.Gorlea- izhaja vsaki torek in roboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Oredniitrvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl", ulica Vetturini St. 9, kamor jc naslavljati pisma. Sefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne nvažujejo pisma brez podpisa. Bokopisi dopisov se ne tračajo. GORICA TELEFON št. 201. .Gorica" stane na ieto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravniärvo se nahaja v „Narodni Tiskarm" ulica Vetturini St. 9. In. outage se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratnl natis primeren popust. Po«ameziie fctevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 33. V Gorici, v torek dne 23. aprila 1912. Leto XIII. Kakoto?! »Kniečka Zveza« za ajdovski okraj je imela dne 31. marca t. 1. važen shoü. v Velikili Zabljah, kjer so bin sprejeti različni sklepi in resolucije, ki so za kmečki stau važne in zanirnive. Najvažnejša izjava na tern sliodu se nam vidi zadnja (9.), ki pravi: »Od- bor »Kmečkč Zveze« ni v principu zoper zboljšanje učiteljskih plač, zahte- va pa, da se preuredi in poveča učnu doba na učiteljiščih za dosego tefneljite naobrazbe, in zahteva, da opustijo uči- telji svoj boj proti temu, kar je najdra- žje slovenskemu ljudstvu.« Želeti bi bilo, da bi se bili bavili zborovalci bolj podrobno s to točko, ki je za kmeta največjega pomena v duš- nem in gmotnem oziru. Ker se pa to ni zgodilo, smo uverjeni, da ugodimo vsem prizadetim činiteljem, če spravimo to zadevo v podroben razgovor in razpra- vo. — Le mimogrede naj nam bode pri tej priliki dovoljeno, dotikati se tudi še ne- katerih drugih točk in sklepov omenje- nega shoda v Vel. Zabljah. Odborniki in zaupniki »Kmečke Zveze« pozivljajo c. kr. glavarstvo, da skliče v najkrajšem času novoizvoljeni šolski svet. kar je prav; a protestirajo proti terorizmu svobodomiselnih uči- teljev glede obiskanja »Kat. slov. izo- braževalnih društev«; proti naročbi »Domačega Ognjišča« in »Bodočnosth potom okrajnega šolskega sveta; proti zlorabi letošnje podpore za krmila in proti enostranskemu tolmačenju policij- skega reda od strani nekaterih občin- skih zastopov. To bi bilo vse lepo in dobro; toda vsi ti protesti ne pomagajo nič, ako ni- so dejansko podprti. Treba je n. pr. na- vesti slučaje, kje se zloraba vrši. Pro- test proti zlorabi podpore za krmila je popolnoma opravičen in pravičen; a to ne zadostuje, treba je marveč naravnost povedati slučaje kjer se je ta zloraba vršila, da zamore zadevna oblastnija proti onini, ki so to zakrivili, tudi pri- lncrno postopati. Dalje je opomniti, kar se tiče zako- nite določitve plemenskih bikov za po- saniezne kraje, da je to po deželnem za- konu vže davno natanko določeno. Ce se tuintam zakon ne izpolnuje, treba jc le to naznaniti od strani prebivalstva c kr. glavarstvu, ki je vezano po zako- TUi, da take ncdostatkc odstrani. Ta točka in ona o razdelitvi modre galice bi bili lahko izostali, kajti kar se zadnje tiče, nam je znano iz najboljšega vira, da ni dala vlada do danes niti še beliča deželnemu odborn v ta namen na razpolago. Ta resolucija bi bila naslo- viti na c. kr. vlado. To pa bodi — kakor rečeno — le mimogrede omenjeno. Sedaj pa vrnimo se k glavni (9.) resoluciji, katero smo spredäj doslovno navedli. V tej izjavlja »Zveza« najprej, da ni načeloma proti povišanju učitelj- skih plač. A mi vprašamo »Zvezo«: Ka- ko misli to? Drugič zahteva, naj se pre- uredi in poveča učna doba na učitelji- ščih, in konečno, naj učiteljstvo opusti boj proti vsemu, kar je najdražje slov. kat. ljudstvu. Vse te zahteve so brez drugačno zelo važne, a kdor jih hoče rešiti v ten« ali drugem smislu, mora imeti mnogo skušenj na šolskem polju in globokih tozadevnih študij. Ta točka sama zahteva vže temelji- tih in obširnih razprav, inače bi bila lali- ko v kvar ravno onemu stanu, katero ga »Zveza« zastopa. Za danes pripoznamo >:Kmečki Zve- zi« v tem vprašanju le to zaslugo, da je spravila to zadevo v razpravo; a pred- no se ta stalno, konečno in v korist na- šemu ljudstvu reši, se bo morala še mnogokrat in temeljito ž njo baviti. Šolsko vprašanje je posebno za go- riške Slovence življenjskega pomena, ki bi se moralo postaviti *na drugo pod- lago v finančnem in stvarnem pogledu in ki zahteva nujne odpomoči; toda ka- ko to izvcsti pri danih razmerah, to y: drugo vprašanje, za tern grrnom tiči zajec. »(iorica« se bode s tern vprašanjeni bavila in pove svoje; vesclilo bi nas, ko bi bil to začetek, da bi prišli na tern Ijr.lskošolskem polju do cilja in da bi sl- to vnrašanje za nas ugodno rešilo. Toliko za danes. Posvefovanja jugoslovanskih poslan- cev glede nadaljne fak- tike glede dogodkov na Hrvaškem. V soboto so se vršila na Dunaju posvetovanja glede nadaljne taktike ju- goslovanskili poslancev v zadevi do- godkov na firvaškem. Teh posvetovanj so se udeležili tudi nekateri člani hrva- ške delegacije v ogrskem parlamentu in pa nekateri dalmatinski deželni poslan - ci. Dalmatinski državni poslanci, člani naprednega kluba, niso namreč še opu- stili namena še nadalje obstruirati v avstrijski poslanski zbornici. Prcti tej nameri je pa večina ostalih jugoslovan- skih poslancev. ker je mnenja, da bi ta- ka obstrukcija z ozirom na to, da se je v zadnji seji cela poslanska zbornica iz- rekla v prilog Hrvatom, znala dobri stvari le škodovati ter vznevoljiti dru- ge parlamentarne stranke, ki so pri- pravljene rešiti v poslanski zbornici razne zakonske predloge velikega go- spodarskega pomena. Nadaljna obstru- kcija dalmatinskih naprednjakov bi ne pomenjala nič drugega nego lahkomi- selno otročjo nagajivost nekaterih srbo- ritežev a la Tresič - Pavičič in ki bi le omalovažila dostojen nastop avstrijske poslanske zbornice proti madjarskim nasilstvom. Take obstrukcije bi se zamogli ve- seliti le Madjari, ki so strašno ogorčeni radi izjäve min. predsednika groia Sttir- gkha, kateremu žugajo na vse možne načine ter že danes zahtevajo njegov odstop. Sicer je pa šestorica dalmatin- skih poslancev popolnoma nczmozna ti- rati vspešno obstrukcijo in bi se, ako ne opusti svoje namere, le osmešila in bliiiuirala. »Slovenes je izvedel iz zanesljive- ga vira, da Slovenske Ljudske Stranke za tako početje kratkomalo ni dobiti in dostavlja: Obstrukcija v sedanjem tre- notku se smatra kot skrajno kvarljiva. Koristila bi sarno Mažarom. Y ogrskem državnem zboru bo kakor vse kaže, v kratkem prenehala obstrukcija. Luka- cseva vlada se ustanovi s pritrjenjem Justha in Košuta. V treh ali štirih tednih reši ogrski državni zbor brambeno re- formo. Kakšen triumf bi bil za Madža- re, ako bi mogli kazati na obstrukcijo v avstrijskem državnem zboru. ki bi ime- la v posledici uporabljenje § 14., kar je pravzaprav istovetno s sistiranjem u- stave. Porogljivo bi se morali smejati Mažari, da je ustavljeno ustavno življe- nje v Avstriji, koder je ministerski pred- sednik ravnokar protestiral zoper sisti- ranje ustave na Hrvaškem. In ta Mažarom tako ljubi položaj naj bi ustvarili Jugoslovani sami? Hr- vaško-slovenski klub se tako nezmisel- nega početja nikakor ne more udeležiti in se ga tudi udeležil ne bo, o tem smo mi uverjeni. Hrvaško-slovenski klub pa pomenja okroglo tri četrtine jugoslo- vanskih poslancev. Njegovo stališče je tedaj merodajno. Svoje taktike ne more uravnati po nazorih drugih. temveč le po svojem lastnem prepričanju, svoji lastni vesti in vednosti. Ako bi temu ne bilo tako, bi ne zaslužil zaupanja, kate- ro uživa med narodom in bi nehal biti tista trdna neomajljiva skala, na katero se z mirno zavestjo naslanjajo Jugoslo- vani našega cesarstva. S temi izvajanji »Slovenca« se ml popolnoma strinjamo. Socialni demokraf. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) »Za prvo glavno napako delavcev štejem pohlep po u ž i v a n j u. Premno- gi naši rokodelci in delavci si ne znajo ničesar odreči. Vsak dan bi hoteli se- deti v krčmi, požgati nekoliko smodk in kaj boljšega pod zob. Kdo bi ne pri- voščil vestnemu delavcu košček mesa in kozarec piva? Ali 4—5 kozarcev, 3—5 smodk, sardine, ruske ribice, in druga dražila ne tičejo človeku, ki je navezan na pridelek svojih rok. To si morejo privoščiti le bogatini; ali tega ne delajo navadno dolgo, pokaze si že- lodec in potem si morejo naložiti post — hočeš nočeš — in odreči se takemu nepotrebnemu uživanju. Druga napaka je napuh v obleki. Rad vidim, če mladenič gleda na se in hodi čisto oble- čen; ali če nosi v praznik obleko iz drage tkanine, da namestnik ne more imeti boljše; ali če mi pride še v delav- nik z naškrobljeno srajco, zapestnicami in zlatimi gumbami v naprsniku: potem me to draži, in ne trpim ga niti mesec dni, pa naj je dela kar hoče. Tretja na- paka je lahkomiselnost. Tudi jaz sem bil mlad delavec, in sicer v velikih mestih, kjer je bila priložnost za za- pravljanje večja, nego tu pri nas. Rad sem igral na kegljišču, ali na biljardu, ali kartal nisem nikdar. In če sem zgubil kedaj kak znesek, hranil sem potem ne- koliko mesecev, da bi moja hranilna knjižica ne trpela skode. In še le potem, ko sem si dobil v svetu dovolj skušnje in pristradal čez 1000 gold., najel sem si tu malo delavnico in začel izdelovati z enim tovarišem glasbene stroje. In se le ko sem videl, da to pojde, da morem živiti ne le sebe, nego tudi ženo in otro- ke, potem sem si poiskal družico živ- ljenja. In s svojo pozno ženitvijo nisem nič zamudil, danes imam dosti skrbi zn sedem otrok. Ali, če tudi me je Bog bla- goslovil tudi v delavnici, da sem jo mo- ral vedno širiti, in sem prišel tudi do lastne hiše, ostal sem vendar zvest pre- prostemu načinu življenja. Čim več sem pridobival, toliko bolj sem varčeval in hranil, ne da bi bil skopuh, nego da bi mi ostalo za ljudomila dobra dela. Ne bom se hvalil, ali že pred 20 leti sem napravil tu bolniško blagajno za svoje delavce, in njeno imetje se vedno do- polnjuje z dobičkom zavoda, da ne u- sahne do dna. Za svobodne delavce sem postavil zadaj pri hiši posebno krilo, in v njem stanovanja, skupno jedilnico in staršo osebo za kuharico, da bi imeli boljšo in cenejso hrano. — Ali pri vsem tem sem prišel v nemilost pri tukajšnjih socialistih, češ, da učim delavce redne- ga življenja, varčnosti, da ne trpim ra- zuzdanih pijancev niti igralcev v svoil hiši, da sem ameriški »ljudokupec«, plantažnik, in kaj vem kaj še. Ker sva- rim neskušenega mladega deiavca pred predčasno poroko, da sem mracnjak in nazadnjak. Ali jaz ne morem drugače: pohlepnost, napuh, lahkomiselna za- pravljivost, nepremišljene ženitve sta- vim med glavne napake našega delav- stva. —- In če druge ne, pokažejo se hi- navščina socialnih demokratov v tem, da me napadajo — vkljub moji skrbi za delavce! Trgovcu Orbcu pa ni bilo nekako prav, da bi se ne pustilo ljudem v zgo dnji zakon. Ali ni ustanovil Bog zako- na za vse? Ali ga je ustanovil morda samo za bogate in premožne? . . . . Enako mu je ugajalo tudi geslo: pro- stost! »Oprostite, g. Grbec«, pretrga mu govor dekan Musil. Hočem prehiteti va- se napacno izvajanje iz nepravih stav- kov (premis). Če je Bog ustanovil za- kon že v raju in ga je Kristus posvetil in povisal v Sakrament, iz tega pa še ne izhaja. da se morajo vsi ženiti; posebno ne izhaja iz tega: da bi morali priti mla- di, nezkušeni ljudje takorekoč slepo, po glavi v zakon. (V zakon tiče stopiti sko- zi vrata, ne prikrasti se skozi okno. Za- kon in oko ne razumeta sale!) Eden nl za to, ker ni dorastel, ali bolehen; dru- gi, ker se jedva sam prebije skozi živ- ljenje; eden ima veliko potreb in si ne zna ničesar odreči, oni zopet vse zrelo premisli in daje prostemu stanu pred- nost pred zakonskim. Boji se žrtev, ki bi jih bilo prinesti, boji se trpljenja, bo- lezni v rodbini in skrbi za otroke in kar je še drugega. Mnogo jih je, ki bi se po letu ali še prej radi vrnili v prejšnji svo- bodni stan.« »Je že res,« meni spet Grbec »ali tudi mnogo je takih, ki mi trpko očitajo, da so ostali svobodni; poznam pa tudi stare zakonce brez otrok, ki tožijo radi svoje zapuščenosti, da nemajo nikogar, da bi jih zdaj poslužil in jim nekoč oči zatisnil k večnemu spanju.« (Dalje prih.) Politični pregled. Mažari proti Stiirgkhu. • Pod tem naslovom piše »Slovenee«; Iz zanesljivega vira se poroča, da seod niažarske strani tuido intrigira proti Stiirgkhu radi njegove izjave o hrvaš- keni vprašanju. Mažari zahtevajo »za- doščenje«, in sicer v obliki preklica ali padca grofa Stiirgkha. Če bi se mažar- ske nakane posreeile, bi nastal v av- strijskem parlamentu položaj skrajno kritičen. Jugoslovani bi bili prisiljeni, v tem slučaju nastopiti z vsemi sredstvi skrajne opozicije bodisi proti Stiirgklui v slueaju pieklica, bodisi v slučaju nje- govega padca proti knteremukoli nje- govemu nasledniku. Usoda avstrijske zbornice bi bila v tem slučaju zapeča- tena, kajti opozicija bi bila skrajna, se ne bi ustavila pod nobenim pogojem in tudi ne bi poznala nobenega obzira. V tem slučaju bi se pridružili skrajni opo- ziciji najzmerneji in najkoiiservativneji elementi Hrvaško - slovenskega kluba. Odgovor grofa Stiirgkha na dr. Šuster- šičevo interpelacijo je zgolj notranja za- deva Avstrije. Orof Stiirgkh je odgovo- ren samo avstrijskemu parlamentu, iii- kakor pa mažarski vladi! A avstrijski Parlament je odgovor grofa Stürgkha odobril soglasno. Vsaka notranjepoliti- čna represalija v tem pogledu bi pome- njala nečuveno provokacijo avstrijske- ga parlamenta. zlasti pa Jugoslovanov. Sklicanje delegacij. Delegacije bodo te dni sklicane na 29. ali 30. t. m. Vojni minister Auffenberg odstopi. List »Qrazer Tagespost« poroča, da odstopi vojni minister Auffenberg že v teku tega meseea in to na zahtevo Mad- jarov. Potemtakem se začenja glede . madjarske prepotence zopet stara pe- sem. Za Auffenbergovega naslednika i- menujejo fern. Potiorek-a. Ogrska kriza resena, Cesar je imenoval bivšega finančne- ga ministra Lukacsa za ogrskega mini- sterskega predsednika. Poleg rešitve brambne reiorme je vsprejel baje Lu- kacs v svoj program tudi volilno refor- mo na podlagi splošne in tajne volilne pravice. Kakor poročajo listi, se Lukacs pogaja z Justh-ovci in ni izključeno, da bi ne prišlo med njim in Justh-ovci do kake sprave. Lmirovljenje zagrebškega kornega po- veljnika Gerba. Listi poročajo, da bode zagrebški korni poveljnik, general pehote Gerba, že te dni umirovljen. Qerba dopolni te dni svoje 40-letno službovanje, kar pa ni jedini vzrok da stopi v pokoj, mar več, tako pišejo listi, Gerba se je na pristojnem mesiu izjavil zoper imeno- vanje kraljevega komisarja na Hrvat skem, in to je baje glavni vzrok, da bo- de umirovljen. Italijansko - turška vojska. Kakor smo v soboto poročali, so v četrtek italijanske bojne ladije začele bombardirati Dardanele. O tem činu Italijanov se v italijanskih merodajnih krogih zatrjuje, da je bil namen Italije s tem dokazati, da si je Italija obdržala vso prostost gibanja tudi v Egejskem mörju. Šlo se je le za demonstracijo. - Italijanska fiota je namreč nameravala s svojo navzočnostjo pred Dardanelami prisiliti turško floto, ki se nahaja v Dardanelah, da zapusti zavetje ter da pride na odprto morje. Italijanske bojne ladije pa so se pri tem preveč približale turškim utrdbam pri uhodu v Dardane- le, ki so bile primorane streljati na ita- lijansko floto. Streljanje na obeh stra- neh je trajalo nekoliko ur. Nato se je italijanska flota zopet oddaljila od Dar- danel. Razna poročila naznanjajo, da je flota nato bombardirala razne otoke v Egejskem morju. Tudi podmorske ka- belne so Italijani na podlagi teh poročil prerezali. Italijanska flota je baje zopet za- pustila Egejsko morje in se pričakuje, da se prehod skozi Hardanele v najkraj- šem času zopet odpre. V Italiji so pri- čakovali, da se bo flota po tej demon- straciji zopet povrnila domov. Ali po nekaterih poročilih se je podala italijan- ska flota v indijsko vodovje(?) V Italiji so sploli že siti teatraličnega (sic) delo- vanja njih annade in flöte. List »11 Se- eolo« piše: »Sedaj se štulimo le s cl'an- ki v easnikih. z žuganji z velikimi bese- dami, z niornariniiini demonstracijami, z nabiro podpisov in z mahanjem z za- stavami. Ali je to nova Italija?« Kar se pa tiče položaja v Tripolita- niji, je isti še vedno tak, kakoršen je bil pred mesci. Vsaki dan se vrše male praske, ki so pa brez poniena. V Tripo- litanijo se je v noči od 20. na 21. t. m. odpeljalo iz Rima še nekaj vojaštva in sicer nekaj infanterije. berzalijeri in teh- ničiio vojaštvo. — Na hitro rešitev kon- flikta ni misliti in kdo ve. koliko časa sf; bo cela stvar še vlekla naprej. Upor v Maroku. V Fezu so se proti sultanu uprli domačini, ker so s sultanom. ki je pod- pisal pogodbo glede na Protektorat Francozov v Maroku, nezadovoljni. V Fezu. sulianovem prestolnem mestu, so se bili hudi boji. Uporniki oblegajo sul- tana v njegovi palači. Brani ga njegova telesna straža. Francoski major Fellert je dosel z enim bataljonom iz Sefrua v Fez in je zasedel južno utrdbo, ki ob- vladuje staro mesto in evropski del Fe- za. Uporniki so usmrtili tri francoske uradnike, dva častnika in enega ban- čnega uslužbenca. Evropci so v konzu- lat pobegnili. Zadnja iz Feza došla po- ročila zatrjujejo, da se je položaj v Fe- zu izboljšai, ker so najbrže francoski voiaki sultana oprostili. Francozi so morali s silo vdreti v mesto in so izgu- bili deset niož. Zasedli so južna mestna vrata in mestni del Poh, kjer vlada mir. Domače in razne vesH Smrtna kosa. V Trstu je urnrl v nedeljo višji financni svet. g. Pavel B a- ričevič po daljši in mučni bolezni. Pokojnikovo truplo prepeljejo iz Trsta v Mali Losinj, kjer je polože v družin- sko rakev. N. p. v m.! Imenovanje. Minister za uk in bo- goeastje je irnenoval suplenta na tukajš njem ženskem učiteljskern izobraževa- lišču g. V a z z a z - a za glavnega učite- lja np istem zavodu. Laška »kultura«. Minulo nedeljo so nekateri goriški laški študenti izzivali koroške slovenske romarje, kar ne dela njih 2000-letni kuituri prav nobene ča- sti. Posebno so se znašali nad dvema koroškima duhovnoma, ki sta nosila slovenske znake na prsih in na rokavih. Slovenski znaki so jih tako bodli v oči, da so hoteli pred ljudskim vrtom vpri- zoriti demonstracijo, a jim drugi pa- metni Lahi niso sledili. Tako so se fan- talini blamirali. Minuli so časi v Gorici, ko se ni smel pokazati na ulico znak slovenske trobojnice. Ali je res? Naročnik našega lista nam piše: Pred nekaj časa sem dobil od goriške okrajne sodnije laško pisan odlok, katerega sem vrnil z opazko, da italijanščine ne razumem in da naj se mi sporoči v slovenščini, česa želi so- dnija od mene. Sodnija mi ni poslala nanovic slovensko pisanega odloka, marveč mi je te dni poslala slovensko pisano povabilo, naj se zglasim v uradu Na določeni dan sem se zglasil pri do- tičnem sodnijskem oddelku, kjer sem šele izvedel, kaj je vseboval oni itali- jansko pisani odlok. Rekel sem, zakaj mi niso poslali slovensko pisanega od- loka, a dotični sodni uradnik mi je re- kel : Saj je pri nas tudi italijanščina de- želni jezik! — Seveda je italijanščina deželni jezik za Italijane, a za Siovence je slovenščina deželni jezik. Slavnosti krščansko-soc. delav- stva na Gorišketn. — Tridnevnica v cerkvi sv. Ignacija začne v četrtek ob 5. uri zjutraj. Zvečer bo govor ob TU_. Ta red velja tudi za petek in soboto. — üovoril bo preč. P. Joahim iz kap. reda. V nedeljo due 2$. t. in. bo procesija na Sv. Goro in sicer ob 4 in pol zjutraj iz cerkve sv. Ignacija. Vodil jo bo preč. g. župnik Kokošar. Pred odhodom iz cerkve sv. Ignacija bo sv. maša in sicer ob 3 in pol in potem skupno obhajilo. Na sv. Qori bo govor ob 9. uri. Oovoril bo preč. g. dr. Pavlica. Petje in govori bodo tudi na trati za cerkvi jo svetogor- sko. Letos se prvič udeleži te procesije tudi »Zveza slovenskih kolonov«. Na- ključje je hotelo, da bodo letos ta-dan na sv. Oori tudi koroški Sloven- c i, katerim homo podali bratske roke. Priporočamo torej obilno iideležbo. Goriški in koroški Slovenci na Sv. Gori. — V nedeljo dne 28. t. m. se sni- dejo na Sv. Qori goriški in koroški Slo- venci. Korošci pridejo na Sv. Qoro že v soboto zvečer. Procesija goriškega krščansko-soc. delavstva pa pride na Sv. Qoro v nedeljo okolu 8. ure zjutraj. Udeležba bodi velika! Koroški bratje nam pridejo na Sv. Qori naproti. Ob zadostni udeležbi občinstva se je minulo nedeljo popoludne ponavljala veselica drustva »Skalnica« v dvorani »Central«. Vspored se je še boljše izva- jal kakor zadnjič. Koroški roinarii so bili minulo so- boto na Sv. Qori slovesno sprejeti. — Spovedancev romarjev je bilo okoli 600. Drugi dan je imel cerkveni govor č. g. kaplan v Svečah, M e r k 1, sloves- no mašo pa je daroval veleč. g. župnik dr. A r n e j c. Po sv. maši, je obdržaval dr. A r n e j c shod zunaj na trati. Qo- voril je o ljubezni do materinega jezika in o organizaciji. Navdušenje na shodu je bilo veliko. Okoli 9. ure so zapustili Sv. Qoro in so se podali proti Qorici, kamor so prišli okrog 11. ure. Obedo- vali so v gostilnah »Pri Qorjancu«, »Pri črnem Orlu«, »Pri Jelenu« in pri »Treh Kronah«. Ob 1 in pol uri pop. so se od- peljali s posebnini vlakom proti Koroš- kemu. Vlak je bil okinčan s slovenskimi zastavicami. Tržni komisar Resen ne dela v bla- gor magistrata. Pišejo nam: Te dni Je dal tržni komisar Resen sčistiti pokrit trg, kar je vsekakor hvalevredno. Ne- kaj dni ni smel nihče prodajati na tem trgu. V sredo pa je bil pokrit trg spet odprt in tržni komisar Resen je odločil, da prekupčevalci s sadjem in z zelenja- vo ne smejo prodajati blaga po tleh, marveč vsi le na mizah. Tudi to je hva- levredno. A tržni komisar bi moral pre- kupčevalcem s sadjem odkazati mizo. na kateri naj bi prodaiali sadje in dru- go. Minuli so že tri dni, a prekupčeval- ci, ki so poprej prodajali sadje po tleh, nimaio še odkazane mize in sadje jim gnije doma. A zabeležiti je, da je še pol- no miz praznih na trgu, na katerih bi prekupčevalci s sadjem lahko prodajali svoje blago. Večkrat so komisarja Re- sena prosili, naj jim odkaže mizo, a vse nič ne pomaga. Plačujejo »patento«, a prodajati ne smejo. S tem pa, da tržni komisar noče odkazati prekupčevalcem mize. škoduje tudi magistratni blagajni, ker prazne mize ne nesejo nič magi- stratu. Kaj pravi k temu mestni magi- strat? 2e tako je suša v mestni blagaj- ni. Resen to sušo še pospešuje! Nenadna smrt. Včeraj zjutraj ob 5. uri in pol je v ulici Rabatta kap zadela 841etnega starčka Josipa Stanič iz Ro- činja. Stanič je prišel peš iz Ročinja v Qorico, kjer je tako nenadoma zapusti! ta svet. Aretaciji. Tukajšnja policija je are- tirala v nedeljo losipa Luzieri(?) iz Kronberga in Josipa Helt iz Libušnja zaradi tatvine. Zaradi avtomobilske nesreče prl Sv. Ivanu pri Devinu. Včeraj se je vr- šila pri tukajšnjem okrožnem kot ka- zenskem sodišču kazenksa obravnava proti šoferju avtomobila, ki je dne 1. aprila t. 1. provzročil pri Štivanu pri Devinu nesrečo, ki jezahtevalačloveško žrtev. Šofer Amantini, ki je laški poda- nik, je trdil. da je nedolžen ter da mu je v trenutku, ko se je hotel izogniti vozu, dal njegov gospodar en sunek, tako da je avtomobil preojstro krenil na stran. Sodišče pa ga je spoznalo za krivega in ga je obsodilo na tri mesece strogega zapora. Njegov zagovornik je naznanil, da bo rekuriral in je zahteval, da se do rcšitve rekurza izpusti zatoženca iz preiskovalnega zapora. Toda sodni dvor ni ustregel tej zahtevi, češ, da Je Armantini tuj podanik in da hi jo lahko pobrisal. Za narodni rmizej so darovali: Q. Josip Prijatelj c. k. učitclj v Kobaridu nabrai: (nadaljevanje zadnjega izkaza). 15.) Qospod Stanko Kaian Kobarid, o- kamenino ter 5 novcev. 16.) Qosp. lv. Qruntar mizar v Kobaridu, 1 staro žli- co cinasto. 17.) N,' N. gostilničar Koba- rid, 2 stara lesena kipca. 18.) Qosp. Ne- mec klepar Kobarid, 2 stara kipca. 19.) Qosp. Karolina Manfreda Kobarid, i meden prstan. 20.) Qosp. Viktor Kav- čič Kobarid, 4 bakrene novce. 21.) U- čenci na Vrsnem, 3 svetinje in 2 ba- krena novca. 22.) Gosp. Fajgelj učitelj v Sedlu, 4 novce. 23.) Qosp. A. Perinčič mizar v Kobaridu 2 novca. 24.) Pontar učencc pripravnice v Kobaridu 1 sre- brn novec. 25.) Qosp Breginc sod. slu- ga Kobarid, 1 novec. 26.) Qosp. Ferdi- nand Strco Kobarid, 2 srebrna in 2 ba- krena novca. 27.) Qosp. Ivan Qruntar Kobarid, 1 srebrn novec. 28.) Gosp. Jo- sip Prijatelj c. kr. učitelj. 1.) 1 mlinček za kavo, 2.) 2 pištoli, 3.) 2 svečnika, 4.) 1 vrč za kavo iz bakra, 5.) 1 vrč cinast, 6.) 1 stare vilce, 7.) 1 zaponko, 8.) 2 podkvi, 9.) 3 knjige: Slov. Prijatelj b) Filius Prodicus 1. 1676 Salzburg, c) Der Arzt, 10.) posodico za blagoslov. vodo, 11.) 1 star zob, 12.) stare listine, 13.) 11 srebrnih novcev, 14.) 1 novec (Cesar Claudius), 15.) 1 spominski novec leta 1764, 16.) 5 raznih novcev. Nadaljeva- nje tega gosp. nabiralca zopet prihod- njič. Odbor. Tatvina oblačil. Andrej Leban iz Ozeljana je naznanil policiji, da mu je nek Albert Mrak iz Kala ukradel oble- ko in par črevljev, vsled česar trpi ško- do 30 kron. Razjarjen vol. Josip Marinič iz Šmartna je oral na polju. Nakrat se vol vznemiri in je Mariniča, ki ga je hotel prijeti, nabodel na rog ter ga vrgel v zrak. Mariniča so v soboto v težkem stanu prepeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Obisk miramarskega parka je do- voljen se danes, ker z jutrajšujim dtiem prispejo v Miramar nekateri člani ce- sarske rodbine. Usodepolna stava. Neznan 24—25 letni mladenič je v Trstu stavil, d?» iz- pije 100 »štamperlov« žganja. Res je izpil vse »štamperle« ali dohitela ga je strašna usoda. Komaj je zapustil krčmo, kjer je napravil to stavo, zgrudil se je nazavesten na tla. Prenesli so ga bili nato na policijski inšpektorat, kjer so ga položili na klop, da prespi domneva- no pijanost. Ko ga je pa čez nekaj časa redar hotel zbuditi, je opazil, da je ne- znanec bled in trd. Poslali so po zdrav- nika, ki pa je konštatiral smrt vsled al- koholnega zastrupljenja. Take stave so nečloveške in bolj pametno bi storil vsak žganjepitju podvržen človek, če bi stavil, da ne bo vsaj eno leto več poku- šal žganja, nego pa, da se ga bo do ne- zavesti oziroma do smrti napil. O beletn dnevu roparski napad. Ne~ znani zlikovci so v nedeljo predpoludne udrli v skladišče trgovca Levija v Trstu v ulici della Stazione. Ob 10. uri pa Je prišel Levi v pisarno in ko je stopil črez präg sta ga dva lopova prijela, težko ranila z nožem ter ga vrgla ob tla. Po- tem sta zbežala. Zunaj pisarne pa je Le- vi čeravno težko ranjen opazil še dva bežajoča lopova, ki sta najbrže pazila. Levija so spravili težko ranjenega v bolnisnico. O ulomilcih se pa sumi, da so tuji mornarji. Čebelarska podružnica na Graho- hem naznanja, da bo imela prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m., poučen tečaj v šolskih prostorih pri Sv. Luciji. Zače- tek teeaja ob 3. uri popoludne. Skladatelja pl. Zajca je jugoslovan- ska akademija v Zagrebu imenovala za svojega častnega člana. Zinrznil je v Sopotnici pri Škofi Loki v gozdu bivši posestnik Martin Rupar. Zjutraj so ga našli nirtvcga. Udan je bil žganju in je najbrže v pijanosti zaspal. Ponoči pa je snežilo in je pomrznilo. Dunajske oböinske volitve. Danes so se pričele vršiti na Dunaju dopolnil- ne občinske volitve, na katere se pn- pravljajo z veliko vnemo vse stranke. Liberalci in socialni demokrati se na- dejajo iztrgati kršč. socialcem več man- datov iz rok. Tudi Cehi so postavili se- daj svoje lastne kandidate in ti so bivši minister dr, Z a č e k, podjetnik S e i - f e r t in drž. poslanec T o m a s e k. Koliko znaša deficit vseh de/einih uprav vseh dežel tostranske državnc polovice. Državni poslanec prof. dr. Steinwender je priobčil te dni v listn >>Tagespost« članek, v katerem se bavi s saniranjern deželnih financ. V tem članku pravi dr. Steinwender, da zna- šajo deficiti deželnih uprav nad 90 mi- lijonov krön in da postanejo tekom pri hodnjih let z ozirom na razne potrebe in posebno še pa z ozirom na nameravano zboljsanje učiteljskih plač se mnogo večji. Največji deficit izkazuje češka deželna uprava v znesku 35 mil. kron, nji sledi kot prva moravska deželna uprava ki izkazuje 21 mil. kron defieita. Aktivna je le nižeavstrijska deželna uprava. Saniranje deželnih financ s po- močjo države je torej skrajno nujno potrebno. Poleg drugih virov, s kateri- mi naj bi se odpomoglo deželnim finan- cam, nasvetuje dr. Steinwender, naj h\ se prepustil tudi zemljiški davek deže- lam. Ponarejeni 20-kronski bankovci. - Kar se tiče ponarejenih 20-kronskih bankovcev, kurzirajo razne vesti, ki se ne dajo kontrolirati. Tako je poročal, »Lokal - Anzeiger«, da je imelo ravna- teljstvo avstro-ogrske banke zaupno sejo, v kateri so konštatirali, da ban- kovci, katere so smatrali za ponareje- ne, niso ponarejeni marveč, da so po- manjkliivo napravijeni. Na to so baje prišli, ko je nekdo predložil banki za- vitek 100-kronskih bankovcev, ki imajo iste pomanjkljivosti kot 20-kronski ban- kovci. — Druga verzija pa je ta, da v resnici krožijo ponarejeni bankovci, ki se pa izdelujejo v najbližji bližini av- stro-ogrske banke. —- Nasproti vseni tem in enakim vestem pa izjavlja av- stro-ogrska banka, da o pomanjkijivem izdeianju 20-kronskih bankovcev ne more biti govora. Nadalje tudi odločno dementira banka vest, da bi se bila vr- sila zaupna seja ravnateljstva banke. Potres na Dolenjskem. Iz Mokro- noga se poroča, da so čutili v soboto ob 2. uri zjutraj dva močna potresna sunka. Vsa okna v trgu so bila nakrat razsvetljena. Ljudje so se vsled potresa zbudili. Skode ni potres napravil no- bene! Letošnje velike vojaške vaje. Iz Budimpešte poročajo, da se prično le- tos velike zborne vaje 20. avgusta in da jih bodo končali šele sredi septem- bra. Vadili bodo napad in obrambo reke Tise. Vaj se udeležita tudi nadvojvoda Franc Ferdinand in nemški cesar. Dalmatinske in bosanske železnice. Po dolgotrajnih dogovorih med avstrij- sko in ogrsko vlado je konečno vendar- le prišlo do sporazuma glede vprašanja dalmatinskih železnic. Z gradnjo prično v pomladi. V zvezi z dalmatinskimi že- 'cznicami je tudi izgradnja nekaterih uovih bosenskih prog in sicer železnice Bihač-Bos. Novi in Bihač-Knin, ter Ba- njaluka-Knin. Bosenska deželna vlada ie že izdala na podrejene okrožne in okrajne oblasti okrožnico, v kateri na- laga oblastim, naj opozore ljudstvo, da se nc izscljuje, ker bo v kratkem imelo donia dovolj priiike za zaslužek. Te že- leznice pa se bodo gradile baje s poln-.) paro in tako dobi Bosna v kratkem dve zvezi z Avstrijo in Dalmacijo. Povodenj v Bosni. Iz Bosanskega Broda se poroča, da je Donava presto- pila bregove ter opustošila tamošnjo polje. Zdravje sv. Očeta. »Vossische Zei- tung« poroča iz Rima, da se je zdrav- stveno stanje sv. Oeeta zopet poslab- šalo. K veliki nesreči na rnorju. Iz pripo- vedovanja raznih resencev parnika «Titanic« posnemljemo sledeče podatke o nesreči: Parnik je plul s hitrostjo 37 km v uri ob prav mirnem morju v tenino noč. Potniki so bili večinoma v kadilnem sa- lonu, kjer so igrali razne igre. Dame pr- vega razreda so bile zbrane v godbe- riem salonu, kjer so se zabavale z god- bo. Le majhen del potnikov se je bilo podalo v svoje kabine. Nakrat je parnik dobil, precejšen sunek in stroji so skoro koj nato nehali delovati, parnik se je potem tudi ustavil. Vse to ni napravilo na potnike niti najmanjšega utisa in so niirno nadaljevali svoja opravila. Le nekateri radovedneži so stikali po vzroku teh pojavov. Oodba je na krovu igrala naprej kot ne bi bilo nie, medtem ko so mornarji pričenjali odvijati in pri- pravljati rešilne čolne. Kmalu nato pa so začeli poveljnik in oficirji ladije nago- varjat dame, naj se podajo v rešilne čolne.. Nekatere so se koj podale v čol- ne, ali večina se ni hotela prepustiti v malern čolniču velikemu morju. Misel tudi namreč, da je parnik nov, velik »n najmodernejše konstruiran je tudi upli- vala na potnike, da niso hoteli verovat! vesti o preteči nevarnosti. Še-le ko se je parnik jel potapljati nastala je na ladij zmešnjava in boj za rešilne čolne. Padlo je tudi več strelov in kakor se poroča je bilo pri tem boju ubitih 15 oseb. En rešilni coin je bil tudi poškodo- van in je ž njim vred utonilo kakih 20 oseb. Rešilna akeija je v prvi vrsti ve- ljala ženskam, katerih mnoge so se irne- le ločiti od svojili mož; toda one mož niso hotele zapustiti in so rajšc ž njinii vred se potopile. Neka gospa pripoveduje, da je ve- čina rešencev ležala nezavestna na dnu čolna. Mnogim rešenim so bile zlomlje- ne roke in noge. Mnogo rešenih je vsled hudega "mraza zinrznilo. Ko je prišel parnik »Carpathia« na pomoč, našli so štiri mornarje na veslih primrznjene. Ko je prišel parnik »Carpathia« z rešenci v New York, je bilo zbranega ob obali neštevilno polno ljudstva. Ob prihodu »Carpathie« so se doigravall ganljivi prizori. Zastopniki mesta New- York in dobrodelna društva se za re- šence mnogo zanimajo. Na »Carpathiji« je umrlo okolo 200 oseb vsled mrazu ali ran, ki so jih debili pri reševanju. Mnogo rešencev je blaznih. Rešenih le vsega skupaj 705 oseb. Smrt v valovju je našlo ne 3000, kakor smo v soboto pomotoma pisali, marveč 1635 oseb. Francoski parnik zadel ob ledenik. T edni je dospel v New York francoski parnik »Niagara«; kapitan je poročal, da je njegov parnik predminulo sredo v bližini onega mesta, kjer se je sedaj po» topil »Titanic«, s tako silo zadel ob pla- vajoč ledenik, da je potom brezžičnega brzojava odposlal signale za pomoč. Parnik, ki je plul z zelo zmanjšano brzi- no, je večkrat zadel ob manjše kosove ledu; ob času obeda pa, ko so bili pot- niki ravno pri kosilu, je ladja nenadoma s tako silo zadela ob nek ledenik, da se je vsled sunka silno stresla; potniki so popadali na tla, posodje na mizi se je razbilo. Vse je z grozo hitelo na krov. Kapitan je dal nemudoma natančno pre- iskati ladjo in dognal, da bo mogel do- speti brez pomoči v New York, kar je tudi po brezžičnem brzojavu sporočil. Nečloveško postopanje proti stav- kujocim rudarjem. Ob reki Leni v Sibi riji se nahajajo zlati rudniki, v katerih dela več tisoč rudarjev. Te rudarje pa podjetniki strašno izkoriščajo. To je iz- zvalo te dni ogorčenje delavstva, ki je pričelo štrajkati. Pozvalo se je voja- štvo, ki naj bi štrajk ustavilo. Aretirali so voditelje gibanja. To je delavce še bolj razburilo in zbrali so se, da pred jetnišnico demonstrirajo. Demonstracija je bila mirna. Kljub temu pa je vojaštvo piičelo streljati brez vsakega prejšnje- ga svarila. V daljavi 150 korakov je ena stotnija streljala na 3000 ljudi. Uči- nek je bil grozui. 2 7 0 m r t v i h in' 250 ranjenih delavcev je obležalo. Med mr • tvimi je tudi 5 žensk. Delo pospešuje lepoto, kakor je do- kazal to profesor dr. Sargent, eden na]- večjih fizikov na harvardški univerzi v Ameriki. Pred kratkim je imel v Bosto- nu neko predavanje, ki gotovo Ameri- čankam ni bilo po volji. Dr. Sargent je pobil vse trditve o pomenu športa za lepoto ženskega telesa ter ižjavil odloč- no, da je vse, kar se trdi o moderni te- lesni vzgoji, le sleparija, ki služi za pri- krivanje luksusa, zapravljanje časa in denarja in daje priliko le za neumno ko- ketiranje z moškimi. Po njegovih mislih je domače pridno delo edini sport, ki je koristen razvoju in telesni lepoti. Pro- fesor Sargent pravi: »Ce ženske opra vljajo s a m e svoja domača dela in o- pravila, se gibljejo njih misice redno vsak dan. Da se razvijejo krepke misice na nogah in odpravi nepotrebna debe- lost, ni nie bolj koristnega kot hoditi po stopnicah. Za okrepitev prsi in pljuč je neizmerno koristno, ako ženska čedi in čisti kleče podove in pri tem giblje z obema rokama. Pometanje z navadno metlo krepi in utrjuje ramena, vzdigo- vanje in prenašanje veder, škatov in drugih posod pa je že skoro atletična vaja. Ženska, ki peče kruh doma in ga sama mesi, bo imela krepke, močne ro- ke in če stoji eno uro ob koriti: in pere perilo je to z zdravstvenega stališča več uredno kot če bi igrala cel teden športno igro »tenis«. Zanimivo je, kako razlagajo amerikanski listi ta govor, ki je vzbudil veliko ropota. Članki, ki jih pišejo možje, pritrjujejo vsi -z veseljeni profesorjevim izvajanjam in povdarjajo korist njegovih nasvetov s socialnega in gospodarskega stališča. Ženski listi pa so divji na profesorja Sargenta in ga imenujejo azijata in barbara, ki suženj- stvo podpira. — Mi za svojo osebo se prav radi pridružimo g. profesorju, kajti tudi mi smo mnenja, da porabijo ženske dandanes vse preveč časa za lišpanje, promenade itd. a se vse pre- malo brigajo za resno delo. Poštne pošiljatve za Turčijo. Vsled prepovedanega prehoda skozi Darda- nele se poštne pošiljatve za Carigrad, za Dardanele in za mesta ob črnem morju do nadaljnih odredb ne bodo po- šiljale več preko Trsta, marveč izključ- no preko Konstance in to proti plačilu tozadevnih pristojbin. Poštne pošiljatve za avstrijske poštne urade v Tesaliji, Mali Aziji in v Siriji se bodo sedaj vo- zile izključno preko Trsta. Gospodarske vesti. Navodilo giede zatiranja peronospore na Primorskem.*) 1.) Kakor hitro so poganjki na trti 15 cm dolgi, naj se trte požveplajo z žveplom, kateremu je primešane 3—5% modre galice. Kmalu potem, ko doseže- jo poganjki dolgost 20 cm, se jih prvič poškropi z galičnoapneno raztopino (od začetka do polovice maja). 2.) Drugič naj se škropi 15 dni po prvem škropljenju (od polovice do kon- *) Po skušnjah v državnih trtnih nasadih in potovalnih učiteljev za kme- tijstvo na Primorskem. ca maja). Ako se je vsled vlažnega in toplega vremena bati hitrejega razvoja bolezni, tedaj sc mora škropiti vdrugič že 8 dni po prvem škropljenju. 3.) Tretje škropljenje se vrsi brez ozira na čas evetenja prihližno 20 dni za drugiin (sredi junija). 4.) Od začetka do polovice julijase mora škropiti v vsakem slučaju šq če- trtič. V navadnih letih in v odprtih le- gah pri visoki kakor tudi pri nizki v- zgoji trt zadostuje štirikratno škroplje- nje. Na ravnern, v zaprtih legah in v dezcynih letih je pa potrebno pet do se- demkratno škropljenje. Ako toča ali burja poškoduje trte. se morajo poškro- piti takoj. Za vsako škropljenje zadostuje 1% galicnoapnena raztopina. Le v zelo de- ževnih letih naj se rabi V'^-VLV raz- topina. Pri vsakem škropljenju se mo- rajo vsi zeleni deli trte, kakor tudi grozdiči poškropiti. Po najnovejšem raziskavanju je neobhodno potrebno, da se listie poškropi tudi od spodnje strani. Kako se perutnina najhitreje opita? Pri pitanju kuretnine se je posluževati ])o možnosti različnih krmil. Preden se perutnina za pitanie zapre, naj se dobro zredi z ajdo, z zdrobljenira krompirjem in z otrobi. Tako vzrejena perutnina se potem v zaprtih prostorih v dveh do treh tednih z basanjem v golšo (krof) lahko opita. Za basanje se priporočajo osvalki iz testa, ki je narejeno iz ene tretiine ovsene moke. kar se vse skupa) z mlekom zgnete v testo. Med pitanjem naj imajo živali vedno dovolj eiste pit- ne vode. Ravnanje z mlekom. Klub vsej pre- vidnosti se nileko vedno onesnaži z dla- ko, ki pade v mleko, s krmo itd., in si- cer toliko bolj, am manj pazimo na po- trebno snažnost. ki jo žalibog v mnogih krajih le malo ali prav nič ne poznajo. Da pa odstranimo kolikor mogoče hitro iz mleka nesnago, ki bi sicer bila mleku v kvar, moramo rabiti cedila. V ta na- men rabimo pocinjena pločevinasta ce- dila s pločevinastimi ali pa žičnimi siti, kjer ostanejo nesnažni deli. vendar pa ta cedila ne delujejo tako dobro kakor platno, skozi koje lahko precejamo tudi mleko. Bolje je rabiti ce^iki z dvema si- toma, od kojih je gorer., sito bolj red- ko, spodnje pa bolj gosto. Zelo dobro precedimo mleko skozi ne prefino žično sito. črez kojo napnemo fino platno. — Kakor hitro se je nabralo na platnu ne- koliko nesnage, otresemo s platna ne- snago in ga zopet napnemo črez sito. Ako tega ne napravimo, pride klub vsemu temu veeji del nesnage v mleko. Ako ne pazimo pri precejanju natančno na to, da odstranimo iz mleka kolikor mogoče vso nesnago. ne bo trpelo radi neodstranjene nesnage le mleko, temveč tudi maslo in sir, ker gnijoče snovi, ki pridejo notri, poslabšajo okus in stano- vitnost. Mnogokrat tudi premalo zračimo mleko pri nas. V hlevih, kjer je toplo in se slabo zrači, se mnogokrat skvari mleko, tudi če je bilo v istih le malo časa, to se pravi, da se mleko manj časa drži in se bolj hitro skisa. Prav tako se je tudi doznalo, da ostane mle- ko delj časa sladko, ako mleko takoj po molzenju shladimo, kar je posebno za takšno mleko potrebno, ki ga prodaja- lno in prevažamo v bolj daljne kraje. V takšnih slučajih je zračenje in hlajenje mleka na mestu, kar dosežemo najbolje z mlecnimi hladniki, ki jih je več vrst. Pri nakupu istih je gledati na to, da so dobro solidno izdelani in po ceni. Za uporabo mlečnega hladnika je potrebna tekoča voda ali pa led. Mleka ne smemo hladiti notri v hlevu, temveč v kaksnem drugem primernem prosto- ru, kamor donesemo mleko naravnost iz hleva. Dober hladilnik mora slhaditi mleko najmanj toliko, da mleko nima več kakor dve stopinji nad ono toplino kakor jo ima voda, s katero hladimo. Vase zdravje ff^iiHr^^1"^'"^'^'" «"äs-ä-ä sät: sas; Mlečni hladiinik se ne priporoča samo za velika, teniveč tudi za srednja in ma- la posestva. Ako je nemogoče nabaviti si hladilnik, da pustimo skupno posodo za rnleKO ob času niolzenja vedno zu- naj pred vrati. kamor zlivamo mleko z molžnjukom, ako imamo več glav niolz- nc živine v Mlevu. Mleko meritno ali pa tehtamo. Za vsakega, ki prodaja svcže inleko, je vse eno, ali ga nieri ali tehta, merjenje je pravzaprav še bolj na mestu radi tega, kcr se pri prodajanju na drobno le meri. Tam pa, kjer se iz nileka izdeluje maslo in sir, je pa na vsak način boljše. da mlcko tehtaino. da potem lahko raču- namo, koliko masla, sira, skute itd. smo razmeroma dobili iz mleka. Na ta način dobinio vedno tudi natančen pregled črez vse izdelke iz mleka in črez mleko samo, kar ima vedno svojo gotovo praktično vrednost. Danes je merienje mleka se vedno bolj razširjeno kakor pa telitanje in sicer radi tega, ker je bo!j enostavno in bo!j hitro, ako nimamo lastne tnlečne tehtnice. Mlečne tehnice se dobijo prav iz- vrstne. vendar so predrage, da bi si jili posamezniki nabavili. Za sirarne, mle- karne in za večje razprodajalne mleka so pa le tehtnice prav na mestu. »Km. Pr.«. Slabo vinsko letino za letos pred- videvajo na Spodnjem Stajerskem, ker je mraz na vinogradih napravil veliko skode. Pa tudi na drugih kulturah so opazujcjo poslediee mrazu in pc lig sla- be vinske letine predvidevajo tudi slabo sadno letino. Jakob Suligoj c. kr. urar državn b železnic Gorica Gosposka ullca 25. Priporoča na novo urejeni oddelek z optičnimi predmeti. Zaloga zlatih, double, platiranih, nikel- natih naočnikov in ščipalnikov, toplo- merjev, zrakomerov, daljnogledov itd. po zelo nizkih cenah. Clanom .Rrojashe zadruge'vznanje! ^Centialna posojilnica'* v Gorici izplacuje vsled sklepa obcnega zbora z dne 11, t. m. deleže JKrojaske zadruge" in 5°0 (bresli za 10 let. (dbivsi ZDesek. ki so ga tekom teh let dvignili. do neprestopüega roka 1. avgust 1912. Clpüi. ki bi do tega roka De dvigüili de- lezev iü obresti. izgube pravico do üjib. in pripadejo ti Efdugujfni deleži z obrestmi diuštvu ..Šolski Dom4* v Gorici. Odbor „Onlralne posojihriee" v Gorici. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom : najtopleje. . Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperature Oeneje kakor vsi drngi sistemi. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c ^ v Podgori s= oa voßiü železnisieaa mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3;3 od 3-12 colov debele. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. 20. aprila. Trst.....60, 35, 3, 28, 75 ALTENÄ Je najboljža znamka „dvokoles" francoskeia slstema. JOSIP BONANNI naslednik T. Slab an ja srebrar in zlatar v Eorici ulica IHoPBlli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem Čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v siOKICI ulica dell» Croce stev. t> Hišfl z gostilno v eni najbolj živalnih ulic v Ljub- ljani s hlevom in šupo, gostilni- škim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 2Om dolga in do 4 m vi- soka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta, se proda — radi bolezni. Poizve se: Prisojn'a ul 5. „CENTRALNA POSOJILNKA" REGISCFJ0VAT1A ZADRUGfl Z OTTlEJCnO ZA\?CZO v GORICI SS obrestuje hranilne vloge po 412°|0. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5x\4°\0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hisi Corso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registroyana zadruga z omejeno zavezo posrednje pri nalnpn tmetijskili potreMcin in pri prodaji -x^ -v- -v bnetüskib priäettov. •%*• *%^ ^ Zaloga je v hiii „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKÄLli^E JOS- VERPI ŠT. 32. Kupujte! le pri tvrdki SiPSifi Kerševani & Cuk GO Rl C A — Stolnl trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam uudi 1«' najboljše in najceneje šivalne stroje, ilvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slainoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — »Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo raprej in nazaj. Original Vic- toiia šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitii in počaeni tek, so po 20 letni rabi še \eci<> Inžšiiiriiii. Z „Original Victoria" stroji se napravi v mi minuti od 2Ü0O do 3000 ubo- dov (štihov). Za „Originalni Victoria" šivalne stroje jamčimo 10 let. Trvdka EEBŠEVANI & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih tovam, kakor Puch, sTyTia, Waffenrad, Dürkopp terj.doinače^izdelke. Yssk kolesar, kater kupi pri tvrdki Kerše- vani & Čuk dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- iiem tudi prihranil naj- nianje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani in Čuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & ČUK daje tudi na meseCne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Izdajatelj in odgovonii urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. Lukežič.)