Osnutek Na podlagi 3., 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območja zazidalnih otokov ŠS 4/3, Šl 1, ŠS 5/1, ŠS 5/2 in ŠS 5/3 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območja zazidalnih oto-kov SS 4/3, Sl 1, SS 5/1, SS 5/2 in SS 5/3, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1957, št. pro-jekta 1913/74 in 1802/74. Zazidalni načrt se nanaša na območje, ki ga omejuje-jo: Celovška cesta, Sišenska ulica, Ulica Pod hribom, Vodnikova cesta in cesta Na jami. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in. tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju, vključeno s pravilnikom za izvajanje. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in orga-nizacijam pri upravnih organih skupščine mesta Ljublja-ne in skupščine občine Ljubljana-Siška, pristojnih za ur-banizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, ter pri Geodetski upravi Ljubljana. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskib. služb skup- ičine mesta Ljubljane. •t t 5. flen Z uveljavitvijo tega odloka se neha uporabljati odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije {Glasnik, št. 29-80/66 in 37-1090/74), kolikor se nanaša na območje iz drugega odstavka 1. člena tega odloka. 6. Elen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOZITEV Območje zazidalnih otokov SS 4/3, SI 1, SS 5/1, 2, 3, obsega predel med Celovško cesto, Sišensko in cesto na Jami, ter robom Sišenskega hriba, ob katerem potekata cesta Pod hribom in Matjanova pot. Površina območja znaša 51,9 ha. Večina območja naštetih zazidalnih oto-kov je pozidanega, večje odprte površine so samo še v predelu zazidalnega otoka SS 5/2 na območju »Za vasjo«. Večina zazidave je stanovanjska, razen območja Sl 1 z bolnico »Petra Držaja« in dela zazidalnega otoka SS 4/3 z zgradbo občine Siška, Kinom, Hotelom »Ilirije«, zgrad-bo PTT, osnovno šolo Riharda Jakopiča in nekaterimi trgovskimi zgradbami ob Celovški cesti. Med izrazito sta-novanjsko namembnostjo stanovanjske zazidave ]e tudi precej obrtne dejavnosti, ob Vodnikovi cesti (največ v predelu »Za vasjo«) pa je celo še nekaj kmetij. Na ce-lotnem območju piebiva cca 9.000 ljudi. Izjemen interes za gradjo stanovanj v preteklem ob-dobju je povzročil, da ima celotno območje z ozirom na površine in gostote izrazito predimenzionirano število stanovanj in prebivalcev, poddimenzionirane pa veliko-sti vseh ostalih funkcij, ki bi jih to območje moralo vse-bovati. Tu mislimo na vse od centralnih objektov, objek-tov za otroško varstvo, rekreacijskih in športnih površin, otroških igrišč, pa do površin za mirujoči promet. Mišlje-nje preteklih let, ko je izgledalo, da je možno z ruše-njem individualnih hiš rešiti vsako urbanistično nalogo, je tudi na območju SS-5 doživela žalostno usodo. Stolp-nice in bloki so zgrajeni, individualne hiše, na mestu katerih naj bi stale garaže, otroška igrišča, zelenice in paTkirna mesta, pa še vedno stojijo in prav na teh me-stih se seveda pojavljajo največji konflikti. Izhodišče pri obdelavi sestavljene naloge je bilo spo-znanje, da je možno probleme in konflikte na območju razporediti po njihovi teži in na ta način sestaviti ne-kakšno prioritetno listo potrebnih posegov. Seveda je prvi pogoj take obravnave, da se število stanovalcev na območju ne povečuje. To pomeni, da nadaljnjo organizi-rano stanovanjsko gradnjo na območju izključujemo, in-dividualno gradnjo pa omejimo na razumni minimum. Minimalni razpoložljivi prostor nam hkrati narekuje, da postavimo v prvi plan naloge, ki izhajajo iz obrnočja sa-mega in v drugi plan naloge, ki izhajajo iz lege in f-unk-cije območja v širšem kontekstu. Izkazalo se je, da je potrebno grafično ponazoriti predvsem možnosti koriščenja prostora na območju druž-bene stanovanjske zazidave ter javnega programa, kjer je zaradi intenzivne rabe razpoložljivega prostora po-trebno zavarovati interese obstoječih stanovalcev in to predvsem na prostih površinah v nivoju terena, da pa to ni možno na površinah individualne stanovanjske zazi-dave, kjer so možnosti bodoče rabe prostora nepredvid-Ijive in je za varianto bodoče rabe posatneznih individu-alnih parcel merodajen edino interes uporabnikov par-cele in pa mejašev, v kolikor so prizadeti njjhovi inte-resi. Zato predstavlja v našem primeru, npr. pravilnik za izvajaaje zazidalnega načrta, kreativmi del zazidalnega načrta, saj se z njim prav tako določa Jiačine nadaljnje rabe obmotja, še posebno za del individualne zazidave, kjer je število možnih vaiiant praktično neomejeno. Analiza obstoječe naselitve nam pokaže v^like razli-ke v go&totah na območjih individualne in družbene gradnje. Medtem ko gostota prebivalcev v območju indi-vidualne zazidave ne presega 110 prebivalcev/ha, naj-demo v pasu družbene gradnje ob Celovški cesti gostote celo nad 500 prebivalcev/ha. Ob tem naj pripomnimo, da imajo prebivalci v individualnih hišah praviloma urejen problem parkiranja in garažiranja, da se njihovi otroci lahko igrajo na privatnih dvoriščih in vrtovih, medtem, ko za prebivalce v območju visoke zazidave ti problemi še zdaleč niso urejeni. Socialna diferencija je tu otitna na prvi pogled in problem ureditve partnerja višje sta-novanjske zazidave ocenjujemo kot enega izmed najbolj perečih. Analiza območja ter želje in zahteve tako stanoval-cev kakor tudi ostalih kcrristnikov območja so pri obrav-navi območja potisnili v osprednje probleme, ki jih po teži lahko razvrstimo takole: 1. otroško varstvo 2. oskrba stanovalcev 3. parter družbene stanovanjske zazidave 4. šport in rekreacija 5. promet, parkiranje in garažiranje 6. dodatni javni program območja 7. vaška zazidava o Vodnikovi cesti 8. obdelava ob Celovški cesti 9. zaklanjanje prebivalstva Večino problemov je seveda nemogoče izolirati in jih obravnavati ločeno od ostalih, ker se med seboj preple-tajo, vendar je obravnava potekala po tem vrstnem redu, seveda z vsem potrebnim usklajevanjem po končanih po-sameznih obdelavah. Urbanistično-arhitektonski del zazidalnega načrta do-loča definitivna programska izhodišča, urbanistične po-goje in konstante za posamezna območja in objekte. Stanovanja Število prebivalcev v celotnem območju zazidalnega načrta se ne sme povečati kot posledica organizirane družbene stanovanjske gradnje, razen v primerih, v ka-terih je že izdelana lokacijska dokumentacija. Način povečave stanovanjskih površin v individualni lasti se določa s pravilnikom, ki to povečavo omejuje na minimum. Na območju novejše individualne zazidave so možne vse prizidave, nadzidave in prezidave obstoječih stanovanjskih objektov, obrtnih delavnic in drugih spremljajočih objektov, kakor tudi gradnja novih objekt-tov pod naslednjimi pogoji: 1. da je vertikalni gabarit v skladu z gabaritom so-sednjih objektov in ne višji od P + 2 z izkoriščenim pod-strešjem; 2. da se razmerje zazidalnih in prostih površin ne zmanjša pod 1 : 2; 3. da si investitor pridobi soglasja mejašev in krajev-ne skupnosti; 4. da se upošteva 15 m odmika od osi Vodnikove ce-ste. Sprememba namembnosti stanovanjskih objektov je možna v skladu s splošnoveljavno zakonodajo, prav ta-ko s pogojem, da investitor razpolaga s soglasjem meja-šev in KS. Isto velja za namestitev obrtne dejavnosti na tem območju. Na območju vaške zazidave ob Vodnikovi cesti so možne adaptacije stanovanjskih objektov in gospodar-skih poslopij v mejah obstoječega gabarita objektov. (Možna je npr. adaptacija podstrešij, izgradnja novih streh v istem naklonu, prezidava notranjih prostorov, za-menjava oken in vhodnih vrat ipd.). Dovoljena je sprememba namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov v obratno, v skladu s splošno-veljavno zakonodajo in s pridobljenim soglasjem meja-šev ter krajevne skupnosti. Ta režim velja za kompletno območje vaške zazidave, ki obsega: — rezervat za razširitev šole in za izgradnjo vrtcai — rezervat demonstracijsko-eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno pri-zadete mladine; — rezervat za potrebe krajevne skupnosti. Za vse tri rezervate velja ta režim do izdelave izved-bene dokumentacije za novopredvidene objekte. — ostalo območje zazidave ob Vodnikovi cesti, z iz-jemo območja Vodnikove rojstne hiše, kjer je potrebno predvideti gradbene posege v skladu s smernicami in po-goji spomeniškega varstva. Na območju obstoječe zazidave v rezervatu železniške proge in v zelenem pasu (GUP) — zazidava ob Cesti pod hribom se stanje ravna po pogojih, ki veljajo za želez-niški rezervat in zeleni pas mesta Ljubljane. V ta režim so vključeni tudi objekti, ki ležijo med mejo rezervata železniške proge in mejo predlagane športno-rekreacijske cone. Isti režim velja tudi za območje GP Objekt. Relativno velika pozidanost tega območja (območja med žel. koridorjem in hribom), ter potrebe po površinah za obrtne dejavnosti pa nam narekujejo začetek postopka za spremembo GUP-a, ki bi omogočila priključitev teh površin k zazidljivim površinam obravnavanega območja. Javni program za potrebe prebivalcev območja Zagotoviti je potrebno prostorske možnosti za popol-no rešitev problema otroškega varstva. Centralni objekti, ki služijo potrebam stanovalcev (trgovine, servisi, gostinstvo, kulturni objekti ipd.), imajo prednost pri določanju namembnosti ostalih, še razpo-ložljivih lokacij. Eventuelni odkup in sprememba namembnosti indivi-dualnih stanovanjskih objektov, ki stojijo neposredno ob visoki stanovanjski zazidavi se lahko izvrši izključno za potrebe prebivalcev visoke stanovanjske zazidave, ki jo zajema ta načrt. Območja in objekti, ki so kot novopredvideni name-njeni zadovoljevanju potreb prebivalcev območja, ki ga zajema zazidalni načrt, so naslednji: — rezervat za razširitev šole in za izgradnjo vrtca — rezervat za potrebe krajevne skupnosti — športno-rekreacijsko območje na zazidalnem otoku SS 5/2 — vrtec v bližini centra osnovne preskrbe ob Derče-vi cesti — vrtec v sklopu športno-rekreacijske cone na za-zidalnem otoku ŠS 5/2 — prizidek in nadzidava centra osnovne preskrbe ob Derčevi cesti. Ureditev prostorskih povrSin Količina zelenic na celotnem območju se ne sme zmanjševali na račun utrjenih površin, ki niso določene s tem zazidalnim načrtom. Strehe vseh parkirnih garaž, ki bi se gradile v sklopu obstoječih in predvidenih zele-nic, je investitor dolžan humuzirati in zasaditi oziroma urediti peš-poti in igrišča po izvedbeni dokumentaciji. Ureditev novih otroških igrišč mora v skladu s sani-tarno-higienskimi merili upoštevati vso predvideno gra-vitacijo otrok na ta igrišča, kar z drugimi besedami za-hteva intenziviranje razpoložljivih površin do maksi-muma. Eventualna odkupljena ali najeta zemljišča individu-alnih stanovanjskih hiš, ki stojijo neposredno ob visoki stanovanjski zazidavi, se morajo urediti izključno za po-trebe prebivalcev visoke stanovanjske zazidave, ki jo zajema ta načrt. Posebno pozornost zahteva ureditev igrišča za starej-še otroke na območju med Tugomerjevo, Derčevo, Šišen-sko in Celovško cesto. Predlagani program: — velika ploščad (rokomet, košarka) — mala ploščad (odbojka) — dve dodatni konstrukciji za koše (monokošarka) — fontana in klopi za gledalce. Sport in rekreacija Proste površine na zazidalnem otoku ŠS 5/2 (Pod hri-bom) so namenjene telesnokulturni dejavnosti prebival-cev celotnega območja, ki ga zajema ta zazidalni načrt. Program tega športno-rekreacijskega območja mora enakovredno ustrezati in zadovoljevati potrebe vseh sta-rostnih kategorij prebivalcev območja. Osnovne telesnokulturne organizacije (klubi, društva) ne smejo zasedati več kot 20% razpoložljivega časa (prostora), ko bodo te površine preobremenjene. Dodatni javni program Dopolnitve programa centra Siške so zasnovane na dosedanjih intencijah razvoja s preverbo potreb in mož-nosti izgradnje še nerealiziranih centralnih objektov. Dosedanji razvoj je težil h kontinuiteti javnega pro-grama na Celovški cesti. Zagotoviti je potrebno, da se bo ta kontinuitet vzpostavila na mestih, ki javni program še prekinjajo. To so: stanovanjski objekti na Celovški cesti 105 in 107 ter 151 in 153, območje med pošto in Celovško cesto ter vogal Gospodinjske in Gelovške ceste. Objekte LEK-a je smatrati kot eno od možnosti za širje-nje centralnega programa v samem centru Siške. Ena od možnih faz realizacije te možnosti je uvedba javnega programa v pritličje objektov LEK-a. Pomanjkanje parkirnih prostorov zahteva omejitev zemljišča LEK-a na fundus objekta z notranjim dvori-ščem, rušenje obstoječe ograje in ureditev zemljišča v javni parkirni prostor in zelenico. Dodatni javni program centra Siške je možno razvijati v sledečih objektih: — športno-rekreacijski objekti (bazen) z javnim pro-gramom na zemljišču šole Riharda Jakopiča — objekti na Celovški cesti 105 in 107 ter 151 in 153, z adaptacijo obstoječih ali rušenjem in izgradnjo novih objektov — objekti LEK-a (pharme Bayer) — prizidek k objektu Skupščine občine, za potrebe občine ¦— prizidek k pošti za potrebe PTT službe — poslovna hiša med pošto in Celovško cesto — trgovsko poslovni objekt na vogalu Gospodinjske in Celovške ceste — prizidek k bolnici Petra Deržaja — objekti demonstracijsko eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno pri-zadete mladine — prizidek k zdravstvenemu domu za potrebe zdrav-stvenega doma — objekti na območju Vodnikove hiše, za muzejsko in gostinsko dejavnost. Promet Osnovni primarni cestni sistem tvori obroč, ki ga se-slavljajo: Celovška, Sišenska, Vodnikova in Cesta na Jami. Sekundarni sistem tvorijo Cesta pod Hribom, Gospo-dinjska ulica s semaforiziranim križiščem na Celovški cesti, Derčeva ulica in Pavšičeva ulica. Derčeva ulica je enosmerna, in sicer v smeri od Ceste na Jami proti Ši-šenski cesti. Ulice na območju, ki so ožje od 5,0 m so urejene kot enosmerne. Nove ureditve prostih površin morajo upoštevati in zagotoviti poti za pešce, ki so po možnosti ločene od cest za motorni javni promet. Pri nadaljnjih obdelavah območja morajo biti zago-tovljene naslednje peš-povezave: — peš-pot, ki povezuje avtobusno postajališče na Ce-lovški cesti ob križišču s Šišensko cesto, mimo tržnice, igrišča in vrtca do centra ob Derčevi cesti; — peš-pot, ki povezuje Trg prekomorskih brigad, mi-mo hotela Ilirije, preko športnih igrišč šole Riharda Ja-kopiča do Vodnikove ceste in naprej na območje bivše skakalnice; — peš-pot, ki povezuje celotno rekreacijsko območje na zazidalnem otoku SS 5/2 in na katero se navezujejo vsi peš-hodniki ob cestah tega območja ter ostale peš-poti na tem območju. Te poti morajo biti obdelane v enotnem materialu, za-sajene, opremljene z javno razsvetljavo, počivališči in smetnjaki ter morajo imeti minimalno širino 3,0 m. Razpoložljivi prostor ter ostrejši predpisi o oddalje-nosti parkirnih mest od stanovanjskih objektov nam pre-prečujejo rešitev primanjkljaja parkirnih mest v nivoju terena. Načrt zato predvideva reševanje primanjkljaja s parkirnimi garažami, kjer je omogočeno svobodno me-njavanje vozil stanovalcev območja z vozili obiskovalcev in koristnikov javnega programa, kakor seveda tudi za-poslenih na tem območju. Parkiranje v parkirnih garažah je predvideno v kletnih etažah predvidenih objektov, kar velja za garažo, ki je v sklopu rekreacijskega objekta pri šoli Riharda Jakopiča; za garažo, ki je v sklopu trgovsko-poslovnega objekta na vogalu Gospodinjske in Celovške ceste. Parkima garaža za 104 vozila je predvidena pod plo-ščadjo Trga prekomorskih prigad. Garaži za 78 vozil in 6 za 82 vozil sta predvideni pod igrišči in zelenicami v sklopu stanovanjskih objektov. Za ti dve garaži ni predvideno kombiniranje z javnim programom, kar pomeni, da stanovalci posamezne bokse lahko najamejo. V nivoju terena je na območju predvideno parkirišče za 72 vozil (v sklopu zelenega pasu ob Vodnikovi cesti). Namenjeno je obiskovalcem bolnice Petra Deržaja, obi-skovalcem rekonstruiranega območja Vodnikove hiše in obiskovalcem rekreacijskega območja Tivoli-Rožnik. Na območju LEK-a je predvideno javno parkirišče za 43 vozil. Zaklanjanje prebivalcev, obiskovalcev in zaposlenih Vsak gradbeni poseg in vsaka ureditev prostih povr-šin mora upoštevati Plan zaklanjanja. Zaklonišča izven objektov, ki jih predvideva zazidalni načrt so prikazana za primer vojne nevarnosti. Razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za območje za-zidalnih otokov SS 4/3, ŠI 1, SS 5/1, SS 5/2 in ŠS 5/3 je bila realizirana že v mesecu juliju 1976 leta, tako da predloženi osnutek vsebuje elemente predlogov in pri-pomb iz javne razgrnitve. Osnutek zazidalnega načrta je obravnaval IS SO na 185. seji 15. 9. 1977 ter se predvsem zavzel, da se spro-stijo zelene površine med cesto »Pod hribom in Matja-novo potjo« za namene obrtno servisnih dejavnosti in v tej zvezi predlaga pričetek postopka za spremembo GUP. Znotraj predlaganega zazidalnega načrta pa ugotavlja, da je potrebno v času razprave o osnutku ponovno pre-veriti, če so optimalno lokacijsko in vsebinsko upošte-vane potrebe t. z. javnega programa in pri tem še po-sebno določiti program koriščenja kapacitet predvidene-ga plavalnega bazena ob Hotelu Ilirija. IS tudi ugotavlja, da je v tem prostoru še prisotna individualna kmetijska dejavnost in je njen status potrebno reševati skupaj s prizadetimi in kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Šiška. Izvršnt svet predlaga skupščini, da osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih oto-kov ŠS 4/3, Sl 1, ŠS 5/1, ŠS 5/2 in ŠS 5/3 obravnava ter ga skupaj s pripombami sprejme kot osnovo za izdelavo predloga.