen, ker je pokazal, da ima Ogrska energično, močno vlado. Delegatu Bolgaru je cesar dejal, da je rusko-ja-ponska vojska pokazala, kako važne vloge igrajo manjše ladje, posebno torpedovke.
Iz proračunskega odseka avstrijske delegacije.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je včeraj sklenil povabiti k seji finančnega ministra, da da glede novih zahtev vojnega ministra pojasnila. Načelnik pl. Chlumecky je dejal, da more dati finančni minister le pojasnila, o vprašanju pokritja pa bodeta odločevala oba državna zbora. Dr. Kramar je zahteval, da se ta izjava zapiše. Po eksposeju zunanjega ministra grofa Goluchovv-skega je govoril dr. Kramar, ki je dejal, da celo ekstremni nemški listi pišejo o nevarnosti izoliranja Nemčije in nič več ne verujejo o neomajanosti trozveze. Z ozirom na to glejmo, da pri novih zvezah držav, ne obsedimo. V središču novih državnih zvez, ki se sedaj vrše v Evropi, je Francoska s svojo uspešno politiko proti Nemčiji, ki je postala pri svoji politiki v Orientu, že predrzna. Celo Rusiji nasprotujoča angleška politika pričenja uvidevati nevarnost nemške politike na bližnjem vzhodu in značilno je, da se je angleška francoska zveza sklenila ravno glede vzhodnoazijske vojske. Državi sta spoznali, da bi se v slučaju vojske med Rusijo in Angleško veselila le Nemčija, Angleška pa tudi uvideva, da bi zmaga rmenega plemena bila katastrofa za belo pleme v Aziji in da Rusija še v sanjah ne misli, vzeti Indije. Iz tega se spoznavajo obrisi nepričakovanega razvoja svetovne politike, katerega izvorna točka je angleško-francoska pogodba. Avstrija pospešuje cilje drugih držav na Balkanu, ako vlada proti Slovanom. Ako bi se izvršili nemškonacijonalni načrti, bila bi samostojnost Avstrije izgubljena. Tako vidimo, da nemški .Drang nach Osten" vpliva na politiko vseh držav, samo ne na državo, za katere obstoj se gre, na Avstrijo. Avstrija naj se tudi brez zveze z Nemčijo ne boji za svojo bodočnost, ako postane jez proti nemškemu navalu na vzhod. Njeno moč in neodvisnost morajo druge države varovati kot
svojo lastno korist. Govornik pozdravlja trdno izjavo zunanjega ministra, da se bo resno hotelo izvršiti reforme na Balkanu in pravi, da se mora nerazumljivi odpor vendar že zlomiti, ker se Turčija upira v nadeji, da dobi pomoč od svoje zaščitnice Nemčije. Končno je govornik izjavil, da vsak resen politik želi v sedanji vojski zmago Rusiji.
Po delegatu Kruppu, ki je govoril za razvoj industrije, je nastopil Poljak Dziedus-zycki, ki je izjavil zadoščenie, da Avstrija in Ruuja hočeta razmere na Balkanu „mirno urediti" ter bo je končno povspel do trditve, da pravzaprav v Avstriji noben narod ne zatira druzega naroda.
Delegat grof S t u r g h je polemiziral z dr. Kramafom, češ, da gospodarska konkurenca mej Nemčijo in Avstrijo na vzhodu ne more imeti vpliva proti politični zvezi. Tudi delegat baron Offenheimer se je potegnil za Nemčijo.
Go'uchovski je odgovarjal, da je Nemčija v Cirieradu Avstrijo in Rusijo podpirala in da Nemčija ne ieli druzega, nego Avatrija, — obstanek Turčije. Da se Turčija upira, je pripisati delovanju nekaterih manjših državic, ne pa Nemčiji, ker imajo one državice pozitivni interes, da se reformni program ne izvrši. Sestanek mej laškim zunanjim ministrom in njim je imel jako zadovoljive zaključke.
V popoludnevni včerajšnji seji je izjavil grof Goluchovski, da se pri tem sestanku ni Btorilo nobenega sklepa glede avstroogrske trgovske pogodbe z Italijo.
Proračun zunanjega ministra je na ta proračunski odsek odobril. Prihodnja seja danes. Na dnevnem redu je proračun vojne uprave.
Iz Ogrske.
Budimpešta, 16. maja. Cesar je danes v avdijenci sprejel predsednika ogrske poalaniške zbornice pl. Parczel-a, ki je v ime zbornice cesarju naznanil zahvalo za dovoljenje, da se sme prenesti Rakoczyjev pepel na Ogrsko. Cisar je z zadovoljnostjo povdarjal, da je bil predlog o zahvali soglasno sprejet in je rekel, da ga veseli, ker je zbornica zopet pričela z rednim delom.
Bolgarski knez na potovanju.
Budimpešta, 16. maja. Bolgarski knez Ferdinand svojega potovanja ne prekine v Budimpešti. Prvotno nameravani obisk pri dvoru izoBtane. Knez Ferdinand je bil mnenja, da bode sprejet na oni način, kakor je sprejem ob čajen pri vladarjih. Ker pa dvor njegovi želji ni ustregel, izostane nameravani obisk. Ker mu tudi v Cirigradu ne dovolijo vladarskega sprejema, tudi noče iti v Carigrad.
Strankarski sliod čeških agrarcev.
Praga, 16. maja. Na strankarskem shodu agrarcev ie bilo navzočih 700 zaupnikov. Poslanci Ratay, Prašek in Kubr so ojstro napadali taktiko in politiko Miadočehov. Zborovalci so izrekli poslancem zahvalo in zaupnico.
Strankarski shod nemško - „na-predne" stranke.
Z a t e o. Na strankarskem shodu nemško - »napredne« stranke je govoril deželni odbornik dr. Eppinger o Btališču Nemcev na Češkem. Rekel je, kolikor časa bodo Čehi v državni zbornici z obstrukcijo preprečevali vsako parlamentarno delovanje, toliko časa na bode posloval češki deželni zbor.
Balkan.
Z e m u n. 16. t. m. je došel sem šef avstrijskega generalnega štaba 13. kora, polkovnik R h e m e n , s 27 člani generalnega štaba, da študira ozemlje. V Belgradu so radi tega zelo vznemirjeni ter trdijo, da se bržkone Avstrija pripravlja na v o j s k o .
Z e m u n . Angleško poslaništvo v Belgradu je že popolnoma razpuščeno.
Beigrad. Črnogorski knez Nikita obišče v juniju kralja Petra.
Carigrad. Kakor ae poroča, se bolgarski begunci vračajo neprenehoma v Makedonijo in okraj Drinopelj.
Angleži v Tibetu.
London. Reuterjev brz. urad poroča iz Giantze. 13. t. m., so Tibetanci nadaljevali z obstreljevanjem angleškega taborišča. Ljudstvo je groino razburjeno. Lame hodijo po deželi in navdušujejo ljudatvo za sveto vojsko proti ptujcem. Angleži pripravljajo obširne vojne priprave.
Ponesrečeno ogleduštvo.
Pariz, 16 maja. „Matin" prinaša sen-zacionelno vest o preprečenem velikem ogle-duštvu. Važne listine o vseh vojnih pripravah in obrambnih sredstvih so nameravali ogleduhi prodati Nemčiji. Dalmatinec Gra galo iz Spljeta je vse listine v Londonu kupil in z zastopnikom .Matina" stopil glede nabavljenih spisov v dogovor. Med načrti je bilo tudi pismo, v katerem je bila neka oaeba pozvana na Bestanek v Berolin. Za-
stopnik lista »Matin" je šel z dokumenti v francosko poslaništvo, kjer je listine pokazal mornariškemu atašeju. Mornariški ataše je rekel, da bo listine prave in največje važnosti.
Anarhisti v Belgiji.
»Bari. Tageblatt« poroča u Bruslja : Dasi so pred kratkim preprečili napad na nekega policijskega komisarja, se je sedaj izvršil v W»smie!u dinamitni atentat na hišo učitelja Oilberta. Dasiravno je hiša zel® poškodovana, vendar ni nihče njenih prebivalcev poškodovan. Razni znaki kažejo, da so v obeh slučajih sodelovali anarhist'.
Koroške novice.
k Politične oblasti in kn.-šk. or dinarijat Neki narodni župnik je vposial celovškemu okr. sodišču slovensko izpolnjene mesečne izkaze. Slednje se je takoj obrnilo o tej zadevi do našega kn.-šk. ordinarijat*, da bi slednji izrekel o tem Bvojo sodbo. In čudom se čudimo! Kn. - šk. ordinarijat je v istini zaukazal dotičnemu g. župniku, da se matice ne smejo pisati drugače, kakor v nemščini, in tudi prepisi morajo biti v tem jeziku. Dokazuje to s tem, da s > ee spisovale matice doslej v nem. jeziku, in se do sedaj o tem ni izdal še nobeden drugačen ukaz. To dokazovanje stoji pač na slabih nogah. Pred časom so se spisovale matice v latinskem jeziku; s kako pravico torej so se po zneje začele spisovati v nemščini? Pripomniti pa moramo, da mil. knezoškof in drugi merodajni člani našega ordirarijata o zgoraj-šnjem odloku nieo nič vedeli, in da se z njim ne strinjajo.
. k Požar ob Vrbskem jezeru. Ii Celovca Be poroča: Mnogoobisknna gostilna »Alpe« cb Vrbskem jezeru je IG. t. m. popolnoma pogorela.
k Pismeni zrelostni izpiti so se pričeli na koroških srednjih šolati včeraj.
v
Štajerske novice.
š Celjski nemčarji štrajkajo. C«lje, 16. maja. Danes ob 11. uri dopoldne je bil ailican občinski zastop v Calju, da izvoli v okrajni zastop 7 članov. Volitev se ni mogla vršiti, ker je prišlo premalo občinskih svetnikov k seji.
š Osebne vesti. Višji deželnosodni svetnik v Gradcu Karol S o m m a v i 11 a je imenovan za predsednika pri deželnem 3odišču v Gradcu; deželnosodni svetnik Lu-dovik Perko v Cilju je imenovan ca predsednika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Dvorni svetniki so postali višjesodni svetniki v Gradcu Frančišek L u 1 e k , Frančišek Tomšič in Alojzij T o r g g 1 e r.
š Roparji na Pohorji. Aretovani laški delavci niso bili člani roparske tolpe na Po horji. Ti delsvci so izvršili le nekaj drugih tatvin. Vsled varnostnih naredb se je roparska tolpa razšla ali pa šla na Hrvaško.
š Cirkus Guillaume pride v kratkem iz Ljubljane v Maribor.
Dnevne novice.
v Ljubliani, 17. maja
Kakšnega človeka ima napredna Ljubljana za državnega poslanca!
Odgovorni urednik „Slovenskega Naroda", v katerega zija liberalna »inteligenca* kakor starogrški črevljarji v omamljeno delf ako Pitijo, ima eno dobro lastnost: V jasnih trenutkih zna svojo stranko prav ceniti. In i:ato je ob zadnjih deželnozborskih volitvah povedal, da liberalce na deželi samo kak šnopsar še pcBluša. Ker smo ta njegov izrek primerno pohvalili — kajti mi hvalimo tudi na dr. Janezu Tavčarja, kar je pristnega in hvalevrednega — se je pa zjezil. V tej onemogli jezi je skoval sledečo notico, katero liberalni inteligenci postavljamo pred oči, da ogleduje v njej svojo moralno vred-aost. Dr. Janez Tavčar ima predrznost, da piše sledeče:
»Pred kratkim sta bila dr. Tavčar in ljubljanski ške f Bonaventura Jeglič skupaj in sicer „nekje v Poljanski dolini". — Ker se že dolgo časa nista videla, postala sta, spominjajoč se nekdanjega starega prijateljstva, židane vol|e. — V ti židani volji izrazil se je škof Ione: ko sem bil mlad, Bom dekleta ljubil, sedaj, ko sem star, jih pa več ljubiti ne morem! Dr. Tavčar, meneč, da se vikši pastir samo fiali, spregovoril je ravno tako šaljivo: v naši stranki so sami šnopsarji! Tako izgleda v ti aferi cela resnica! »Slovenec* jo je po svoje zasukal ter je objavil le besede dr. Tavčarjeve, škofove besede pa je previdno zamolčal. Ali je to pošteno ?!«
»Inteligenca" naj najprej občuduje svojega voditelja, v kakem tonu ta piše! Mi smo se informirali in poizvedeli, da je to kratkomalo zlagano. Kadar je dr. Janez Tavčar v zadregi, sploh rad poseže
po takem sredstvu. A ker vemo, da ta »inteligenca*, ki je zadnji čas prestopila v Bud-dho\o vero, verjame edinole dr. Janezu Tavčarju, zato poživljamo držav-negaposlanaa ljubljanskega dr. Janeza Tavčarja, da pove, kje in kdaj se je vrJil »pred kratkim časom" ta pogovor 1 Zdaj pa govori, Janezi .Inteligenca*, ti pa poslušaj !
Župnija Tomišelj. Ministrstvo za uk in bogočattie je z odlokom z dne 2. maja t. 1. št. 13 841 odobrilo samostojno župnijo Tomišelj. K novi župniji bodo spadale vas1: Pod Krimom TomSelj, Vrbljene, Srrahomer, Brest, bt. J inž in L;pe s približno 1200 prebivalci. Tudi Krim bode spidal pod župnijo Tomišelj.
—	Skrivnostna pisma. St. Peter, dne 15. maia 1904 Z »lezni&ita čuvata Ignacij Taufer in Matija Glažar sta našla 14 t. m. 3 5 p i s e m, ki so bili 13. t m. zvečer iz Trsta idočega vlaka ven vrženi. Pisma so vsa iz Amerike posUna na Konjsko, štajersko, Primorsko in HrvaŠko. Poleg teh pisem jo bil pn listek oziroma nakaznica na 2000 kron. Pisma so bila vzeta iz kovert. V Amerifci bo bila pirmi dana na pošto 27 , 28 , 29. in 30 aprila. Od avstrijskih pošt nima nobeno piaiKO pečeta Vidi se torej, da so piima prišla v nepo štene roke in da se je v njih iskalo denarja. Pisma bo oddana ni orožniško poataio v bt. Petru. D ie 15. t. m. je železniški delavec Viktor Kojanec našel še 3 pisma, tako da iih je vseh skupaj 38
Iz Zagorja ob Savi Prvi majnik so letos sodrugi praznovali jako klaverno, dasi je bila agitacija za obhod zelo živahna. Niti polovica, kakor druga leta, se ni udeležila obhoda, ker bo tudi godci stavkali. D )slej se je še vsako leto godba udeležila obhoda; letos je godba izostala, zato tudi ni bilo toliko otrok pri obhodu, bicer pa so dobili nekega raznašaloa kruha s praznim košem. Temu so na koš nataknili rdečega papirja in druge šare in je moral v sredi korakati iz Kisovca v Dolenjo vas. Za popoldne je bila napro-šena druga godba na lok, a tudi ta ni pri« Sla. Torej — naduha.
—	Odlikovanje. Gospodu Franu L a v r i č u , postajenačelniku v Opatiji-Ma-tulje, je veliki vojvoda luksemburški podelil redovni križ vojaškega in civilnega zaslužnega reda Adolfa Naesivskega.
—	Iz Trbovelj se nam piše: Tukaj imajo socialni demokratje vsak plačilni dan in prvo nedeljo po plačilnem dnevu koncert z vstopnino, menda zato, da se delavci preje znebč denarja. Navado imajo tudi, da člo veka na cesti napadajo z raznimi žaljivimi besedami, ako ne trobi v njihov rog. Upamo, da delavci sčasoma spregledajo.
—	Hrvaike novice. Radi izgredov na shodu vSamoboru je v preiskovalnem zaporu 42 oseb, mej njimi dve ženski, kateri dolže, da Bta zažgali uradne akte. Doslej je bilo zaslišanih 210 osek, ki so na sumu in 600 prič. — Mlad samomorilec. 12 etni Jurij Drago-i e v i c v Patjenu se je obesil. — U b t r e 1 i 1 je sluga g. Himilkarja Prauens-bergerja lGletno Ano Sečenj. Kazal ji je kako je meril pri vojaštvu, puška se je sprožila in zadela deklico v glavo. — Čast. g. F r. b k r i n j a r , znan kot žrtva lanskih do godkov, je pel prvo sv. mašo včeraj v Gru bišnjem polju pri č. g. župniku Jemeršiču. G skrinjar je imenovan za kaplana v Ivancu. — Pogreba Evgena K u m i č i č a se je udeležilo v nedeljo na tisoče naroda.
—	Velik požar na Notranjskem. Sinoč', prepozno za včerajšnjo številko, smo dobili poročilo, da je včeraj ob '/»12. uri dopoldne pričelo goreti v največji vasi hrenoviške fare, v Smihelu. V hipu je bila cela vas v ognju. Zgorelo je okoli 70 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zgorela je tudi cerkev podružnica. Beda je velikanska
—	Poročil se je dne 14 t. m. gosp. dr. I v a n b 1 e j k o , c. kr. poštni komisar v Trstu, z gdč. Štefanijo Fentler iz Ribenberka. Bilo srečno ! — Poročil se jo trgovec na Rakeku, gospod Maks Do-m i c e 1, z gdč. Lojziko Dekle v o v o iz Postojne. — Poročila sta sa v So-strem dva cerkvena pevca, gospod Ivan Č«rne, posestnik v Zivogljem, z gospodično Marijo Pore n ta iz Česnice, in goapod Anton Cerne, posestnik v Do-brunji, z gdč. Frančiško Jager isto« tam.
—	Slovensko planinsko druitvo
je zaznamenovalo pot v Pekel pri Borov niči, dozdaj skoro neznano krasno, divjero-mantično Botesko in s slapovi, katere uprizarja Borovničica, prihaiajoč b hribovitega sveta med Borovnico in Cerknico v dolino borovniško. (Glej spis dr. Oblaka v »Plan. Vestniku* 1903.) Do prvega slapa pride lahko vsakdo, do drugega in naprej pa sa v kratkem nadela varna pot tudi za netu riste. Da zadnjega slapa ob sklepu Pekla je zaznamenovalo društvo posebno lepo gozdno pot čez selo Pristavo nad Peklom, že zdaj
krasen popoldanski izprehod. Ko se nadela pot tudi mimo drugih slapov skozi Pekel, bo otvorjena v bližini Ljubljane ena najlepših partij, kar nam jih nudi okolic« in slovensko ozemlje sploh.
—	Ponesrečeni Železniki strojevodja. Strojevodja drž. železnice Ivan a u s t e r š t <5 je med vožnjo ponesrečil. Pritisnilo ga je tako, da mu je zmečkalo nogo.
—	V kamnolomu podsulo je v Skofji Loki delavca Valentina Rakarja. Kamenje mu je zlomilo nogo.
—	Dela v tržaškem pristanišču.
Iz Trsta se poroča, da je vlada sprejela ponudbo tvrdke Facc»nini, Galimberti in Piani, s ketero se ta tvrdka zaveže, da dovrši prvi del načrta tržaškega pristanišča tekom Štirih let, torei do leta 1908. Zopet sami ptujci!
—	V najem je vzel graščini Zalog in Luknjo ni D ilenjskem Jurij K i n d 1 e r , ki ima tudi v Duma Sjerdehely na Ogrskem večje posestvo N»Dravil bo veliko opekarno.
—	Morsko kopališče v Trstu so zaprli, ker je ondi kalna voda vsled del v luki.
—	Mrtvega našli so v občini Gorenja Krha 72 let starega v Hotič pri Litiji pristojnega berača M t Tomšiča.
—	Smrt alkoholistinje Tobačno delavko C cuijo Vtrdir na Glmc.-h so 8. t. m. našli mrtro v njenem stanovanju. Zadela jo je kap, ker se je preob lo napila špirita.
—	Slovenski jezik med prvimi na svetu Učeni jezikoslovec p. Sarabcc p še v zadnjem »Cvetju« : »Bog nam je dal lep jezik, ki je po svojem miloglasju zmožen biti med prvimi na svetu Ljubimo ga torej, učimo se ga pridne, gladimo in likajmo ga z vso akrbjo; nič nam v njem ne bodi malenkostno, nič preziranja vredno«.
—	Pozor, gospodinje in obrtniki! Živimo v času, ko je treba največje previd nosti pri nakupu, kajti povsodi preti izkoriščanje, povaodi se dajo zaslepiti po nizkih cenah, v resnici pa kupijo le še dražje. — Vse izrablja imena v resnici reelnih tovarniških znamk, s čimur se slepe kupci; ti naroče in prevarani so. — Sele pred kratkim je bilo čitati o taki prevari občinstva od strani neke pariške trgovine, ki je prevarila kupovalce b portreti, in tako se pojavljajo vsak dan slučaji nepoštene konkurence. — Specielno pri nakupu šivalnih strojev je treba paziti na znamko in ime, in ozirati se treba v prvi vrsti na ime Singer, ki si je pridobilo glede šivalnih strojev svetovni sloves, kajti ta tovarna je tekom 50letnega obstoja zbog vestnih svojih del zaslovela po vsem svetu. — Ta tvrdka sama ima 3000 podružnic po celem Bvetu in od teh 150 samo na Avstrijskem, tako da more vsakdo z lahkoto kupiti Singerjev šivalni atroj in se mu ni treba dati prevariti, aVo se obrne na družbo ali njene zastopnike. Ime »Original Singer* je postalo najboljše poroštvo za naj boljši materijal in vzorno sestavo, — To je pa vzrok, zakaj toliko drugih tvorničarjev skuša prodajati šivalne stroje pod imenom Singer Co., akc. dr., kakor n. pr. »Central Bobbin«, da celo pod imenom »Singer«. — Naj se torej nihče ne prevariti in naj pri nakupu šivalnih strojev vsakdo vpraša, če so res izvera Singer Co. akc. dr, in se ne d& zapeljati po mamljivih beisedah. Najboljše je, če se obrne vsakdo naravnost na Singer Co. v L ubljani, Sv. Petra cesta št. 4, ali na njenega glavnega zastopnika, ki se nahaja v vsakem večjem kraju na Kranjskem in se lahko izkaže, da prodaja izvirne Singerjeve šivalne stroje.
Ljubljanske novice.
G policijski svetnik Podgoršek v Be netkah. Kakor je r«zvidno iz uanašnjega naši g« benašsega dopisa, ki ga objavljamo v »Listku", bival je g. policijski svetnik Podgoršek v Bon^tkah, kier je rabil Udove morske ko-pelji. Bil je pri tem — okraden,
Posvečevanje zvonov. Včeraj je posvetil mil. gesp. prelat in generalni vikarij F 1 i s 10 zvonov, katere je vlila tukajšnja tvrdka Si massa, in sicer 2 zvonova za Štajersko, 1 za podruinioo L>bergo (župnija Šmartno pri Litiji), 1 za kapelico sv. Janeza v Crmošnji cib, 1 za podružnico sv. Harmagora in For tunata (župni]a b/. Križ pri Kostanjevici), 2 za Hrvaško, 2 za Bosno in Hercegovino in 1 va Odrsko.
Kranjska stavbinska družba ie imela preteklo poslovno leto K 71.45088 čistega dobička.
Novo strokovno društvo Deželni vladi bo predložena pravila .Društva pekovskih in slaščičarskih uslužbencev in uslužbenk".
Izlet ljubljanskih obrtnikov na Gorenjsko. Piše se nam : Tukajšnji obrtniki, rojeni v letu 1S64, priredijo izlet na Gorenjsko v spomin svoje 401etnioe. Obenem vabijo vse prijatelje, kateri se hočejo udeležiti tega izleta. Iilet se vrši po naslednjem vsporedu : Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 29. maja, zju trat ob 7. uri z vlakom z južnega kolodvora. •Izstop v Otočah, potem peš na Dobravo in izlet na različne kraje. Točno ob l. uri obed na Dobravi, klet se vrši ob vsakem
vremenu. Ker je ta izlet važnega pomena, vabi k obilni udeležbi	odbor.
Dvobojne vaje. V četrtek so naleteli otroci v »Taškarjevem borštu« na dva znan« ljubljanska gospoda, ki sta se vadila s sabljama v dvobojevanju. Tudi gospodar gozda ju je nekaj časa opazoval, na kar sta se gospoda izgubila proti Ljubljani.
Zabavni večer, ki ga je priredilo „Ka-toliško društvo za delavke" v proslavo goda svojega predsednika, mil. g. prelata Janeza Rozmana, se je prav častno izvršil. Imenom društva sta gospodu prelatu čestitala gospod podpredsednik in društvena članica gdč. A. M, ki mu je poklonila krasen šopek. Da je društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom gospoda pevovodje Fer-jančiča zopet vrlo dobro rešil svojo nalogo, je umevno. Veliko smeha je izvabila gospodična Fiala s svojim nastopom kot »PianŠa-rica*, a tudi resna slika iz življenja dr. C.te je vsem navzočim jako ugajala, saj ho jo vse igralke kar najbolje predstavljale. Bil je v vsakem oziru lep večer !
Umrli so v Ljubljani: Katarina D mnik, gOBtija, 80 let, Prediloe ulice štev. 10 ; Olga Frank, Čevljarjeva hči, 11 mesecev, Turjaški trg 2 ; Ivana Sturm, mizarjeva hči, 8 let, Karolinška zemlja 1; Jera Ziletel, posest-nica, 72 let, Poljanska ceBta 20. V bolnici: Jožefa Fatur, poseatnikova žena, 29 let; Ivan Košir, delavec, 45 let; Gregor Končan, delavec, 63 let; Franc Vidmar, dninar, 25 let.
J{c Prijet vlomilec Kakor smo včeraj poročali je mestna policija aretirala tatu, ki je vlomil v »Narodno tiskarno" in pokradel skoro 2000 kron denarja. Tat je Bogomir Priveršek, raznašalec »Slov. Naroda« in pobiralec denaria, rojen 1. 1878. v Dolu in je v Pišece pri Brežicah na Sta-jarsko pristojen. Policija je imela baje takoj PriverSeka na sumu, da je le on vlomil v tiskarno, ker tat je moral biti le kak človek, kojemu so bile razmere v tiskarni dobro znane. Pri aretiranji je Priveršek tatvino tajil. Ko se je pa izvršila pri njem hišna preiskava in so dobili v njegovi postelji v žepno ruto in papir zavitih 1819 kron 50 v., je tatvino priznal. Priveršek je bil tudi že prej radi goljufije kaznovan.
sjc Nevaren tat prijet. Mestna policija je aretirala zelo nevarnega tatu Jak. Krta, po domače Simnovca iz Klanca, pristojnega v Hrastji pri Kranju, kateri se je vlačil po mestu. Krt je iz Ljubljane izgnan in že večkrat radi tatvine in goljufije kaznovan'. Izročili so ga sodišču. Tudi njegova žena je radi tatvine v Begunjah v petletnem zaporu.
^ Delavsko gibanje. Včeraj se je odpe-lialo iz južnega kolodvora 147 Kranjcev in Hrvatov v Ameriko, is Amerike je pa prišlo 8 Slovencev. Danes se je odpeljalo v Ameriko 12 Hrvatov, 53 oseb pa na Vestfalsko, 51 v Lioen, 27 v Lendgaštajn in 83 Hrvatov na Gorenisko k predora.
^ Izgubljeno. Šolska učenka Marija Perdan, stanujoča na Cesarja Jožefa cesti št. 2, je izgubila dne 14 t. m. cd »Narod, doma« do doma zlato broško. Marija Pančur, stanujoča na Glincah, je izgubila dne 11. t. m. od Marijinega trga do doma zlato verižico in zlato iglo z modrim kamnom.
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Nesreča pri boju z biki. Dne 15. t. m. jo pri boju z biki eden bik preskočil ograjo in ranil 20 oseb. — Vsled kuge v Carigradu sta umrli dve osebi. — Partituro Wagnerjeve opere »Rule Britania«, katero so doslej smatrali za izgubljeno, so našli v Leicestru. — Najstarejša žena na svetu živi v Madridu Ime ji je M a r i j a N i e t o in je stara 123 let. — Tekmovalno tekanje v daljavo 500 m. so priredile berolinske — dame. Prva je priletela na cilj gdč. Jerica Furckert. —
V	luki Adenje kuga. — Kriza v Barceloni. Iz Madrida ae poroča: Delavska kriza v Barceloni postaja vedno grozo vit9jša. Tovarne so odpustile večino uvojih delavcev. Število odpuščenih je okolu 25.000 oseb. — Primanjkljaj pri milanski poštni hranilnici. Pri osrednji upravi poštnih hranilnic v Milanu so odkrili, da m a n j k a 5 milijonov lir. Za-bladni minister je vsled tega odredil pri vseh poštnih hranilnicah revizijo. — Kmečki nemiri. Iz Fogije se poroča:
V	Carvignoli je 15. t. m. demonstriralo ve« sto kmečkih delavcev, ker so jim ni hotelo dovoliti, da bi delali le 8 ur na dan. Dotičnike, ki so hoteli iti na delo, niso pustili iz mesta. Ko so demenstrantje obkolili policijo in vojake, od katerih jih je bilo več ranjenih, ustrelili so tudi ti. Dva kmeta sta bila mrtva S pa ranjenih.
Iz brzojavk.
Berolin. Določeno je, da se število nemškega vojaštva v vzhod. Aziji pomnoži na G00 0. V vzhodni
Prusiji bo kupljenih 2000 koni. Oglasilo se je iz rainih polkov zadostno število prostovoljcev.
Berolin. Angleški kralj Edvard bede obiskal nemškega cesarja v Kielu.
Berolin. Laški kralj obišče cesarja Viljema v Potsriamu.
Darovi
Darovi, poslani našemu uredništvu:
Za pogorelce v Hinjab. G. Marija Turk, potnikova soproga, 2 K. — G. Hugon Turk ml. 2 K. — Neimenovana go spa 1 K.
Društva.
(Pevsko bralno društvo »Planinski glas« v Rovtah) uljudno vabi k veselici z javno tombole, s petjem in tamburanjem, katero priredi na b i n k n š t n i ponedeljek, 2 3. maja 1904 na vrtu „Pri pešli". Začetek ob pol 4. uri popoldne. V slučaju deževnega vremena vršila se bode ve selica takoj prihodnjo nedeljo, 29. maja t. I. ______Odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Petrograd, 17.
maja. Pred svojim odhodom v Moskvo je car prisoBtvoval veliki vojni paradi na vežbališču, v katerega sredini S3 dviga kip Suvarova. 52 bataljonov, 43 eskadronov, 12 sotnij kozakov in 230 topov je dtfiliralo mimo carja. Carja spremlja v Moskvo vojni minister. Carica je carja spremila na kolodvor.
Petrograd, 17. maja. Koncem tekočega meseca bodo tri ruske oklopnice v Kronstadtu, ki so morale oddati svoje topove za Mukden in Harbin, dobile nove topove.
London, 17. maja. Japonski bataljon, kateri se je pred enim tednom bližal Kinčou in ki so ga kezaki s topništvom vrgli nazaj, je pustil na bojišču 85 mrtvih.
London, 17. maja. Divizije pod poveljstvom Kurokija in Oka korakajo v črti 150 kilometrov na jugovzhoda od Liaojana.
Petrograd, 17. maja. Vest, da se je Kurokijeva armada razdelila v tri oddalke, so v krogih ruskega generalnega štaba sprejeli z veliko mirnostjo, ker pričakujejo, da bo tako mogoče Kuropatkinu napasti posamezne oddelke in jih s premočjo udušiti.
Petrograd. 17. maja. Velika sila japonska stoji zdaj 60 kilometrov pred L'ao-janom. Japonci ee poslužujejo tungužkih čet, katerim poveljujejo japonski častniki. Te čete jim služijo za ogleduhe. Namestnik v Takiu je 14. t. m. naskočil premogokope v Port Adamu in jih oropal, vjel je kitajske delavce in jih na drogove nasadil ter zalogo premoga zažgal. Ruske delavce so do nagega Blekli in pognali v beg. Japonci, ki so šli prejšnji dan mimo Port Adama, se niso dotaknili zaloge premoga, ker so jo smatrali za privatno last.
Petrograd. 17. maja. V Liaojan neprenehoma dohajajo nove velike ruske čete. Pričakuje se japonskega napada. Rusi so mnenja, da Japonci izvršujejo na Kvantunu le demonstracijo, v resnici pa nameravajo z glavno silo napasti Liaojan.
Niučvan, 17. maja. Iz Harbina poročajo, da se je predvčerajšnjim v bližini Liaojana vršila vroča bitka. General Li-njevič koraka z velikimi ruskimi oddelki iz Vladivostoka v Korejo. Vzhodno od Niučvana je bilo slišati v nedeljo živahno streljanje.
Pariš. 17. maja. »New Yorker Herald« pričakuje japonskega bombardiranja na Port Artur šele prihodnji teden, ker napravlja Japoncem težavo nabavljanje težkih, za obleganje namenjenih topov.
Dunaj, 17. maja. (Kor. ur.) Proračun-ski odsek avBtrijake delegacije je sprejel predlog predsednika barona Chlumeckega, naj se o izrednih kreditih za vojaške potrebščine razpravlja istočasno z dotičnimi postavkami v proračunu, sklepa pa naj se o izrednih kreditih tedaj, ko bode finančni minister dal pojasnila o pokritju.
Dunaj, 17. maja. Slovanski krogi so trdno prepričani, da je dr. Kijrber povzročil nemilostni sprejem Čehov pri cesarju. Kor-berja bi bili Čehi v proračunskem odseku ostro napadli, ako bi se bil prikazal. Vsled tega so Nemci odstopili od svoje zahteve, naj Korber pride sedaj k seji proračunskega odseka. Nadalje trdijo dobro poučeni krogi,
da je bil ceaar o vojaških piedlogih napačno poučen,
Budimpešta, 17. maja. Vladni listi polagajo veliko važnoat na cesarjevo izjavo proti ogrskim delt gatom v razgovc ru o stavki železničarjev. »S krepko roko se mora vladati«, dejal je cesar, »aicer nastane nered«.
Pariz, 17. maja. Danes se je po dva-mesečnem presledku zopet sešla francoska zbornioa. Opozicja ie naznanila intir >elacijo o splošni politiki. LaaieB bo interpeliral o sprejetju demisije Marhanta in o odpustu generala Jeanerota.
Rim, 17. maja. O nemir:h v Ferignolo se že poroča: Po boju z vojaštvom so stavkujoči poljedelski delavci udrli v mesto ter oplenili mnego prodajalnic. Po noči je bilo zapitih 17 oseb. Konjen:štvo je zasedlo mesto.
Z&eteoroiogldno posečilo. Višina nad morjem 306'2 m, irednji tračni tlak 736-0 mn				
c CM opati letanju	Stuj. barometra. » M«.	Tomp«-ratnra po CoUlj«	Votrori.	! I"? E Neb. - | ° H * n »
0 5
je|7'zjutr. I 74t-7 j K/tt : sl. svzh. ( jasno.
j 2. popol.| 738 7 | 26 4 j sl. jzah. 'sr. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 18 o", norm. 14-2°
Ljubitelj čaše dobrega čaja zanteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA TEA
Melanža iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. Indra Tea Import C,ompany, Trst. — Glavna rak ga pri: Josip Anolk, lekarnar v Ribnici.	1252 26-26
rer prodajalca
dobro izvežbana v špecerijski trgovini in prodaji tobaka
dobi službo.
Ponudbe pod: I. C. Demšar,
trgovec in podzaložnik tobaka
883 3-i	v Železnikih-
Za jutri napovedana dražba v Pijavcah je pre-ss7 ložena.
i—i
Obleke za birmance
v največji izberi po najnižji ceni
priporočata 866 6-1
Gričar & Mejač
Ljubljana,
Prešernove ulice št. 9.
I wr Pijte ]
r Klčtuerjcv f
najzdravejši vseh likerjev. »
544 150—22 2
Iščem za svojo specerijsko trgovino
spretnega
Okrajni cestni odbor mokronoški.
ki je vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Pismene ponudbe z referencami na Josipa Vodnika v Sp. Šiški. 857 2-2
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 ;
ustirmp irf'rmacije se dob? i*tot»ro vs»k dan 'd 12. do 2 ure oopnidan. 813 14—9
Proti tatinskemu vlomu
zavaruje
(b
hišno opravo, dragocenosti, vsebino blagajnic, zaloge blaga, vrednosti v cerkvah itd.
pod ugodnimi pogoji in po nizkih premijah
c. kr. priv. občna zavarovalnica Assicuracioni generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Gradišče št. 4.
Jamstveni zaklad družbe znaša
K 227 milijonov 329.923-25 K
d)

VVA)
se
oooooooooooooooo
§
MI ■ 111111 ■ 1111111111111111MIIIIII t.....11M11M1111.......t.......111111111111 ti I (I ■ 11) III
I Pozor botrom in botream!	J
[ Za birmo	|
1 vsake vrste zlate in srebrne	i
I ure po nizki ceni.	;
| Vsakomur, ki si želi kupiti kaj dobrega in po-	I
| ceni, se priporoča z odličnim spoštovanjem	f
Josip Černe, urar	f
|r,	Resljeva cesta 2,
=x> p o 1 © f j jubilejnega mostu.	i
..........................i......i.......u.....milimi.....iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiminifn
Častiti botri in botrcel
Priporočam vam svojo lepo zalogo birmanskih daril, vsakovrstne zlatnine, srebrnine, namiz-= nega orodja (Besteck) in žepnih ur. = Za obilni obisk prosi
z velespoštovanjem Karol Januš, juvelir in zlatar
821 (5)	Ljubljana, Židovske ulice 3.
Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti
= prahu proste -
prodajalnične prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj upi r»bl]ajo moje po aolgotra)nili preizkušnjah prirepno in kot najbobše sodstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano
olje proti prahu.
Cena kilogramu 80 vinarjev.
Adolf Hauptmann
189 25-23 v LJubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
< )(llik'ovan
z zlato medaljo
na rasstavi v Parizu 1 1904.
Dragotin puc
tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18,
izvršuje vsa tapetniška ln dekoracljska dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 1
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge t Št. Vidu nad Ljubljano.
Botri in bofrce!
Srebrna rem.-cilinder ura od gld. 4 50 naprej. Srebrna rem.-cilinder ženska ura od gld. 4-50 naprej. Srebrna verižica od gld. 1 — naprej. Za obilna naročila se priporočam 885 3—1 z odličnim spoštovanjem
Fr. P Zajec,
urar v Ljubljani, Stari f ri 28.
Vtorek dragovoijno. Poiina 5 kg POiil|ka 4 K 60 h Iranco.
DOMAČI PRIJATELJ"
11," od|.m*K«m iitlonj puM|Mi>
Zj//rci>* /citrm ji/ur i#»V 9rtf-\7H.
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.