ka kšna usoda nas čaka 'ri Trs dan prometne Naš intervju z Massimilianom laconom, direktorjem Ad formanduma, ki preživlja novo težko obdobje /3 Primorski dnevnik NEDELJA, 13. MAJA 2012_ Št. 112 (20.435) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Na zahodu nič novega Marko Marinčič Tako bi zapisal Remarque. Ob novi svetovni finančni aferi doživljamo deja-vu: spet smo tam, kjer smo bili z aferami Enron, Societe Generale, Parmalat, Lehman Brothers. Tokrat se je na finančnem žaru opekla mogočna JP Morgan Chase bank, ena redkih, ki se je iz poloma posojil subprime izvlekla brez denarja davkoplačevalcev. Na led jo je speljal en sam človek, neki Bruno Michel Iksil. Zanimiv tip. Iz londonskega Cityja je na finančnih trgih nonšalantno premikal stotine milijard dolarjev. Wall Street Journal mu na primer pripisuje operacijo na veliki petek, 6. aprila, ko je z derivati CDS »stavil« 100 milijard proti Italiji, Španiji in Portugalski. Borze so zaradi tega izgubile 5% kapitalizacije. Kolegi so Iksilu dali ne prav ljubke vzdevke: »požrešni kit«, ker je manipuliral z ogromnimi vsotami, ali Voldemort, kot zli duh v sagi Harry-ja Potterja. Sam pa se je raje primerjal z Jezusom (vas ne spominja na koga v Italiji?), ko je na svojo spletno stran zapisal, da je »sposoben hoditi po vodi«. No, nazadnje se je po-tunkal in svoji banki zapravil 2,3 milijarde dolarjev v 6 tednih. Še več. JP Morgan je predsinoči na borzi izgubila 9% oz. dodatnih 10 milijard. Finančniki upajo, da ostane pri tem, da ni to novo brezno brez dna. Poudariti pa gre, da Iksil ni lopov, je navaden »pošten« špekulant, ki se je posluževal povsem legalnih finančnih vzvodov. Prav v tem je problem. Do kdaj bodo države to dopuščale? Ali ni napočil čas za strožja pravila začenši s tistim, ki je postavilo finančni red že po krizi leta 1929 in je danes znano kot Volckerjevo pravilo: stroga ločitev med depozitnimi in poslovnimi (špekulativnimi) bankami? GRČIJA - Predsedniku socialistične stranke Pasok Venizelosu ni uspelo sestaviti nove vlade Grčija na robu novih predčasnih volitev Zadnja možnost vlada narodne enotnosti ali koalicijska vlada ROMJAN - Ronška občina določila izvajalca del V kratkem temeljni kamen novega šolskega središča RONKE - Ob koncu maja ali v prvih dneh junija bodo v Romjanu odprli gradbišče novega šolskega pola, ki naj bi slovensko in italijansko osnovno šolo rešil problema prostorske stiske. Občina Ronke je za izvajalca imenovala konzorcij Karst z Opčin pri Trstu, ki bo gradbena dela predvidoma začel v kratkem. »Podjetje bo najprej pripravilo gradbišče, takoj zatem pa se bodo začela gradbena dela. Menim, da bo šo- la nared za šolsko leto 2013-14,« pravi ronški podžupan in odbornik za javna dela Livio Vecchiet, ki spremlja upravni postopek in priprave na uresničitev šolske zgradbe. Na 9. strani ATENE - Predsednik grške socialistične stranke Pasok Evangelos Ve-nizelos, ki je kot tretji kandidat zapovrstjo dobil mandat za sestavo nove grške vlade, je včeraj vrnil mandat predsedniku države Karolosu Papu-ljasu. Za sestavo vlade imajo sedaj grške stranke le še eno možnost, pogajanja pa se bodo začela že danes. V skladu z grško ustavo gre za zadnji poskus za sestavo vlade narodne enotnosti ali koalicijske vlade. Če propade še ta poskus oblikovanja vlade, državo čakajo nove predčasne volitve. Na 20. strani V Istri poklon žrtvam vseh totalitarizmov Na 2. strani Nabrežina: prva imena možnih odbornikov Na 4. strani Zora Perello bi jutri dopolnila 90 let Na 6. strani V Krminu potrjen dosedanji odbor Na 9. strani Mali Azzurri se je mudilo priti na svet Na 9. strani MARINI GH I c^&n^e^loni/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE GANT WOOLRiCh iIOHH H.K H a O-FHM. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. FlaviadiStramare99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 KB ■ mu ....... „.!?!,.,....,.., vp.^™ TJ Dogodki ob razstavi I RAZPRTA I OBZORJA 17.5.2012 - 18.30 Dialog umetnosti in umetnost dialoga... med Trstom in Ljubljano E, t Sodelujejo Maria Masau Dan Peter Krečic Vid Lenard Poskrbljeno bo za prevajanje. Trst, Salone degli incanti SLDV I K 2 Nedelja, 13. maja 2012 ALPE-JADRAN / (Od leve) koprski podžupan Scheriani ter zastopniki Italijanski unije in ezulskih organizacij na koprskem pokopališču sta zgodovina - Skupna pobuda Italijanske unije in istrskih beguncev V Istri poklon žrtvam fašizma in komunizma »Prireditev ne pomeni poglabljanja delitev med Italijani, Slovenci in Hrvati« KOPER - S krajšo slovesnostjo pred spomenikom žrtvam fojb na koprskem pokopališču so se včeraj začele slovesnosti v spomin na žrtve fojb in fašizma v Istri, ki so jih pripravili Italijanska unija in istrski begunci, organizirani v Svobodno občino Pulj. Slovesnosti, na kateri se je zbralo nekaj čez sto ljudi, se je udeležilo več predstavnikov ezulskih organizacij. V skladu z napovedmi organizatorjev, da ne gre za politično motivirano slovesnost, ni bilo nobenih političnih govorov, prav tako se ni pojavil noben protestnik, ki bi nasprotoval komemoraciji. Po polaganju venca pred spomenikom žrtvam fojb je kratko molitev in blagoslov opravil vikar koprskega škofa, zadolžen za pastoralo Renato Pod-beršič. Predstavnica italijanske manjšine iz Kopra in občinska svetnica Ondina Gregorich - Diabate je prebrala molitev v spomin na žrtve fojb nekdanje koprskega škofa Antonia Santina. Slovesnosti se je udeležilo več predstavnikov ezulskih organizacij, koprski podžupan Alberto Scheriani in nekateri koprski občinski svetniki. Kot je ob robu prireditve poudaril predsednik Zveze združenj istrskih, reških in dalmatinskih ezulov iz Trsta Renzo Coda-rin, je namen današnjih slovesnosti, da se spomnijo vseh žrtev druge svetovne vojne »ob medsebojnem spoštovanju ter spoštovanju italijanskih in slovenskih žrtev oziroma žrtev totalitarizmov in nacionalizmov, ki so bili nesreča prejšnjega stoletja«. Codarin je poudaril tudi pomen skupnega spoštovanja žrtev, saj ni njihov namen poglabljanje delitev med Slovenci, Italijani na obeh straneh meje in Hrvati. Potrebno je spoštovati prav vse žrtve vojn, tako žrtve fašizma kot komunizma, je še poudaril Codarin in dodal: Vsi smo v Evropi in po mojem nas mora Evropa naučiti prav tega. Komemoracije, ki jih prirejata Italijanska unija, ki združuje predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, ter predstavniki Italijanov, ki so zapustili Istro in so se organizirali v Svobodno občino Pulj v izgnanstvu, so se nato nadaljevale v Strunjanu pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja. Pot spomina in sprave so nadaljevali v kraju Trlji v občini Barban pri Pulju, kjer se bodo poklonili žrtvam, ki so končale v tamkajšnjih fojbah po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943. Obisk krajev zločina so sklenili na Velem vrhu v Pulju pri spomeniku žrtvam fašističnega terorja. (STA) Predsednik SSO Štoka voščil Lelji Rehar Sancin ob življenjskem jubileju TRST - Ob lepem življenjskem jubileju priznane kulturne delavke, publicistike, prevajalke in igralke Lelje Rehar Sancin ji je predsednik Sveta slovenskih organizaciji Drago Štoka pisno čestital in se ji zahvalil za pomembno delo v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pri tem je podčrtal, kako je bilo delo Rehar Sancinove neutrudno, nesebično ter neprecenljivega pomena, saj je skozi desetletja vestno in natančno skrbela za življenje, razvoj in obogatitev slovenskega jezika, kulture in pripadnosti slovenskemu narodu. Predsednik Štoka je jubilantki želel še veliko zdravja, moči in trdne volje, v upanju, da bi njeno poslanstvo v dobrobit nas vseh opravljala še dolga leta. Sara Isakovič gostja oddaje Važno je sodelovati TRST - V šestnajsti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A, v torek, 15.5., v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu ob v sredo 16.5. ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal s slovensko plavalko Saro Isakovič, zmagovalko srebrnega olimpijskega odličja v Pekingu 2008 na 200 metrov prosto. ljubljana - Predavanje Jožeta Pirjevca v Cankarjevem domu »Trst za Slovenijo ni več bistvenega pomena, Slovenci pa smo za mesto edino upanje« LJUBLJANA -S predavanjem zgodovinarja Jožeta Pirjevca z naslovom »Trst od vzpona v 18. do zatona v 20. stoletju -Slovenci, njegova bodočnost?« se je zaključil cikel predavanj ob razstavi tržaških slikarjev Razprta obzorja - Tržaški slovenski slikarji 1945-1960, ki bo do 30. junija na ogled v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zgodovinar je slovenski publiki, med katero je bilo opaziti kar nekaj Trža-čanov, orisal razvoj Trsta in vzporedno tudi razvoj in življenje tržaških Slovencev. Za razvoj Trsta je bil odločilno leto 1717, ko je cesar Karel VI. proglasil prosto plovbo po Jadranu. Tako se je v Trst začelo zlivati ogromno število ljudi iz vzhodnega Sredozemlja, pa tudi južne Italije in drugih krajev. Mesto je tako dobilo nov ekonomski zagon in tudi novo podobo. V 19. stoletju se začnejo vedno bolj uveljavljati slovanske skupnosti, nad vsemi srbska pravoslavna, ki je bila zelo napredna in narodno zavedna. Šele po letu 1848 nastopi pravi vzpon tržaškega slovenstva: ustanovitev Slavjanskega društva s čitalnico in časopisom Slavjanskim rodoljubom. Kljub prizadevanjem pa Slovenci v tem času ne pridejo do pomembnih dosežkov, a zagon ne zamre. Jože Pirjevec arhiv Združena Italija je bila zelo napredna in liberalno usmerjena, ni bila klerikalna, kar je tudi pripadnikom drugih veroizpovedi dajalo možnost, da se politično uveljavijo, in to so bili razlogi za oblikovanje iredentističnih gibanj, saj so bile razmere v Italiji za Tržačane izredno vabljive. Ravno v času, ko pride do prvih konfliktov med Slovenci in iredento, ki so jo po Pir-jevčevih besedah vodili pretežno Judje, nastopi tudi največji ekonomski in kulturni vzpon tržaških Slovencev. Liberalno gibanje Edinost je bodočnost Trsta videlo v okviru Jugoslavije kot tretje enote znotraj habsburške monarhije, socialdemokrati pa so na koncu 19. oz. začetku 20. stoletja trdili, da mora Trst ohraniti svojo vlogo sti- čišča med narodi. Slovenci se na začetku 20. stoletja želijo uveljaviti v Trstu, zato se odločijo za Narodni dom, stavbo, ki bo predstavljala mestno središče slovenstva, a tudi nekakšen izziv italijanskemu meščanstvu, ki se z gospodarsko in kulturno močjo Slovencev ni moglo sprijazniti in si je na različne načine vseskozi prizadevalo za zaustavljanje razvoja Slovencev v Trstu. Med prvo svetovno vojno so se Slovenci borili pod cesarskimi zastavami in se tako znašli med premaganci. Italijani so že takoj po letu 1918 začeli z raznarodoval-no politiko, o čemer priča napad na škofovsko palačo že pred božičem istega leta, takratni tržaški škof je namreč bil Slovenec Andrej Karlin. Nasledil mu je Bar-tolomasi, ki je takoj protestiral proti fašističnemu nasilju in pisal papežu Benediktu XV., a žal tudi to ni zaleglo. Tako pride 13. julija 1920 do požiga Narodnega doma, kar je po Pirjevčevem mnenju vse prej kot naključen datum: 13. julija 1868 je namreč prišlo do prvega oboroženega konflikta med okoličanskim bataljonom in italijanskimi nacionalisti. Italija začne vse bolj nasilno uveljavljati raznarodovalno politiko s poitalijan-čevanjem imen in priimkov, zapiranjem slovenskih šol in prepovedjo slovenskega jezika. V teh razmerah je na slovenskih tleh prišlo do oblikovanja terorističnega gibanja, ki ga danes imenujemo TIGR. To protifašistično delovanje v bistvu zametke osvobodilnega gibanja. Organizirajo pa se tudi duhovniki - ustanovijo Zbor svečenikov Sv. Pavla in se odločno postavijo proti Mus-soliniju in papežu, zato so v določenem trenutku računali celo na možnost shizme. Med leti 1941 in 1943 Italija udejanji svoje imperialistične sanje, v katerih seveda za Slovence ni prostora. Po orisu dogajanja med letom 1945 in letom 1947, ko je bila podpisana Pariška mirovna pogodba, je Pirjevec predstavil stanje razklanosti med tržaškimi Slovenci, ki je nastopilo po sporu med Titom in Stalinom. Omenil je tudi razkol med mestom in okolico, ki je s slovenskega vidika še danes bolj vitalna in ustvarjalna kot samo mesto. »Danes za Slovenijo Trst ni več bistvenega pomena,« pravi Pirjevec. »Dejansko je tudi od osrednjega italijanskega ozemlja odrezan, samo pomislimo, kakšne so železniške povezave. Italija zanj preprosto ne skrbi več, je kot nek otok, za katerega smo Slovenci edino upanje,« je zaključil zgodovinar. (maj) politika - Izjava deželnega foruma Slovenci v SEL zadovoljni z župani, manj pa z volilnim rezultatom stranke slovenija - Po obsežni policijski akciji Aretiranci včeraj pred preiskovalnimi sodniki GORICA - Deželni forum Slovencev v stranki SEL (Sinistra, ecologia, liberta), ki ga vodi do-berdobski župan Paolo Vizintin, ocenjuje deloma pozitivno izid zadnjih upravnih volitev. »Kandidati župani leve sredine so prevladali skoraj v vseh občinah. Posebej velja poudariti uspeh v občini Devin-Nabrežina in na Vi-demskem v občini Sovodnja, kjer so volilci nagradili sposobna slovenska kandidata Vladimira Kuka-njo in Germana Cendoua. Posebna zahvala naj gre vsem volilcem in volilkam, ki so izkazali zaupanje v stranko«, piše v sporočilu. Rezultat stranke SEL, v katero se v zadnjem času vključuje vedno večje število Slovencev, vsekakor ni povsem zadovoljiv. »Za del neuspeha nosi odgovornost nedvomno skromna pozornost, s katero so mediji spremljali dejavnost stranke, razloge pa gre iskati tudi drugje. Do- r Paolo Vizintin arhiv ber del neuspeha, ki pa je skupen vsem strankam, je treba po eni strani pripisati utemeljenemu naraščajočemu nezaupanju s strani ljudi do strank - to je seveda posledica hudih in ponavljajočih se škandalov, ki so zaznamovali zadnje obdobje italijanske politične stvarnosti. Po drugi strani imajo volivci občutek, da politika v tako težkem obdobju ne zmore nuditi primernih odgovorov v zvezi z naraščajočimi težavami in perečimi problemi, ki pe- stijo zlasti srednje, nižje in šibkejše sloje, še posebej pa mladino, upokojence in brezposelne. Mnogi volilci so se zato odločili, da se ne bodo opredelili ali pa so protestno oddali glas Grillovemu gibanju in drugim civilnim listam.« Ob zelo hudi gospodarski in socialni krizi se politika po mnenju SEL ne more in ne sme več skrivati za praznim in nerazumljivim besedičenjem. Deželni forum Slovencev v SEL si prizadeva in si bo seveda še nadalje prizadeval za to, da bo skušal nuditi odgovore in konkretne rešitve glede težav, ki bremenijo današnjo družbo. S posebno pozornostjo bo sledil vprašanjem, ki zadevajo slovensko narodno skupnost in glede tega bo stalno seznanjal deželno in državno vodstvo z namenom, da se zagotovijo primerne rešitve in uveljavi v celoti zaščitna zakonodaja. LJUBLJANA, KRANJ, KOPER -Slovenska policija je včeraj popoldne začela s privedbami osumljenih, ki so jih aretirali v petkovi obsežni policijski akciji v boju proti trgovanju z mamili in orožjem, na zaslišanje pred preiskovalne sodnike v Kranju, Ljubljani in Kopru, ki so morali odločiti, ali za osumljene odrediti sodno pridržanje, pripor ali izpustitev na prostost. Zasliševanje pred preiskovalnim sodnikom je veljalo za okrog trideset osumljencev, saj so ostali že od petka zvečer na prostosti. Policijsko pridržanje se za osumljene, ki so bili prijeti v petek zjutraj, se izteče danes zjutraj, dotlej pa morajo biti vsi privedeni pred preiskovalnega sodnika: ta se lahko odloči tudi za največ 48-urno sodno pridržanje in tako podaljša čas za zaslišanja in odločitev o priporu. Med osumljenimi naj bi bili po trditvah Generalne policijske uprave tudi ključni organizatorji kriminalne dejavnosti, po petkovih hišnih preiskavah pa so se intenzivno nadaljevala tudi ostala opravila v povezavi z največjo kriminalistično ak- cijo v Sloveniji. Med drugim so opravljali forenzične preiskave zaseženih predmetov - orožja in večje količine neznane snovi, za katero obstaja sum, da je prepovedana droga - poleg tega so slovenski policisti tudi v stalnem stiku s tujimi varnostnimi organi, tudi ker je bilo v času zaključne akcije nekaj osumljenih oseb nedosegljivih v Sloveniji in jih še iščejo. Kriminalisti in policisti so v petkovi akciji v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Primorskem opravili več kot 70 hišnih preiskav, v katerih so zasegli večjo količino prepovedanih drog in različnega orožja. Akcija je del obsežne kriminalistične preiskave, ki poteka od leta 2010, osumljene osebe pa naj bi sodelovale pri nedovoljenem trgovanju z orožjem in drogami. Pridržani naj bi bili člani in voditelji več mednarodnih kriminalnih združb, ki so bile med seboj dobro povezane in so večinoma delovale na območju Balkana in več držav EU. Transporte droge in orožja naj bi organizirali v Sloveniji, v tujini pa so že prijeli in priprli več oseb, ki naj bi pri tem sodelovale. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. maja 2012 poklicno izobraževanje - Direktor Massimiliano Iacono napoveduje težke čase Ad formandum potrebuje odločno podporo in spremembe Slaba tri leta po preobrazbi zavoda SDZPI je kriza spet pred vrati, največje skrbi pa vzbuja leto 2013 3 TRST - Socialno podjetje Ad formandum je v stiski, prihodnje leto pa bo baje še težje, zato vodstvo podjetja proučuje možnost sprejemanja varčevalnih ukrepov, o katerih se pogovarja s sindikati. Podjetje s sedeži v Trstu, Gorici in Špetru je naslednik Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI), ki se je po zadnji hudi krizi septembra 2009preimenoval in preoblikoval ter prešel pod okrilje konzorcija Slovik in Skupine KB1909 ter si tako zagotovil nadaljnji obstoj. Massimiliano Iacono je direktorsko mesto prevzel septembra 2011, sedaj pa poziva skupnost, naj Ad for-mandumu pomaga doseči ambiciozne cilje na nenehno spreminjajočem se trgu poklicnega izobraževanja. Izobraževanje je za vsako skupnost ključen dejavnik, ki ga ne gre zanemariti. Je na Ad formandumu spet govor o kriznem stanju? Položaj je podoben tistemu izpred nekaj let, vzroki pa so različni. V letih 2007/2008 je krizo povzročilo splošno zmanjšanje javnih finančnih sredstev, s katerim so se morali soočiti vsi - eni so bili bolj uspešni, drugi manj. Tedaj se je tu slabo končalo. Tokratna slika pa je različna, ker sredstva so, čeprav okrnjena, ker so del denarja preusmerili v financiranje socialnih blažilcev. Dejstvo pa je, da so ustanove v našem sektorju bolj kom-petitivne in agresivne kot nekoč, tako da je konkurenca prevladala nad sodelovanjem. Ad formandum pa v preteklosti ni sodeloval v nekaterih velikih projektih, zaradi česar je danes v šibkem položaju. Konkurenca se je torej zaostrila. Točno. Smo pač na trgu in to v obdobju, ko je razpoložljivih sredstev vsekakor manj kot običajno. Zaradi tega se je agresivnost ustanov, kot sta ENAIP in IAL, povečala. Vsakdo mora seveda paziti na lastne potrebe, zato je medsebojno sodelovanje skromnejše. Ni pa vse ustavljeno. Na trgu opažam priložnosti, ki se jih d izkoristiti. Tega pa ne moremo narediti sami. Obstaja možnost, da zapademo v krizo in s sodelavci skušamo ugotoviti, kako naj bi se z njo spopadli. Šlo bi za prehodno fazo, medtem ko bi o pravi krizi govorili, če bi morali koga odpustiti. A ni tako. Med možnimi ukrepi, ki jih imamo v mislih, so recimo socialni blažilci, ki bi omogočili ohranitev vseh delovnih mest. Kakšen načrt ste predstavili uslužbencem? Predstavili ga bomo v prihodnje, ker se trenutno še pogovarjamo s sindikatom in lastništvom. Ste se že sestali s sindikatom? Da, razpravljali smo o morebitnih ukrepih. Huda kriza nastopi, ko se z njo ne ukvarjaš pravočasno. Potrebujemo trajne spre- kroma membe, saj že mislimo na prihodnje leto, ki me bolj skrbi. Bo leto 2013 hudo? Sredstev bo manj, odločalo pa se bo tudi o tem, koliko denarja bo v Evropskem socialnem skladu za naslednjih šest let. Podjetja in družine so v težavah in ne vem, kako bo. Potencial imamo in z dobrim delom lahko preprečimo sprejemanje neprimernih rešitev - od socialnih blažilcev do odpuščanj. Potrebujemo pa maksimalno sodelovanje vseh. Pri našem delu moramo biti danes bolj specializirani, sposobnejši in bolj kompetitivni: žal pa smo marsikdaj na vseh treh ravneh pomanjkljivi. Trg zahteva od nas, da drvimo 120 kilometrov na uro, dosegamo pa le 70 km/h. V tem smislu so spremembe nujne. Kakšne pa? Dejavnosti morajo biti raznolike, poseči moramo v nove sektorje in utrditi obstoječe. To je nujno ne glede na poslovne rezultate, ki bodo znani avgusta. Zdaj predstavljamo načrte za prihodnje leto, od tečajev za družinske pomočnike (nekdanje negovalke) dalje. Na nekaterih razpisih nas niso izbrali, ker so ocenili, da še nismo pripravljeni. Ob podpori skupnosti pa hočemo dokazati, da smo na ravni in da zmoremo izpeljati projekte, ker če se ne bomo takoj spopadli s krizo, bo v prihodnjem letu gotovo izbruhnila. Kakšna je trenutna finančna slika? Cilj je vsekakor končati leto z izenačeno bilanco. Kljub velikim težavam je to mogoče. Za prihodnje leto pa napovedi niso dobre. Pomembno je, da se skupnost odzove in da nam pomaga, kdor more. Drugače se bo Ad formandum, ki je izraz Slovencev v Italiji, sam soočal s težavami. Deželi smo predložili nekaj načrtov, vendar ne morem vedeti, ali bodo odobreni. Zapleteno je, zato potrebujemo solidarnost in pomoč pri vnašanju sprememb. Ukvarjamo se s poklicnim izobraževanjem in zato potrebujemo predvsem ljudi, ki bi se izobraževali. zskd - Prijave do srede, izlet bo 26. t.m. Kulturna ekskurzija na avstrijsko Koroško TRST - V soboto, 26. maja, se bodo kulturni delavci in člani društev ZSKD podali na izlet na avstrijsko Koroško. Rdečo nit izleta bo zaznamovala slovenska prisotnost v deželi. Po kratkem postanku v Šentjakobu v Rožu, kjer deluje Teatr Trotamora, ambiciozna gledališka skupina, ki tematizira družbenokritična vprašanja in se radikalno spoprijema s koroško politično problematiko in z vprašanji ksenofobije, se bodo podali v bližnji Šentjanž v Rožu, kjer si bodo ogledali k&k center. Kulturni in komunikacijski center ima močno razvejano dejavnost, saj nudi gledališki abonma, glasbene festivale, umetniške in druge razstave ter izobraževalne programe. V centru bo srečanje s predstavniki Slovenske prosvetne zveze in pogovor o kulturnem delovanju slovenske manjšine ter o njihovem sodelovanju z našo zamejsko stvarnostjo. Po poti kulturnega delovanja bodo nadaljevali v Celovcu, kjer si bodo ogledali knjižni, informacijski in kulturni center ter knjigarno Haček. Načrt za popoldanske ure predvideva vožnjo do Železne Kaple-Bele, kjer si bodo ogledali Forum Zarja, galerijo Vprega, Omanove ornamente, reliefe Nežike Novak in oltar Petra Kaschniga, nato pa se peljali po dolini Lepene pod vodstvom kulturnega delavca Zdravka Haderlapa. Dolina Lepene je dolina koroških slovenskih pisateljev: tu so pomembna imena, kot so večkratna nagrajenka Maja Haderlap, Prešernov nagrajenec Florijan Lipuš, Valentin Polanšek in Jože Blajs. Dolina je znana tudi zaradi partizanskega boja, katerega sledi so še vidne v Peršmanovem muzeju, edinem antifašističnem muzeju na Koroškem. Zdravko Haderlap bo obrazložil tudi pomen in vlogo nekdanje osnovne šole, ki je nekoč gostila slovenske šolarje iz celotne doline in se danes spreminja v kulturno središče doline, ter socialno-ekonomske in ekološke okoliščine, ki zazana-mujejo dolino s posebno privlačnostjo. Prijava na izlet je možna do vključno srede, 16. maja. Za vse informacije, prijave in plačilo se lahko obrnete na urada ZSKD v Trstu ali Gorici. Program izleta je objavljen na spletni strani www.zskd.eu. Toplo vabljeni! Ko pa se skupnost ne odziva, je naša funkcija omejena. Septembra ste v svojem prvem intervjuju poudarili dve ključni razvojni točki - inovativnost in soočanje s tržno konkurenco. Ste imeli doslej premalo časa, da bi to uresničili? Spremembe niso hitre, nekaj rezultatov pa smo že dosegli. Posamezniki imajo dober potencial, Ad formandum pa v prejšnjih letih ni bil vajen tržne konkurence. Sam prihajam iz ustanove, ki je bila na trgu zelo aktivna. Osebju moram vcepiti zadostno mero agresivnosti in kompetitivnosti, zaposleni pa se morajo prilagajati in nekaterim to ni po godu. Malo nas je, dvajset, zato lahko tudi ena sama oseba, ki ni pripravljena sprejemati novih izzivov, blokira vso organizacijo. Tako pa ostajamo vezani na preteklost. Menite, da je bilo v preteklih letih marsikaj zamujeno oz. da so s spremembami odlašali? Težko bi o tem presojal, ker me ni bilo. Najbrž bi pri nekaterih izbirah lahko drugače odločali. Lahko bi imel lažje delo, ko bi bila organizacija dela že od začetka drugačna. S sodelovanjem na deželnem razpisu pa smo si letos izborili tečaj za brezposelne, kar se v preteklosti ni dogajalo. Pomanjkanje izkušenj na nekaterih področjih nas še danes omejuje. Imate manj tečajnikov? Septembra smo predstavili 13 večernih tečajev, maja pa samo sedem. To seveda vpliva. Poleg tega pa so ob tokratnem majskem de- želnem razpisu v 40 minutah vložili ogromno prošenj za skupne štiri milijone evrov, enkrat več kot običajno, tako da ni znano, ali bo za septembrski razpis sploh še kaj denarja. Mi pa smo predstavili sedem tečajev, ker ni bilo povpraševanja. Ne proizvajamo vijakov - ponujamo izobraževanje in potrebujemo ljudi, ki jih v tem primeru ni bilo dovolj. Nihče ne more trditi, da smo premalo komunicirali. Verjetno moramo vzpostaviti nov odnos s krajevno skupnostjo in ugotoviti, kaj potrebuje. Druga veja je Gostinski učni center na Fernetičih. Je dijakov dovolj? Slika je stabilna, sklenili pa smo vložiti prošnjo za odprtje dveh prvih razredov (za kuharje in natakarje) še v Gorici. To je lepa novost in sam bi hotel, da bi pouk potekal v slovenščini, tudi tu pa potrebujemo primeren odziv. Ponavljam pa, da se bomo razvili samo z vnašanjem sprememb. Skupnost pozivam, naj te spremembe podpre, zaposleni pa naj sprejmejo izziv. Pred leti so krizno obdobje in ukrepe spremljali konflikti in časopisne polemike, ki ne pomagajo, zato podpiram dialog z vsemi sogovorniki - z lastniki, uslužbenci in sindikati. V preteklosti vodstvo menda ni hotelo deliti nekaterih informacij z uslužbenci, moja vrata pa so vedno odprta. Veste, v kriznem obdobju imamo celo morje podjetij, ki tvegajo, da zaprejo. Dejansko pa potegnejo krajši konec predvsem podjetja, v katerih ljudje ne verjamejo v spremembe. Aljoša Fonda V tv mesečniku Mikser dr. M. Milharčič Hladnik TRST - Nocoj bo ob 20.50 na 3. kanalu RAI - programi v slovenščini - ponovno na sporedu TV mesečnik Mikser. Tokratna gostja v studiu bo znana publicistka in raziskovalka Mirjam Milharčič Hladnik, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije SAZU, poznana po temeljitem preučevanju življenjskih zgodb slovenskih izseljenk, v zadnjem času pa se predvsem posveča preučevanju t.i. dvojnih oz. sestavljenih identitet. Izhodišče pogovora v studiu bo razstava o ameriških Slovencih v KC Lojze Bratuž v Gorici. Mikser bo seveda vključeval tudi druge teme. Tokratni prispevki bodo predstavili odmevno razstavo v ljubljanskem Cankarjevem domu Razprta obzorja, ki razkriva vlogo in pomen slovenskih tržaških ustvarjalcev v obdobju 1945-60, nakar bomo spoznali, kako nastajajo fasci-nantne operne, scenografije v gledališču Verdi v Trstu, odkrivali bomo ključno vlogo solidarnosti v današnjem vse bolj problematičnem in zapletenem svetu: o njej nam bo svetel dokaz brezplačna solidarnostna trgovina, ki jo je goriški Caritas udejanil že lani in je edina tovrstna trgovina namenjena družinam in posameznikom v hudi stiski v severni Italiji. Za konec pa bodo svoj ustvarjalni doprinos dali tudi mladi video-amaterji na avstrijskem Koroškem. Prispevke so pripravile Živa Pahor, Tamara Stanese in Vida Valenčič, ki oddajo tudi vodi. Režijo podpisuje Živa Pahor. Mikser bo na sporedu nocoj ob 20.50, v ponovitvi pa v četrtek 17.5. ob istem času. AIESSANDRO, 33 LET, 0DR&STEL JE V 0RVIEIU, DANES DIRIGENT V DUNAJSKI OPERI. 1o iá •JíW - iít tvoj NASMEH do kam lahko z 1 || 5 - h i! II II it ^ -, V C L I N I C A F A v t K O' ■ t ■ ZOBOZDRAVSTVENA KLINIKA IN CENTER ZA ZOBNO HIGIENO KAKOVOSTNO ZOBOZDRAVSTVO V TRSTU. Ulica Conoreo 21 - Trst / Tel 040 43535 w ww.cJ i n ica fa vero. i t m m 3oo 4 Nedelja, 13. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it devin-nabrežina - Povolilna dogajanja Corigliano in Tatjana Kobau prvi imeni za občinski odbor Župan Kukanja si želi strokovnjake in strankarsko ne preveč profilirane osebnosti »V občinski odbor si želim strokovnjake in strankarsko ne preveč profilirane osebnosti«. Devinsko-nabre-žinski župan Vladimir Kukanja je svojim strankarskim zaveznikom postavil precej jasne pogoje za sestavo občinske uprave, ki bo, poleg župana, štela pet odbornikov oziroma odbornic, med katerimi bo eden podžupan. Pogovori so v teku, na obzorju pa se že pojavljajo nekatere možne hipoteze. V novem odboru naj bi sedel Lorenzo Corigliano, ki je bil svojčas že občinski upravitelj in ne pripada nobeni stranki, potem ko pred tremi leti ni obnovil izkaznice Demokratske stranke. Corigliano, ki je strokovnjak Tatjana Kobau Lorenzo Corigliano na področju prometnic (do upokojitve je bil zaposlen na železnici), zelo dobro pozna občinsko birokracijo in je precej pomagal Kukanji med volilno kampanjo. Drugo ime, ki se pojavlja, je Tatjana Kobau iz vrst Zveze levice, ki je novoizvoljena občinska svetnica. Po poklicu je psihologinja, v primeru imenovanja se bo v občinskem odboru ukvarjala s socialo in zdravstvom. Odprta ostajajo tri mesta, ki naj bi pripadala Slovenski skupnosti, SEL in Demokratski stranki, ki bo dobila podžupana ali podžupanjo. Odbornik iz vrst SSk zaradi službenih obvez ne bo Mitja Terčon, skoraj gotovo tudi ne Edvin Forčič, zato bo SSk Kukanji predlagala neko tretje ime. Stranki lipove vejice bo najbrž pripadalo od-borništvo za kulturo. Stranko SEL Nichija Vendole menda v novem občinskem odboru ne bo zastopal občinski svetnik Maurizio Rozza, govori se o možnosti imenovanja Franca Radovicha, v igri je tudi David Peric. Ob tem ne gre pozabiti, da je Lista Kukanja prejela več glasov od SEL, župana pa lahko smatramo kot njenega zastopnika v odboru. Demokratska stranka računa na podžupansko mesto, imena pa (še) ni predlagala. Največ preferenc je prejela Marisa Skerk, nekateri v stranki se potegujejo za Massima Veroneseja, spet tretji pa menijo, da mora biti županov namestnik zastopnik italijanske narodnosti. Mnogo upravnih izkušenj v občinskem in v pokrajinskem svetu ima Michele Moro, ki pa zaradi službenih obvez pogosto potuje. S.T. Močnik zadovoljen z rezultatom Slovenske skupnosti Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo s tajništvom svoje sekcije v devinsko-nabrežinski občini, da bi skupaj ocenilo izid nedavnih volitev v tej občini. Tajništvo stranke je poudarilo svoje izjemno zadovoljstvo nad izidom volitev, »ki so po več kot dvajsetih letih ponovno omogočile slovenskega župana in ponovno zmago levo-sredinskih sil, katerega pomemben del je prav stranka Slovenske skupnosti.« Ta zmaga je nedvomno rezultat večletnega kapilarnega dela in stalne prisotnosti na terenu ter tvornih odnosov vseh sil, ki so složno podprle županskega kandidata Vlada Kukanjo. Slovenska skupnost - kot poudarja tajnik Peter Močnik - je ponovno dokazala, da je ne- Tajnik SSk Peter Močnik nadomestljivi del levosredinskih sil, ki lahko le ob skupnem delu in ciljih dosežejo pomembne rezultate. Stranka, ki bo po Močnikovem prepričanju zastopana tudi v novem odboru, je novoizvoljenemu županu čestitala in mu zaželela veliko uspehov. Prav tako je tajništvo SSk pozitivno ocenilo delo občinske sekcije, ki je veliko doprinesla k odličnemu skupnemu rezultatu leve sredine. barkovlje - V sredo odprtje razstave, v nedeljo slovesna proslava Praznovanje ob 30-letnici poimenovanja šole po F.S. Finžgarju Prihajajoči teden bo v Barkovljah imel kulturno in spominsko intonacijo, saj se bodo šolarji, šolsko osebje in krajani spomnili 30-letnice poimenovanja barkovljanske šole po F. S. Finžgarju. Ta jubilej bodo Barkovljani obeležili v sredo, 16. maja, ko bo minilo natako 30 let od poimenovanja šole, in v nedeljo, 20. maja, ko bo slovesna proslava v barkovljanskem društvu. Pred 30-imi leti, ko so Barkovljani šolo poimenovali po velikem slovenskem pisatelju Finžgarju, je bilo vzdušje praznično, vreme pa čudovito, nam je zaupala gospa Vera Poljšak, nekoč učiteljica na šoli in tudi pobudnica poimenovanja. Kljub nesrečnemu spletu okoliščin, zaradi katerih je v noči s 15. na 16. maj leta 1982 v šolskih prostorih zagorelo, je proslava ob poimenovanju uspela in požela velikanski uspeh. Razstavo, ki naj bi sprva bila na ogled v šoli, so marljivi krajani premestili v krajevno društvo, kjer je bilo mogoče občudovati različne brošure, stare fotografije, spričevala in druge dokumente. Kljub požaru, ki je povzročil nemalo škode, je del slovesnosti potekal tudi pred šolskim poslopjem. Tam so odkrili Finžgarjev kip, ki ga je izklesal naš kipar Palčič, nato pa so se obiskovalci z godbo napotili v društvene prostore. Podobno se bo dogajalo tudi letos, ko bodo Barkovljani proslavili častitljivi jubilej. Tudi tokrat si bodo obiskovalci lahko ogle- dali razstavo, prisluhnili godbi ter otrokom barkovljanske šole, ki bodo zapeli pod taktirko Aleksandre Pertot. Zanimiva sta tudi podatka, da je zborovodkinja Pertotova ravno pred tridesetimi leti začela svojo dirigentsko kariero, in da bodo malčki za to priložnost oblekli majice, ki bodo opremljene z istim logotipom, kot pred 30-imi leti. Tega je takrat in tudi danes oblikovala Magda Starec Tavčar. Za nameček pa ravnateljstvo pripravlja tudi ponatis brošure z dodatnimi informacijami o barkovljanski šoli. Nova knjižna izdaja nosi naslov Barkovlje, pri nas je bilo tako - 1. in 2. del, publikacijo pa je uredil Ladi Vodopivec. Zanimiva pa je tudi raziskovalna naloga, ki so jo v tem šolskem letu pripravili učenci. Pod mentorstvom svojih učiteljic so se odpravili po barkovljanskih poteh. V knjižico z naslovom Sprehodi po Barkovljah so šolarji vključili naravoslovno in zgodovinsko vedenje, prvošolčki pa so se lotili prav posebnega izleta; s sprehodom po barkovljanskih poteh so spoznavali, kakšno je bilo nekoč življenje otrok. In prav tako praznično, kot je bilo pred 30-imi leti, bo tudi v sredo popoldne, ko bodo ob 16. uri v šolskih prostorih odprli razstavo in predstavili raziskovalno delo barkovljanskih šolarjev. (sč) Izredno vzdrževanje predora pod Dolgo krono Jutri se bo začelo izredno vzdrževanje predora pod Dolgo krono na bivši državni cesti št. 15, pristojnost za katere je od družbe Anas prešla na Pokrajino Trst. Vest sporoča pokrajinski odbornik za promet Vittorio Zollia, ki opozarja, da bodo uredili robove, stene in strop predora, obenem pa med drugim tudi zamenjali 35 robnikov in nedelu-joče luči (glede tega razmišljajo o postavitvi varčnih žarnic led in so v stiku z Znanstvenim parkom na Padričah za preučitev morebitne eksperimentalne rabe inovativnih tehnologij), opravili tehnični pregled sistema nadomestne razsvetljave, poskrbeli za nov omet in zamenjavo poškodovanih panelov, vse skupaj pa naj bi stalo okoli 75.000 evrov. Da bi povzročili čim manj težav za promet in omejili trajanje zaprtja predora, so se pokrajinski uradi s podjetji, ki bodo izvajala dela, domenili, da bodo slednja potekala tudi ponoči. Tečaj za pokuševalce deviškega oljčnega olja Pripravljalni odbor Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva iz Trsta in Organizacijska delavnica strokovnih po-kuševalcev OLEA, organizirata tečaj za pokuševalce deviškega oljčnega olja, za preverjanje fizioloških pogojev za po-kušnjo. Tečaj bo v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja in bo trajal predvidoma 35 ur. S pokroviteljstvom so tečaj podprle pokrajina Trst, občine Devin Nabrežina, Milje, Repentabor, Dolina, Zgonik in Trst, odobrilo pa ga je odborništvo za kmetijstvo dežele FJK. Za informacije, pojasnila in prijave je na razpolago spletna stran www.olea.info (e-mail: se-greteria@olea.info), ali pa se je mogoče obrniti direktno na poverjeno zastopnico združenja OLEA za Trst in Gorico, g. Mariso Cepach tel. 328 768 23 65, e-mail: marisa.cepach@regio-ne.fvg.it. Ludoteka v Sesljanu Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da deluje brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V mesecu maju so predvidene ekspresivne delavnice likovnih tehnik in izdelave žigov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. dan prometne varnosti - Pri Orehu simulacija prometnih nesreč med avtomobili ter kolesi in mopedi Avtomobil zbil kolesarja 12 metrov stran Pobudo priredila tržaški Moto Club in italijanska motociklistična zveza - Sodelovalo je sedem nižjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, med katerimi srednja šola Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana Sedem nižjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, med katerimi so bili tudi dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, so sobotni šolski dan preživeli na odprtem. Tržaški Moto Club in italijanska motociklistična zveza sta namreč priredila dan prometne varnosti na dveh kolesih v novem centru za motociklistično vzgojo Gino Parlot-ti v industrijski coni pri Orehu (blizu miljskega sedeža združenja Con-fartigianato), ki so ga ob tej priložnosti tudi odprli. Ta pobuda je bila v Trstu prvič, v deželi Furlaniji-Julijski krajini in Italiji pa je bilo že več tovrstnih prireditev. Skupina motociklistične zveze iz Rima je udeležencem razložila, kako zagotoviti varnost na cesti in kako preprečiti nesreče. Ob tem so simulirali prometne nesreče z intervencijami prometne policije, gasilcev in službe 118. Lekcija je potekala po znanstveni metodi: prej so simulirali nesrečo, potem pa korak za korakom obrazložili, kaj se je zgodilo in kako to preprečiti. Najprej so simulirali nesrečo med avtomobilom in kolesarjem. Avtomobil se je v kolesarja zaletel s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kolesar pa je zletel kar 12 metrov stran. Ko pride do nesreče na cesti, najprej moramo zaustaviti promet v obeh smereh vožnje, da ne pride do dodatne nesreče. Nato je treba poklicati pravilno pomoč. Najprej je treba poklicati službo 118 in povedati, kaj se je pripetilo, kdo je vpleten v nesrečo in kje se nahajamo. Obrazložili so, da pri nesrečah ni pomembna le hitrost, temveč kinetična energija, ki se sproži. Ta je sicer kriva za dramatične nesreče. Nato so se posvetili izključno mopedom. Pokazali so, da je najboljše zavirati s prednjimi in zadnjimi zavorami istočasno, na ta način se lahko prej ustavimo, če pride do nevarnosti. Ko stopimo na moped, mora- Simulacija nesreče med avtomobilom in motorjem kroma mo najprej si nastaviti ogledala, kajti največkrat je nevarnost za nami. V Italiji izgubi življenje v prometnih nesrečah vsako leto približno 7 ti- soč ljudi, 98 odstotkov nesreč pa se pripeti zaradi nepozornosti. Trst je mesto, v katerem je po Genovi v povprečju največje število motociklistov. Pobuda je bila zato zelo koristna, kajti pokazali so, kako preprečiti padec, nesrečo in kako pravilno upravljati moped. Andreja Farneti / TRST Nedelja, 13. maja 2012 5 manjšina - Sporočilo za javnost o prvem zasedanju novega pokrajinskega sveta SKGZ Pomlajen pokrajinski odbor in dvanajst programskih točk Osnovni cilj je oblikovati mrežo stikov na vseh področjih delovanja naše skupnosti V sredo se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu po nedavnem kongresu prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Tržaško, na katerem se je predstavil tudi novi pokrajinski odbor zveze, ki ga sestavljajo pretežno novi obrazi. Kot piše v sporočilu za javnost, se je pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič v svojem uvodnem pozdravu zahvalil svojemu predhodniku Acetu Mermolji, ki je v prejšnji mandatni dobi postavil temelje za reorganizacijo pokrajinskega vodstva krovne organizacije, ki je predvidevala pomladitev in kadrovanje tržaškega vodstva. Da je bilo delo uspešno, pričuje prav sestava novega pokrajinskega odbora, s čimer je SKGZ po Marsičevih besedah ponovno dokazala, da so njena vrata odprta vsem, ki se želijo vanjo vključiti in aktivno prispevati k razvoju krovne organizacije in celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Marsič je tudi izrazil zadovoljstvo nad izvolitvijo novega devinsko-nabre-žinskega župana Vladimirja Kukanje, na katerega je v imenu pokrajinskega vodstva že naslovil dopis, v katerem mu je čestital za uspeh in izrazil željo po sodelovanju zlasti kar se tiče vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost. Novi pokrajinski odbor SKGZ se bo posvetil uresničevanju dvanajstih programskih točk Poleg novega odbora pa so na sredini seji predstavili tudi programske smernice novega vodstva: slednje sestavlja dvanajst točk, ki se navezujejo na delo prejšnjega odbora in predstavljajo njegovo kontinuiteto. Osnovni cilj je oblikovati mrežo stikov na vseh področjih delovanja naše skupnosti v dialogu z včlanjenimi društvi, ustanovami, posamezniki in javnimi upravami. Odborniki so si glede na svoje kompetence in strokovnost porazdelili resorje. Posebno pozornost bo odbor namenil teritoriju, gospodarstvu, kmetijstvu, šolstvu, ob-šolskim dejavnostim, sociali, športu, kulturi, mladim, mestnemu središču, sti- ad formandum - Pričenjajo se kuharski tečaji Kuhanje, moje veselje! Ustvarjalnost, zabava, originalne zamisli - to so značilnosti kuharskih tečajev Ad formanduma. Za vse, ki iščejo nove recepte, uživajo v kuhanju in ustvarjalni pripravi krožnikov ali enostavno ljubijo dobro hrano, so na voljo kuharski tečaji, ki jih Ad formandum v Trstu prireja v okviru Gostinskega učnega centra na Fernetičih. »Kuharski tečaji predstavljajo obogatitev naše ponudbe na področju izobraževanja. Povpraševanje po kratkih tečajih, kjer se originalnost in ustvarjalnost v kuhinji spajata z zabavo, narašča, zato smo za poletno obdobje pripravili bogat izbor tečajev za vse okuse,« pravi Anna Maria Milič, odgovorna za tržaški sedež Ad formanduma. Sladice, prave dobrote! Šola slaščičarstva združuje najboljše okuse s tehnikami oblikovanja sladic in omogoča odkrivanje ustvarjalnega talenta. Ne samo torte, ampak tudi pecivo in druge sladice bodo udeleženci spekli na 15-urnem tečaju, ki bo potekal 16., 23. in 30. maja. Za vse ljubitelje zdrave prehrane Ad formandum ponuja tečaj Zdrava zelena kuhinja, 15-urni tečaj kuhanja z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin od aperitiva do sladice (slane pite, enolončnice, solate, predjedi, sladice). Tečaj bo potekal 19. in 26. junija ter 3. julija. Jedilnik low cost za uspešne večerje: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim bud-žetom je takoj nared! Tečaj bo potekal 29. maja ter 5. in 12. junija. Če se bliža rojstni dan vašega otroka in želite njega in njegove prijatelje presenetiti s simpatičnim bifejem, pridružite se nam na tečaju Zabavne jedi za praznike otrok, na katerem vam bomo pokazali, kako lahko s kančkom domišljije poskrbite za pravi užitek! Zabavne jedi za praznike otrok bomo spoznali v dneh 5., 12. in 29. julija. Če pa želite s kreativnostjo obogatiti vaše krožnike, se nam pridružite na 15-urnem tečaju Kreativna kuhinja v dneh 10., 17. in 24. julija. Za vse kuharske tečaje, ki jih ponuja Ad formandum, so že zdaj odprta vpisovanja: za več informacij se zainteresirani lahko oglasijo na sedežu v Trstu - Ulica Ginnasti-ca 72, tel. št. 040-566360, elektronska pošta: ts@adformandum.org. kom z drugimi skupnostmi, širjenju in utrjevanju članstva (predvsem med posamezniki) ter komunikaciji na vseh ravneh, piše v sporočilu za javnost. Svoj pozdrav je prinesel tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je v svojem izvajanju ocenil splošno stanje v slovenski narodni skupnosti v Italiji ter v sami SKGZ, ki se pripravlja na svoj 25. deželni kongres in na pomembne notranje spremembe. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad sestavo novega tržaškega pokrajinskega odbora, ki odraža odprtost, vitalnost in napredno politiko te krovne organizacije. Omenil je potrebo po novih oprijemih tudi znotraj organiziranega dela naše skupnosti, kjer so ključnega pomena uveljavljanje slovenskega jezika in okrepitev slovenske prisotnosti v mestnem jedru. Potrebna je tudi večja samozavest ob dejstvu, da je med nami veliko primerov kakovosti in uspešnosti. V bogati razpravi so sodelovali številni prisotni (Nevenka Pernarčič, Bruno Počkaj, Vojko Slavec, Darja Be-tocchi, Tomaž Ban, Mirjan Mikolj, Stanka Sosič Čuk, Ennio Bogatez, Adriano Sossi in Zivka Persi), ki so dopolnili in odobrili programske smernice, čestitali novemu odboru in mu zaželeli plodno delo. Novi pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško sestavljajo Marino Marsič (predsednik), Darja Betocchi (podpredsednik), Martin Lissiach (tajnik), Tomaž Ban, Štefan Čok, Barbara Ferluga, Tja-ša Gruden, Andrej Marušič, Erik Masten, Mirjan Mikolj in Alan Oberdan. Samatorca: konec tedna prireditev Odprte osmice V okviru Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva se v Samatorco naslednji konec tedna vrača, na pobudo Občine Zgonik, prireditev Odprte osmice. Ob tej priložnosti si Sa-matorca nadene praznično podobo in vrata odpre istočasno kar sedem osmic. Prireditelji so pripravili tudi zelo bogat program. Tako bo v petek, 18. maja, v večernih urah koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar, v soboto, 19.maja, bo na balinišču turnir v balinanju in turnir v briškoli, v nedeljo, 20.maja, bo ob 11.00 štartal pohod prijateljstva Pliskovica- Sama-torca (2h), v osmici pri Borisu bo turnir v šahu, v cerkvici sv. Urha pa koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo se bo odvijal tudi fotografski natečaj, predvideni so tudi nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami in v saki osmici priložnostna razstava. Znanstveni imaginarij Danes bo Znanstveni imaginarij odprt od 10. do 20. ure. Ob 16. uri bo delavnica za otroke od 5. do 10. leta, v okviru katere bodo izdelali malo napravo, ki se bo gibala le s preprostim pihom. Za udeležbo svetujejo predhodno prijavo na telefonsko številko 040-224424. Z azalejo proti raku Tudi v Trstu bodo danes podeljevali azaleje v okviru pobude združenja za raziskovanje rakastih obolenj. Delili jih bodo pod stebriščem Trgovinske zbornice na Borznem trgu, na Trgu sv. Jakoba, Trgu Rosmini, v trgovskem središču Il Giulia, na Marconijevem trgu v Miljah in na Narodni ulici 38 na Opčinah. Nočno vzdrževanje cestne signalizacije Občina Trst sporoča, da bo od jutri do petka vsako noč med 21. in 6. uro potekalo vzdrževanje vodoravne cestne signalizacije. Dela bodo potekala v ulicah Cellini, Ghega, Geppa, Ga-latti, Lavatoio, Milano, XXX Ottobre (med ulicama Lavatoio in Milano), Filzi (med Ul. Milano in Trgom Dal-mazia), na trgih Dalmazia in Vittorio Veneto, v ulicah Roma (med ulicama Ghega in Galatti), Trento (med Trgom Panfili in Ul. Ghega), na Trgu Panfili, v ulicah Corsi, Boveto, San Bortolo, Perarolo, na Miramarskem drevoredu, Rojanskem trgu, v ulicah S. Teresa, Tor S. Piero, Stock, Saltua-ri, Barbariga, Sara Davis, Cordaroli, na Trgu Tra i Rivi, v Ul. Moreri (med Trgom Tra i Rivi in Ul. Bacchino), v Ul. Bacchino, na Škališanti, v ulicah Giusti in Montorsino, na Trgu Petazzi ter v ulicah Ginestre in Giacinti. film - V Mieli Partizanska republika Karnija 1944 V gledališču Miela v Trstu bodo jutri ob 18. uri predvajali film »Carnia 1944. Un' estate di liber-ta'«. Film je režiral Marco Rossit-ti po zamisli Giovannija Spanga-ra in scenariju Carla Tolazzija ter s sodelovanjem zgodovinarjev Andree Zanninija, Alberta Buvolija in Flavia Fabbronija. Film prikazuje partizansko epopejo tako imenovane Republike Karnije in Zgornja Furlanije, ki je zaživela leta 1944. Takrat se je okrog štirideset občin v goratih predelih Karnije in tudi bližnjega Veneta osvobodilo nadzora naci-fašističnih enot. Zaživela je partizanska republika s sedežem v Ampezzu, pri upravljanju katere so sodelovale vse demokratične in antifašistične sile. Za kratek čas je Karnija svobodno zadihala in preizkusila svobodo in ljudsko participacijo, ki jo je nato prinesla šele dokončna osvoboditev. borzni trg - Pobuda ob svetovnem dnevu fibromialgije Bolezen naj dobi status tudi v FJK Obolenje je simptomatsko zelo podobno bolezni kronične utrujenosti - Težave bolnikov, ki jih večkrat označujejo za hipohondre - Podpisovanje peticije Ob svetovnem dnevu fibromialgije, bolezni, ki je svoj status uradno pridobila šele pred petnajstimi leti, verjetno pa bo moralo preteči vsaj še enkrat toliko časa, da jo bodo priznali za bolezen tudi vsi zdravniki, so prizadeti v Trstu začeli zbirati podpise, s katerimi bi radi dosegli, da bi pri nas ta bolezen dobila primeren status. Svetovni dan fibromialgije, obolenja, ki je simptomatsko zelo podobno bolezni kronične utrujenosti, obhajamo 12. maja in včerajšnji dan je bil izjemna priložnost za akcijo osveščanja ljudi o tej bolezni. V našem mestu je akcija potekala na Borznem trgu, vendar je treba povedati, da se je ob stojnici, na kateri so delili informativno gradivo, ustavljalo bore malo mimoidočih. Nekoliko bolj živahno je bilo opoldne, ko sta se prizadetim pridružila deželni svetnik Paolo Menis (Demokratska stranka) in občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari. Oba sta obljubila, da si bosta prizadevala, da bi v naši deželi tej bolezni končno dali status in da bolniki pri obravnavanju in plačevanju storitev ne bi bili prikrajšani oz. da Pod peticijo se bo mogoče podpisati tudi v prihodnjih dneh kroma bi imeli določene olajšave. Menis je izpostavil, da število bolnikov, ki trpi za fibro-mialgijo, iz leta v leto narašča, ob tem pa je še povedal, da on stalno prejema pošto prizadetih, v kateri ga prosijo, naj jim Dežela kot inštitucija pomaga. Bolniki morajo namreč opraviti zajeten kup izvidov, zbranih pri najrazličnejših specialistih, ob tem pa je treba tudi povedati, da številni zdravniki ne priznavajo težav bolnikov, je včeraj pojasnjeval Menis in izrazil željo, da bi pobudniki zbrali zadostno število podpisov za peticijo, ki bi nato lahko prišla v obravnavo v deželni svet. Podobnega mnenja je bila tudi občinska odbornica Fa-mularijeva, ki je naštela tudi primere dobre prakse v drugih italijanskih deželah. In kaj o vsem skupaj menijo prizadeti? Slišali smo, da imajo fibromialgijo v večji meri ženske, prizadete pa zdravniki in širša družba zelo pogosto označujejo za hipohondre. Zaupali so nam tudi, da včasih zaradi neznosnih bolečin, nespečnosti in posledične popolne telesne izčrpanosti ne morejo opravljati osnovnih vsakdanjih opravil, kaj šele, da bi hodili v službo. In čeprav zdravniki nimajo objektivnih dokazov za bolezensko stanje, bi bilo prav, da ta bolezen dobi status, kot ga ponekod že ima, so včeraj večkrat ponovili prizadeti. Poleg peticije, ki bi jo radi izročili pristojnim organom, bi prizadeti zelo radi ustanovili tudi svoje združenje, ki bi podpiralo svetovno akcijo osveščanja o tem sindromu kronične utrujenosti. Ob koncu naj še povemo, da lahko vsi tisti, ki bi radi podprli peticijo, to storijo v naslednjih dneh, ko bodo pobudniki akcije prisotni na različnih mestnih ulicah. (sč) 6 Nedelja, 13. maja 2012 TRST / obletnica - Jutri bi Zora Perello dopolnila devetdeset let Kako bi danes Zora doživljala svoje mesto? Aktivistka in borka za trpeči narod je bila in ostaja svetal zgled za nas in za Trst Zora Perello bi jutri, 14. maja, dopolnila 90 let, če ne bi pred dolgimi leti zatisnila oči v sivi in blatni pokrajini ob zaledenelem jezercu sredi mrzle nemške zime in poletela v nebo skozi dimnik. Prej se je v duhu poslovila od mame in moža Voja in prosila prijateljico Rajko, naj mu, ko se bo vrnila domov, izroči njen poročni prstan. Na to obletnico se je spomnila Vojova nečakinja Virineja, hčerka njegove sestre Milene Godina, tržaške igralke: »Prepričana sem, da se boste odzvali Zori v spomin in v spomin na njene hrabre tržaške vrstnike in - ne nazadnje - v spomin njene enkratne mame Pavle, ljubljenemu Vo-jotu, družini Kocjančič...,« piše Viri-neja, ki Zore ni poznala. Poznala pa je njeno mamo Pavlo, pri kateri je kot dijakinja več let preživljala počitnice, tako tudi brat Karpo, poznejši filmski režiser. Na Gradišče in Pavlo veže Vi-rinejo veliko spominov ...na nepozabne ure, ko je bila, z bridkostjo v srcu priča Pavlini nenehni bolečini ...Ne bom pozabila, kako se je včasih povzpela na hribček za hišo in nemo strmela proti Kozini. Še vedno je čakala na svojo Zoro in upala, da jo bo nekje v daljavi zagledala! V Trstu se spomin na Zoro počasi odmika v preteklost. Le malo je še Zorinih tržaških vrstnikov, ki jih omenja Virineja. Mnogih prijateljic iz njenih otroških in mladinskih let ni več med nami, morda le katera. Tudi šentjakobskih pevcev ni, čeprav se sicer maloštevilen cerkveni zbor še oglaša med nedeljsko mašo. V Ulici sv. Frančiška, kamor je Zora zahajala na sestanke in družabne večere, in bližnjem okolišu, je še čutiti slovensko prisotnost. Spomin na Zoro je sicer zabeležen le v Škednju, kjer so ji posvetili in uradno po njej poimenovali Ljudski dom. Drugih časti ni bila deležna ne v eni ne v drugi državi, na tej in na oni strani meje, ki je ni več. Morda pa je še čas, da bi bilo dekle, ki se je rodilo ob nastanku fašistične diktature, ki je prinesla toliko gorja svetu, Evropi in njenim rojakom še posebej, dobilo pomembno obeležje v njenem Trstu. Morda bi res lahko bila njej posvečena ulica, kot smo brali na straneh Primorskega dnevnika, četudi ni njena kandidatura na prvem mestu v seznamu zaslužnih tržaških Slovenk. Kako bi danes Zora doživljala svoje mesto? Bi se deklica, ki je lahko obiskovala le dve leti slovenske šole ter jokala z materjo in ravnateljem Čokom, ko so jo zaprli, bila presenečena ob kopici slovenskih šol od Milj do Trbiža? Bi bila razočarana, da je marsikatera šola tako maloštevilna, potem ko jo je Gentilejeva reforma prizadela tudi osebno, ker je morda vplivala tudi na konec njene družine? Bi se mlada aktivistka, katere življenje je bilo prekratko, da bi sploh kdaj svobodno delovala v kateremkoli slovenskem društvu ali ustanovi, razveselila nad kulturno ponudbo, ki jo danes, čeprav s težavo, premore slovenska manjšina, bi bila presenečena, da je treba biti vedno budni in se za marsikaj še vedno boriti, čeprav zakonito? Morda bi se mlado dekle, že ob rojstvu razpeto med dvema dušama svojega mesta, razveselilo mnogih skupnih pobud, ki se danes jezikovno prepletajo. Bi se danes spravila sama s seboj? Od Zorine smrti je minilo 67 let in, posebno mlajšim, je težko vživeti se v Zorino mladost in morda še težje v temne dni vsestranske groze, ki jih je preživela v internaciji, zaporih, zloglasni Villi triste, v koncentracijskem taborišču, kjer je zaprla oči. Upamo, da je ni niti v tistih poslednjih trenutkih zapustilo upanje v boljši svet, saj bi bilo prekruto, če bi jo le nekaj mesecev pred koncem velike morije zajela ma-lodušnost. Zora in njeni vrstniki so si postavljali visoke cilje in zanje veliko žrtvovali v času, ko ni bilo na obzorju niti kančka svetlobe. Njihova mladost je bila junaška in veliko jim dolgujemo, ker je naša sedanjost sad njihove preteklosti. Kljub velikemu razvoju, ki ga je doseglo človeštvo od Zorine dobe dalje, je morda naš čas manj junaški in sedanjost morda kdaj banalna. Zora je bila in ostaja tudi danes, za nas in za Trst, njeno mesto, svetal zgled. Njene besede, ki nam jih je izročila v dediščino mati Pavla in so nam jih posredovali njeni tovariši, prijateljice in vsi, ki so jo poznali, odražajo veliko vero v človeštvo, ljubezen do vsakogar, posebno do tistih, ki so najbolj teptani, nemočni in nesvobodni, brez razlike. Kot je sama dejala, borila se je za trpeči narod. Njeno sporočilo velja vsem, posebno mladim, ne glede na jezik, narodnost in prepričanje, tistim, ki se zavzemajo za življenje brez nasilja in sovraštva, tistim, ki dobro mislijo. Lida Turk tržaška univerza Slovenski študentje izobraževalnih ved na prakso v Maribor Deset študentov slovenskega univerzitetnega diplomskega tečaja Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Trstu se danes skupaj z vzgojiteljico Katjo Čuk podaja na enotedensko direktno in indirektno prakso v Maribor, kjer se bodo seznanjali s stvarnostjo nekaterih tamkajšnjih osnovnih šol in vrtcev. Praksa bo potekala na podlagi mednarodne konvencije med univerzami iz Trsta, Vidma, Ljubljane in Maribora iz leta 2002, v okviru mariborskega bivanja, ki bo trajalo do petka, pa bodo med drugim opravili simulacijo ogleda Maribora: podali se bodo namreč na dveurni ogled mesta s pomočjo učnih lističev, ki bi jih ponudili otrokom na morebitni šolski ekskurziji. V okviru prakse je predviden tudi obisk vrtca Pobrežje ter osnovne šole in vrtca v Rušah, kjer bodo gostiteljem predstavili tudi slovensko šolstvo v Italiji, poleg tega bodo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru sledili predavanjem iz didaktike. Tržaški študentje bodo svoje obiske in srečanja tudi posneli s fotografskim aparatom in videokamero ter vsak večer poskrbeli za zapis dogodkov, ki so jim sledili, ter si izmenjali vtise. Ob tem bodo imeli tudi priložnost se udeležiti kulturnih dogodkov v Mariboru, ki je kot znano v tem času evropska prestolnica kulture, in obiskati krajevne znamenitosti, kot je Muzej narodnoosvobodilne borbe. Domov se bodo vrnili v petek. dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani Slovenci na Reki nekdaj in danes Jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev bo posvečen nekdanji in sedanji prisotnosti Slovencev na Reki. Gosta bosta predstavnica slovenskega društva Bazovica novinarka Marjana Mirkovič ter hrvaški zgodovinar Irvin Lukežič, avtor monografije Fluminensia Slovenica, ki predstavlja prvo temeljito obravnavo slovenskih sledov v glavnem mestu Kvarnerja od poznega srednjega veka do 20. stoletja. Marjana Mirkovič bo uvodoma prikazala sedanje bogato delovanje slovenskih društvev, ki delujejo med rojaki v raznih hrvaških mestih od prestolnice Zagreba do Dalmacije ter vzdržujejo tesne vezi z matico in slovensko kulturo. V drugem delu pa bo Irvin Lukežič govoril o svojih izsledkih pri preučevanju zgodnje zgodovine Reke, pri čemer je naletel na zelo zgodnje sledove slovenske prisotnosti. Izhodišče je bil pravzaprav Janez Trdina, ki je del svojega življenja preživel na Reki kot gimnazijski profesor. Reka je po številnih značilnostih zelo podobna Trstu in v preteklosti je to bilo še mnogo bolj otipljivo. To velja še posebej za drugo polovico 19.stoletja, ko sta obe mesti zaradi naraščajočega pristaniškega promet doživeli zelo nagel razvoj. Pri tem sta seveda privabili veliko novih prebivalcev iz bližnjih in daljnih krajev ter se premešali z domačim hrvaškim in italijanskim življem. Večer v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3 se bo začel ob 20.30 Beluši so pritegnili pozornost kroma Na Goldonijevem trgu se je včeraj začela pobuda, posvečena belušem, belemu vinu in belici, ki jo že šestič zapored prireja Združenje za ovrednotenje belušev FJK. Obiskovalci so lahko spoznali pridelke in proizvode raznih proizvajalcev iz FJK, pobuda pa se bo nadaljevala in zaključila danes. dom ieralla - Stoti rojstni dan Vide Carli Ciocchi Kljub stoletju življenja je slavljenka še zelo v redu V petek, 11. maja, smo v Domu Ieralla praznovali 100-letnico rojstva gospe Vide Carli Ciocchi. Poleg mnogih gostov Doma je prišlo na praznovanje lepo število njenih sorodnikov, ki so vse lepo pripravili za slavje. Začelo se je z mašo za slavljenko, nadaljevalo pa pri belo pogrnjeni mizi, polni cvetic v vazah in lončkih. Seveda ni manjkala velika lepo okrašena torta ter razne druge slaščice in pijače. Ko so gospe Vidi dali v roke nož, s katerim naj bi napravila prvi rez v torto, smo ji zapeli voščil-no pesem in zaploskali. Nato so nekatere so-rodnice delile med vse navzoče sladkarije in pijačo. Slavljenka je pri svojih stotih letih še zelo v redu. V Dom Ieralla je prišla marca 2008. Takrat je še samostojno hodila, zdaj pa hodi s pomočjo dveh terapevtk, ki jo držita pod pazduho, drugače sedi na vozičku. Gospa Vida je prišla iz Trebč, kjer je bila poročena z Mariom Ciocchijem, ki je bil kovač. V zakonu se jima je S|av|jenki so voščili številni sorodniki rodilo dvanajst otrok, zrela leta pa jih je učakalo le šest. Z vsemi temi otroci gospa Vida ni ime- Draga gospa Vida, naj vam bodo leta v la lahkega življenja. Zdaj je še živih pet otrok. drugem stoletju vašega življenja srečna, vedra Mladi rod je številen: samo vnukov je kakih tri- in zdrava! indvajset. Sin Livio je bil prisoten pri slavju. Gostja Doma Ieralla Kampanja za osveščanje o pravični trgovini Tržaški organizaciji Mosaico per un co-mune avvenire in Senza Confini Brez meja sta se vključili v kampanjo Solidarni mi, ki jo je organiziral konzorcij Altromercato, največji subjekt pravične trgovine v Italiji. V okviru kampanje, ki naj bi opozorila na možnost ekonomskega poslovanja po meri človeka, vabijo jutri na srečanje z gospo Boonjira Tanruang, direktorico organizacije Green Net, ki na Tajskem deluje v okviru pravične trgovine. S pobudo Solidarni mi želijo opozoriti na model trgovanja, ki sloni na ekonomski, socialni in okolj-ski odgovornosti. Takšno trgovanje nudi možnost delavcem in širšim skupnostim na Jugu sveta, da lahko razvijejo zanesljivo ekonomsko poslovanje. Ta ekonomija se ne poslužuje izkoriščanja, ne špekulacij in ne sledi valovanju tržne cene surovin. Gospa Boonjira Tanruang je prišla v Italijo, da bi obiskala Trgovine sveta in izpričala pomen etično zasnovanega poslovanja za delo samo pa tudi za me-dosebne odnose. Green Net prideluje in izvaža predvsem bio riž vrste hom mali in je prvi pridelovalec riža na Tajskem, ki je za svoj proizvod dosegel bio certi-fikacijo. Nasploh pa promovira okolju prijazne oblike poljedelstva, kot je na primer japonsko tradicionalno poljedelstvo Shumei. S sodelovanjem v pravični trgovini poljedelci lahko prodajajo riž po ustrezni ceni, ob tem imajo še fair trade dodatek na ceni, da lahko izboljšajo življenjske razmere v okviru svoje skupnosti in širijo naravi prijazno poljedelstvo. Srečanje z gospo Boonjira Tanruang bo jutri ob 18. uri v Avditoriju Bivše ribarnice, Nabrežje N. Sauro, 1. Predavanje za spodbujanje zgodnje diagnoze raka Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje dr. Giorgia Mustacchi-ja, odgovornega za tržaško pokrajino v okviru deželnega screening-a na temo Tehnike za zgodnjo diagnozo raka, v ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri v dvorani Centra prostovoljne dejavnosti (CSV), pasaža Fenice 2 -III. nad. v Trstu. Prof. Mustacchi bo govoril o tehnikah za zgodnjo diagnozo nekaterih vrst raka. Dežela F.J.K. že nekaj let organizira programe za screening, to je za posege za javno zdravstvo, z namenom, da se izvaja učinkovita preventiva za nekatere vrste raka: na dojkah, na maternici in na črevesju. Vsem osebam, ki dopolnijo določeno starost, pošiljajo zdravstveni okraji pismo z vabilom na brezplačno kontrolo za iskanje raka. Screening je vsekakor priporočljiv, tudi če oseba nima nobenega simptoma o bolezni. Rak je namreč mogoče učinkovito zdraviti, če ga zdravnik pravočasno spozna. Loterija 12. maja 2012 Bari 77 11 23 3 29 Cagliari 77 27 80 84 67 Firence 68 18 61 70 36 Genova 67 33 88 80 15 Milan 47 13 18 78 33 Neapelj 77 64 90 37 2 Palermo 11 13 63 49 56 Rim 55 5 6 29 61 Turin 25 38 45 21 9 Benetke 42 11 70 32 89 Nazionale 38 27 43 65 57 Super Enalotto St. 57 10 45 58 66 83 85 jolly 51 Nagradni sklad 2.923.590,09 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 91.926.048,19 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 31.324,18 € 1.302 dobitnikov s 4 točkami 339,03 € 47.822 dobitnikov s 3 točkami 18,40 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 33.903,00 € 254 dobitnikov s 3 točkami 1.840,00 € 3.710 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.370 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.599 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 1B. maja 2012 7 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. maja 2012 SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 14.15 Jutri, PONEDELJEK, 14. maja 2012 BONIFACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,3 stopinje C, zračni tlak 1019,6 mb raste, vlaga 52-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. OKLICI: Luca Craighero in Chiara Giovannini, Matteo Sossi in Antonella Albanese, Federico Della Corna in Susanna Tironi, Gianpaolo Canzio in Alessia Follador, Gaetano Intravaia in Iadranca Iovanovici, Luva Scuz in Ta-tiana Filimonova, Francesco Furlan in Antonella Coppola, Francesco Degras-si in Martina Bozzato, Mauro Marussi in Adriana Migliorisi, Giorgio Garofa-ni in Alessandra Dragotto, Lorenzo Ci-mador in Tiziana D'Angelo, Riccardo Cova in Shirley Babich, Franco Muzic in Bizaca Maruci, Francesco Zingaro in Monica Santarossa, Alessandro Rado-vini in Adriana Radovini, Luciano Bu-dicin in Maria Sciolis, Rosario Alberti in Mariagrazia Negro, Andrea Genna-ri in Linda Trombini, Marco Bianco in Cristina Pizza, Marcello Bagarotti in Nada Benci, Fabrizio Di Paola in Cate-rina D'Acunto, Gianluca Trapani in Silvia Morandini, Gabriele Veronelli in Frida Cottic, Franco Apollonio in Verica Kekic, Paolo Delben in Anna Marasso. Ü3 ObvesA ila PRAZNIK V GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. DANES, 13. MAJA bo ob 17. uri na Pe-čah sv. maša. Iz Gorice v Boljuncu odhod ob 15.45. Vabljeni ljubitelji športne in duhovne gimnastike. AŠD SK BRDINA vabi vse člane in vse tiste, ki bi se radi udeležili tekmovalne ali predtekmovalne dejavnosti na informativni sestanek, ki bo na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 v ponedeljek, 14. maja, ob 18.45 uri. Vabljeni! BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): ponedeljek, 14. in torek, 15. maja, od 16. do 20. ure ter v sredo, 16. maja, od 16. do 20. ure. Prijave na tel. 040-226386. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z zgodovinarjem in etnologom Irvinom Lukežicem z univerze na Reki, avtorjem knjige o slovenski prisotnosti na Reki Fluminen-sia slovenica. Gosta bo predstavila Marjana Mirkovic. Začetek ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi vse vaščane in vaščanke v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na sestanek za »42. Praznik vina«. Predstavili bomo program praznika in si porazdelili delo. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 15. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Do-nizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! cPocjteêno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 16. maja, ob 18.30 v telovadnici na Kontovelu, št. 152. Na 3. točki bo srečanje z občani in ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v sredo, 16. maja, ob 20. uri zasedalo deželno tajništvo stranke v svojem sedežu v Nabrežini. ODBOR PASTORALNEGA SVETA OPENSKE DEKANIJE vabi na srečanje g. Škofa G. Crepaldija s predstavniki vseh slovenskih župnij in slovenskih župnijskih skupnosti v okviru priprav na Sinodo tržaške Cerkve, v četrtek, 17. maja, ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV - Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek. V ta namen je treba predstaviti prošnjo, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN - Občina Zgonik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. 150 LET CERKVE IN 120 LET ŽUPNIJE SV. M. MAGDALENE V BAZOVICI Slovesna sv. maša bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri. Vodil jo bo nadškof G. Crepaldi. Pri maši pojejo MePZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ F. Gač-nik iz Stranj in domači MePZ Lipa. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo letni občni zbor potekal v društveni dvorani v ponedeljek, 21. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012, volitve. Sledil bo članski večer z družabnostjo. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincen-cija, Ul. Ananian 5/A. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA IZ TRSTA in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v Kulturnem Centru Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja in bo trajal predvidoma 35 ur. Informacije na spletni strani www.olea.info (e-mail: segrete-ria@olea.info), ali pa direktno pri g. Marisi Cepach tel. 328-768 23 65, email: marisa.cepach@regione.fvg.it. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk - od 2. julija do 7. septembra 2012 za različne starostne skupine. Radovedno poletje od 3. do 6. leta. Zabavno poletje za otroke od 7. do 12. leta. Pustolovsko poletje za mladino od 13. so 15. leta starosti. Vpisi: Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Tel. 040-212289, poletje@skladmc.org ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme- tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI- NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 0402017370. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno na spletu (www.me-lanieklein.org) ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info: 3457733569, info@melanieklein.org. TPKSIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsire-na.it. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. 5.5.2012 je v Melbournu preminil predragi brat Stanko Grgič (Blunko) Bolečo vest sporočajo sestri in brat z družinami Gropada, Trst, Melbourne, 13. maja 2012 t Za vedno se je poslovil naš preljubi mož, brat in stric Mario Sedmak Žalostno vest sporočajo žena Mirella, brat Ivan s Cirilo, svaka Danila, Božo z Emi, nečaki Ija, Barbara, Ingrid, Sergio, Milena, Nadja in Mario z družinami Pokojnik bo ležal v petek, 18. maja, od 13.00 do 14.15 v kapelici v Sv. Križu, sledila bo sv. maša. Sv. Križ, Padova, Camberra, 13. maja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Dragi stric Mario, pozdravljamo te z vsem srcem. Ostal boš vedno z nami. Rebecca, Myles, Alex, Valentina, Luisa, Francesca, Christian, Andrea ter mala Samuel in Noah t Nepričakovano nas je zapustila Irma Prelc vd. Maver Žalostno vest sporočajo sin Ervin in ostali sorodniki Od nje se bomo poslovili v torek, 15. maja, od 10.30 do 11.40 v ulici Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v soboto, 26. maja, v Doljnih Vremah. Boljunec, 13. maja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ernesta Canciani Iskreno se zahvaljujemo pevskemu zboru upokojencev iz Brega in vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage. Svojci Dolina, 13. maja 2012 ZAHVALA Rina Pausner vd. Kermolj Iskrena hvala vsem, ki ste z mano sočustvovali. Posebna zahvala članom TFS Stu ledi, ki so bili in so mi blizu ter prijatelju dr. Cigoju za profesionalno pomoč in bližino. Ana 14.5.2009 14.5.2012 Devana Pizziga Leta minejo, lepi spomini ostanejo. Družina 10.5.2008 10.5.2012 Vzkrikneš, pa se odmev ti povrne od hribov rjavih, od modrih gora. Kdo te je slišal? In srce pregrne žalost... (S.K.) Matej Lachi-Lah Mama, tata, Ivo in vsi, ki smo te imeli tako radi 8 Nedelja, 13. maja 2012 TRST / SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja predavanje NATAŠE in GORDANA GLADOVIČA VELIKA DINARA najvišji vrh Hrvaške v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) Vabljeni! ¿i Čestitke [13 Lekarne Q Kino Ingrid je Dariu malega LIAMA povila ter Noemi in Ayrin razveselila. Lepi družinici želimo vsi, zdravja in veselja za neskončne dni. Ivica, Erminio in Fabio. Draga MIJA in DAMJAN. Izbrala skupno življenjsko sta pot, ljubezen in razumevanje naj vaju spremljata povsod. Odborniki SKD Primorec iz Trebč. Draga NADJA! Čas teče in hiti, jutri si na vrsti ti; naj te bodočnost radodarno obdari še naprej, še več, kot te je doslej. Zdravih in srečnih ter veselih dni, vse to ti vsa klapa iz srca želi. Nedelja, 13. maja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu Sklad Libero in Zora Polojaz vabita na OKROGLO MIZO marnrra STARŠI GOVORIJO 0 SVOJI IZKUŠNJI V SLOVENSKI ŠOLI Uvod: Vlasta Polojaz povezuje Marijan Kravos Pogovor bo potekal v italijanskem jeziku Palača Gopcevich, dvorana Bobi Bazlen Petek, 18. maja, od 17.00 do 19.00 KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50 »Talisman«; 19.20, 21.20 »Projekt X«; 12.50, 18.10 »Bojna ladja«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.20 »Delfin (sin-hro.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.15 »Zrcal-ce, zrcalce (sinhro.)«; 12.20, 15.30, 18.20, 21.10 »Maščevalci 3D«; 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Temne sence«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora in-sieme«; Dvorana 2: 18.45 »The Avengers 3D«; 16.15, 21.15 »The Avengers«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«. SUPER - 16.40, 20.15 »Hysteria«; 18.30, 22.00 »Il richiamo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 17.30, 22.10 »The Avengers 3D«; 15.30, 20.15 »100 metri dal paradiso (dig.)«; Dvorana 3: 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Chronicle (dig.)«; Dvorana 4: 16.00, 18.15, 20.30 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 15.00 »Hunger games (dig.)«; 17.45, 19.50, 22.00 »Il primo uomo (dig.)«. S Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tutti i nostri desideri«. CINECITY - 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »American pie, ancora insieme«; 17.50, 21.00 »Hunger Games«; 15.30, 18.40, 21.50 »The Avengers«; 18.00, 21.15 »The Avengers 3D«; 15.40 »Seafood, un pes-ce fuor d'acqua«; 15.35 »To Rome with love«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Chronicle«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »The dark shadow«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Special forces - Liberate l'ostaggio«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.00, 22.00 »100 metri dal paradiso«; 18.20, 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.30, 20.30 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Bes Titanov«; 18.20 »Bojna ladja«; 19.00 »Ma-saker«; 20.30 »Parada«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.00 »Varna hiša«. Društvo slovenskih izobrtižencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z zgodovinarjem in etnologom irvinom lukežičen avtorjem knjige o slovenski prisotnosti na Reki Fluminensia slovenica. ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade v sredo, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: 339-6980193. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 338-4913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimo-rec@yahoo.it. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9.uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji Terminal v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 333-4546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. JSJ Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Palči-ca v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gosta bo predstavila Marjana Mirkovič Začetek ob 20.30 0 Prireditve NA SEDEŽU TPK SIRENA V BARKO-VLJAH (Miramarski drevored 32) danes, 13. maja, od 10. do 18. ure, skupina »Včerajšnja dekleta« organizira razstavo ročnih izdelkov. Vabljeni vsi. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS Ul. Mazzini 64 v Trstu, tel. 340-3864889, vabi na predavanje »Tehnike za zgodnjo diagnozo raka« v ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri v dvorano Centra prostovoljne dejavnosti (CSV -Centro Servizi Volontariato), Galleria Fe-nice št. 2, 3. nadstropje, V Trstu. Predaval bo dr. Giorgio Mustacchi, odgovoren za Tržaško pokrajino v okviru deželnega screening-a rakastih obolenj. OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo v sredo, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 16. maja ob 10. uri. Avtor Tone Frelih bo predstavil tretjo knjigo iz zbirke Umori »Zamolčana resnica«. OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati«, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI V petek, 18. maja, ob 19.30 koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar; v soboto, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v briškoli; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pliskovica - Samatorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v petek, 18. maja, ob 18.00 v prostore Skd I. Grbec (Ške-denjska ul. 124) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. SKLAD L. IN Z. POLOJAZ IN VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU organizirata okroglo mizo z naslovom »Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli«. Srečanje bo v petek, 18. maja ob 17. uri v dvorani Bazlen, Palače Gopce-vich. Pogovor bo uvedla Vlasta Polo-jaz, povezoval pa bo Marijan Kravos. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE prireja v petek, 18. maja, v Trebčah kulturni večer. Ob 19. uri bo v Ljudskem domu nastopil Čezmejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan, zatem bo v Hiški od Ljenčkice odprtje razstave fotografij Mitje Cernicha. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonfata 6 s pokroviteljstvom ZKSD in Slovenske prosvete »... in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju in obnovitve domačega kulturnega društva. V nedeljo, 20. maja, začetek ob 16. uri z nastopom osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19. Ob spremljavi Godbe na pihala s Proseka bo sledila povorka do sedeža društva, kjer se bo program nadaljeval. Vabljeni! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Poslovni oglasi PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116 PODJETJE ZENITH C vabi k sodelovanju SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za prodajo po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini Potrebne so: 1.izkušnje v direktni prodaji in pogajanjih; 2.odgovornost, samoiniciativnost, sposobnost reševanja problemov, delo v tea-mu, zavzetost pri doseganju ciljev dela; 3.znanje hrvaškega jezika; 4.znanje angleškega, madžarskega, nemškega in ruskega jezika so prednost; 5.poznavanje Office paketa; 6.zaželena je univerzitetna izobrazba, sprejemljiva je tudi izobrazba višje srednje šole, če so prisotne ostale zahtevane kvalitete. Takojšen sprejem na delo s stalno zaposlitvijo po 6-mesečni preizkusni dobi. Prošnjo s CV in dokazili poslati na e-mail: d.pizzul@pizzul.it Prošnje sprejemamo do 18.05.2012 SLOVENSKA ZAVAROVALNA SKUPINA IŠČE aktuarja za področje življenjskih zavarovanj. Zahtevamo: VII. stopnjo univerzitetne izobrazbe naravoslovne ali ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, pripravljenost na kratka službena potovanja. Delovno mesto je v Ljubljani, pogodba za nedoločen čas. Prijave v 10 dneh na: NATON d.o.o., Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana, Slovenija PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 333-9448295. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861. SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3481334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. E§ Turistične kmetije NA KRIŽPOTU(CROCIATA) je odprta OSMICA. Ob vinu domač prigrizek in prodaja domačega olja. Lepo vabljeni! [d Osmice 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 3483667766. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040-229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so od 18. do 20. maja odprte sledeče osmice: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervi-nu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Almi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c.a 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. 9 Nedelja, 13. maja 2012 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it romjan - Gradbena dela je občina poverila konzorciju Karst V kratkem temeljni kamen novega šolskega središča Vecchiet: Novi prostori bodo na voljo v šolskem letu 2013-14 - Služili bodo slovenski in italijanski šoli Načrt novega šolskega središča APrimorski ~ dnevnik krmin - Po volitvah Pesaola spet podžupan Potrjeni vsi štirje odborniki Alessandro Pesaola bo še pet let podžupan v Krminu. Tako so sklenili med včerajšnjim srečanjem, med katerim se je župan Luciano Patat pogovoril s svojimi štirimi občinskimi odborniki, ki so bili vsi štirje potrjeni glede na komaj se zaključeni mandat. »Ocenili smo, da si Pesaola zasluži biti podžupan še prihodnjih pet let, saj je v zadnjih letih v svojo upravno zadolžitev vložil svoje najboljše energije in dosegel pomembne rezultate,« pravi Patat in pojasnjuje, da bo Pesaola pristojen za proračun in kulturne dejavnosti, Paolo Nardin bo odgovoren za javna dela, civilno zaščito, trgovino in produktivne dejavnosti, Giorgio Cattarin za turizem, šport in kmetijstvo, Lucia Toros pa za socialne službe, okolje in šolstvo. »Posamezna vprašanja in projekte bomo zaupali tudi posameznim občinskim svetnikom večine, tako da si bodo nabrali upravne izkušnje, ki jim bodo koristne čez pet let, ko se bodo spet predstavili volivcem,« še razlaga župan Luciano Patat. Ob koncu meseca maja ali v prvih dneh junija bodo v Romjanu odprli gradbišče novega šolskega pola, ki naj bi slovensko in italijansko osnovno šolo rešil problema prostorske stiske. Kot smo pred dnevi že poročali, je občina Ronke za izvajalca imenovala konzorcij Karst z Opčin pri Trstu, ki bo gradbena dela predvidoma začel v kratkem. »Podjetje bo najprej pripravilo gradbišče, takoj zatem pa se bodo začela gradbena dela. Menim, da bo šola nared za šolsko leto 2013-14,« je povedal ronški podžupan in odbornik za javna dela Livio Vecc-hiet, ki pozorno spremlja upravni postopek in priprave na uresničitev šolske zgradbe. »Novi objekt bo odločilno pripomogel k rešitvi dela težav, ki so se v naših šolah pojavile zaradi stalnega naraščanja šolske populacije,« je še poudaril občinski upravitelj in spomnil, da bodo stavbo zgradili po zaslugi dveh prispevkov dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Prvi prispevek bo skupno znašal 1.400.000 evrov, drugi pa400.000 evrov; preostali denar - okrog 120.000 evrov - bo prispevala ronška občina. »Nova stavba bo služila tako potrebam učencev slovenske osnovne šole kot tudi njihovim vrstnikom, ki obiskujejo italijansko osnovno šolo. Poslopje, ki bo zgrajeno po standardih energetskega razreda A, bo zraslo za stavbo osnovne šole Bruma-ti v Ulici Capitello na zemljišču, kjer je danes travnik in ki meri 1.398 kv. metrov. V njem bomo uredili šest učilnic po 47 kv. metrov, štiri sobe za posebne dejavnosti in laboratorije, učiteljsko zbornico in veliko jedilnico,« je pojasnil ronški podžupan. Razpoložljivost novih učilnic bo omogočila sprostitev prostorov v šoli Bru-mati, ki si jih danes delita italijanska in slovenska osnovna šola. To bo prav gotovo pripomoglo k izboljšanju pogojev, v katerih izobraževalni ustanovi delujeta, saj sta sedaj zelo na tesnem. Z novim poslopjem slovenska osnovna šola tudi ne bo več potrebovala prostorov bližnjega župnišča, kjer so za silo omogočili pouk za otroke dveh razredov. Ni pa predvideno, da se bosta z uresničitvijo novih prostorov vrnili v Romjan dve izmed štirih sekcij slovenskega vrtca, ki imata danes sedež v Ulici Fratelli Cervi. Po enajstih letih - preliminarni načrt je bil namreč odobren 30. novembra 2001 - se torej projekt gradnje novega šolskega središča bliža cilju. Do odločilnega premika je prišlo leta 2008, ko je občina odkupila del zemljišča. Izvršni načrt je bil odobren maja 2010, do junija lanskega leta pa zaradi pritožbe občana na sodišče ni bilo mogoče razpisati javne dražbe za izbiro izvajalca. V minulih tednih so to nalogo dokončno poverili konzorciju Karst, delavci pa naj bi se pojavili na gradbišču v kratkem. gorica - »Mini master« za krajevne upravitelje v priredbi občine Sovodnje Razlastitve brez slovenščine »Dežela bi morala poskrbeti za slovenski prevod zakona 241 iz leta 1990, ki predstavlja pravno osnovno za vse razlastitvene postopke« gorica - SSk Izbrati morajo pritožbo ali občinski svet Livio Vecchiet Goriški občinski svetniki stranke Slovenske skupnosti (SSk) Maril-ka Koršič, Walter Bandelj in Božidar Tabaj se bodo verjetno morali odpovedati pritožbi, pod katero so se podpisali in ki je bila vložena na deželno upravno sodišče proti ukinitvi rajonskih svetov v Gorici. Člen št. 67 zakonskega odloka 267 z dne 18. avgusta 2000 namreč določa, da kdor ima z upravo, v katero je izvoljen, v teku tožbo, je nekompatibilen z upravno funkcijo. »V tem primeru se je treba eni od dveh odpovedati,« pojasnjuje odvetnik Peter Močnik, ki zastopa pritožnike Walterja Bandlja, Marilko Koršič, Božidarja Tabaja, Lovrenca Persoglio in Damijana Terpi-na; slednji je z valdostanskim deželnim svetnikom Robertom Louvinom in samim Močnikom pripravil tudi besedilo pritožbe. »Sodna praksa iz zadnjih let pravi, da v primeru, ko tožba obravnava problem splošnega interesa, izvoljeni predstavnik ni nekompatibi-len s funkcijo. Zato bomo morali preučiti, ali je tožbo zoper ukinitev rajonov, ki so jo vložili svetniki slovenske manjšine, mogoče tolmačiti kot tožbo splošnega interesa,« razlaga Močnik in dodaja, da imajo pritožniki na voljo kar nekaj časa, da zadevo preverijo in premislijo: »Postopek predvideva, da se problem kompati-bilnost postavi na prvi seji občinskega sveta, ki ni še bil sklican, nato pa ima svetnik deset dni časa, da se odloči.« Deželni tajnik SSk Damijan Terpin poudarja, da morebitni odstop treh izvoljenih svetnikov nikakor ne ogroža tožbe na upravnem sodišču. »Lovrenc Persoglia in jaz ostajava pritožnika, teoretično pa bi lahko pristopili tudi drugi,« pravi Terpin. Kot znano, je deželno upravno sodišče ob koncu aprila zavrnilo zahtevo SSk o suspenziji volitev, stranka pa sedaj čaka, da sodišče razsodi o vsebinskem delu pritožbe; usoda nove občinske uprave bo torej negotova do dokončne razsodbe. (Ale) »Če se javna uprava drži vseh pravil razlastitvenega postopka, ima razlaščenec edino pravico do pravične odškodnine.« Tako je odvetnik Walter Coren poudaril med včerajšnjim predavanjem v goriškem KB centru, vključenem v »mini master« za javne upravitelje, ki ga občina Sovodnje prireja v sodelovanju z izobraževalno agencijo Ad Formandum. Coren je predaval na temo »Razlastitve, nujno zlo?« in med drugim opozoril, da je bila priprava na srečanje zahtevna, saj na tem področju primanjkuje literature v slovenskem jeziku. »Pričakoval sem, da bo slovenske literature malo, v resnici nisem našel skoraj ničesar. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi bil čim prej preveden vsaj zakon 241 iz leta 1990, ki predstavlja pravno osnovo za vse razlastitvene postopke,« je povedal Coren in poudaril, da potrebujemo - zlasti v občinah z večinskim slovenskim prebivalstvom - prevod osnovnih zakonov s področja razlastitev, saj bi to olajšalo delo občinskih uradov, ki dnevno poslujejo dvojezično. »Za prevod omenjenega zakona bi po mojem mnenju morala poskrbeti dežela. Furlanija-Julijska krajina je namreč avtonomna zaradi dveh razlogov; zaradi njene mednarodne naravnanosti, ki je spričo širjenja Evropske unije vse bolj relativna, in zaradi prisotnosti narodnih manjšin,« je poudaril Coren in pojasnil, da bi dežela lahko prevod tega in drugih zakonov zaupala kaki slovenski ustanovi, sploh pa bi nato lahko na deželi lahko poskrbeli še za furlansko različico zakonov. Na začetku včerajšnjega predavanja je direktor zavoda Ad Formandum Mas-similiano Iacono izpostavil pomen »mini masterja« za javne upravitelje, ki ga je tako v idejni fazi kot pri izvedbi podprla sovodenjska občinska uprava. »Izobraževanje v slovenskem jeziku na pravnem in administrativnem področju s spoznavanjem terminologije v rabi v javni upravi je dragocena priložnost za osvežitev znanja in pridobitev novih veščin za bolj zavestno upravljanje funkcije,« je poudaril Iacono, podobne misli pa je v krajšem nagovoru udeležencem izrazila tudi sovo-denjska županja Alenka Florenin. Med srečanjem je Coren spregovoril o lastninski pravici ali drugih stvarnih pravicah na nepremičninah, ki se v javno korist lahko odvzame ali omeji. Povedal je, da je razlastitev možna na zemljiščih, na katerih je načrtovana gradnja javnega objekta. »Do razlastitve lahko pride le, če je pravilno izpeljan razlastitveni postopek, ki je eden izmed najbolj zapletenih in dolgih upravnih postopkov, ki sodijo v pri- Walter Coren bumbaca stojnosti javnih organov,« je poudaril Coren in pojasnil, da so za pripravo in izvedbo razlastitvenega postopka odgovorni posamezni uradi krajevnih uprav, ki seveda sledijo navodilom in odločitvam krajevnih upraviteljev. Razlastitveni postopek je tako rezultat odločitve krajevne uprave, ki se odloči za gradnjo določenega objekta, pri čemer zaradi javne koristi lastnikom odvzame njihova zemljišča. »Odvzem zasebnega zemljišča za javno korist je pa možen le proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine, ki mora biti pravična,« je poudaril Coren in opozoril, da obstajajo tudi alternativne rešitve. »Za pridobitev zasebnih nepremičnin se javni uradi - tudi zaradi bojazni pred morebitno osebno odgovornostjo pred računskim sodiščem - odločijo za razlastitveni postopek, saj je njegov potek do potankosti zakonsko urejen. Vsekakor pa vzpostavitev odprtega in konstruktivnega odnosa do lastnikov zemljišč že pred začetkom razlastitvenega postopka lahko privede do povsem alternativnih rešitev, ki temeljijo na instrumentih zasebnega prava,« je poudaril Coren in pojasnil, da lahko krajevne uprave in lastniki zemljišč ali nepremičnin dosežejo dogovor tudi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ali določitvijo protivrednosti; ta je lahko vezana na zamenjavo z drugimi nepremičninami v javni lasti ali pa z dodelitvijo večje zazidalne kapacitete na zemljiščih v lasti razlaščenca. (dr) bračan - Porod na domu Mali Azzurri se je mudilo priti na svet Osebje 118 je pomagalo pri porodu Mali Azzurri se je mudilo na svet. Rodila se je namreč na svojem domu v Brača-nu, saj mamici in očku ni pustila časa, da bi sedla v avto in se pripeljala do bolnišnice. Porodni termin se je iztekel pred nekaj dnevi, včeraj zjutraj pa je mamica Diletta imela popadke, ki so se okrog 8. ure naenkrat spremenili v močne predporodne krče. Mož je poklical službo 118, ki je prihitela na kraj. Ko pa je osebje vstopilo v stanovanje, je Azzur-ra že imela glavico zunaj. Ob prisotnosti očeta in dedkov ter z dragoceno pomočjo reševalcev je nekaj po 8.20 privekala na svet v spalni sobi: meri 50 cm in tehta 3.400 gr. V porodniškem oddelku so ugotovili, da se mamica in novorojenka dobro počutita. (Ale) 10 Nedelja, 13. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pomlajevanje kadrov Slovenske kulturno gospodarske zveze Generacijska zamenjava v pokrajinskem tajništvu »Konstruktiven dialog lahko prinese veliko več koristi kot demagoški pristop« Ozon nad mejno vrednostjo —' ' —' ' ' Na merilnem mestni v Nnvi Gorici ie Silvan Pittoli v Novi Gorici V rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bo v torek, 15. maja, ob 18. uri odprtje fotografske razstave, ki jo je pripravil Silvan Pittoli. Goriški fotograf je predsednik slovenskega Fotokluba Skupina75, svojo umetniško žilico pa najraje izkazuje s črno-belimi postnetki. V Novi Gorici se bo predstavil s serijo fotografij z naslovom Prikrita lepota. (vip) V goriškem vodstvu Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) so opravili malo revolucijo. Pokrajinski svet zveze je namreč na prvi pokongresni seji imenoval novo in pomlajeno pokrajinsko tajništvo za obdobje 2012-15. »Po dolgoletnem delu so se iz vodstva, a ne iz SKGZ, umaknili nekateri izmed najbolj zaslužnih članov dosedanjega tajništva, od Rudija Pavšiča in Igorja Pahorja do Borisa Perica, Karla Devetaka in Igorja Komela, ki so odločilno pripomogli k velikemu razvoju, ki ga je SKGZ dosegla na Goriškem v zadnjih petnajstih letih,« pravi Livio Semolič, goriški predsednik zveze. Zamenjali so jih novi, mladi obrazi: David Sancin, Erik Figelj, Jana Pečar, Fabio Vizintin, Barbara Ursič in Albert Voncina, ki je novi podpredsednik. »To je konkretno udejanjanje strategije pomladitve vodilnih kadrov, pristopa svežih sil in investicije v mlajše akterje, ki so se v manjšini že izkazali kot sposobni inovatorji. Ravno inovativni pristopi, sodobni prijemi in reformistični duh so vezna nit delovanja goriške SKGZ v novem mandatu, ki mora postati odskočna deska reorganizacije naše narodne skupnosti v Italiji,« dodaja Semolič. V novem tajništvu napovedujejo, da si bodo prizadevali za še bolj markantno okrepitev slovenske prisotnosti na Goriškem in za učinkovitejšo pozornost mladim, ki so jedro razvojnega potenciala. Odraz tega bosta pozornost in opora šoli in vsem vzgojno-izobraže-valnim ustanovam, ki delujejo na različnih področjih, s ciljem krepitve slovenskega jezika in kulture v našem prostoru. »Mlajše generacije bomo navezali na našo narodnostno skupnost, če bo delovanje kakovostno, inovativno in atraktivno,« je prepričan Semolič: »Naš cilj ostaja krepitev integracijskih dinamik, ki lahko omogočijo razvoj Gorice z ovrednotenjem tu prisotne večjezičnosti in večkulturnosti. Ne bojimo se treznega in tvornega soočanja z vsemi komponentami našega prostora, saj verjamemo, da konstruktiven dialog lahko prinese veliko več koristi kot katerikoli demagoški pristop, ne da bi se pri tem odrekali ključnim zahtevam po spoštovanju naših pravic. Zavedamo se, da se pluralnost manjšine kaže tudi v različnih pristopih in nastopih, bistvo pa ostaja to, kar je za razvoj naše skupnosti dejansko potrebno, in način, kako to lahko uspešno dosežemo tudi v času težke krize. Verjamemo, da bo SKGZ znala nadgraditi svoje delo ter delovati v korist čim širšega dela naše skupnosti in celotnega čezmejnega prostora.« Novo pokrajinsko tajništvo sestavljajo Igor Devetak, Erik Figelj,Kristina Knez, Valter Mikluž, Jana Pečar, David Peterin, David Sancin, Livio Semolič, Aljoša Sosol, Vesna Tomšič, Barbara Ursič, Fabio Vizintin in Albert Voncina. Livio Semolič GORICA-SOVODNJE Na letališče le s kartico Dostop na goriško letališče bo v kratkem možno le za imetnike posebne kartice. Za uvedbo te novosti se ravnokar odloča zavod za civilno letalstvo ENAC, potem ko je včeraj spet prižgalo luč za vzlete z goriškega letališča. Pred enim letom so namreč letenje prepovedali, zdaj pa se ljubitelji športnega letalstva lahko vrnejo na goriško letališče. Zavod ENAC bo obvezno uporabo kartice uvedel iz varnostnih razlogov; sprehajalci in tekači namreč v zadnjih časih ne uporabljajo le poti, ki vodi okrog letališča, pač pa se vse pogosteje sprehajajo tudi po sredini pristajalne steze, kar je po zeleni luči za pristajanje letal postalo zelo nevarno. Za nadzor nad dostopom na letališče so se odločili tudi zaradi terenskih vozil, s katerimi njihovi vozniki dirkajo okrog letališča, čeprav je to prepovedano. gorica - V poslopju Trgovskega doma S preroštvom arhitekture odpirajo dvorano Petrarca Dvorana Petrarca po dolgem času ponovno odpira vrata javnosti. V gledališke prostore, ki spadajo v kompleks Trgovskega doma in so bili več desetletij prepuščeni propadanju, bo privabila razstava, ki jo ob priložnosti zgodovinskega festivala eStoria prirejajo goriška državna knjižnica, fakulteta za arhitekturo Tržaške univerze in kulturno združenje Prologo. Prvi dve, kot smo v prejšnjih mesecih že poročali, sodelujeta pri pripravi načrta obnove dvorane in kletnih prostorov. Gradbena dela, vredna 300.000 evrov, naj bi se začela ob koncu letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, Goričani in drugi obiskovalci pa bodo imeli priložnost, da si dvorano ogledajo že pred obnovo. Naslov razstave, ki jo bodo odprli v torek ob 17.30, je »Profezia dell'architet-tura. Visioni di uno spazio teatrale e bi-bliotecario« (Preroštvo arhitekture. Vizije gledališkega in knjižničnega prostora). Obiskovalci bodo med 18. in 20. majem, ko bo v sosednjem ljudskem vrtu potekal festival zgodovine, imeli dostop v malo gle- dališče, ki je bilo zgrajeno leta 1904 in ki so ga ob priložnosti izrednega odprtja temeljito očistili. To pa ni vse: v projekcijski sobi ob atriju se bo vrtel videoposnetek, ki prikazuje notranjost kompleksa Trgovskega doma in načrte za spremembo dvorane Petrarca v večnamensko središče, na katerih delajo docenti in študentje arhitekturne fakultete. Gledalcem bodo prikazali tudi računalniško izdelane render-je, iz katerih bo razvidno, kako bi lahko prostori zgledali po obnovi. Dalje bodo na ogled strukturni in dekorativni elementi, ki jih je Fabiani najprej preizkusil v Gorici, nato pa vključil v načrte pomembnih objektov v Ljubljani in na Dunaju. V parterju bo razstavljena instalacija »Arca«, ki sta jo izdelala člana združenja Prologo Franco Spano in Paolo Figar s pomočjo sedežev, na katerih so nekoč sedeli obiskovalci dvorane Petrarca. Instalacija spominja na barko, simbol potovanja, a tudi upanja in rešitve. Scenografska postavitev je povezana s projektom razstave »Profezie«, ki bo na ogled jeseni. (Ale) Sedanje stanje dvorane Na merilnem mestu v Novi Gorici je včeraj koncentracija ozona presegla opozorilno vrednost 180 mikrogra-mov na kubični meter. Ker je merilno mesto locirano tako, da podatki veljajo za širšo okolico, to pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v nižjih predelih Primorske. Glede na vremensko napoved danes ne gre pričakovati preseganja opozorilne vrednosti. Popusti tudi za muzeje Goriški univerzitetni študentje, imetniki kartice GoUnicardGo, bodo koristili popuste tudi za vstop v nekatere muzeje. En evro jih bo stala vstopnica za Pokrajinske muzeje v Gorici, za vstop v nekatere muzeje v Trstu in Por-denonu pa bodo deležni popusta. CUP: jutri predčasno zaprtje Centra CUP iz goriške in tržiške bolnišnice bosta jutri zaradi ažuriranja deželnega računalniškega sistema odprta do 18. ure. V torek bo spet veljal običajen urnik odprtja do 19. ure. Konec akademskega leta Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice bo jutri sklenila svoje akademsko leto s komedijo »La sensale di matrimoni«; uprizorjena bo ob 17. uri v goriškem deželnem avditoriju. GORICA Peterin: »Referent bom za vse občane« »Gorica ni zaupala svoje bližnje prihodnosti alternativi, ki jo je predstavljal Giuseppe Cingolani. V tako zahtevnem obdobju, kakršnega živimo, je v zaskrbljenosti pred novostjo mesto izbralo preteklost. Gorica pa mora svoj pogled upreti v prihodnost, zato bo moja opozicija v občinskem svetu konstruktivna in obenem odločna.« Tako poudarja občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin, ki je zadovoljen, da je med vsemi kandidati zbral največ preferenc - 219. » To mi daje veliko odgovornost, ki ji bom kos z nasveti in predlogi volivcev. Izvolitev ni cilj, ampak štartna točka poti do lepše in prijaznejše Gorice. Glasove sem prejel v skoraj vseh voliščih, deležen sem bil tako slovenske kot italijanske podpore. Zato bom referent za potrebe slovenske narodne skupnosti, vezni člen med občinsko upravo in našimi vasmi, Štandrežem, Pevmo, Oslavjem, Štmavrom in Podgoro. Obenem se bom zavzemal za reševanje vprašanj, ki zadevajo prav vse občane,« zagotavlja Peterin. gorica - Pogrebni obred za Silvana Kerševana Hvaležni in ganjeni »Za Gorico je naredil nekaj enkratnega, novega« - Krsto so po maši odpeljali na upepelitev Krsta v travniški cerkvi sv. Ignacija foto l.k. Z mogočnim petjem se je ganjenost še bolj dotaknila srca, saj je bilo odraz hvaležnosti človeku, ki je imel glasbo v sebi in je iz glasbe naredil sredstvo svojega kulturnega poslanstva. Travniško cerkev so včeraj sredi dopoldneva napolnili ljudje, ki so se prišli poslovit od Silvana Kerševana. Prišli so iz Goriške, pa tudi iz Tržaške, Koroške, Slovenije, v prvih vrstah so bili svojci, med njimi 93-let-na mama Zora, in sodelavci - pokojnikova »družina« z glasbene šole Emil Komel. »Vsi se čutimo prizadete zaradi tega odhoda, vsi, ki smo bili povezani z njim,« je dejal glavni mašnik, nadškofov vikar za Slovence Oskar Simčič. »Za Gorico je naredil nekaj enkratnega, nekaj novega, tudi zaradi vključevanja italijanskih ljudi,« je še dejal in te ljudi, zbrane v cerkvi - nekaj časa je med njimi bila tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu -, nagovoril v italijanščini: »Danes smo tu povezani v hvaležnosti do pokojnega.« Pogrebni obred so spremljali pevci iz raznih zborov pod taktirko Mirka Ferlana, za orglami je sedel Mirko Butkovič, slišali so se glasovi solistov in pevk Bodeče neže, zaigrali sta flavta in harfa. Krsto so po maši odpeljali na upepelitev. pevma - Tudi lovci odslej na nekdanjem sedežu krajevnega sveta V kleti uredili hladilnico V njej je prostora za osem divjih prašičev - V namestitev hladilne komore lovci vložili tristo ur udarniškega dela Nova hladilnica foto vip Lovska družina iz Pevme je bogatejša za namenski objekt. V kleti stavbe v Pevmi, kjer je bil do pred kratkim sedež krajevnega sveta za Pevmo, Štma-ver in Oslavje, so usposobili hladilno komoro za uplenjene divje prašiče, katerih število je v zadnjih letih zelo naraslo. S približno 300 urami udarniškega dela so člani lovske družine povsem preuredili kletne prostore, ki so bili neizkoriščeni in tudi v zelo slabem stanju. V sodelovanju s krajevnim svetom so prostoru dali nov videz, napeljali so elektriko, položili ploščice in kot rečeno postavili sodobno hladilno kletko, v kateri bo prostora za osem uplenjenih živali. Na manjši slovesnosti ob predaji namenu nove hladilnice je številne goste in prijatelje pozdravil predsednik pevmske lovske družine Mario Leopoli, ki se je še posebno zahvalil pokrajinski upravi za finančni prispevek, domačemu krajevnemu svetu pa, da je spre- jel lovce in jih vključil med dejavnosti, ki poleg kulture in športa sestavljajo tkivo družbenega življenja na desnem bregu Soče. Prisotne sta nagovorila še zdaj že bivši predsednik krajevnega sveta Lovrenc Per-soglia in pokrajinska odbornica Mara Černic. Oba sta poudarila pomen, ki jo sleherna nova oblika dejavnosti prinese nekemu kraju. Mara Černic je ugotovila, da upravljanje z divjadjo ni enostavno, kajti zakonodaja je pri tem zelo stroga, Lovrenc Persoglia pa je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo. Skupaj moramo biti dovolj močni, da ohranimo svojo avtonomijo, je prav posebej poudaril predsednik Per-soglia. Trak v kletne prostore je prerezala pokrajinska odbornica, novo hladilnico pa je blagoslovil domači župnik Marjan Markežič. Sledila je družabnost, pri kateri seveda ni smel manjkati okusen golaž z mesom divjega prašiča in srne. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. maja 2012 1 1 gorica - Amidei Gaudioso novi žirant Festival bo med 19. in 28. julijem Massimo Gaudioso Poletno dogajanje v Gorici bo tudi letos poživil filmski festival za nagrado Sergio Amidei. Njegova 31. izvedba bo potekala med četrtkom, 19. julija, in soboto, 28. julija, na že ustaljenih prizoriščih - v parku dvorca Coronini Cronberg in v Hiši filmi na Travniku. Poleg lanskih članov, in sicer režiserjev Ettoreja Scole, Franca Giraldija, Marca Ri-sija in Giuseppeja Piccionija, scenarista Francesca Brunija, igralke Giovanne Ralli in producentke Sil-vie DAmico, se žiriji letos priključuje scenarist Massimo Gaudioso, ki je nagrado Amidei zmagal leta 2004 za scenarij filma »Primo amo-re« režiserja Mattea Garroneja. Gaudioso sodeluje z Garronejem od leta 2000, zaslovela pa sta leta 2008 s filmom Gomorra, ki je osvojil nagrado žirijo v Cannesu leta 2008 in 7 priznanj David di Donatello. Gaudioso in Garrone sta bila letos v Cannesu še enkrat deležena posebne časti, saj je bil njun film »Rea-lity« vključen na letošnji festival, ki bo potekal med 16. in 27. majem. Gaudioso je poleg tega napisal scenarij za glasbeni dokumentarec »L'orchestra di Piazza Vittorio«, sodeloval je tudi s Pappijem Corsica-tom za film »Il Seme della discor-dia« in z Danielejem Vicarijem za film »Il passato è una terra stranie-ra«. Letos je podpisal scenarij komedije »E' nata una Star«. gorica - Steklo vpisovanje Počitniški izzivi Mladinskega doma Novost predstavlja poletno središče v Sovodnjah Mladinski dom prireja za svoje člane vrsto dejavnosti za aktivno in zabavno preživljanje počitnic. Kot prva bo v zadnjem tednu pouka, od 4. do 8. junija, potekala priprava na malo maturo, ki je namenjena dijakom tretjih razredov nižje srednje šole. Med 15. uro in 18.30 bodo v spremstvu vzgojiteljev in profesorjev ponavljali snov glavnih predmetov in zvedeli, kako poteka matura. Podobno bo v tem tednu psihoterapevt Bogdan Žorž z dragocenimi nasveti pomagal dijakom premagovati tremo in ohraniti potrebno koncentracijo. Sledili bodo Poletni izzivi, to so aktivne počitnice namenjene mladim po 11. letu starosti, ki se bodo odvijale od 11. do 22. junija v glavnem v dopoldanskem času. Pester program obsega med drugim vi-deodelavnice, dnevne ekskurzije in raziskovalne izlete, kopanje v morju in sladki vodi, adrenalinske pustolovščine, kot sta tarzaning in rafting. Mladi nad 15. letom bodo lahko od 15. do 17. junija obiskali tečaj za animatorje. Od 25. junija do 29. julija bo v Žabnicah Zeleni teden za otroke od 11. do 14. leta starosti. Poleg iger, dinamik in pohodov so predvidene tudi najrazličnejše spretnosti in tehnike preživetja v naravi. Novost predstavlja poletno središče Mavrica, ki bo potekalo v župnišču v Sovodnjah. Namenjeno je otrokom od 4. do 10. leta starosti, potekalo bo od od 2. do 20. julija, od 7.30 do 13. ure oz. do 15. ure s kosilom. V programu so poleg prostih in vodenih iger še ustvarjalne delavnice, športne igre, pravljični kotiček in še kaj. Po poletnem premoru se bodo učenci in dijaki od 27. avgusta do 7. septembra v dopoldanskih urah uzačeli pripravljati na začetek šolskega leta. Osnovnošolce čaka Šola za šalo, srednješolce pa Srednja na štartu. Čeprav bo v Šoli za šalo pristop seveda bolj igriv in sproščen - deloval bo tudi pravljični kotiček -, se učenci ne bodo odrekli kreativnemu branju in pisanju, ustvarjalnim delavnicam in matematičnim igram. V Srednji na štartu pa bodo dijaki nekoliko resneje ponavljali učno snov, obiskovali jezikovne tečaje in reševali vaje iz matematike. Za otroke, ki letos zapuščajo osnovno šolo (in eventuelno tudi za one, ki so jo lani), pa bo v Mladinskem domu od 3. do 7. septembra od 8.30 do 12.30 deloval tečaj Vstop v srednjo šolo. Otroci bodo osvežili snov glavnih predmetov, predvsem pa bodo deležni informacij in nasvetov v zvezi s potekom pouka in metodami dela na nižji srednji šoli. Ob koncu tečaja se bodo lahko njihovi starši pogovorili z učnim osebjem. Vpise na Poletnosti 2012 in predvpise k pošolskemu pouku 2012-13 sprejemajo le do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s predvpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do 50-odstotnega popusta pri letni vpisnini in posebne ugodnosti pri dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); podrobnejše informacije so na voljo na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 (tel. 0481-546549, 0481536455, 328-3155040, 334-1243766). gradišče - Nagrada Noe Degustacije vrhunskih vin Velika nagrada Noe se vrača v Gradišče. Prihodnji konec tedna bo pred kratkim ponovno odprta deželna vinoteka La Serenissima gostila najbolj prestižno degu-stacijsko razstavo vin iz dežele Furlanije-Julijske krajine, katere prva izvedba sega v daljno leto 1965. V zadnjih letih je bila tudi spričo zaprtja vinoteke prireditev zapostavljena, lani jo je deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino z eno izmed svojih tolikšnih napačnih odločitvah preselil v San Daniele v Furlaniji. Takrat so se tako stroka kot politika poenotili, skupaj protestirali zoper tako neosnovano odločitev in dosegli, da se velika nagrada Noe vrača na Goriško. To so poudarili tudi na včerajšnji predstavitvi prireditve, na kateri so župani Gradišča, Krmina in Gorice Franco Tommasini, Luciano Patat in Ettore Romoli potrdili pomen sodelovanja tudi in predvsem na področju turistične promocije (tri omenjene občine so partnerke v projektu Stare Grofije), kjer ima vinarstvo posebno atraktivno dodano vrednost. Letošnjo izvedbo nagrade Noe, ki je posebno dopolnjena v programu, je predstavil Stefano Cosma, strokovni vodja prireditve, ki jo kot vedno doslej prireja občina Gradišče. Degustacije bodo potekale v Vinoteki v Gradišču od petka, 18. maja, do nedelje, 20. maja. Žirija je zbrala 40 vinarjev iz raznih krajev Furlanije-Julijske krajine, ki so dosegli najboljše rezultate v petih vodnikih; vsaka klet bo predstavila tri vina, tako da bo voljo za de-gustacijo kar 120 vin. Nagrade Noe bodo podelili v soboto, 19. maja, ob 11. uri. Za promocijo vina, enoga-stronomije in teritorija je pomembna tudi pisana beseda: tako bodo v okviru nagrade Noe vsak večer ob 18. uri predstavili tudi področno knjigo: v petek bo beseda tekla o najnovejši knjigi založbe Revija Vino z naslovom Vipavska - barve, vonji, okusi, v soboto bo v ospredju pozornosti knjiga o maranski laguni El paluo del bisato, ki so jo napisali dijaki petega B razreda strokovne šole String-her iz Vidma, v nedeljo bo na vrsti monografija o oslav-ski zlati rebuli »Oslavia: the book«, ki so jo prvič predstavili lanskega septembra v Gorici. Nagrada Noe bo tudi letos povezana s prireditvijo Estoria, ki se bo istočasno odvijala v Gorici. V soboto bo na sporedu vodeni avtobusni izlet na temo Brda in stara grofija, med katerim si bodo udeleženci ogledali Šte-verjan, kjer bo potekal Likof, nato pa bodo obiskali tudi deželno vinoteko v Gradišču. V nedeljo bo v središču Gradišča tudi boljši sejem s posebno pozornostjo vinogradniškemu in kmetijskemu orodju. Za zaključek treh vinskih dni so prireditelji poskrbeli tudi za smeh: v nedeljo ob 20.45 bo v dvorani Bergamas nastopil kabaretni duo I Papu s predstavo, posvečeno vinu. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 15.45 »Il castello nel cielo«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Chronicle«. Dvorana 3: 15.15 - 18.00 »The Avengers« (digital 3D); 20.40 »Hunger« (filmski trak 35 mm). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Chro-nicle«. Dvorana 3: 17.30 »The Avengers« (digital 3D); 20.40 »Hunger« (filmski trak 35 mm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 - 22.10 »The Avengers« (digital 3D); 15.30 - 20.15 »100 metri dal paradiso«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 16.00 - 18.15 - 20.30 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 15.00 »Hunger Games«; 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il primo uomo«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 »100 metri dal paradiso«; 20.30 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Chro-nicle«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il primo uomo«. Koncerti OB 60. OBLETNICI DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana bo danes, 13. maja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Florijana v Števerjanu maša in koncert »Tebi pojemo v čast«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 14. maja, ob 20.15 koncert komornega zbora Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka in ob spremljavi organista Gregorja Klan-čiča z naslovom »Zaliv dveh sklada-teljskih govoric«. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v sredo, 16. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo nastopil pianist Allessandro Villalva, študent na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pod vodstvom Si-javuša Gadžijeva; vstop prost. H Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Kor-zo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta na Dunaj, naj poravnajo zadnji obrok plačila v sredo, 16. maja, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. Obenem sporoča, da se vpisovanje za izlet nadaljuje. Prijave po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481-532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod iste- S Poslovni oglasi IZGUBILA SEM 2 PRSTANA. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 349-3017834 ga dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040635626 (tržaški urad). SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj v soboto, 19. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 17. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 19. maja, ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), za-željena je prijava udeležencev. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. □ Obvestila ZDRUŽENJE CUORE AMICO v sodelovanju z upokojenci CISL za Gorico, Šte-verjan in Moš bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na teš-če) v sredo, 16. maja, od 9. do 11. ure na sedežu upokojencev CISL v ul. Manzoni 5/G v Gorici. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 3ov<-ii Ga pb m rdJ u <±i'u i in Ob rKi iccieij AJpiu Skotiti i^niu Vabi člane in članice na redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v sredo, 23. maja 2012, ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev organov občnega zbora 3. Poročilo predsednika 4. Poročila načelnikov sekcij 5. Blagajniško poročilo: odobritev obračuna za leto 2011 in predračuna za leto 2012 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Pozdravi gostov in razprava 8 . Predlog o povišanju članarine 9. Podelitev posebnega priznanja 10. Razrešnica društvenih organov 11. Volitve 12. Razno PREDSEDNIK Marco Lutman Starši, bratje, nona in teta čestitajo Jurju Grudini ki je, po prejeti diplomi v evropskih študijah na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, uspešno dokončal tudi magisterij z naslovom "Konflikti, teritoriji in identitete'' na nizozemski univerzi Radboud v Nijmegenu. 0 Prireditve GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja v sredo, 16. maja, ob 21. uri srečanje z alpinistko Silvio Metzeltin na svojem sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici; vstop prost. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F.Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). Prispevki V spomin na Lilijanino mamo Dragico darujejo Marisa, Jelka, Franka, Renata, Daniela, Adriana, Magda, Irena in Kristina 60 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. V spomin na predrago Gabrijelo darujejo Francetovi 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje; v isti namen darujejo Marija 50 evrov, Zlatka in Silva z družinami 50 evrov ter Patricija in Marko Butkovič 50 evrov. Pogrebi JUTRI V POLAČU: 11.00, Annamaria Mon-tagnani (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. JUTRI V TURJAKU: 11.00, Mariagrazia Fel-luga por. Shah s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. JUTRI V MEDEI: 11.00, Oscar Stacul v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Boris Gergolet Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala župnikoma Kodelji in Bolčini, učencem in učiteljem, godbi ter pevskima zboroma Jezeru in Hrast. Svojci SILVAN, rajske harfe, citre in trobente naj mogočno donijo in angelski zbori naj ti prepevajo v čast zdaj, ko v objemu božje si ljubezni. K tebi se dviga naša zahvala in k Bogu prošnja, da te obilno poplača. Sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje. Cerkveni zbor Sovodnje 12 Nedelja, 13. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Ob 60-letnici mešanega pevskega zbora F.B. Sedej Jubilejni nastop začinili s pristno briško govorico Posebno zahvalo izrekli Hermanu Srebrniču, pevcem izročili Gallusove značke Pred nabito polno dvorano Sedejeve-ga doma v Števerjanu so pevci domačega mešanega zbora F.B. Sedej v petek počastili 60 let svojega delovanja. Rojstni dan zbora so proslavili na njim najbolj primeren način: s pesmijo, ki pa so jo pred pozornim občinstvom predstavili na nekoliko drugačen način. Omislili so si namreč zborovsko komedijo »Grozdi so dozoreli«, v kateri so ob prepevanju potekali še prizori iz nekdanjega kmečkega življenja v Števerjanu in v Brdih nasploh. Vse pa je bilo začinjeno s pristno števerjansko govorico, ki se žal počasi izgublja, a je bila zelo prisotna med prebivalstvom še do pred nekaj desetletji. Zlasti so v zatonu besede in pojmi, ki so zadevali kmečko orodje in kmečka opravila. Danes klasičnega kmečkega orodja skoraj ni več. Ni več vozov in ne vprežne živine, ki je bila prisotna v vsaki hiši. Zamenjali so jo traktorji, goseničarji in drugi mehanski stroji, s katerimi so prišle nove besede. Tudi klasičnih oblik kmetovanja in pridelovanja ni več. Danes prevladuje vinogradništvo, ostala kmečka opravila so se ohranila le za vzorec. Zato gre nedvomno pohvala vsem, ki so postavili na oder predstavo, ki je gledalcem posredovala kanček nekdanjega Števerjana. Vsi pevci so se na odru spremenili v igralce in tudi oblečeni so bili v kmečka oblačila s časov med obema vojnama. Zgodbo si je zamislila mlada domača režiserka Jasmin Kovic in jo postavila v čase, ko sta v Brdih, pa tudi drugod, vladali beda in pomanjkanje. Iz pogovorov v gostilni, vaških čenč in tudi prerekanj med možem in ženo so se starejši gledalci spomnili na nekdanje besedišče, mlajši pa so spoznali, kako so govorile njihove none, pa tudi še mame. Med vsemi temi besedami je najbolj izstopal glagol »onegati«, ki sicer nič ne pomeni, obenem pa pomeni vse, tako da so ga naši predniki uporabljali vedno, ko jim je pri izražanju svojih misli zmanjkal pravšnji glagol. Naslov zborovske komedije je Grozdi so dozoreli, pripravil pa jo je znani glasbenik Adi Daneu s Kontovela. Zbor je vodila dirigentka Aleksandra Pertot, na harmoniko je dokaj zahtevne pesmi spremljal Manuel Figheli. V drugem delu proslave je najprej predsednik prosvetnega društva F.B. Sedej, Filip Hlede, orisal pot zbora, ki je svoje prve korake opravil že v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je deloval le kot cerkveni zbor, po vojni leta 1949 pa so ga obnovili in od leta 1952 deluje tudi kot posvetna pevska zasedba. Predsednik se je izrecno zahvalil nekdanjemu organistu in pe-vovodji Hermanu Srebrniču, ki je postavil zbor na noge in imel velike zasluge za njegovo rast. Sledili so pozdravi gostov. Predstavnica Javnega sklada Slovenije za kulturne dejavnosti Marjeta Pečarič je pevcem razdelila Gallusove značke: bronaste za najmanj 5 let petja, srebrne za deset in zlate za dvajset let zvestobe pevski dejavnosti. Posebno priznanje je za svojo 60-letnico prejel zbor. Pozdrave in čestitke so izrekli še šte-verjanski podžupan Robert Princic, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Miloš Čotar in Marjan Terpin v imenu Slovenskega svetovnega kongresa. Zboru so čestitali tudi številni predstavniki društev in pevskih zborov na Goriškem. Družabnost se je nadaljevala na trgu pred dvorano; prinesli so tudi veliko torto, slovenska pesem pa je donela pozno v noč. (vip) Nastopajoči in občinstvo na proslavi v Števerjanu bumbaca »kangourou« Juliji Kodrič ■ v v* angleščina očitno leži Julija Kodrič, dijakinja klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice, se je na državnem tekmovanju v znanju angleščine »Kangourou« povzpela na tretjo stopničko. Končna faza tekmovanja, do katere se je v Julijini kategoriji »Red« prebilo osemnajst dijakov iz cele Italije, je potekala med 2. in 4. majem v zabaviščnem parku Mirabilandia pri Ravenni. Nanjo so se uvrstili dijaki, ki so dosegli najboljše rezultate na regijskih tekmovanjih, ki so potekala marca po šolah. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino je v Mirabilandii zastopala le Julija, ki je s 96,11 točke na 100 dosegla tretje mesto. »Preverjali so razne kompetence, od pisnih sposobnosti in slušnega razumevanja do branja. Opravili smo tudi ustni izpit,« je povedala Julija, ki se je tekmovanja pri Ravenni udeležila že pred tremi leti, ko je pristala na šestem mestu. Dijakinja liceja Trubar nam je zaupala, da so ji tuji jeziki zelo všeč. Med enoletnim bivanjem v Kanadi je usvojila francoščino, svojo angleščino pa izpopolnjuje s popoldanskimi tečaji. »Da sem dosegla dober rezultat, ima zaslugo tudi profesorica Erika Li-pičar, ki mi je kot mentorica zelo pomagala,« podčrtuje Julija. (Ale) Julija Kodrič gorica - Ob sprejemnem centru Gradina S poletjem plezalna stena Uredili bodo tudi otroška igrala - Občina računa na dodatna evropska sredstva za fotovoltaično napravo in vzdrževanje stavbe Skalnata stena pri Gradini Poleti bo sprejemni center Gradina obogatil svojo ponudbo z novimi igrali in plezalno steno. Priložnost za to ima po zaslugi evropskega projekta Carso-Kras, ki spada med odobrene strateške projekte v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Nosilka projekta, ki je vreden čez tri milijone evrov, je občina Sežana, med partnerji pa je tudi pokrajina Gorica, ki je sklenila, da svoj delež denarja vloži v sprejemni center Gradina. Za ureditev plezalne stene na prostem bodo izkoristili skalnato steno ob sprejemnem centru, ki je danes neizkoriščena in v precej slabem stanju, saj se kruši. Zato je pokrajina poverila izve- dencem izdelavo geološke študije, ki so jo že opravili, planinskemu vodiču Albertu Ieralli pa nalogo, da pripravi plezalno steno. »Pokrajina je tudi že izbrala podjetje, ki bo izkopalo temeljen novega otroškega igrišča in z bagrom odstranilo nekatere skale s stene. Ko bo to opravljeno, bo lahko Ieralla vzpostavil plezalno progo,« je povedal doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc in pristavil, da bodo tudi občinski tehnični uradi sledili delom. Leta naj bi se začela v kratkem, zato bodo plezalna stena in igrala predvidoma na voljo že poleti. Doberdobska uprava pa računa tudi na druga evropska sredstva, ki jih namerava vložiti v sprejemni center Gradi- na, saj je le-ta eden izmed najpomembnejših krajev srečevanja in dogajanja na območju občine. Pred meseci je pripravila projekt, s katerim se je prijavila na razpis za deželne operativne programe, povezane z ovrednotenjem objektov v zaščitenih naravnih območjih, kot je rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Projekt predvideva razne ukrepe ravno na poslopju sprejemnega centra Gradina: ob fotovoltaični napravi bodo popravili streho, kanalizacijo in uredili manjši botanični vrt oz. skalnjak. »Naš projekt se je žal uvrstil nizko na lestvici, dežela pa je sklenila, da bo financirala - sicer v manjši meri - tudi projekte, ki niso zmagali razpisa,« je zaključil Jarc. (Ale) gorica - V Kulturnem domu Z Luno Lunco ples pod zvezdami Plesna šola Luna Lunca, ki deluje v goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič, je bila pred kratkim pobudnik predstave »Ples pod zvezdami«. Potekala je v goriškem Kulturnem domu, poleg obiskovalcev Lune Lunce pa so pravi plesni praznik oblikovali gojenci in gojenke plesnih šol Pegasus iz Nove Gorice in Urška iz Tolmina, skupine Stardust Cheerleading Team športnega združenja Dom in društva Netopir iz Kranja. Plesalke in plesalci so pričarali enkratno vzdušje in dvorano napolnili z mladostno energijo. Z velikim navdušenjem so v enournem programu prikazali različne plesne zvrsti, od jazza in hip hopa do break danca in kan kana, pri čemer so bili gojenci Dijaškega doma zdaleč najmlajši na odru. Plesalci in plesalke Lune lun-ce, ki jo sestavljajo poleg domskih otrok tudi nekateri zunanji obiskovalci, so prireditev sklenili s pesmijo Stena Vilarja Roke gor in si tako prislužili navdušen aplavz publike. Ob koncu predstave je publiko in nastopajoče pozdravila va-diteljica Lune Lunce Danjela Simčič in se tudi zahvalila osebju Kulturnega doma za sodelovanje. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo na notranjem dvorišču Kulturnega doma na prijateljskem druženju med otroki in starši. Plesalci in plesalke plesne šole Luna Lunca, ki deluje v Dijaškem domu Nedelja, 13. maja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme REZULTATI IN UČINKI VOLITEV Trenutek resnice Dušan Udovič -¡4; L.-- • .." ■"-■. Vf ■ •I 1- ■ ■ ■ * *' . '/J ■i ■ J ' -i"' .J ' ■- ■ . f ■/■i-.'' . . - ■. ■■ . .. ■ ¿ •. •'¿¿¡¡K J ''';;; ■■ ■ * ■ ■ ■ ■ - . — ™ v - ■ ■ i ■-.- ■: ? ■■■ ' -.' ; .íy.; ■.. ■; ¿. Vlji: -i . ? - - • y. ^ 'T1 tg^^.aTyyrgf ^ ■ rAj^^irali^iii; ; r■ -i L'. T ■ --■C--' r " . ■ M _ Za volitve velja pravilo, da so tako ali drugače trenutek resnice in barometer razpoloženja v družbi. Naj bodo parlamentarne, upravne ali predsedniške, vse bolj so volitve v različnih evropskih državah tudi medsebojno povezane, neredko tudi z zelo protislovnimi merili. Zanimivo je, denimo, kako so v Italiji ocenili izvolitev socialističnega predsednika Hollandea v Franciji. Samoumevno je, da so njegovo zmago pozdravili na levici in v Demokratski stranki, kjer vidijo v ra-zultatu francoskih volitev otipljiv znak možnosti ponovne krepitve socialne demokracije in njene politike na evropski ravni. Vendar so zmago Hollandeu privoščili tudi na Berlusconijevi desnici. Jasno, ne zaradi tega, ker se jim je naenkrat zmešalo in so postali privrženci levičarskih idej, pač pa zaradi neprikritega nasprotovanja bivšemu predsedniku Sarkozyju. Ta si je z Italijo tudi na desnici nabral kar nekaj neodpu-stljivih »grehov«, od tega, da je sosede brez obzira prehitel v Libiji, do ironičnega nasmihanja v duetu z Merklovo, ko sta pred televizijskimi kamerami zgovorno komentirala Berlusconijevo verodostojnost. Po splošnih ocenah pa je Sarkozy s porazom na volitvah plačal predvsem za svojo podrejenost togi varčevalni politiki nemške kanclerke. Zmaga socialističnega predsednika v Franciji je vsekakor pospešila pritiske na Merklovo, naj popusti pri neomajnih nemških stališčih glede reševanja dolžniške krize evropskih držav. Tem se je konec tega tedna pridružil še ameriški predsednik Obama. Resda je tudi on sredi volilne kampanje in temu primerno stopnjuje svoje javne nastope, vendar je dejstvo, da so ZDA hudo zaskrbljene zaradi možnosti stopnjevanja gospodarske recesije v Evropi, kar bi imelo neizbežne posle- dice tudi za gospodarstvo onkraj oceana. V kolikšni meri bo Nemčija pripravljena popustiti in obenem pristati na politike rasti, investicij in zaposlovanja, ki bi zaustavile drsenje številnih evropskih držav v vse globljo recesijo in socialne stiske, bo najbrž možno razumeti v kratkem. Francoski predsednik Hollande bo že v torek obiskal Berlin, a bolj kot on utegnejo na trmasto Merklovo vplivati rezultati današnjih predčasnih volitev v največji nemški deželi, Severnem Porenju - Vestfaliji. Volitve v tej deželi so od nekdaj pomemben test za vso državo, saj se jih drži definicija, da gre za nekakšne »mini« parlamentarne volitve. Po sondažah javnega mnenja naj bi največ glasov dobila socialdemokratska stranka (SPD), krščansko demokratski CSU Angele Merkel pa naj bi grozil slab rezultat. Da se za trenutek še povrnemo k Franciji. Po ocenah številnih ana- litikov je dejanski francoski pre-okret v levo v resnici vse prej kot dano dejstvo, kljub zmagi Hollendea na predsedniških volitvah. Junija čakajo namreč Francijo še parlamentarne volitve. Vprašanje je, če bo zmaga socialističnega predsednika odločilno potegnila za seboj tudi večinsko uveljavitev levice v parlamentu. Drugo vprašanje je, kam bodo šli glasovi desnice, potem ko je poraženi Sarkozy napovedal svoj umik s političnega prizorišča. Tako nad parlamentarnimi volitvami lebdi za-skbljujočih dvajset odstotkov glasov, ki jih je na predsedniških volitvah prejela kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen. Marsikdo napoveduje možnost, da v takih okoliščinah lahko Nacionalna fronta Le Penove postane glavna stranka desnice v francoskem parlamentu. Vsekakor je po volitvah iz prejšnje nedelje najbolj dramatičen položaj Grčije, kjer so se očitno zmotili vsi, ki so pričakovali, da bodo predčasne volitve privedle do kakšne rešitve. Potem ko je ta teden propadel že tretji poskus, da bi v položaju velike razdrobljenosti političnih sil sestavili vladno koalicijo, ki bi uživala dovolj podpore za ohranitev države v območju evra, so na obzorju do kraja izčrpane in v socialno bedo potisnjene države nove volitve. Čas za dosego morebitnega kompromisnega dogovora je sicer formalno še do četrtka, a takšne možnosti ne vidi nihče. Kaj lahko koristnega prinesejo še ene volitve, je uganka, ki vzbuja le dodatni skepticizem. Tako je Grčija vse bliže scenariju, ki ga je v petek ponazoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ko je dejal, da območje z evrom lahko prenese izstop Grčije. V tem scenariju ima rezultat upravnih volitev v Italiji svoje speci-fike. Najbrž se doslej še ni zgodilo, da bi upravne volitve dobile hkrati tudi tolikšen političen pomen. Gospodarska kriza s težkimi socialnimi posledicami je pospešila odpor proti sistemu strank, ki v veliki meri ni pokazal pripravljenosti, da se tudi sam prilagodi kriznim razmeram. Poleg tega so škandali, lumparije in ko-rupcijske afere opravili svoje. Odklon od tradicionalne politike še nikoli ni bil tako izrazit, o čemer priča najprej sedem odstotkov volivcev, ki so tokrat ostali doma. Drugi podatek je izreden porast glasov za Grillovo listo Pet zvezdic (Cinque stelle), kamor se je usmeril protestni glas malodane z območij vseh strank. Najbolj, kot kažejo analize, iz Severne lige in desnice, a tudi z leve sredine, zlasti Demokratske stranke. Belusconijeva desnica je doživela zlom, ki je po splošnih ocenah tokrat dokončen. Afere so pometle tudi s Severno ligo, ki je izgubila skoraj vse svoje simbolne položaje, zlasti v Lombardiji, kjer je pred tridesetimi leti nastala. V Venetu je njen položaj za silo rešil popularni župan Verone Flavio Tosi z osebno uveljavitvijo. Tako imenovani sredinski Tretji pol, na katerega so stavili Ca-sini, Fini in Rutelli, je dejansko skoraj izginil s političnega scenarija. Ca-sini je njegov konec zapečatil z izjavo, da je zadeva zanj zaključena, Fini pa po nekaterih govoricah celo razmišlja o umiku iz politike. V takem položaju je svojo kon-sistenco ohranila leva sredina, ki bo, če bodo rezultati potrjeni tudi prihodnji teden v drugem krogu volitev, kljub vsem problemom znotraj lastnega tabora, imela največ izvoljenih županov in upraviteljev. Vendar volilna uveljavitev še ni tudi politična, kajti ob zlomu desnice, Severne lige in sredine v državi ni zaznati jasne identitete možne alternativne koalicije. Takoj po volitvah so se sprožila ugibanja, v kolikšni meri bo rezultat vplival na stabilnost Montije-ve vlade. Prevladuje ocena, da je vlada po volitvah v bistvu močnejša, za takšno oceno pa je več razlogov. Prvič, šef Demokratske stranke Pier-luigi Bersani je potrdil vladi podporo do izteka mandata. Drugič, Berlusconi grozi s predčasnimi volitvami jeseni, a so njegove grožnje brez pravega zaledja, saj bi bile predčasne volitve na podlagi sedanjega rezultata zanj politični samomor. Notranje popolnoma razklana desnica se bo vsekakor poskušala reorganizirati in si nadeti novo preobleko. Vprašanje, kako se bo do pomladi drugega leta preoblikovala italijanska politična scena pa je povsem odprto in danes nanj nihče nima pravega odgovora. Montijeva vlada v takem položaju vsekakor lahko pričakuje povečanje pritiska za uresničitev nekaterih ključnih reform, med njimi reformo volilnega sistema. Popolna neznanka pa utegnejo postati parlamentarci razhajkane desnice, v kateri je strankarska disciplina skoraj povsem odpovedala in se sedaj združujejo predvsem po ključu interesa lastne samoohranitve. Ti lahko v ključnih trenutkih postanejo za Montija velik problem. O rezultatih volitev v našem bližnjem okolju je bilo že marsikaj povedanega in napisanega. Zavedni Slovenec Germano Cendou na čelu občine Sovodnja pomeni za krajevno inširšo skupnost veliko pridobitev. Mala beneška občina se tako vrača v roke ljudi, ki bodo gotovo znali z večjim občutkom interpretirati potrebe krajev in ljudi. Goriškemu županu Ettoreju Ro-moliju je treba priznati, da je na volitvah uresničil pravo taktično mojstrovino Okrog sebe mu je, kot edinemu v Italiji, uspelo zbrati na desni sredini vse, kar leze in gre. Celo Severno ligo, ki je povsod drugje nastopala samostojno. Leva sredina v takih pogojih ni imela velikih možnosti. Rezultat je solidna Romolije-va zmaga in premik od desne proti centru. Dejstvo, da je to njegov zadnji mandat, nas lahko navdaja z upanjem, da bo, kar zadeva pravice naše skupnosti in čezmejno sodelovanje sposoben vložiti več, kot doslej. Pa smo pri Devinu-Nabrežini, nageljnu v gumbnici teh volilnih rezultatov. Prvič se je zgodilo, da so vse krajevne uprave na Tržaškem v rokah leve sredine. Zmaga Vladimirja Kukanje je rezultat spleta okoliščin in prizadevanja mnogih, posameznikov in političnih sil. Leva sredina je županskega kandidata izbrala na primarnih volitvah. Lahko si o tem sistemu mislimo, kar hočemo, lahko ga odobravamo ali ne, vendar je to iz formalnega vidika povsem korektna praksa. A vemo, kako se na primarnih volitvah odnosi lahko tudi pokvarijo, da se lahko sprožijo rivalstva in naberejo zamere, ki dobijo osebno ali politično dimenzijo, ali pa obe hkrati. Vemo tudi, da je občina Devin - Nabrežina v preteklosti za napake v zavezništvu leve sredine plačala visoko ceno. A prav zaradi takih izkušenj moramo znati toliko bolj ceniti rezultat, ki ga imamo pred očmi in ga v interesu skupnosti maksimalno ovrednotiti. To se bo zgodilo, če bodo premagana nezdrava rival-stva in osebne zamere, če bodo z dnevnega reda umaknjeni partiku-larizmi in škodljive vaške zdrahe, ki nikoli in nikjer ne peljejo nikamor. Kajti nobenega dvoma ni, da mora biti koalicija županu in odboru v trdno oporo. Devinsko-nabrežinski upravi želimo uspešno pot, v prepričanju, da je treba že na začetku mandata ustvarjati pogoje za ponovno zmago v prihodnjem. 14 1 8 Nedelja, 13. maja 2012 NEDELJSKE TEME / Preden smo odpotovali, smo imeli možnost prisluhniti povratniku iz taborišča Riccardu Goruppi-ju. Svetoval nam je, da poiščemo v taboriščih to, kar manjka. Kot umetnik, ki s čopičem stoji pred belim platnom in opazuje okolico, tako naj poiščemo v tisti sivini tisti detajl, ki je na prvi pogled neopazen, nezaznaven. Sprva mi ni bilo jasno, na kaj je mislil, a ko sem stopil skozi železna vrata z razvpitim napisom »Arbeit macht frei«, sem razumel. Razumel sem, ko sem stopil pred sobo polno las, las ljudi, otrok, mož, žena. Las, ki so nekomu pripadali, ki sojih nekomu ostrigli. Zazebe te, ko izveš, da je tisti ogromen kup las ostanek zadnjih 2 mesecev delovanja Koncen-trazion lager Awschitz ein. Zazebe te, ko pomisliš, da so tiste lase nekoč česali glavniki, da so tiste glavnike uporabljali ljudje, katerih prah je tudi zemlja, po kateri hodiš. Zazebe te, ko stojiš pred zidom smrti in poslušaš, kako je kruti SS-ovec neusmiljeno ubil le nekaj mesecev starega otroka v materinem naročju. Otroka, nedolžno štručko, ki ni nikomur nič hudega storil. Zazebe te, ko stopiš v sobo, kjer so pobi-vali ljudi s plinom, kjer še diši po mrtvih. Zazebe te, ko stopiš pred peč, v kateri so sežigali ljudi, ljudi, ki so kot mi, kot jaz, kot vi, kot ti sanjali, upali ljubili. Zazebe te, ko stopaš po hodniku in bereš neskončno dolge vrste imen. Zazebe te, ko med raznimi imeni prebereš ime sovaščanke. Zazebe te, ko vidiš dvonadstropni kup čevljev. Zazebe te, ko vidiš, kje so ljudje spali. Zazebe te, ko vidiš, kako so z njimi ravnali, kajti odvzeli so jim vse, celo dostojanstvo. Zaze-be te, ko pomisliš, da bi lahko bil na njihovem mestu ti, ki nimaš krivde, ki nisi tam zaradi določene izbire, prepričanja ali želje, marveč zaradi tega, ker si se rodil v zgrešeni družini, ker si se rodil v tej hiši, namesto v sosednji. Ne moreš namreč izbrati, kje se boš rodil, ne moreš izbrati, kaj si , izbereš lahko le, kako se boš v življenju obnašal. A bilo je tudi lepo, kajti spoznaš veliko novih ljudi, skleneš nova prijateljstva, spoznaš, da so lahko neznanci iz Novare veliko solidarnejši in prijaznejši kot sosedje iz Trsta. Spoznaš, da moraš vse do Krakowa, da izveš, kako blizu si italijanskim sovrstnikom iz Trsta. Lepo je, ker vidiš nove kraje, ker se skupaj z drugimi 749 mladimi do cela zjočeš in do solz nasmeješ. Lepo je, ker se zavedaš, da v življenju nisi nikoli resnično sam in da se dobra oseba vedno skriva za vogalom. Zavedaš se, da je življenje lepo, neprecenjivo in da smo mi sami akterji našega življenja, in si ga krojimo po lastnih željah. Zavedaš se, da se izkušnja Vlaka spomina komaj začenja in da te bo spremljala skoz celo življenje. Sandi Minilo je skoraj mesec dni, odkar sem se odločila, da bom odpotovala z Vlakom spomina. Iz naše dežele je odpotovalo 150 dijakov, iz cele Italije pa 750 dijakov. Med potovanjem, ki je trajalo od 3. do 9. februarja 2012, sem spoznala veliko sovrstnikov, poleg tega pa še kraje, ki so zaznamovali načrtno pobijanje Judov, politikov, homoseksualcev, Romov, je-hovskih prič in drugih ljudi, ki so nasprotovali nacizmu. Pred odhodom smo dijaki iz Trsta imeli 3 informativna srečanja na italijanski višji šoli Petrarca. Najprej sta nam predstavnici FJK Clara Abatangelo in Vera Verh posredovali vse informacije o potovanju, sledil je zgodovinski oris (kako je prišlo do fašizma in nacizma ter uničevanja Judov), nazadnje pa se pričevanje bivšega deportiranca Ljuba Susiča. V petek, 3.februarja 2012, smo se popoldne zbrali na glavni postaji v Trstu, kjer so se nampri-družili tudi dijaki iz goriških in videmskih višjih šol. Vsi skupaj smo se z avtobusom odpeljali do Rižar-ne, kjer smo si ogledali muzej in celice. Sledila je ko-memoracija žrtev. Potovanje smo nadaljevali z avtobusom vse do Vidma, od tu pa se z vlakom peljali mimo Trbiža, proti Krakovu, kamor smo prispeli v soboto pozno popoldne po dolgih 15. urah vožnje. Posamezni avtobusi so nas peljali do hostelov. Po na- mestitvi smo bili prosti. Sami smo se lahko sprehajali po mestu in odkrivali njegove skrite kotičke. V nedeljo zjutraj nas je čakal vodeni ogled židovske četrti. Videli smo zid, ki so ga zgradili leta 1941, da bi omejeval prostor, v katerem so bili prisiljeni živeti Judje. Znotraj četrti je bilo življenje trdo: primanjkovalo je hrane, zdravil in delovnih mest. Judje so bili večinoma zaposleni v nemških in poljskih tovarnah, zaradi tega so podjetniki začeli graditi tovarne prav tam blizu. Eno od teh tovarn je upravljal Oskar Schindler. Videli smo glavni vhod v Schind-lerjevo tovarno, ki so jo preuredili v muzej. Njego- vo ime najdemo zapisano v zgodovini, saj je prav v tej tovarni z raznimi zvijačami in veliko poguma rešil življenje številnim Judom. Nadaljevali smo ogled do trga, kjer je postavljenih 70 stolov (vsak simbolizira tisoč Judov) v spomin na vse Jude, ki so tu živeli pred nacistično okupacijo leta 1939, in so morali ob preselitvi v četrt zapustiti prav na tistem trgu vse odvečno, tudi pohištvo. Ko smo zaključili z ogledom, nas je avtobus odpeljal v center mesta. Tu smo bili prosti do večera, potem pa je sledila gledališka predstava. V ponedeljek, 6.februarja 2012, smo se z avtobusom odpeljali proti Auschwitzu. Vodeni ogled taborišča je trajal približno 3 ure. Ko smo vstopili v taborišče, smo zagledali zloglasni napis "Arbeit Macht Frei'. Taborišče je zgrajeno iz številnih hiš oziroma blokov. Ogledali smo si blok 10, kjer je nemški zdravnik Josef Mengele opravljal eksperimente na ženskah in otrocih. Okna tega bloka so bila "prekrita" z lesenimi deskami, da ne bi ostali deportiranci slišati krike bolečin nedolžnih žrtev nemških krvnikov. Ogledali smo si tudi blok št.11, v katerem so bile podzemne celice. Med tema dvema blokoma je stal zid, kjer so jetnike streljali. V taboriščnem muzeju hranijo 80 ton človeških las, gore in gore čevljev, kovčkov, pa zobne ščetke, očala, lonce in kozice, ki so jih krvniki odvzeli žtrvam, ko so jih številni tovorni vlaki pripeljali v smrt. Pa tudi zaboje strupa Zyklon B, ki so ga nacisti uporabljali v plinskih celicah. Ko so ujetnike/deportirance zaprli v plinsko celico, so najprej ugasnili luč, potem pa je nemški vojak spustil strup, ki je v kontaktu z zrakom prešel v plinasto stanje. Smrt je nastopila takoj . Žrtve so nazadnje sežgali v krematorijskih pečeh. S tem so se ukvarjali t.i. Sonderkommando, to so bili deportiranci, ki so trupla prenašali iz plinskih celic v peči. Nacisti so te deportirance ubili po 3-6 mesecih, kajti bili so priča pobijanju. V Auschwitzu je ostal samo 1 krema-torij, ki je vseboval dve peči. Blizu krematorija so postavljene vislice, kjer so po osvoboditvi kampa obesili SS-ovskega oficirja in načelnika kampa Rudolp-ha Höss-a. NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. maja 2012 15 Po končanem vodenem ogledu smo se z avtobusom peljali še do Birkenau-a. Tudi tu nam je vo-dička razlagala, kaj vse se je tu dogajalo. Birkenau je taborišče, sestavljeno iz lesenih barak, štirih krema-torijev in več plinskih celic. Danes si lahko ogledamo samo razvaline celic in krematorijev, saj so jih nacisti porušili, preden so zapustili taborišče. Vodička nas je peljala v barako, kjer so deportiranci spali, in v barako, kjer so bila stranišča. Nazadnje smo se napotili do konca tračnic, kjer stoji spomenik. Tu smo imeli komemoracijo, pri kateri smo se spomnili vseh žrtev. Organizatorji so vsakemu udeležencu dali majhno svečko. Vsakdo je svečko prižgal in položil na tračnice v spomin na vse tiste, ki se iz taborišča niso več vrnili. V torek, 7.februarja 2012, smo bili prosti celo jutro. Nekateri so ostali v hostelu, drugi pa so se raje sprehodili po mestu. Popoldne smo v hostelu imeli srečanje, med katerim smo se pogovarjali o obisku v taboriščih, pa tudi o Slovencih v Trstu, kasneje pa smo se vsi dijaki iz Italije zbrali v veliki dvorani krakovske univerze. Nekateri izmed nas so izrazili svoja čustva ob ogledu taborišč, pa tudi vtise o tej izkušnji. Po zborovanju smo imeli večerjo in druženje, kjer smo se z ostalimi zabavali in spoprijateljili. V sredo zjutraj smo pripravili kovčke, imeli pa smo še nekaj prostega časa za nakup razglednic in spominčkov, nakar smo odpotovali. Po dolgem potovanju smo v Videm prispeli v zgodnjih jutranjih urah, nator smo pot do Trsta nadaljevali z avtobusom, ki nas je pripeljal do glavne postaje. Vrnili smo se trudni a bogati z novimi izkušnjami in s prepričanjem, da se take grozote ne smejo nikdar več ponoviti. Pomembno je, da so mlade generacije seznanjene z grozotami nacističnih taborišč in Vlak spomina je edinstvena priložnost, da na lastne oči vidimo, kar nam sicer posredujejo zgodovinske knjige, filmi in dokumentarci. Verjemite, ko stojiš pred vhodom taborišča se ti zdi, da se je čas ustavil in da so v zraku še kriki in ječanja nesrečnih teboriščnikov. Bila je čudovita in nepozabna izkušnja, ki jo priporočam vsem višješolskim dijakom. Maja Gustin O koncentracijskih taboriščih sem vedel že veliko. Prikazi internirancev, ki so kot pokončni okostnjaki oblečeni v belo-modre pižame dočakali osvoboditev, mi niso tuji, kakor tudi niso kupi mrličev, skupna grobišča, krematorijske peči, obrite glave ali tetovirane številke na rokah. Mislil sem, da mi je bilo vse jasno, tudi "razlogi", zakaj so nacifašisti ta Zločin storili. Moje znanje, glede tega argumenta, je bilo zgolj racionalno, tretjeosebno in neobčuteno, čeprav sem večkrat prisluhnil pričevanjam preživelih taboriščnikov. S tem potovanjem, sem želel videti in občutiti prvoosebno to, kar sem se naučil iz knjig, dokumentarcev in pričevanj. Ampak kadar sem se znašel v zasneženem taborišču, med barakami, pred zidom, kjer so streljali in obešali ujetnike ter z isto zunanjo temperaturo (približno -15°C), ki so jo taboriščniki potrpeli približno za tri mesece (tisti, ki niso bili sežgani takoj ob prihodu, so povprečno zdržali toliko časa), se je v meni nekaj zgodilo. Emotivnost in občutljivost sta se takoj pojavila in eksponencialno povečala v meni. Prvoosebno sem videl in občutil to, kar sem že vedel. Drugačen občutek se je pojavil ob pogledu na približno 3 tone težkega kupa človeških las, ki so se ohranile v Auschwitzu. Slabost, težkost in nemoč me je obšla ob pogledu edinih človeških ostankov taboriščnikov, iz katerih je podjetje na bavarskem pridobivalo blago. Takoj sem moral iz sobe. Alen Že ob vstopu v taborišče, ko sem zagledala napis 'Arbeit macht frei, me je pri srcu stisnilo. Človek si sploh ne more predstavljati in razumeti, dokler ne stopi v kraj dogajanja in z lastnimi očmi vidi grozote. Med ogledom smo šli mimo hodnika, na katerem je bilo obešenih več sto slik z imeni. Prebirala sem imena, ogledovala sem si obraze. Težko je bilo ločiti moške od žensk, saj so bili vsi komaj obriti. Nekateri so se celo smejali, saj niso vedeli, kaj jih čaka, pri drugih pa sem v očeh brala strah in grozo. Morali smo si izbrati ime in se med obiskom uživeti v deportiranca. Ko sem si ogledala skoraj vse, sem ob koncu prebrala ime Lapornik. Ogledali smo si tudi Birkenau, kjer že ob vstopu zagledaš tračnice, ki se končajo znotraj taborišča. Obisk se je zaključil s komemotacijo. Vsak od nas je prebral ime deportiranke oziroma deporti-ranca, ki si ga je izbral in se tako, vsaj za kratek čas spominil pozabljenega imena. Skupno je bilo prebranih 750 imen. Ob koncu dneva, ko so se ogledi taborišč zaključili, mi je po mislih prešlo na tisoče vprašanj, na katere ni odgovora. V meni pa je ostala le praznina, saj so vsi moji občutki le zamrznili ob pogledu na kraje, kjer je pred skoraj sedemdeseti leti izgubilo življenje na milione ljudi. Čeprav je izkušnja trajala le sedem dni, sem se iz nje veliko naučila, spoznala pa sem tudi sovrstnike iz moje dežele in drugih krajev Italije. S temi sovrstniki, ki so tako slovensko kot italijansko govoreči, sem navezala prijateljske stike. Imela sem možnost se z le-temi pogovoriti in spoznati različna razmišljanja. Med raznimi pogovori je prišla tudi na dan debata o odnosu med Slovenci in Italijani. Presenetilo me je razmišljanje nekaterih italijansko govorečih sovrstnikov, ki so mnenja, da bi moral biti slovenski jezik uveden tudi v vse italijanske šole v Trstu. Katarina Kariž Ob koncu se nam zdi pomembno pohvaliti in se zahvaliti celotni organizaciji, profesorjem, animatorjem in spremljevalcem, še posebno gospe Vilmi Braini, ki nam je nenehno stala ob strani in ki j'e svoj'o moč, upanje in svoj'e srce darovala tudi nam mladim, dda bomo zrasli kot boljši, zavednj'eši lj'udj'e. Maja Guštin, Katarina Kariž, Sandi Paulina in Alen Sancin 16 1 8 Nedelja, 13. maja 2012 NEDELJSKE TEME / KMALU POSVET V TRSTU STROKOVNI NASVETI Za skupno čezmejno kmetijsko politiko Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je v Ljubljani sprejel predsednika Konfederacije kmetov Italije CIA Giuseppeja Politija, ki je bil minuli teden gost predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na obisku je Politija spremljal predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec s sodelavci. Minister Bogovič je sprejel vabilo Politja in Fabca, da se v prihodnjih mesecih priredi v Trstu posvet o kmetijstvu na zavarovanih območjih Natura 2000, katerega se bo udeležil tudi italijanski minister za kmetijske politike Mario Catania. Predstavniki CIA, Kmečke zveze, Ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na srečanju v Ljubljani Posvet bo tudi priložnost za poglobitev vprašanj o skupni kmetijski politiki EU v letih 2014-2020, vsekakor pa tudi o potencialu razvoja mejnih območij na področju kmetijstva. Posvet bodo po dogovoru priredili meseca julija ali septembra (eb) VINOGRAD V POLETNIH MESECIH Foliarno gnojenje V vinogradih so v poletnih mesecih vidni pogosti znaki pomanjkanja kalija in magnezija. Redkejši, a ne zanemarljivi pa so tudi primeri pomanjkanja mikroelementov, predvsem železa (Fe) in bora (B). V prejšnjih mesecih smo opravili gnojenje tal, ker vsrkava trta, tako kot vse ostale rastline, gnojila predvsem preko koreninskega sistema. Dokazano pa je, da je gnojenje na list ali foliarno gnojenje lahko zelo učinkovit način za oskrbovanje rastlin s hranilnimi snovmi tudi preko listja. Prednost tega načina gnojenja pa je predvsem v tem, da je čas, da pridejo hranilne snovi preko listov v trto kratek in gre, v odvistnosti od hranilne snovi, od nekaj ur do nekaj dni. Vsled tega je v tej razvojni fazi trte ta način gnojenja učinkovitejši. V praksi gnojimo trto na list v naslednjih primerih: v primeru pomanjkanja makroelementov, v naših razmerah predvsem kalija in magnezija; v primeru pomanjkanja mikroelementov, kar se pri trti relativno pogosto dogaja, saj se v trtnih nasadih najpogosteje pojavlja pomanjkanje, kot smo uvodoma omenili, železa (kloroza) in bora; po vremenskih neprilikah (toča, viharji ipd.) ko so trte mehanično poškodovane, je hitro dodajanje hranilnih snovi neposredno na poškodovane dele rastline zelo pomembno. Poudarili smo že, da trta hitro vsrkava hranilne snovi preko listov in jih razvršča v tiste rastlinske dele, kjer je potreba največja. Za foliarno gnojenje svetujemo gnojila, ki vsebujejo več snovi, predvsem mikroelementov, ker s tem poživimo delovanje listov, kar zelo pozitivno učinkuje na razvoj jagod. Glede količine uporabljenih gnojil pa naj vinogradniki sledijo navodilom, ki spremljajo gnojilo. Koncentracija elementov je zelo različna v široki paleti foliarnih gnojil, ki jih nudi tržišče, tako, da je določanje količin, še zlasti če upoštevamo različno stanje vinogradov, zelo težko, zato so odmerki, ki jih navajamo v nadaljevanju le okvirni. Poglejmo nekaj primerov uporabe foliarnih gnojil v odvisnosti od namembnosti. Pomanjkanje mikroelementov. S foliarnim gnojilom, ki vsebuje mikroelemente (glej pod točko 2), bomo gnojili dvakrat ali trikrat po cvetenju trte. Gnojila bomo nanašali skupaj s sredstvi za varstvo trte v mesecu juniju in deloma juliju. Med cvetenjem ne bomo uporabljali teh gnojil, ker je njihov sprejem v tej fazi močno omejen. Sušenje pecljevine. Proti sušenju pecljevine, ki se pojavlja predvsem na malvaziji in refošku bomo gnojili z gnojilom, ki vsebuje veliko magnezija (MgO) 70 do 80% ter mikroelemente v kelatni obliki: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn). Škropili bomo neposredno pred pričetkom mehčanja jagod in škropljenje ponovili 10-14 dni pozneje. Za vsak poseg bomo porabili približno 10 kg gnojila na hektar. Pomanjkanje kalija. Če so na trti znaki pomanjkanja kalija in je rast trt slaba, bomo uporabili gnojilo z vsemi najvažnejšimi makroelementi (N:P:K) v količini 7-10%. Gnojilo naj vsebuje tudi že navedene mikroelemente v kelatni obliki. Trte bomo škropili 4-6 krat z raztopino, ki vsebuje 0,2%-0,3% gnojila. Ob primerni vsebnosti železa, bomo s škropljenjem preprečili tudi nastanek kloro-ze. O koncu pa še enkrat poudarjamo, da je ta način gnojenja, kljub učinkovitemu in hitremu delovanju, le dopolnilen k talnemu gnojenju preko korenin. Danes je sicer na razpolago vedno večje število vodotopnih gnojil za listno gnojenje, ki bi po mnenju njihovih proizvajalcev lahko popolnoma nadomestila talno gnojenje. Mnenja smo, in izkušnje to potrjujejo, da je uporaba samo foliarnih gnojil tvegana in zelo zahtevna, ker je njena učinkovitost odvisna od raznih dejavnikov, predvsem od stanja listov. Samo mladi in sveži listi lahko uspešno vsrkavajo gnojila, zato je nujno stalno pomlajevanje trtne krošnje. Bolje je torej, da ohrani foliarno gnojenje svojo dopolnilno vlogo, korenine pa naj ostanejo najpomembnejši način oskrbovanja rastlin s hranili. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Rilčkarji so skupina škodljivcev, ki lahko povzročijo znatno škodo v kmetijstvu. NapadAjo predvsem sadne vrste in okrasne rastline. Rilčkarji so precej razširjeni tudi v naših krajih. Posebno so prisotni v mladih oljčnih nasadih, kjer je lahko škoda zelo velika. Rilčkarji so hrošči in spadajo v družino Curculionidae. Rod, ki združujei rilčkarje, se imenuje Otiorrynchus in obsega kar 240 različnih vrst. Ker je vrst veliko in ker so rilčkarji izrazito polifagni, napadejo veliko vrst gojenih rastlin. V glavnem so črne ali temne barve in dolgi okrog 10 mm. Med vrstami omenimo na primer: Otiorrynchus corruptor, Otiorrynchus mastix, Otiorrynchus rugosostriatus, Otiorrzynchus armadillo, Otiorrynchus salicicola in druge. Za nas je posebno važen Otiorrynchus cri-bricollis, ki mu pravimo jajčasti rilčkar. Slednji napada oljko, trto, breskev, mandelj in nekatere druge vrste. Otiorrynchus sulcatus pa napada vinsko trto. Vsi rilčkarji imajo podoben ciklus. Letno imajo eno generacijo. Prezimijo v obliki ličinke. Spomladi se ličinke zabubijo, v maju in juniju se pa pojavijo odrasli rilčkarji in začnejo delati škodo. V juliju ali pozneje samice začnejo polagati jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Ličinke začnejo delati škodo jeseni, in nadaljujejo vse do pomladi, ko dozorijo. Rilčkarji ne letijo. Odrasli preživijo ves dan pod zemljo, večkrat prav pod rastlinami. Takoj po mraku pridejo iz zemlje in gredo po deblu ali steblu rastline do mehkih listov, katerih robove začnejo gristi v obliki polkroga. Ob manjši škodi ostanejo le robovi oglodani, ob večjem napadu pa lahko pojedo ves list in pustijo le listnate žile. Zgodaj zjutraj rilčkarji zapustijo krošnjo rastline in se vrnejo pod zemljo, kjer preživijo dan, vse do večera, ko spet pridejo na prosto. Če odrasle rilčkarje dražimo, se delajo, da so mrtvi in padejo na tla. Tudi ličinke rilčkarja so lahko škodljive. So bele barve in imajo oranžno glavo. Dolge so približno 10 mm. Živijo v zemlji, težko jih vidimo na površju, hranijo se s koreninami raznih rastlin. Nevarne so lahko posebno za jagodo ali za rastline, ki imajo manjše korenine. Ob manjšem napadu je škoda predvsem estetskega vidika, posebno na okrasnih rastlinah. Ob večji škodi pa se asimilacija zmanjša in rastlina na splošno ošibi. Ličinke pa delajo še večjo škodo, saj rastline lahko usahnejo. Še posebno so rilčkarji nevarni v rastlinjakih. Zatiranje odraslih rilčkarjev z insekticidi je zelo težavno, posebno v primeru močnega napada. Škodljivci so namreč aktivni za dolgo obdobje: v maju in juniju ter v septembru in oktobru. Zato bi bilo treba škropiti vsaj vsakih 15 dni za daljše obdobje. Proti rilčkarjem bi morali uporabljati močne insekticide, kar ne prija okolju, posebno ne čebelam in drugim koristnim žuželkam. Najbolje je torej, da proti rilčkarju uporabljamo biološke in mehanske metode. Eden najstarejših načinov zatiranja rilčkarjev je, da odrasle ročno pobiramo. To storimo v nočnih urah, ko pridejo na površje. Na dno krošnje postavimo odprt in obrnjen dežnik in krošnjo stresemo. Namesto dežnika lahko uporabljamo svetle rjuhe. Dobro se obnesejo tudi mreže za pobiranje oljk. Hrošče poberemo in jih uničimo. Lahko jih lovimo tudi čez dan. Okrog debla postavimo slamo, kjer se najverjetneje podnevi skrijejo. Slamo odstranimo in sežgemo. Manj zamudno in bolj učinkovito je, da postavimo krog in krog debla lepenko, ki jo prebarvamo s posebnim lepilom za škodljivce. Na ta način preprečimo ril-čkarjeve nočne sprehode po deblu navzgor. Lepenko zvežemo ali pritrdimo z žico kakih 30-40 cm od tal. Lepenke postavimo takoj, ko opazimo prvo škodo. Občasno moramo kontrolirati, da je lepilo še učinkovito. Slaba lastnost tega načina je, da se na lepilo ujame tudi veliko koristnih žuželk. Zato moramo pustiti lepenko z lepilom le za čas, ko rilčkarji delajo škodo. Konec junija jo odstranimo in jo zopet postavimo jeseni. Bolj enostavno, a manj učinkovito je postavitev širokega lepilnega traka okrog debla. Namesto lepenke z lepilom lahko uporabljamo tudi t.i. sintetično volno. No-žice rilčkarja se v takem vlaknu zataknejo. V primeru mladih rastlin ovijemo z lepenko ali sintetično volno tudi oporo. Učinkovito je tudi, da na spodnji strani oljke pustimo izrastke, katerih liste ima rilčkar posebno rad. Proti ličinkam rilčkarja je zelo važno, da upoštevamo pravila kolobarjenja. Ličinke lahko tudi delno zmanjšamo tako, da jeseni obdelamo tla okrog rastlin do globine največ 20 cm. Na ta način ličinke rilčkarja pridejo na vrh in z nizkimi temperaturami poginejo. Obstajajo tudi biološka sredstva na podlagi nematod, ki uničijo ličinke rilčkarjev. Nematode delujejo pri temperaturi med 15 in 30° C in so bolj aktivne v primeru vlažnih tal. Uporabljamo jih v poznih popoldanskih urah ali ob oblačnem vremenu, saj jih lahko močno sonce in visoka temperatura uničita. Nematode uporabljamo takoj, ko opazimo prve škodljivce, v glavnem pa v maju ali jeseni in po potrebi poseg ponovimo. Sredstvo nima nobene karenčne dobe, je popolnoma neškodljivo človeku in uporaba je dovoljena v biološkem kmetijstvu. Magda Šturman VEDNO AKTUALNO VPRAŠANJE Tržne cene gozdnih in kmetijskih zemljišč odvisne od več dejavnikov Vedno pogosteje se člani in širše lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč obračajo na Kmečko zvezo, ker bi radi poznali tržno ceno omenjenih dobrin. Kot smo pisali že pred časom, je odgovor vse prej kot enostaven, saj je vrednost teh nepremičnin odvisna od številnih dejavnikov, ki jih bomo navedli v nadaljevanju. Uvodoma pa bi radi poudarili, da je pri nas zelo malo kupoprodajnih pogodb kmetijskih zemljišč (ki niso zazidljiva) in zadevajo predvsem majhne površine, katerih cene so po navadi višje od povprečnih tržnih. Kupec navadno ne kupuje zgolj zaradi pridelovalne vrednosti zemljišč, temveč je nakup lahko vezan tudi na druge aspekte (pravilnejše oblikovanje parcel, ki jih ima v posesti, pridobitev pravice do dostopa, možnost strojne obdelave ipd.). Zaradi tega je težko določiti realno tržno ceno zemljišča, ker je kupoprodajna ponavadi višja. Zato smatramo za koristno, da zainteresiranim posredujemo uradno povprečno vrednost zemljišč na osnovi kmetijskih kultur, ki so na njih gojene. To vrednost določa posebna pokrajinska komisija za zemljišča, ki so podvržena razlastitvam za javno korist, skladno s tem, kar predvideva člen 16. zakona št. 865 z dne 22/10/1971. Vrednosti, ki jih določa omenjena komisija enkrat letno in se nanašajo na Ha površine, so za tekoče leto sledeče: njive (seminativo) 42.000 €; ze-lenjadni vrt (orto) 110.000 €; površina za cvetličarstvo in drevesnice (florovi-vaistica) 85.000€; vinograd (vigneto) 86.000 €; vinograd s kontroliranim poreklom (vigneto DOC) 104.000 €; travnik (prato) 30.000€; pašnik (pascolo) 21.525 €; gozd (bosco) 26.650 €; oljčnik (uliveto) 49.000 €; neobdelana rodovit- na površina (incolto coltivabile) 21.525 €; nerodovitna površina (incolto non coltivabile) 13.325 €. Zakon predvideva, da se pri razlastitvah za javno korist vrednost kmetijskih zemljišč določa na osnovi prej omenjenih vrednosti. Pri prosti prodaji pa se seveda cene določajo po tržnih kriterijih in so odvisne le od tržnega zakona. Kljub temu pa smatramo, da so od komisije določene povprečne vrednosti lahko koristna primerjalna vrednost za določitev kupoprodajne cene, seveda upoštevajoč značilnosti (oblika zemljišča, nagib, dostop s prevoznimi sredstvi, možnost namakanja itd.) vrednotene posamezne parcele, ki so lahko nadpovprečne ali izpod povprečja, kar seveda vpliva na končno ceno. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. maja 2012 17 Stališče strokovnjaka Organizacije združenih narodov ZDA morajo Indijancem vrniti zaseženo zemljo Na slikah: pod naslovom špripadniki naroda Sioux Oglala, spodaj James Anaya; desno zgoraj protestniki v Oviedu, spodaj univerza v Sassariju. Asturijci zahtevajo uradnost svojega jezika V petek, 4. maja, dan asturij-skega slovstva, se je na ulicah središča Ovieda, ki se mu v asturijskem jeziku pravi Uvieu, zbralo približno 2.000 ljudi z zahtevo, naj se asturij-skemu jeziku prizna status uradnosti. Deževno vreme, ki je močilo udeležence, ni preprečilo glasnosti sprevoda, ki je potekal po središču mesta. Manifestaciji so se pridružili predstavniki številnih organizacij, pa tudi političnih strank, sindikatov in civilne družbe, ki se zavzemajo za priznanje lastnega jezika. Ob koncu zborovanja je predsednica Odbora za obrambo astu-rijskega jezika Paula Cristobal predstavila zahtevo, nekakšen manifest s pozivom vsem, ki so brezbrižni glede jezika, naj se zavzamejo za osvežitev jezika in njegovo normalizacijo. Poziv je namenjen predvsem »politikom ter birokratski in ekonomski eliti«, in sporočilo je zelo jasno: vztrajanje do dosege rezultata. »Ta dan našega slovstva se je zgodil po enoletnem spanju, negibnosti. Naše politično vodstvo, ki ni znalo opraviti svoje dolžnosti, dela naprej po starem načinu, ne glede na imena, ki sestavljajo to vodstvo. Nekaj novosti, ki smo jim bili priča, pa kažejo na še slabše posledice, ki vodi- jo v zanikanje in v sovraštvo, pa tudi v zanikanje pravičnosti in celo popolnoma jasnih dejstev,« je dejala Paula Cristobal. Voditeljica gibanja za priznanje jezika je nato poudarila obvezo, da bo gibanje nadaljevalo s svojimi prizadevanji, dodala pa je, da bi v Asturiji zaslužili boljše politične voditelje, take, ki ne bi uvajali obveznega minimalnega števila otrok v razredu, katerih starši se odločijo za krajevni jezik, zato, da se ta jezik dejansko poučuje. Treba je bilo počakati na odločitev vrhovnega sodišča, ki je to omejitev razveljavilo. Zahteve, ki so jih postavili protestniki, so večplastne, saj gredo od jezikovne zakonodaje do krajevnih napisov, od poučevanja jezika v šoli do sredstev obveščanja. Zahtevajo pa tudi spremembo statuta dežele in opozarjajo, da gospodarska kriza prizadeva predvsem majhna podjetja, ki pri svojem poslovanju uporabljajo asturijski jezik in vanj verjamejo. Poleg tega so oblasti zmanjšale sredstva za kulturo, kar bo prizadelo tudi oprganoizacije, kii prejemajo sicer preskromna sredstva za zaščito jezika. Odtod odločna zahteva po priznanju jezika, ki bi moral postati uradni jezik v regiji. Strokovnjak Združenih narodov, ki ugotavlja diskriminacijo domorodnih ljudstev v Združenih državah Amerike, je pozval vlado v Washingtonu, naj vrne nekaj zemlje, ki je bila odvzeta tem ljudstvom, kot korak pri odpravljanju nenehne in sistemske rasne diskriminacije. James Anaya, tako je ime strokovnjaku, je tudi opozoril, da ga pri njegovem delu ni hotel sprejeti niti en sam član kongresa ZDA. Anaya je v približno dveh tednih obiskal naselja domorodnih Američanov na Havajih in na Aljaski ter skupnosti, ki sedaj živijo v ameriških mestih; srečal se je, kot je sam povedal, z ljudmi, ki še občutijo težo razlastitev in odvzema sredstev za preživljanje, pa tudi razpad svoje družba, dom katerega je prišlo tudi z dejanji velikega nasilja, ki je temeljilo na rasni diskriminaciji. »Ta diskriminacija je po eni strani sistemska in pod drugi strani individualna, kar pomeni, da jo občuti vsak posamezni pripadnik teh skupnosti,« je ugotovil Anaya. Po njegovi oceni rasizem izvira pri vrhu oblasti, to je pri odnosu med zvezno državo in posameznimi državami, sega pa daleč na krajevno ravan in na področja, ki so zelo kočljiva, med katera sodi tudi šolstvo. »Tako se na primer dogaja, da v šolah tako sošolci kot tudi učitelji slabo ravnajo z otroci, ki pripadajo do-morodnim skupnosti in v tem primeru gre za pravo diskriminacijo v šolskem sistemu,« je še ugotovil visoki predstavnik Združenih narodov in dodal, da se taka diskriminacija odraža tudi v medijih, predvsem v ljudskih medijih: »Prav v medijih ne namreč pogosto pojavljajo trditve, da so domo-rodni Američani nepomemben del prebivalstva, da so uživali preveč bonitet in da so se njihove skupnosti s kulturo vred spremenile v igralnice, kar pa seveda ne drži.« V ZDA v 310 rezervatih živi približno milijon domorodnih Američanov. Red je, da so nekateri narodi znali dobro izkoristiti igralništvo, vendar za večino to ne velja. Anaya je obiskal rezervat Oglala Sioux, kjer znaša poprečni dohodek na prebivalca 7.000 dolarjev letno, torej manj od šestine ameriškega povprečja, povprečna življenjska doba pa pri teh prebivalcih ne presega 50 let. Dva rezervata tega naroda v Južni Dakoti, Rosebud in Pine Ridge, sta znana po najslabših življenjskih pogojih v vseh ZDA, vključno z množično brezposelnostjo in najvišjim odstotkov samomorov na zahodni polobli, pa tudi s številnimi umori med mladostniki. »Vsakdo lahko ugotovi, kako revno je življenje teh ljudi in kako na njihovo stanje vpliva predvsem dejstvo, da ne razpolagajo z zemljo. Ekonomsko je njihovo stanje zelo slabo, brezposelnost ponekod sodega 70 odstotkov in spremljajo jo vse druge bolesti sodobne družbe. Stanje je izredno slabo,« ugotavlja Anaya. Rosebud je po njegovi oceni značilen primer, kjer bi vrnitev zemlje, ki jo je država razlastila, izboljšala gospodarsko stanje ljudi in obenem tudi prispevala k nekakšni spravi. »V Rose-budu so bili ljudje vseskozi priča gra-bežu njihove zemlje in domorodci so izgubili ogromne površine, prav tu pa je veliko dokazov o neizpolnjenih obljubah. Jasno je, da so glede lastništva zemlje obstajale pogodbe in prav tako jasno je, da so ZDA v prejšnjem stoletju te po- godbe kršile. To je navsezadnje ugotovilo tudi vrhovno sodišče ZDA,« je poudaril Anaya. Dodal je, da bo več podrobnosti navedel, ko bo v septembru predložil sklepno poročilo Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Že sedaj pa je napovedal, da govori o vračanju domorodnim ljudstvom tistega, do česar imajo zakonito pravico, kar je treba popraviti; tu je po njegovi oceni tudi smisel sprave. Seveda pa je pričakovati, da bo tak predlog naletel na oster odpor ameriških oblasti, začenši s kongresom; odpor bo podoben tistemu ob zahtevi o plačilu odškodnine Afroameričanom zaradi suženjstva. Po drugi strani pa je Anaya poudaril, da mu je Obamova uprava zagotovila sodelovanje in pomoč pri vodenju raziskave, ni pa želel komentirati dejstva, da ga ni hotel sprejeti noben član kongresa. Dejal je le, da se v svoji državi zelo pogosto srečuje s predstavniki zakonodajne oblasti. Prejšnji mesec je ameriška uprava za pravosodje in notranje zadeve napovedala investicije milijarde dolarjev za izkoriščanje velike površine 56 milijonov akrov indijanskega ozemlja, ki naj bi ga izkoriščali za gozdarstvo, kmetijstvo in rudarstvo, pri čemer bi domorodci malo koristi. Pravosodni minister Eric Holder je v zvezi s tem dejal, da gre za pobudo, ki naj bi pošteno in častno rešila zgodovinski spor v zvezi z upravljanjem zemljišč, »kar je bilo dolga leta predmet spora med indijanskimi plemeni in Združenimi državami«. Anaya pa je mnenja, da gre samo za korak v pravo smer. »Seveda, korak je pomemben, ampak mi se srečujemo z desetletji vladnega izkoriščanja ozemlja, ki bi moralo pripadati domorodnim ljudstvom. Ta majhen denar je torej nekakšna žalitev, saj ne rešuje temeljnega vprašanja, torej lastništva in upravljanja velikega ozemlja. To je pomembno vprašanje in mislim, da bi morala ameriška uprava sprejeti druge ukrepe, da bi rešila zahteva; skratka, moralam bi v globino problema,« je še ocenil Anaya. Študenti iz Sassarija za sardinščino na univerzi Gre za pobudo, v katero verjame veliko ljudi, ker so prepričani, da bi šlo za novost, ki bi lahko tudi pozitivno vplivala na raven zaposlovanja. Zgodilo se je v Sassariju, kjer so zbrali 1.000 podpisov pod predlog, naj na krajevni univerzi ustanovijo dva nova programa. Prvi z naslovom Osnovnošolska pedagoška znanost v sardinske jeziku bi usposabljal študente za poučevanje sardinskega jezika v otroških vrtcih in v osnovnih šolah, drugi, tečaj sardinskega jezika in kulture, pa bi zagotavljal tradicionalno diplomo iz jezika in kulture za sardinski jezik, kakršne obstajajo za številne druge jezike. Skupina študentov, ki so dali pobudo za zbiranje podpisov, je obrazložila razloge za to pobudo. »Prisostvujemo celotni generaciji, ki izgublja bogato kulturno in jezikovno sporočilo, saj je čedalje manj mladih, ki še govorijo sardin-ščino,« je dejal 26-letni študent Pier-luigi Caria iz Nuora. Opozoril je, da je v mestih sardinščina praktično izginila, dodal pa je, da zaenkrat za njihov predlog ni velikega navdušenja, »kar seveda obžalujemo, ker verjamemo, da je možnost povezave med poučevanjem sardinščine v šoli in ravnijo zaposlovanja dejanska priložnost. Študenti tudi zahtevajo možnost izpitov v sardinskem jeziku začenši s prihodnjim akademskim letom. Pierluigi Caria, Giuseppe Piras, Fabio Loddi in Michele Angioi vztrajajo pri pomenu tega predloga: razmišljajo predvsem o prihodnosti ti-sočev študentov, ki bodo po koncu študija iskali zaposlitev. »Prepričani smo, da bi bilo treba za uvajanje pouka sardinščine v šolah najprej izobraziti ustrezne kadre. Ker je za poučevanje potrebne univerzitetna diploma, ki bi jamčila ustrezno izobrazbo, je treba to izobrazbo zagotoviti z ustreznimi univerzitetnimi programi, ki jih univerze na Sardiniji morajo razpisati,« so dejali. Sedaj bodo peticijo izročili rektorju Attiliu Massimo, dekanom fakultet in direktorjem oddelkov, predstavili pa jo bodo tudi politikom, začenši s predsednikom deželne vlade Ugom Cappellaccijem in z deželnim odbornikom za šolstvo Sergiom Mil-lio ter z deželnim svetom. 1 8 Nedelja, 13. maja 2012 NEDELJSKE TEME / FAR EAST FILM FESTIVAL V VIDMU Vzorci oddaljenih, a nam tudi vse bližjih kultur Peter Jevnikar Pred tednom dni se je v Vidmu končal letošnji Far East Film Festival, ki je z bogatim sporedom filmov v gledališču Giovanni da Udine in raznovrstnimi prikazi azijskih kultur (tržnico z azijskimi izdelki, delavnicami, fotografskimi razstavami in koncerti), ki so razpršeno potekali po mestnem središču, privabil nepričakovano visoko število udeležencev. Prvič so namreč zabeležili toliko obiskovalcev, da je pri mnogih predvajanjih filmov veliko ljudi ostalo zunaj, ker je bila dvorana prenatrpana. Nepričakovano visoka udeležba in ponovni uspeh tokrat že 14. izvedbe sta festival potrdila kot največo tovrstno revijo na svetovni ravni. Prizadevanja organizatorjev so namreč uperjena v to, da bi na naša tla in v čim širši krog ljudi vsakič ponesli prerezi kultur, ki so nam zelo oddaljene, a so nam vsak dan - hočeš nočeš - bliže. In to v prvi vrsti preko filmov - od avtorskih del do povsem komercialnih uspešnic - ki verodostojno kažejo, kaj se danes predvaja na platnih držav Daljnega Vzhoda. Letošnjo prireditev je na zaključni večer zapečatila nagrada publike, ki je ove-kovečila tri dolgometražce. Na tretje mesto se je uvrstil južnoko-rejski The Front Line, ki prikazuje dogajanje med bratomorno vojno med Severno in Južno Korejo. Drugouvrščeni kitajski film One Mile Above govori o podvigu mladega Tajvanca, ki se s kolesom odpravi na zahtevno pot od Yunnana do Lhase in se spopade s številnimi težavami. Kljub temu, da se film ne dotika kočljivih političnih vprašanj, preko kolesarja, ki se izogne policiji na mejnem prehodu, pokaže, da obstaja ob zaprtem bloku vedno tudi alternativna pot. Na prvo mesto se je uvrstil južnoko-rejski film Silenced, ki pripoveduje o zlorabah šolnikov nad gluhonemimi otroki, sirotami. K učinkovitosti pripovedi pa je botroval še nepričakovani, nerešeni finale filma, ki je poskrbel, da so gledalci dvorano zapuščali z občutkom kričeče, nekaznovane krivice. Nagradam publike se je pridružilo še ocenjevanje filmov preko spletne strani MyMovies, ki je nagradilo japonsko znan-stvenofantastično-zgodovinsko komedijo Thermae Romae. V njej zabavno potovanje v času povezuje japonsko tradicijo »on-senov« (vročih kopeli pri termalnih izvirih) s starorimskimi termami. Med kitajskimi filmi, ki so bili na ogled, ja blestel večplastni prvenec Song of Silence Kitajca Chena Zhuoa. Po izobrazbi je vizualni umetnik in dizajner, svoj umetniški čut pa je ponesel v tankočuten, a hkrati pretresljiv film, prežet s poezijo in simboliko, ki nas popelje na kitajska meglena podeželja. V glavnih vlogah nastopata dekleti, ki životarita. Prvo, mlajše in gluhonemo, nebogljeno živi z mamo in dedi med ribiči, v skoraj popolni osamljenosti in preziru. Drugo, starejše in samostojno, živi v bližnjem mestu in se preživlja kot pevka. Povezuje ju moški, nezrel policaj, ki je oče prvega in ljubimec drugega dekleta. Kaj kmalu pride v zgodbi do zapletenega trikotnega odnosa med njimi. Čeprav sta navidez različni, se dekleti povežeta. Policaju je nenačrtovani hčerkin prihod v nadlego, vendar jo postopoma spozna in vzljubi. To pa privede do končne oddaljitve drugega dekleta. Režiser nam je v intervjuju povedal: »V nekaj besedah gre za spopad med idealom in realnostjo. Začetna ideja filma je bi- la prikaz sanj današnje kitajske mladine, ki se včasih počuti vklenjena, izgubljena, in se temu upira. Sčasoma se je film razvil predvsem v pogled dveh različnih vidikov pro-tagonistk. V središče pa sem želel postaviti čut za odgovornost in pomanjkanje le-te-ga«. V filmu so pogosti ponavljajoči se elementi in simboli, kot so voda, ribe, megla, zvočni vtisi ... Bi lahko o tem kaj več povedali, smo vprašali režiserja. »V filmu človek sledi valovom. Morje ponazarja pomanjkanje dialoga v kitajski družbi, v kateri posamezniku ne uspe nič spremeniti. Vsakega protagonista filma ponazarja simbol. Jing, gluhonemo deklico, ponazarja riba, ki je krhka, ranljiva. Zaradi svoje pristnosti prihaja v spopad z družbo. V tem je dekle sprva neuspešno, ker v svoji osamljenosti stalno nastopa na zgrešen način do sočloveka. Postopoma razumemo, da sta si junakinji spe-kularni: kar je ena na zunaj, je druga v notranjosti, v srcu pa si obe želita isto. Ponazoril sem nasprotja, da bi postopoma pri-vedel do čustvenega in fizičnega zbližanja, in to preko glasnih in tihih prizorov, hitrega in počasnega ritma. Ko sta združeni, njuna plamena zaživita, zablestita.« Producent filma Wang Chong je dodal, da je za samostojne režiserje, ki ciljajo na filme podobne nekomercialne narave, življenje še posebej težko. »Politično ozračje, cenzura in tržni trendi namreč ne pomagajo. Zato pa je blockbusterjem, komercialnim, "odobrenim" filmskim produkcijam, ki so se uklenile pravilom kitajske cenzure in trga, edina alternativa bypass. Obiti je treba kitajsko tržišče. In ravno to si obetam: predstaviti filme na mednarodnih festivalih in jih, potem ko jih tujina prizna, pripeljati zopet na domača tla.« Z enakim ciljem se je producent angažiral še za drug film, prikazan na festivalu, The Cockfighters. Gre tudi tokrat za prvenec, in sicer režiserja Jin Ruia. Film je zelo fizičen, realističen. Tudi tokrat smo na kitajskem podeželju, tokrat v svetu borb med petelini. V ospredje postavlja glavnega junaka, skromnega starosto te igre, predstavnika vrednot in dostojanstva navadnih ljudi, in njegovega nasprotnika, mladega in nemoralnega petičneža, ki zaradi denarja razpolaga z vsem in vsemi. Starejši junak se upre njegovi oblast-nosti, za to pa mora tudi drago plačati. Režiser je na odru povedal: »Moj film se želi dotakniti dveh problematik. Najprej t.i. "fair playa": v igri in v športu obstajajo pravila, ki pa v kitajski družbi primanjkujejo. Drugič pa pripoveduje o močnih socialnih razlikah v moji državi in krivicah na račun socialno nemočnih skupin.« V intervjuju je režiser še dodal: »Borba med petelini je nekaj tradicionalnega na Kitajskem in velja za nenasilen šport. Navadno se ne konča s smrtjo enega od dveh petelinov; med drugim so tile posebni petelini zelo dragi. Hotel sem prikazati vsakdanjo zgodbo, v kateri nasilje nastopi, ko se bogati in vplivni ne drži več pravil in zlorablja svojo oblast. Mladi protagonist zastopa novo generacijo, ki ji za tradicijo in pravila ni mar in bi jih najraje pospravila. V filmu pride do dramatičnega trenutka, ko nekdo protagonista vpraša: »Ima smisel vztrajati in ostati tu? Pri tem namiguje, da bi bilo bolje odi-diti v kak boljši kraj. Če bi vsi razmišljali tako in začeli bežati, ne bi nikoli prišlo do pozitivnih sprememb v družbi.« Na vprašanje o distribuciji na domačih tleh je režiser odgovoril: »Film še ni v distribuciji. Snemal sem ga, ne da bi preveč raz- mišljal o tem. Zanimala me je zgodba, naslikati sem želel realnost. Kdor je na Kitajskem videl moj film, je komentiral, da je preveč pesimističen za Kitajce. Pri nas ljudje hodijo v kino gledat samo komedije, uspešnice, lahko tematiko. Ni še prostora za ostalo. Upam, da se stvari s časom spremenijo.« Večkrat je na filmskih festivalih slišati, kako hongkonška filmska tradicija zamira in da imajo filmi v kantonskem jeziku štete dneve, ker je v Hong Kongu sicer produkcija še vedno svobodna, če pa hočejo pro-ducenti prodajati svoje filme celotnemu kitajskemu tržišču, se morajo pač podrejati njegovim pravilom in cenzuri. Vendar pa je treba omeniti spodbudne elemente, ki sta jih razkrila hongkonška režiserja Johnnie To in Edmond Pang Ho-Cheung. Prvi dolguje Vidmu, da ga je pred 14 leti prvi na Zahodu "odkril", in velja za eno ključnih figur hongkonške filmske industrije. V svoji karieri je kot režiser in producent uspel ustvarjati ob komercialnih izdelkih, ki so mu omogočali finančni uspeh, bolj osebne filme, ki nadaljujejo tradicijo hongkonških trilerjev in detektivk in ki so mu prinesli uspehe na vseh večjih filmskih festivalih, kot sta Cannes in Benetke. Kot producent je v filmsko umetnost vpeljal vrsto ustvarjalcev mlajše generacije. Pred kratkim pa se je zavzel za novo pobudo, imenovano Fresh Wave, ki s pomočjo popolnega finančnega kritja daje mladim hongkonškim režiserjem možnost, da ustvarjajo kratkometražne filme, ki jih potem prikažejo občinstvu na posebnem festivalu. Johnnie To, ki je letos v Vidmu dvojno praznoval - zaradi podelitve priznanja za življenjsko delo in pa zaradi rojstnega dneva - je s sabo pripeljal na oder tri mlade ustvarjalce. Wong Wai-Kit je prikazal fotografa črne POD ZELENO STREHO Barbara Žetko Človek je že od zdavnaj uporabljal les za gradnjo svojih bivališč, predvsem v krajih, kjer so gozdovi prekrivali večino teritorija. Ta material so s časom nadomestili drugi, predvsem kamen in opeka, deloma zaradi postopnega pomanjkanja surovine, deloma zaradi varnosti pred požari, saj so v preteklosti odprta ognjišča predstavljala resničen problem. V zadnjih letih pa zaradi vse večje ekološke osveščenosti in iskanja zdravega, prijetnega ter energijsko varčnega bivalnega okolja zanimanje in povpraševanje po leseni gradnji stalno narašča. Vzporedno z naklonjenostjo investitorjev raste tudi inovacija na tem področju: tehnike pri leseni gradnji so danes številne in se med seboj precej razlikujejo. Glede na to, kako so stene in stropi sestavljeni oz. na njihovo statično funkcijo, ločimo v leseni gradnji tri glavne konstrukcijske sisteme: okvirni (ali panelni) sistem, skeletni sistem in masivni sistem. Oglejmo si podrobneje te tri načine gradnje in bodimo pozorni na razlike med njimi, saj nas bodo pogojevale pri določitvi enega sistema ali drugega kot najprimernejšega za našo specifično situacijo. Okvirna konstrukcija. Pri tem sistemu sestavljajo stene leseni okviri iz stebrov in prečk različnih dimenzij. Ti okviri so obojestransko obloženi z različnimi ploščami, kot so npr. mavčno-kartonske, lese-no-cementne, iverne ali OSB plošče, prostor med ploščami pa je napolnjen s toplotno izolacijo. Pri tovrstni steni predstavlja okvir nosilni element, obloga pa prispeva k večji togosti stene, poleg tega pa ščiti notranjo izolacijo in leseno konstrukcijo pred vremenskimi vplivi. Če pa je debelina notranje izolacije nezadostna, kot se dogaja v večini primerov, zmanjšamo toplotno prehodnost ovoja z dodatnim slojem izolacije na zunanji strani stene. Okvirna konstrukcija je sistem, ki ga najpogosteje najdemo na tržišču. Razlog za to je relativno nižja cena v primerjavi z masivnim sistemom in pa precej hitrejša gradnja v primerjavi s skele- tnim sistemom, saj običajno posamezne elemente pri okvirni konstrukciji izvedejo v proizvodnih obratih in ne na gradbišču. Moramo pa se zavedati, da se ta prednost lahko spremeni v problem, ker so v določenih primerih montažne stene zelo velike. Dostava teh z dolgim tovornjakom na terene z dostopom preko ozke ali ovinkaste ceste je včasih nemogoča. Skeletna konstrukcija. Tovrstne konstrukcije so sestavljene iz lesenih stebrov in nosilcev, ki tvorijo skelet ali ogrodje. Ta je ločen od stenskih elementov, ki ne prevzamejo več, v nasprotju z okvirnim sistemom, nosilne funkcije. Skelet torej prenaša statično vse obremenitve. Elementi ogrodja so večinoma izdelani iz žaganega masivnega lesa, lahko pa tudi iz lameliranega lepljenega lesa. V tem primeru je cena konstrukcije višja, prednosti pa sta predvsem visoka nosilnost glede na težo in fleksibilnost, ki omogoča načrtovalcu veliko svobodo in zasnovo najrazličnejših arhitektonskih oblik. Obod skeleta se zapira s steklenimi elementi, s prefabriciranimi lesenimi elementi ali z različnimi ploščami z notranje in zunanje strani, med katerimi je postavljena izolacija. Sestava stenskih slojev je torej ponavadi podobna kot pri velikosten-skih elementih okvirnega sistema. Razlika je v tem, da pri skeletni gradnji stene niso kronike v eksistencialni krizi in razmišljal o poslanstvu medijev. Li Yin-Fung se je lotila trenj in zbližanja med pop kulturo najstnice in tradicionalno kulturo njene babice. Mo Lai pa govori o problemu izseljevanja ljudi iz stare ljudske četrti zaradi gradnje modernih stanovanjskih blokov. Avtorji so povedali: »Za nas je bila Fresh Wave edinstvena priložnost. Dala nam je proste roke, da smo se lotili alternativnih tematik, ki so nam bile najbolj pri srcu. Naša filmska kariera ni zagotovljena, radi bi pa sledili nauku našega mentorja Toja, ki nam je dal kot vodilo besede 'ambicija, strast za delo, poslanstvo'« Režiser, "enfant terrible" Edmond Pang Ho-Cheung pa je za svoj sedmi obisk prinesel v Videm romantični komediji Love in a Puff in Love in a Buff. Filma, ki sta zaradi preveč barvitega izražanja v hongkonških kinodvo-ranah prepovedana mladoletnim, sta zaradi svoje izvirnosti pravi uspešnici in ju predvajajo v celotni Kitajski. Zanimivo pa je, da sta režiser in scenografinja izkoristila jezikovne razlike med kantonsko in mandarin-sko kitajščino, ki so navadno v nadlego, za komičnost filmov, ki imata v svojih sarkastičnih in svežih dialogih svojo največjo moč. Med japonskimi filmi je letos poleg že omenjenega Thermae Romae pritegnil veliko pozornost film River priznanega režiserja Hirokija Ryuichija. Mlada igralka Misako Renbutsu, ki je nastopala v glavni vlogi, je o filmu povedala: »Film je fikcija, oblikovno pa ima veliko elementov, ki sodijo k dokumentarcu. V ospredju je resnična tragedija, ki se je pred leti pripetila v tokijski četrti Akihabara, ko je voznik tovornjaka nalašč povozil skupino pešcev. Med žrtvami je tudi fant glavne junakinje. Ta se zapre v svojo bolečino in dan za dnem tava po prizorišču nesreče. Pri tem srečuje razne ljudi in preko stika z njimi preboli tragedijo. Ravno med snemanjem se je zgodila nesreča zaradi potresa in Fukuši-me. Hiroki je odločil, da ne more mimo tega in je vključil nekaj prizorov, ki zgodbo povežejo s tamkajšnjim razdejanjem. Nesreča 11. marca 2011 je prizadela ogromno število ljudi in je imela tudi velik vpliv na filmske in televizijske produkcije. Ljudje so se spraševali, kako in kaj s filmi. Ali je prav in potrebno obravnavati določene tematike in kako?« ■ w Hiša naših sanj: iz brun ali lesenih zidakov? izdelane že vnaprej, ampak so postavljene na licu mesta, ko ogrodje že stoji. Primerno je poudariti, da so pri tem sistemu možne svobodnejše zasnove tlorisa in v nekaterih primerih njegove kasnejše spremembe. Poleg tega je lahko velik delež zunanjih stenskih površin steklenih, saj zgradbo nosi skelet in ne stene. Masivna konstrukcija. Tu ločimo dva načina gradnje, glede na to, katere elemente polnih lesenih sten uporabljamo: gradnjo iz enostavnih linijskih elementov in gradnjo iz masivnih lepljenih lesenih elementov. Prvi sistem, ki uporablja bruna (na dveh straneh obtesana debla), masivne tramove (na štirih straneh obtesa-na ali obžagana debla) ali plohe, spada med najstarejše načine gradnje in je danes manj uporabljen. Pri drugem sistemu pa uporabljamo bodisi ploskovne elemente (razne vrste desk in plošč) bodisi lesene module ali zidake. Lesene plošče so v bistvu masivne lesene stene, sestavljene iz med seboj horizontalno ali križno lepljenih lamel. Da zadostimo zahtevam zakonskih predpisov glede energetske varčnosti, je treba vsekakor stene masivne konstrukcije enostransko obložiti z izolacijo, pa čeprav je les slab prevodnik toplote in je zaradi tega toplotna prehodnost tovrstnih sten precej nizka. Prednost tega sistema v primerjavi z ostalima je v večji akumulacij toplote masivnih sten, ki jo lahko skozi vse leto izkoristimo za ugodno toplotno uravnovešenje prostorov, še posebej v pomladanskem in jesenskem obdobju. Vsak izmed opisanih konstrukcijskih sistemov ima svoje dobre in slabe lastnosti, ki jih je treba nujno poznati, preden se odločimo za način lesene gradnje, ki najbolj ustreza našim potrebam. Do danes imamo na razpolago te načine gradnje, z razvojem tehnike pa prihajajo na tržišče številne druge rešitve, ki se stalno izboljšujejo in bodo nedvomno zadovoljile vedno večje zahteve investitorjev. Vsakdo, ki namerava graditi z lesom, bi se moral torej najprej pozanimati pri raznih podjetjih, kakšne so ponudbe in jih med seboj pazljivo primerjati. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 1B. maja 2012 1 Q BAHRAIN IN OMAN Pomlad« tudi i i - cru I ■JÈB j it ajbolj logična razlaga za ime Bahrain je arabska beseda »bahr«, ki pomeni morje. Bahrain je dvojina. Poleg slovenščine je arabščina eden redkih jezikov, ki jo pozna. Naziv za to mini-državico z naftnimi temelji je umesten. Gre za otok ali otočje s skupno površino komaj 720 kvadratnih kilometrov, kar je manj kot štirikratna razsežnost tržaške pokrajine. Do pred kratkim je bil Bahrain znan zaradi svoje dirke cirkusa formule ena, ki se je tam vsidrala leta 2004. V teku sezone 2011 je novo zanimanje povzročila odpoved dirke. Arabska pomlad je posegla v kraje na skrajnem zahodnem koncu Perzijskega zaliva in povzročila nemire, policijske posege, ranjene in mrtve. Položaj so zamrznile vojaške enote Savdske Arabije, ki so na prošnjo kralja Hamada bin Isa al Halifa in po navodilih ZDA, s primerno silo nastopile in vzpostavile red, ki je bil po volji oblastnikov. Leta 1999 je bahrainska kraljevska družina zaslovela, ker je »vnesla demokracijo z zakonskim odlokom«. V nemirna področja arabsko govorečih ljudi se večkrat gleda iz verskega zornega kota. Na več mestih je prisotno neprijateljsko sosedstvo med suniti (teh je v muslimanskem svetu daleč največ) in šiiti. V Bahrainu je šiitov za 60 odstotkov, sunitov pa za 20. Med ostalimi 20 odstotki naj bi bilo precej kristjanov, ob njih pa še hindujcev in celo židov. Uradne statistike omenjajo 1,2 milijona prebivalcev, avtohtonih pa je dobra polovica. Ostali so priseljenci iz Irana, Indije, Pakistana in drugih revnih islamskih držav. Zakonski odlok, ki je vnesel »demokracijo« je bil svojevrsten. Parlament sestavljata dva domova. Člane zgornjega, ki sodeluje pri odločitvah, imenuje kralj, spodnjega pa izvolijo državljani po ključu, ki izrazito škoduje šiitom. Na prvih volitvah je 40-članski zbor spodnjega doma sestavljalo 19 sunitskih duhovnikov in 21 laikov. Med njimi je bilo samo 15 šiitov. Premier, ki ima nalogo, da organizira delo državne uprave, je že od daljnega leta 1971 Halifa bin Salman Ali Halifa, kraljev stric. Sedanji Bahrain je bil že v drugem tisočletju pred našim štetjem oporišče trgovcev na smernici Indija -Sredozemlje. V začetku 16. stoletja so globoko v Perzijski zaliv prodrli Portugalci, osvojili otočje in ga do take mere ločili od sosedov na arabskem polotoku in obali današnjega Irana, da je tudi po njihovem prisilnem odhodu imelo značilnosti samostojne politične enote. Portugalska prisotnost je v lu-zitanskih šolskih knjigah označena kot trgovsko delovanje. To prikriva od- krito gusarsko početje, saj so iz Indije in Kitajske v Perzijski zaliv plule ladje z dragocenimi tovori. Dvakrat je otočje prišlo pod vladavino perzijskih šahov in se iz njihovega objema izvilo leta 1783. Za kratek čas je Bahrain zavzel omanski sultan in otočje spremenil v gusarsko oporišče. Morski roparji so mu za pokrovitljstvo odstopali del plena. Za uspeh vstaje leta 1822 je imela največ zaslug rodbina Al Halifa. Povezala se je z Angleži. Status quo se dejansko drži do danes, vmes pa je bilo kratko obdobje ohlapne prisotnosti osmanskega (turškega) cesarstva. Verske strasti same po sebi niso predmet nasprotij. Če manjšina (su-nitska) v pretežni meri zadržuje državno bogastvo, je jasno, da izhajajo trenja iz zahteve po enakomernejši in pravičnejši delitvi skupnega imetja. Arabska pomlad, ki se je začela v Tuniziji, nadaljevala v Egiptu, s krvavimi obrisi zaznamovala Libijo in se vkoreninila v Jemen, je oplazila tudi zelo strnjeno bogastvo Bahraina. Ob dirkališču za bolide, je tam tudi oporišče petega ameriškega ladjevja, ki je v stalni pripravljenosti za kaznovanje bližnjega Irana. To, da je velika večina prebivalcev šiitske različice islama je zadosten vzrok, da se jo uvršča med skrite agente perzijskega velikana. Prisotnost ameriškega ladjevja in šiitska grožnja sta razloga, da mora sedanja garnitura obdržati trden prijem oblasti za vsako ceno. Bahrainski protestniki so se v prestolnici Manama zbirali na Bisernem trgu. Velika školjka tam spominja na iskalce biserov. Prizorov demonstracij in nasilja že dolgo ni več na televizijskih ekranih. Bahrainski dvor je najel nekaj agencij za obdelavo javnega mnenja in jim proti mastnim denarjem naročil, da kraljevino omenjajo kot raj na zemlji. Med poletnimi nemiri je kralj Halifa dopuščal stike z opozicijo samo z namenom, da bi velika nagrade formule ena ne odpadla. Nekajkratrat so datum prestavili, na koncu pa izvedbo za sezono 2011 odpovedali. Dirka je bila uvrščena v spored sezone 2012 in je pred dnevi redno potekla, demonstracije proti njej pa so mediji popolnoma prikrili, kot da se ni nič zgodilo. Napetost se medtem stopnjuje. Biserni trg, ki je veliko prometno kro-žišče, je središče politične dejavnosti. Policija omejuje demonstracije, tla in razpoložljivi zidovi pa so na gosto poslikani in popisani s protirežimskimi gesli. Zgovorna je poslikava, kjer je ob celi vrsti britanskih premierjev od leta 1971 do danes, za enako obdobje en sam bahrainski. Domači krojači komaj uspevajo šivati rdeče-bele zastave s katerimi protestniki izražajo nasprotovanje vladi in pripadnost Bahrainu. Če- prav gre pri verskih čustvih za številke, ki so v prid šiitom, se protestniki nanje ne ozirajo. Vladni krogi večkrat izpostavljajo aktivnost šiitov predvsem zaradi blatenja Irana, ki vsekakor simpatizira z uporniki, čeprav ni nobenih znakov, da bi jih tudi materialno podpiral. Raven ljudskega odpora je dvignila razsodba bahrainskega sodišča, ki je po samo 10-minutni obravnavi obsodilo 20 domačih zdravnikov na zaporne kazni od petih do 15 let, ker so med izgredi na ulicah nudili medicinsko oskrbo ranjenim ljudem. Med protesti je bilo ubitih najmanj 30 ljudi. Bahrain ima velike zaloge nafte, ki mu omogočajo brezskrbne proračune, uvrstili pa so ga tudi na črn seznam »davčnih rajev«. V domače banke se steka denar iz poslov nejasnih obrisov, kar pa svetovne mogotce ne moti. Na skrajnem vzhodu arabskega polotka je druga politična enota, ki ima za seboj dolgo zgodovino. Omanski sultanat je zemljepisno zelo velik, prebivalstvo pa se vrti pri treh milijonih. Kar 43 odstotkov ljudi ne presega 15. leta starosti in na vidiku so težave pri zagotavljanju delovnih mest. Politično ne gre za noben režim. Vsa oblast se enostavno steka pri sultanu s pravljičnim imenom Qabus bin Said al Said. Omanski zakonik izgleda zelo enostaven: zakon prepoveduje vsakršno kritiko sultanu; zakon državljanom ne nudi pravice zamenjave vlade; sultan ima končno besedo pri kakršnikoli zadevi notranje ali zunanje politike; policija lahko po svoji uvidevnosti preišče domove; izdaja knjig je omejena in pod tesnim nadzorom cenzure; omejen je uvoz tujih knjig in tiska. Kakršnakoli organizacija civilne družbe lahko nastane samo po privoljenju najožjega kroga sultanovih sodelavcev. Postopek navadno traja dve leti. Vse torej sloni na temeljih absolutne monarhije. In vendar do velikih nemirov še ni prišlo. Vesti o krvavih vstajah na zahodu polotoka in v Magrebu pa so le pronicale in majhne skupine mladih ljudi so v zelo mili obliki terjale večjo razpoložljivost delovnih mest. Vse se je končalo brez streljanja, solzivca in pretepanja. Omanski sultan uživa sloves zelo omikanega človeka s posebnim zanimanjem za glasbo. Sam je dober organist, igra pa tudi lutnjo in sklada simfonije. Za svojo zabavo vzdržuje simfonični orkester. Po zidovih glavnega mesta Maskat ni grafitov ali napisov proti njemu, pač pa se lahko izsledi poveličevanje vladarja. Sultan je svojo izobrazbo pridobil v Angliji, kjer je obiskoval najelitnejšo vojaško akademijo. Zaveda se, da mu nevarnost preti iz demografije, ki bo v kratkem času izluščila množico polnoletnih volivcev. Pred devetimi leti je uvedel volitve, iz katerih je izšla skupščina 83 svetnikov. Med njimi sta bili dve ženski. Skupščina ima samo posvetovalni vpliv. Postopno uvajanje reform blaži napetosti in na koncu se bo sultan lahko tudi izmazal. Kot vladar starega prostranega cesarstva, sultan Qabus ljubi razkošje. Palača Al Alam je na posestvu treh kvadratnih kilometrov. Razpolaga z dvema pristajališčema za helikopterje in privezom za eno svojih jaht. Rezidenca Bait Barka je na posestvu 12 kvadratnih kilometrov. Ima šest pristajališč za helikopterje, privez za jahto, množico bazenov in bujno rastlinje. Sultanov dvor je najbolj varovan objekt. V njem je pristajalna steza za večja letala. V sklopu dvora so hlevi za čistokrvne arabske dirkalne konje. Sultan ima na voljo še vsaj štiri rezidence največjega razkošja. Ob nepremičninah mu je na razpolago peterica razkošnih jaht. Največja je 155 m dolga »al Said«, na kateri je poleg pristajališča za heli- kopter tudi avditorij za sultanov orkester. Vojaške uniforme predstavljajo velik del garderobe. Videz Gadafija med enem njegovih obiskov v Rimu, zbledi v primerjavi z uniformami in odlikovanji, ki jih ob posebnih slovesnostih razkazuje Qabus. V vojaškem resorju ima vsa poveljniška mesta v Omanu in je častni general britanske vojske. Na zahodu so mu visoka odlikovanja podelili v Nemčiji, Španiji in Franciji (častna legija). Zlobne govorice pravijo, da je Qabus (rojen leta 1940) istospolno usmerjen. Uradno je poročen, nima pa otrok. V primitivni ustavi piše, da naslednika izbere krog širše družine, ki pri tem upošteva nasvete sultana. Ta je v zapečateni kuverti že izročil ministru za obrambo svoj predlog. Kljub puščavski in neprijazni pokrajini, ima Oman za seboj zgodovinsko preteklost. Stari Perzijci so izkoriščali rudnike bakra, pod svoje okrilje pa so ga Arabci privedli po nastopu islama. Dolgo časa so na obalah gospodarili Portugalci. Presenetljivo je bil Oman kolonialna sila. Leta 1698 je njegovo ladjevje zasedlo otok Zanzibar ob afriški obali in obširen pas kopnega. Na Zanzibarju je cvetela trgovina s sužnji, ki so napajali tržišča na srednjem vzhodu in Indiji. Iz političnih potreb se je sedež sultanata leta 1840 kar preselil iz Arabije na Zanzibar. Dolga roka omanskih sultanov je na Zanzi-barju pomenila zakon vse do leta 1963, ko je val afriških neodvisnosti s krvavim obračunom izničil arabski vpliv, ki je še vedno uveljavljal trgovino s sužnji. V Omanu je večje oporišče britanske vojske, katerega so se posluževali Američani med napadom na Afganistan. V zadnjih letih se je razvil eksotični turizem, ki predvideva divjanje terencev po puščavi, tabore-nje v družbi beduinov, obiskovanje portugalskih utrdb in kopanje na prostranih plažah. 20 Nedelja, 13. maja 2012 DNEVNE NOVICE / grčija - Niti predsedniku socialistične stranke Pasok ni uspelo oblikovati nove vlade Venizelos vrnil mandat za sestavo grške vlade Pred novimi predčasnimi volitvami je le še ena možnost - Danes začetek pogajanj ATENE - Predsednik grške socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos, ki je kot tretji kandidat zapovrstjo dobil mandat za sestavo nove grške vlade, je včeraj vrnil mandat predsedniku države Karolosu Papuljasu. Za sestavo vlade pred novimi predčasnimi volitvami imajo sedaj grške stranke le še eno možnost, pogajanja pa se bodo začela že danes. Predsednik Papuljas je namreč za danes dopoldan sklical sestanek prvih treh strank glede na uvrstitev na volitvah 6. maja. Zatem se bo ločeno sešel še z vodji manjših strank, ki so se prebile v parlament, so sporočili iz urada grškega predsednika. V skladu z grško ustavo gre za zadnji poskus za sestavo vlade narodne enotnosti ali koalicijske vlade. Če propade še ta poskus oblikovanja vlade, državo čakajo nove predčasne volitve. Stranke imajo sicer za sklepanje kompromisa čas do četrtka. Venizelos je v petek sporočil, da ni uspel sestaviti koalicijske vlade, potem ko je ključna levičarska stranka Siriza zavr- Predsednik grške socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos nila vstop v vlado, ki podpira varčevalne ukrepe. Venizelos se je s predsednikom Sirize Ciprasom sestal, potem ko sta vod- ja konservativne Nove demokracije Antonis Samaras in Demokratične leve stranke, frakcije Sirize, Fotis Kuvelis pri- stala na sodelovanje v vladi. Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji je sicer največ glasov prejela Nova demokracija, 19,6 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila Siriza s 16,8 odstotka glasov. Nekdaj mogočna socialistična stranka Pa-sok pa je zasedla tretje mesto s 13,31 odstotka podpore. Postopek sestavljanja grške vlade je v ospredju pozornosti v Evropi, saj se predsednik Sirize Aleksis Cipras zavzema za odstop Grčije od dogovorjenega programa pomoči, v okviru katerega mora Grčija v zameno za pomoč mednarodnih posojilodajalcev izvajati boleče varčevalne reze in strukturne reforme. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v petek pozval grške politike, naj čim prej oblikujejo vlado, ki bo spoštovala dogovor z EU in Mednarodnim finančnim skladom (IMF). Če bi Grčija od programa odstopila, bi po mnenju analitikov najverjetneje sledil njen izstop iz območja z evrom. (STA) založništvo - Osnutek vladnega odloka Kmalu nova pravila za delitev prispevkov Il Manifesto je včeraj izšel z velikim ne zaprtju časopisa kriza - Sindikat Cgil objavil podatke Inps Letos že 323 milijonov ur dopolnilne blagajne MILAN - Italijanska podjetja so v prvih štirih mesecih leta 2012 uporabila že 323 milijonov ur dopolnilne blagajne. Povprečno je bilo v dopolnilni blagajni 470 tisoč delavcev, za vsakega delavca pa je bilo izgubljenih povprečno 2.600 evrov za skupaj 1,2 milijarde evrov. To je poudaril včeraj sindikat Cgil na osnovi podatkov, ki jih je posredoval zavod Inps. Sindikat Cgil je glede na številke mnenja, da bodo tudi letos že četrtič zapored zabeležili milijardo ur dopolnilne blagajne. Leta 2011 je bilo sicer skupaj 953 milijonov ur, leta 2012 pa 1,2 milijarde ur dopolnilne blagajne. To dokazuje, da je država v zelo hudi krizi in da industrijski sektor stalno upada, je ocenila članica državnega tajništva sindikata Cgil Elena Lat-tuada. Če ne bo ponovnega razvoja, se bodo podatki poslabšali in bo vedno več brezposelnih. Zato je nujno takoj nuditi konkretne odgovore in postaviti v ospredje delo, je poudarila. V aprilu so italijanska podjetja zaprosila za skupaj 86 milijonov ur dopolnilne blagajne ( -13,6 odstotka v primerjavi z marcem). V prvih štirih mesecih je bilo odobrenih skupaj 322,8 milijona ur, kar je podobno število odobrenih ur v istem obdobju lani. Število prošenj po izredni dopolnilni blagajni je v obdobju januarapril (110,9 milijona ur) upadlo glede na isto obdobje leta 2011, in sicer za -18,9 odstotka. Panogi, ki sta se še najbolj poslužili izredne dopolnilne blagajne, sta bili v obdobju januar-april trgovinski sektor (39,9 milijonov ur oziroma +31,16 odstotka) in kovinarski sektor (21,9 milijona ur oz. -31,88 odstotka). Dežele, v katerih so se po-služili največ ur izjemne dopolnilne blagajne so bile Lombardija (20,5 milijona ur oz. +19,7 odstotka), Emilija-Romagna (12,5 milijona ur oz. +15,19 odstotka) in Lacij (11,7 milijona ur oz. +154,18 odstotka). V Livornu dve molotovki proti uradu družbe Equitalia RIM - Po številnih protestih v zadnjem obodbju proti družbi Equitalia sta v urad Equitalie v Livornu včeraj prileteli dve molotovki. Pri tem je sicer nastala le gmotna škoda, toda napetost narašča. Pred sedežem Equi-talie v Neaplju so se v petek protestniki spopadli s policijo, pri čemer je bilo ranjenih 10 policistov. S strani oblasti sicer neodobrenega shoda se je udeležilo okoli 600 protestnikov, ki so med drugim proti vhodu v urad metali jajca, steklenice in kamenje. Pristojni urad Equitalia so že v petek zasedli začasni delavci Fiatove tovarne v mestu Termini Imerese. Ti vztrajajo, da stavbe ne bodo zapustili, dokler ne bodo dobili garancije nove zaposlitve. Ze v petek se je zgodil tudi incident v Milanu, v prostorih komercialista, ki sta ga obiskala davčna inšpektorja. Podjetnik je inšpektorja fizično napadel. V bližini Bergama je pred tednom dni oboroženi podjetnik vdrl v prostore davčnega urada in 15 ljudi zadrževal kot talce. Zdravstvo: nič več ticketa RIM - Plačevanje t.i. ticketa za zdravstvene storitve naj bi v prihodnosti ukinili. Minister za zdravje Renato Balduzzi pripravlja namreč zakonski osnutek, na osnovi katerega bi bil prispevek občanov za državni zdravstveni sistem pravičnejši. Davkoplačevalci naj bi namreč plačevali glede na dohodke, na osnovi katerih bo izračunana franšiza. V tem smislu bo vsak državljan imel pravico do brezplačnega zdravniškega pregleda oziroma zdravil v višini do 3 promilov lastnega dohodka. Če bo npr. dohodek upokojenca 10 tisoč evrov, bo njegova franšiza 30 evrov. To bo največ, ki bo moral plačati npr. za zdravniški pregled, vse ostalo bo krila država. V Egiptu našli vojaško letalo, ki je izginilo leta 1942 KAIRO - V puščavi na zahodu Egipta so odkrili vojaško letalo britanske vojske, ki je leta 1942 izginilo nad Egiptom, so sporočili z britanskega veleposlaništva v Kairu. Lovca ameriške proizvodnje Kittyhawk P-40 so odkrili naključno med preiskovanjem terena v rudarske namene. Kje točno se je letalo nahajalo, britansko veleposlaništvo ni pojasnilo. So pa povedali, da je moralo letalo očitno zasilno pristati v puščavi in da je odlično ohranjeno. Pilot letala, poveljnik Dennis Copping je po zasilnem pristanku najverjetneje zapustil letalo, s seboj pa je odnesel radijsko postajo. Njegovega trupla niso nikoli našli. Območje, kjer so našli letalo, je bilo med drugo svetovno vojno prizorišče pomembnih spopadov med nemškimi in britanskimi silami. (STA) RIM - Montijeva vlada je odobrila osnutek odloka, s katerim želi radikalno spremeniti pravila in kriterije za državno pomoč založništvu. Ta pravila naj bi stopila v veljavo že letos in bi veljala za prihodnje leto, na kar naj bi parlament za leto 2014 odobril novo zakonodajo o založniškem sektorju. To je vsaj želja sedanje vlade, o tem pa bo najbrž odločala vlada, ki bo izvoljena po volitvah spomladi 2013. Po neuradnih vesteh, ki prihajajo iz Rima, je Montijeva vlada osvojila dolgoletne zahteve sindikata novinarjev in založnikov, da morajo javno pomoč dobivati le časopisi, ki realno izhajajo. In ne tisti, ki se v pojavljajo le nekaj dni na leto, ter jih izdajajo fiktivne založniške hiše, kot npr. tista, ki jo je vodil »založnik« dnevnika Avanti Walter Lavitola. Neurejene razmere na založniškem področju, zlorabe in goljufije so spravile v hude težave nekatere časopise (med njimi Primorski dnevnik), nekateri časniki pa žal tvegajo zaprtje. Mednje sodi dnevnik Il Manifesto, ki je včeraj izšel z velikim rdečim ne na prvi strani. Ne pomeni nasprotovanje zaprtju dnevnika, za kar so se brez predhodnega posvetovanja z novinarji in drugimi uslužbenci neverjetno odločili trije upravitelji, ki vodijo neke vrste stečajni postopek Manifesta. zda - Ameriški velikan izgubil dve milijardi Fitch znižal bonitetno oceno banki JP Morgan Chase NEW YORK - Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetno oceno ameriškega bančnega velikana JP Morgan Chase, potem ko je ta v zadnjih šestih tednih izgubil dve milijardi dolarjev v trgovanju z zapletenimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je medtem bonitetno oceno banke ohranila nespremenjeno, znižala pa je obete. V petek so v banki razkrili, da so v šestih tednih ustvarili nepričakovano ogromno izgubo v enoti za upravljanje s tveganji. Gre za izgube pri trgovanju s kompleksnimi izvedenimi instrumenti, med katerimi so prevladovale izmenjave posojilnega tveganja (credit default swaps). Fitch se je na razkritje izgube odzval z znižanjem bonitetne ocene bančnega velikana z AA- na A+. V bonitetni hiši sicer višino izgube ocenjujejo kot znosno, bolj pa jih skrbijo same prakse v banki, nadzor in druga temeljna vprašanja, ki bi lahko vplivala na poslovanje JP Morgana v prihodnje. Kljub temu v bonitetni hiši poudarjajo, da je JP Morgan Chase ena od vodil- nih ameriških družb z rastjo obsega mednarodnega poslovanja. Ima tudi zadosti rezerv, da lahko pokrije nepričakovane izgube. A kompleksnost njegovih operacij otežuje ocenjevanje izpostavljenosti banke tveganjem, prav tako pa je pod vprašajem ugled banke na daljši rok. Zato Fitch opozarja na možnost dodatnega znižanja bonitetne ocene bančnega velikana v prihodnjih mesecih. Za manj strogo potezo so se po pregledu škode zaradi ustvarjene izgube v JP Morganu odločili v S&P, kjer so bonitetno oceno A/A-1 ohranili, so pa iz stabilnih v negativne spremenili obete. »Ocenjujemo, da možnosti širših problemov s strategijami zavarovanja pred tveganji ni v skladu z zdravimi praksami upravljanja s tveganji v podjetju,« so zapisali v obrazložitvi. Delnice JP Morgana so v petek izgubile več kot devet odstotkov in teden zaključile pri 36,96 dolarja. Nemir, ki ga je njihovo razkritje vneslo na borze, je sicer potopil tudi delnice več drugih finančnih družb. (STA) demonstracije - V največjih mestih v svetu Protesti proti kapitalizmu, v Španiji tudi proti vladi LONDON, MADRID - V središču Londona se je sinoči zbralo več sto pro-testnikov gibanja Okupiraj, ki so pozvali h koncu »izkoriščevalskega kapitalizma«. Podobne demonstracije so bile tudi v Španiji, kjer so se v več kot 80 mestih zbrali člani in privrženci gibanja M-15. Demonstracije so bili tudi v mnogih drugih mestih, od Rima do Aten, Lizbone, Moskve, New Yorka in Sydneya. Udeleženci demonstracij v Londonu so med drugim nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo »Pričakujemo politično demokracijo«. Z napisom »Zaprite en odstotek« pa so protestniki znova kritično opozorili na dejstvo, da odstotek najbogatejših in najvplivnejših odloča o usodi drugih 99 odstotkov ljudi na svetu. Organizatorji včerajšnjega protestnega pohoda po središču Londona so poudarili, da nikjer v Evropi bogastvo ni porazdeljeno tako nepravično kot v Veliki Britaniji. Demonstracije so večinoma potekale mirno, izbruhnili so le manjši prepiri med protestniki in policijo. V Španiji pa so se sinoči začela štiridnevna protestna zborovanja ob prvi obletnici ustanovitve gibanja M-15, ki opozarja na težave, s katerimi se soočajo številni Španci. Prizadeva si za spremembe volilne zakonodaje, večjo tran-sparentnost političnih in ekonomskih institucij ter več možnosti za politično udeležbo državljanov. Gibanje se je poimenovalo po 15. maju, ko so se protestniki prvič zbrali na ulicah, da bi protestirali proti brezposelnosti, korupciji in politiki strank. Protesti ob obletnici gibanja M-15 naj bi potekali v 80 španskih mestih. Med drugim so protesti napovedani v Madridu, kjer naj bi se protestniki, nezadovoljni s stanjem v državi, zbrali na trgu Puerta del Sol v središču mesta. Demonstracije se bodo zaključile 15. maja, ob obletnici ustanovitve gibanja. V času protestov bodo v španski prestolnici veljali poostreni varnostni ukrepi, policija pa bo protestnikom med drugim skušala preprečiti, da bi v mestu postavili šotore. (STA) w Nedelja, 13. maja 2012 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik MALDONADO PRESENETIL BARCELONA - Britanec Hamilton z McLar-nom je dosegel najhitrejši čas kvalifikacij za današnjo VN Španije v formuli 1, vendar je imel v rezervoarju premalo goriva, zato je bil diskvalificiran. Tako bo s 1. mesta prvič v karieri presenetljivo začel Ve-nezuelec Maldonado (Williams), v 1. vrsti pa je tudi Španec Alonso s Ferrarijem. Za najboljšo dvojico sta se zvrstila voznika Lotusa, Francoz Grosjean in Finec Raik-konen. Vodilni v skupnem seštevku Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), je končal na 7. mestu. PRILOŽNOST ZA DI NATALEJA FIRENCE - V seznamu 30 italijanskih kandidatov za nastop na nogometnem EP na Poljskem in v Ukrajini, ki ga bo danes objavil selektor Cesare Prandelli, je tudi napadalec Udineseja Antonio Di Natale, zdravniški pregled pa bodo poleg stalnih članov reprezentance, opravili tudi Cassano, Balotelli, Giovinco, Borini, Destro in Diamanti. V strokovni štab je bil kot trener za kondicijo vključen tudi selektorjev sin Niccolo. SLOVENSKI KAJAKAŠI PRAZNIH ROK AUGSBURG - Predzadnji dan evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Augsburgu se je končal z ekipnima tekmama kajakašev in kanuistov. Za slovenski tabor se nista izšli po načrtih, saj so kajakaši zasedli osmo, kanuisti pa peto mesto. Predvsem kajakaši so si želeli kolajno, ne nazadnje so branili naslov evropskih prvakov iz Seu d'Urgella. Zmagali so Francozi pred Nemci in Avstrijci. Med kanuističnimi ekipami so se zlata veselili Slovaki pred Nemci in Francozi. odbojka - Klubi v krizi, italijanska reprezentanca tik pred uvrstitvijo na OI Čast rešujejo »azzurri« SOFIJA - Domači klubi hirajo in so pred finančnim zlomom (celo velikan Modena, za katero igra Števerjanec Loris Mama, zamuja z izplačili), tako da se je združenje klubov sporazumno z zvezo že odločilo, da bo v prihodnji sezoni »zamrznilo« izpade iz A1-lige, s ciljem, da se zmanjšajo obratovalni stroški, italijansko odbojko pa znova rešuje reprezentanca. Na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Sofiji so si »azzurri« včeraj z zmago v polfinalu proti Srbiji zagotovili nastop v današnjem finalu, ki bo določil še enega potnika za London 2012. Njihov nasprotnik bo Nemčija, ki je s 3:1 (25:22, 20:25, 25:22, 25:16)presenetljivo izločila gostitelja Bolgarijo, Italija pa je Nemce že premagala v četrtek. Italija igra na tem turnirju dokaj zanesljivo. V izjemno dobri formi sta zlasti tolkač Zajčev (17 točk) in korektor Lasko - 22 (Rus in Poljak, ki pa sta odbojkarsko že kot otroka zrasla v Italiji), ki napadata zelo učinkovito. Srbija je bila dva seta povsem nebogljena, kljub temu, da se je v drugem setu poškodoval tolkač Parodi, ki ga je sicer uspešno nadomestil veteran Pa-pi. Le v tretjem setu je Srbija, ki je lani premagala »azzurre« v finalu evropskega prvenstva, pokazala več od Italije, toda v zadnjem setu je bila premoč Berrutove-ga moštva (tudi na servisu in v bloku) spet očitna, še celo bolj kot na začetku tekme. Finale bo danes ob 19.45 (TV Raisport). Poraženci se bodo lahko za OI potegovali še junija na treh ločenih turnirjih, eden od teh bo od 8. do 10. junija v Veroni. Italija -Srbija 3:1 (25:14, 25:19, 19:25, 25:16) Italija: Parodi 3, Fei 13, Lasko 19, Zajčev 22, Mastrangelo 3, Travi-ca; Bari (L), Papi 6, Savani. N.e. Bonin-fante, Birarelli, Kovar. Srbija: Podraščanin 8, Petkovic, Ni-kic 9, Stankovic 7, Atanasijevic 15, Ko-vačevic; Rosic (L), Janic 10, Mitic, Staro-vic 1, Terzic, Rasic. Blok Italije je bil proti Srbiji dvanajstkrat uspešen ansa Odhaja tudi van Bommel MILAN - Milan bo ob koncu sezone zapustil tudi 35-letni nizozemski nogometaš Mark van Bommel. Zasedba iz lombardijske prestolnice bo poleti dobra prevetrila svoje vrste, od milanskega nogometnega velikana so se v zadnjih dneh že poslovili Alessandro Nesta, Filippo In-zaghi in Gennaro Gattuso.«V tem klubu sem preživel poldrugo leto, zato bo moje slovo manj boleče, kot na primer za Gattussa, Nesto ali Inzag-hija. Pred prihodom so mi vsi dejali, da je Milan kot družina, kar lahko le potrdim,» je v solzah dejal nekdanji igralec nizozemskega PSV Eind-hovna, španske Barcelone in nemškega Bayerna iz Munchna, ob tem pa izrazil pričakovanje, da se bo letos poleti vrnil v PSV iz Eindhovna. B-LIGA - Izidi 40. kroga: Crotone - Noce-rina 3:1, Empoli - Vicenza 1:1, Juve Stabia -Sampdoria 1:2, Livorno - Sassuolo 0:0, Modena - Grosseto 2:, Padova - Gubbio 3:0, Reggina - Cittadella 3:3, Varese - Ascoli 4:0, Bari - Brescia 2:2, Pescara - Torino, jutri ob 20.45 Albi-noleffe - Verona. Gimnastika: Romunke ugnale Rusinje BRUSELJ - Romunske telovadke so postale nove ekipne evropske prvakinje. V dvoboju za naslov z branilkami naslova Rusinjami so na koncu zbrale 176,288 točke in za dobrih sedem dese-tink točke premagale Rusinje (175,536). Tretje so bile Italijanke (171,430). Romunska ekipa je očitno našla odlično razmerje med izkušenostjo in mladostjo. V zmagoviti ekipi sta bili namreč dve izkušeni telovadki, olimpijski prvakinji Catalina Ponor (2004) in Sandra Izbasa (2008), ter nova zvezda na gimnastičnem nebu, 15-letna Larisa Iordache, ki je bila najboljša v kvalifikacijskem seštevku mnogoboja. Skupaj z Raluco Haidu in Diano Bulimar so romunske telo-vadke za 752 tisočink ugnale Rusinje in po štirih letih spet osvojile ekipni evropski naslov. Romunke so dobro začele na preskoku, medtem ko so imele njihove največje tekmice Rusinje na gredi padec z orodja. Zdelo se je, da je bitka že odločena, a na sceno je stopila dvakratna svetovna prvakinja iz leta 2010 Alija Mustafina, ki je v kvalifikacijah nastopala slabo, tokrat pa je Rusinje z izjemnim nastopom na dvovišinski bradlji vrnila v igro za ubranitev naslova. Na koncu se jim ni izšlo, Mustafina se je morala skupaj s svetovno podprva-kinjo iz Tokia 2011 in prvakinjo na dvovišinski bradlji Viktorijo Ko-movo, Nastjo Sidorovo, Nastjo Grišino in Marijo Paseko zadovoljiti s srebrom. Danes se bodo najboljše evropske telovadke merile še v finalnih nastopih po posameznih orodjih. košarka Erazem Lorbek v prvi peterki evrolige ISTANBUL - Na prizorišču zaključnega turnirja v Istanbulu sta bili izbrani prvi peterki evrolige. Med najboljšimi petimi igralci najelitnejšega klubskega tekmovanja v Evropi je tudi slovenski reprezentant Erazem Lorbek, ki brani barve Barcelone Regal. V prvi peterki evrolige so poleg Lorbka še Ki-rilenko (CSKA Moskva), ki je bil hkrati izbran za najkoristnejšega igralca (MVP), Diamantidis (Panathinaikos), Krstič (CSKA) in Spanulis (Olympiacos). V drugi postavi pa so Batiste (Panathinaikos), Domercant (Kazan), McCalebb (Montepaschi Siena), Navarro (Barcelona) in Teodosic (CSKA). Finale med CSKA in Olympiacosom bo dane sob 20.00 HOKEJ NA LEDU - SP na Finskem in Švedskem, skupina A: Slovaška - Belorusija 5:1 (1:0, 4:1, 0:0), Švica - Francija 2:4 (0:1, 2:1, 0:2), Kazahstan - Kanada 0:8. Skupina B: Norveška - Latvija 3:0 (1:0, 2:0, 0:0), Nemčija -Danska 2:1 (0:0, 1:1, 1:0), Italija - Švedska 0:4 Leghissa uspešen LEGHISSA - V prvem krogu klubskega »mundialita« v nogometu na mivki je lizbonski Sporting, za katerega igra tudi Michele Leghissa iz Medje Vasi, s 4:3 premagal Corinthinas. 1. SNL - Izidi 34. kroga: Triglav - Celje 4:3 (2:0), Rudar Velenje - Luka Koper 0:1 (0:0), Domžale - Mura 1:2, Nafta Lendava -Hit Gorica 1:1, Maribor - Olimpija Ljubljana 3:2 (2:0). Vrstni red: Maribor 81, Olimpija 59, Luka Kper 57, Mura 56, Hit Gorica 50. VATERPOLO - Moška A2-liga: Como - Pallanuoto Trieste 7:9. TOKIČ - Slovenski namiznoteniški re-prezentant Bojan Tokič je povsem upravičil vpoklic v reprezentanco Evrope za tekmo proti Aziji v kitajskem Tianjinu. Prvi dan tekmovanja je namreč Evropejcem priboril edino točko in ne samo to, v svoj zbirko je dodaj še en velik skalp, s 3:1 (-2, 7, 7, 6) je namreč premagal 18. igralca sveta, Kitajca Hao ShuaijaAzija sicer po prvem dnevu vodi s 4:1. kolesarstvo - Nekoliko bolj zahtevna etapa Gira Zdaj vodi Kanadčan Hesjedal prvi vodilni iz te države - Scarponiju v cilju zmanjkalo moči - Basso se počasi prebija v ospredje PESCARA - Na kolesarski dirki po Italiji je bila po uvodnem tednu ravninskih etap na sporedu prva preizkušnja v hrib. Sedmo etapo je dobil domačin Paolo Tirilongo (Astana), ki je imel v zaključnem sprintu več moči od rojaka Michela Scarponija, roza majico vodilnega na dirki pa je oblekel Kanadčan Ryder Hesjedal (Garmin), ki je etapo končal na petem mestu. Potem ko je bila večina prejšnjih etap pisanih na kožo sprinterjem, so tokrat prvič na letošnjem Gi-ru prišli do izraza hribolazci. Ne sicer tisti najbolj ekstremni, saj so bili vzponi srednjih kategorij, vseeno pa je glavnina v cilj prišla precej razpotegnjena. O zmagi sta v zadnjih petsto metrih odločala Tirilongo in Scarponi - prvi je do svoje druge zmage na Giru prišel v zadnjih petdesetih metrih, ko je Scarponeju zmanjkalo moči, vrstni red etape pa je precej spremenil tudi skupno razvrstitev. Hesjedal je postal prvi Kanadčan v zgodovini z majico vodilnega na Giru, Tirilongo se je povzpel na drugo mesto, med prvih deset pa se je prebil tudi eden od favoritov za končno zmago, domačin Ivan Basso. Sicer pa je etapo zaznamoval pobeg četverice kolesarjev (Beppu, Rabottini, Hollenstein, Selvaggi), ki je glavnini pobe- Raider Hesjedal gnila že kmalu po startu v Recanatiju in si nabrala preko devet minut prednosti. Italijan Matteo Rabottini, ki je vztrajal najdlje, je moral v zadnjih kilometrih vlogo prepustiti rojaku Ste-fanu Pirazziju in Špancu Jesusu Herradi, ki pa ju je glavnina ujela 700 metrov pred ciljem. Danes, drugo nedeljo na Giru, bodo kolesarji dosegli najbolj južno točko dirke. Po 229 kilometrih bodo etapo končali z zahtevnim vzponom na jezero Laceno pri Neaplju, ki bo drugo zaporedno sito za favorite, ki naj bi Giro krojili v naslednjih dveh tednih. Skupno: 1. Ryder Hesjedal (Kan/Garmin) 26.16:53; 2. Paolo Tiralongo (Ita/Astana) + 0:15; 3. Joaquin Rodriguez (Špa/Katjuša) 0:17; 4. Christian Vande Velde (ZDA/Garmin) 0:21; 5. Peter Stetina (ZDA/Garmin) 0:26; 6. Daniel Moreno Fernandez (Špa/Katjuša) isti čas; 7. Roman Kreuziger (Češ/Astana) 0:35; 8. Ivan Basso (Ita/Liqui-gas) 0:40; 9. Damiano Caruso (Ita/Liquigas) 0:45; 10. Dario Cataldo (Ita/Omega) 0:46 ..; 121. Gregor Gazvoda (Slo/AG2R La Mondiale) 31:41. ansa Luna Rossa trikrat prva BENETKE - Več tisoč ljudi je na nabrežju ali na krovu 500 prijavljenih plovil pod pekočim soncem spremljalo prvi dan rega svetovne serije Ameriškega pokala, druge italijanske etape. Spet je bila v ospredju Pradina Luna Rossa Piranha, ki je zmagala na vseh treh plovil prvega dne in potrdila formo s prve etape v Neaplju. Na drugo mesto se je uvrstila druga jadrnica Prade Swordfish, tretji je bil francoski Energy Team, četrti Spitthillov Oracle, peti švedski Artemis, šesti pa China Team. Svetovna serija v ničemer ni povezana s pravim Ameriškim pokalom. Arzenal v Benetkah, kjer so privezi, je v dopoldanskih urah obiskalo 12.000 ljudi. 22 Nedelja, 13. maja 2012 ŠPORT / košarka - Četrtfinale končnice deželne C lige Zaslužena zmaga, Breg v polfinalu Breg že v sredo v Dolini proti San Danieleju namizni tenis - Za napredovanje Dekleta Krasa so se uvrstila v današnji finale Breg - Romans 79:72 (21:21,41:36, 57:59) Breg: Schillani 10 (3:5, 2:9, 1:3), Gri-maldi 17 (1:4, 8:9, 0:3), Visciano 1 (1:2, 0:1, -), K. Ferfoglia 21 (5:6, 8:12, -), Giacomi 4 (-, 2:3, -), Samec 11 (1:6, 5:8, -), S. Ferfoglia 0 (-, 0:1, -), Semec 5 (1:2, 2:2, -), Klarica 10 (6:7, 2:4, 0:1), Bazzarini in Nadlišek n.v. SON: 23. Trener: Krašovec. Breg se je vendarle uvrstil v polfinale končnice! Tretja tekma četrtfinala končnice je bila napeta in izenačena od začetka do konca. V prvi četrtini sta si bili ekipi enakovredni, čeprav so nasprotniki skoraj skozi celo četrtino vodili za 5 do 7 točk. V zadnji minuti je Breg zaostanek nadoknadil in s košem Klarice v zadnjih sekundah izenačil rezultat. Druga četrtina se ni začela najboljše za Breg. Takoj na začetku si je Giacomi poškodoval gleženj in je moral zapustiti igrišče. V prvih štirih minutah nobena ekipa ni dosegla košev. Z dvema zaporednima košema Kristiana Ferfoglie so nato prvič po-vedli. Bregovi košarkarji so igrali dokaj agresivno, saj so v prvih petih minutah zbrali že 4 ekipne prekrške. Zaradi dveh izgubljenih žog so nasprotniki takoj nadoknadili zaostanek, nakar so košarkarji Brega začeli igrati še bolj zagrizeno tako v napadu kot v obrambi. Tretjo četrtino so igrali koš za košem. Prej so nasprotniki spet nadoknadili zaostanek, gostitelji so zatem odigrali dobro akcijo in spet dosegli prednost. Proti koncu četrtine so igrali nekoliko nezbrano, izgubili so nekaj žog, tako da je nasprotnik lahko nadoknadil in v zadnji sekundi zadel met za tri točke ter povedel. V zadnji četrtini so se spet zbrali in v prvih treh napadih zadeli tri koše. Ko je do konca tekme manjkalo le 30 sekund je Breg dosegel najvišjo prednost desetih točk. Varovanci trenerja Krašovca so se borili od začetka do konca in vknjižili zmago. »Dober odpor nasprotnikov in zaslužena zmaga. Igrali so odlično, ciljali so na koš z osmih metrov. Zmaga je gotovo sad dobre obrambe ekipe. Zelo dobro sta igrala Kristjan Ferfoglia in Schillani, zmagala pa je ekipa, zato bi pohvalil vse igralce. Cena zmage je poškodovan gleženj Giacomija. Nimamo dosti sreče, tako da bomo videli, kako bo naprej,« je po tekmi povedal trener. Po Majenci se je v dolinski telovadnici spet zbrala hrupna množica navijačev, ki je zmago proslavila s »standing ovation« ob melodiji pesmi Nič nam ne morejo. Breg bo prvo polfinalno tekmo odigral v sredo proti San Danieleju, ki je sinoči z 91:85 premagal in izločil videmski UBC. (and) ŽENSKA A2-LIGA - 1. tekma 2. kroga play-offa: Vigarano - Petrol Lavori Milje 51:42 Kristjan Ferfoglia je bil med najboljšimi na igrišču in je dosegel 21 točk kroma Nepopustljive namiznoteni-ške igralke ŠK Kras so na kvalifikacijah za napredovanje v najvišjo ekipno ligo presenetile z uvrstitvijo v današnji finale. Včeraj so v svoji skupini pričakovano premagale TT Norbello, nepričakovano pa tudi favorizirani TT Torino. Kras se je na kvalifikacije v Terni podal brez svoje Kitajke Yuan Yuan, saj zaradi finančnih razlogov napredovanje ni cilj kluba. V prvem srečanju jim Norbello ni mogel priti do živega, Katja Milič (gladko) in Eva Carli (po petih setih) so odpravile tudi najboljšo igralko sardinskega kluba Di Meo. Druga tekma proti Torinu se je začela s presenečenjem. Izkušena Di Napoli je zadnji hip odpovedala dvoboj, češ da zaradi povišane temperature ne more igrati. Tekma s tem še ni bila zmagana, za senzacijo pa je poskrbela mlada Mi-colaucich, ki je s 3:0 premagala na jakostnih lestvicag dosti boljšo Ta-rallovo. Katja Milič se je izkazala s tem, da je nasprotnikovi Kitajki odvzela niz, Tarallovo pa je po štirih setih premagala tudi Carlijeva. Da je bil včerajšnji uspeh Krasa nepričakovan, pove tudi to, da so morali člani Krasove odprave po tekmi na vrat na noč poiskati hotel, saj ga niso rezervirali. Danes se bo Kras pomerili s TT Genova in TT Coccaglio. Na papirju sta obe ekipi boljši. Kras - Norbello 4:0 Milič - Di Meo 3:0, Carli -Trudu 3:1, Micolaucich - Locci 3:0, Carli - Di Meo 3:2. Kras TT Torino 4:1 Carli - Di Napoli 3:0 brez boja, Micolaucich - Tarallo 3:0, Milič - Tian Jing 1:3, Carli- Tarallo 3:1, Milič - Di Napoli 3:0 brez boja. danes ključni tekmi za nogometaše krasa in košarkarje jadrana Vroča nedelja Kras v Repnu ob 16.30 Današnji dvoboj zadnjega kroga elitne lige proti Fon-tanafreddi v Repnu je za Kras pravi finale. Gostje zaostajajo le za točko, za Kras je torej imperativ, da nepremagan zapusti igrišče. Bo kljub temu igral napadalno? Uprava Krasa po tekmi obljublja praznik, ne glede na izid, a teknilo bo vsem le, če bo zmaga! Če izgubijo jih čaka dolg boj v play-offu. Tega si zdaj ne želi nihče. Levo: Radenko Kneževič, steber Krasa; desno: Borut Ban danes lahko igra! kroma Danes od 16.30 spremljaj tekmo Krasa v živo po našem spletu in preberi poročilo o Jadranu takoj po tekmi JJ'^ C fnmvrxki www.primorski.eu Jadran na Opčinah ob 18.00 Po četrtkovem porazu v Krminu vodi košarkarje Jadrana v polfinale končnice državne divizije C le zmaga. Trener Vatovec bo danes, kot kaže, lahko računal tudi na Boruta Bana, ki ga v četrtek ni bilo zaradi zvina gležnja. Borut je dobil zeleno luč za igranje, včeraj je s tekom uspešno preizkusil poškodovano nogo. Seveda pa bo za zmago potreben doprinos vseh, zlasti najbolj izkušenih. košarka - Deželna faza prvenstva under 15 Jadran na koncu le tretji Po porazu proti Villanovi je končni vrstni red krojila razlika v koših - Conska obramba jim je povzročala veliko težav Villanova - Jadran ZKB 60:51 (14:11, 30:23, 45:37) Jadran: Zidarič 12, Cettolo 9, Ušaj 10, T. Da-neu 6, Orel 6, Krevatin 6, DellAnno 2, Tulliach, Grgič, Coloni, Daneluzzo, A. Daneu, treneja Ger-jevič in Šušteršič. Tri točke: Ušaj 1; PM: 4:10, za 2 točki: 18:56, za tri točke 1:8. PON: DellAnno, T. Daneu. Zadnja tekma deželenga finala v Tržiču med Jadranom in Villanovo bi morala odločati o prvaku, na koncu pa so se, ob splošnem začudenju, veselili naslova košarkarji videmske-ga GSA. Zgodilo se je namreč, da so se po koncu turnirja znašle tri ekipe na vrhu lestvice, v medsebojnih obračunih pa so bili najboljši Vi-demčani (+ 5 točk). Villanova je osvojila drugo mesto (+3), Jadran pa je bil tretji (-8). Če-tri brez točk je bil Roraigrande. Škoda za naše košarkarje, ki bi lahko predvsem z boljšo igro v napadu premagali Villano-vo in se tako veselili deželenga naslova. Kot pa je po tekmi priznal Jadranov trener Mario Ger-jevič, si naši košarkarji zmage niso zaslužili, saj je bila Villanova stalno v vodstvu. Jadranovci pa so bili vseskozi v velikih težavah proti cosnki postavitvi nasprotnikov. Izgubili so veliko število žog (21) in tudi pri metu jim nikakor ni šlo. Poleg tega niso uspeli zaustaviti odličnega temnopoltega košarkarja Villanove Thomasa, ki je dal kar 27 točk in je bil za jadranovce zares nerešljiva uganka. V končnih minutah je kazalo, da bo našim košarkarjem le uspelo dohiteti nasprotnike, saj so znižali zaostanek le na 4 točke. Nakar so spet izgubili nekaj žog, metali iz neizdelanih položajev, Villanova si je priigrala prednost 10 točk in zasluženo zmagala za 9 točk. Med igralci in navijači Villanove je bilo po tekmi veselje nepopisno. Prepričani so bili, da so postali prvaki. Čakalo pa jih je bridko razočaranje. Osvojili so le drugo mesto. In tudi jadranovci so bili kar potrti, saj so mislili, da jim drugo mesto ne more uiti. Morali pa so se zadovoljiti s tretjim. (lako) športni objekti De Anna zadovoljen Junior Alpina sklicuje • ■ V v« javno skupščino Deželni odbornik za šport Elio De Anna in njegov kolega s tržaške Občine Emiliano Edera sta včeraj obiskala območje, kjer bo od 14. do 18. junija potekalo evropsko prvenstvo v rugbiju za veterane. Kot poroča agencija ANSA sestavljajo športni center telovadnica Ervatti, nogomento igrišče Rovna, kjer nameščajo travnato površino »pete generacije« in igrišče za baseball. »To, da bomo imeli avantgardni športni center na tem območju me navdaja s ponosom,» je dejal de Anna. Gre za center, ki lahko sprejema različne športne discipline, vendar ni namenjeno nobenemu posebej, temveč vse društvom, ki so aktivna na tem območju,« je še dejal De Anna. Zelo zaskrbljeni pa so odborniki društva Junior Alpina, eden najstarejših klubov pri nas na področju ba-seballa in softballa. Društvo je za jutri v sejni dvorani ZKB na Opčinah (ob 18.30) sklicalo javno sejo, ker mu gorzi prekinitev delovanja. Igrišče na Proseku je v obupnem stanju, na Opčinah pa je po odpovedi konvencije s CONI-jem neuporabno, se pritožujejo pri Junior Alpini. Kritični so tudi do jusarjev, ki da jim niso dovolili uporabe igrišča na Proseku, kljub temu, da je Sklad za trst namenil za njegovo obnovo 30 tisoč evrov. Skupščina je odprta vsem, ki jim je pri srcu šport, ki je na Op-činah od vedno pojem, so zapisali v sporočilu za javnost. / ŠPORT Nedelja, 13. maja 2012 23 odbojka - Deželna C-liga Soča se mora sprijazniti z igranjem v play-outu Poraz v Morteglianu je bil usoden - Val po pričakovanjih osvojil derbi s Slogo v Repnu Domači šport Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (21:25, 25:14, 26:24, 25:20) Soča: M. Černic, J. Černic, I. Černic, G. Testen, M. Testen, E. Juren, M. Juren, Devetak, Škorjanc, Kragelj (libero), Brani. Trener Berdon. Odbojkarji Soče so na gostovanju v Morteglianu potrebovali zmago ali vsaj osvojitev kake točke, žal pa so izgubili že po štirih setih in krog pred koncem rednega dela nimajo več nobene možnosti, da bi se izognili igranju dodatnih tekem za obstanek proti drugo ali tretjeuvršče-nemu iz D-lige. Prvi set je obetal boljši razplet, saj ga je Soča dokaj gladko osvojila. Toda že v drugem setu so gostje popustili na celi črti. V živčni tekmi je bil odločilen tretji set. Ta je bil zelo izenačen, v končnici pa so igralci Soče prvi prišli do zaključne žoge, a je niso izkoristili in Basiliano je vknjižil tudi ta set. Soča tedaj še ni vrgla puške v koruzo, v četrtem setu je namreč vodila vse do izida 16:14, ko je doživela pravi »black-out« in neposrednemu tekmecu za obstanek odprla pot do ključne zmage. Sloga - Val IMSA 0:3 (9:25, 19:25, 16:25) Sloga: Cettolo 4, Devetak 0, Romano 13, Rožac 6, Sosič 4, Žerjal 1, Guštin 1, Milič 3. Trener Ivan Peterlin Val Imsa: Faganel 7, Masi 6, Nanut 10, Ombrato 3, Palmieri 1, Vidotto 18, Plesničar (libero), Farfoglia 9. Trener Robert Makuc Sinočnji derbi ni s tekmovalnega vidika seveda odločal več o ničemer, pa tudi zanimanje zanj je bilo med ljubitelji odbojke praktično nično, saj so bile tribune repenske telovadnice skorajda prazne. Derbi je bil tudi derbi okrnjenih šesterk: pri Valu so bili, poleg poškodovanega Lavrenčiča, ki ga že dalj časa ni, od igralcev, ki jih ima na razpolago trener Makuc, odsotni še Lango, S. Fa-ganel in Fedrigo. Pri Slogi sta napovedano manjkala libero Fiorelli in Dussich, v zadnjem trenutku pa je nastop zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal še Antoni. Trener Peterlin je tako vpokli-cal iz svoje druge ekipe, ki je pravkar zaključila prvenstvo 1. divizije, Marka Gu-ština in Denisa Miliča. Oba sta tudi nadvse samozavestno stopila na igrišče in dosegla tudi svoje prve tretjeligaške točke, kar je nadvse razveseljivo predvsem za Miliča, ki se je z odbojko začel ukvarjati šele v letošnji sezoni. Tekma je bila povsem enosmerna, saj so Valovci boljši od Slogašev v vseh elementih, izstopa pa seveda njihova udar- Derbi v Repnu je po pričakovanjih osvojil Val kroma na moč na mreži, kjer so uspešni tako v napadu kot v bloku. V prvem setu so domači odbojkarji začeli zelo slabo in Val je v trenutku po-vedel z 11:0 in 18:1. Sloga je dosegla v končnici peščico točk, v nadaljevanju pa so se njeni odbojkarji le opogumili in zaigrali bolj umirjeno, zavzeto in borbeno. Na uspeh seveda niso mogli računati, izvedli pa so nekaj dobrih akcij, tako da je bila tekma, zlasti v drugem nizu, tudi kar prijetna za oko. Ostala izida: CUS - Fincantieri 2:3, Buia - Reana 3:0. Vrstni red: Fincantieri 34, Val Imsa 27, Buia 23, Reana 22, Basi-liano 19, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in CUS 15, Sloga 1. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš Prapor - Turriacco 3:1 (25:19, 22:25, 25:23, 25:18) Naš prapor: Juretic 11, Kos 9 , Bajt 2, Valentinsic 3, Feri 24, Culot 3, Fajt 9, Barbera (libero), Devetak 2 , trener Leghissa. Naš Prapor se je Turriaccu oddolžil za poraz iz prvega dela prvenstva in si hkrati zagotovil končno 4. mesto na lestvici, skupaj z ekipama Buffet Toni in Atura. V briškem taboru so z letošnjo sezono zadovoljni, saj si na začetku niso postavljali tako visokih ciljev, predvsem zaradi pomlajene ekipe, ki pa je čez celo leto dozorevala. Za zmago proti Turriacu zasluži pohvalo cela ekipa, predvsem pa se je v napadu izkazal Luka Feri. odbojka - Ženska C-liga Latisana potisnila Zalet C na 5. mesto Colorificio San Marco Latisana - Zalet C 3:1 (21:25, 25:22, 25:18, 25:22) Zalet C: Babudri 9, Bukavec 14, Crissani 4, Cvelbar 10, Spangaro 12, Štoka 7, Balzano (libero), Antognolli 0, Co-larich 2, Grgič 1, Pestrin 2. Trener Martin Maver Zaletovkam se v Latisani žal ni izšlo, vse tri razpoložljive točke je osvojila domača ekipa, ki se je tudi povzpela po lestvici, našo pa potisnila na peto mesto. To seveda nima nobenega praktičnega pomena, saj si je Zalet C obstanek zagotovil že pred časom, škoda pa je za izgubljeno priložnost. San Marco je vsekakor igral dobro, njegove igralke so taktično odlično servirale in s tem velikokrat spravljale v težave sprejem naše ekipe. Tudi obramba je bila praktično vedno na mestu, tako da je njegova zmaga povsem zaslužena. Zaletovke so bile, žal, premalo odločne, da bi lahko spremenile potek srečanja. Zalet C je osvojil prvi niz, nato pa so se začele težave. Našim igralkam sprejem ni šel več od rok, tako da je bil napad skoraj vedno predvidljiv in lahek plen domače obrambe. Poleg tega so naredile več napak kot običajno, predvsem na servisu. Kljub vsemu so bili seti, ki jih je Zalet izgubil, izenačeni (razen morda tretjega, v katerem je bila prednost domačink večja), vendar so bile v ključnih trenutkih domačinke veliko prisebnejše in zagrizene, kar se jim je na koncu tudi obrestovalo z gladko zmago. Danes Nedelja, 13. maja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Cormons (četrtfinale končnice) ODBOJKA ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D -Lignanoroipo UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Trentu: Uisp Volley Bolzano Volley - Olympia (meddeželna faza) SOŠKI POKAL - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Lucinico UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Monterealeju Valcellina: Vvil - Olympia Ferstyle (deželna faza) UNDER 13 - 15.30 pri Briščikih: Kontovel -OMA A UNDER 12 - 16.00 v Trstu, Judovec: Sokol -Poggivolley; 18.00 Altura - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 11.30 v Terniju: končnica za napredovanje, nastopa tudi Kras ZKB TENIS D3-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - San Marco B NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Repnu: Kras Repen -Fontanafredda PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina; 16.30 v Martignaccu: Union Martignacco - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 16.30 v Vižovljah: Sistiana -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Dolini: Breg -Begliano; 16.30 v Tržiču: Romana - Primorje; 16.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost odbojka - 1. ženska divizija Soča/Govolley mora reagirati Soča Govolley Kmečka banka - Mossa 2:3 (29:31, 25:21, 25:18, 20:25, 11:15) Soča/Govolley: Antoni 2, Bressan 22, Gabbana, Giuntoli, Pov-sic, Ursic, Humar (libero), Mama 21, Pozzo (libero 2), Savani 7, Za-vadlav 3, Valentinsig 10. Igralke Soče Govolley so nepremagane in s prednostjo 12 točk sklenile redni del 1. ženske divizije na Goriškem, nepremaganost pa so obdržale tudi v četrtfinalu in polfinalu končnice, zato je bil poraz v prvi tekmi finala končnice še bolj pekoč in nepričakovan, pa vendar v bistvu zaslužen. Mlade igralke Mosse so igrale izvrstno (Soča Govolley jih je v rednem delu premagala s 3:0 in 3:1), malo so grešile, v polju prestregle marsikateri napad, kljub temu pa bi lahko Soča/Govolley zmagala. Prvi set je sicer izgubila, toda v naslednjih dveh je le igrala bolj zanesljivo in zmagala, v četrtem setu pa je pri njenem vodstvu 20:14 že kazalo, da je tekme konec. Toda Mos-sa ni popustila, njena reakcija je presenetila naše igralke, ki so popustile na celi črti. Tie-break je na začetku spet obetal uspeh Soče Govolleyja, ki je ob menjavi igrišča vodila z 8:4, neukrotljive nasprotnice pa so spet pritisnile in našo ekipo je vnovič zajela živčnost, kopičile so se napake in Mossi je tudi v tem setu uspel preobrat. »Poznalo se nam je, da nismo bile vajene izgubljati, zato nas je reakcija Mosse razorožila. Zdaj bomo morale na drugi tekmi v Mošu (v torek) pokazati drugačen obraz. Verjamem, da smo boljše, čaka pa nas vsekakor težka naloga,« je povedala trenerka Paola Uršič. Priznala je, da noč po tekmi ni mogla zaspati. odbojka - Meddeželna faza under 16 Trentino pretrd oreh za Olympio Mladi odbojkarji Olympie so po osvojitvi deželnega naslova under 16 začeli z nastopi v meddeželni fazi. Na troboju v Trentu so se včeraj pomerili z mladinsko ekipo tamkajšnjega prvoligaša Trentino Volley in gladko izgubili s 3:0 (25:7, 25:17, 25:16). Trentino je glavni favoriti za osvojitev naslova državnega prvaka v tej starostni kategoriji in nastopa s pravo selekcijo talentov, med njimi so tudi trije državni kadetski reprezentantje. Zgovoren je podatek, da je bil igralec, ki je sicer v reprezentanci podajalec (visok je 1,97 metra!), sinoči najboljši tolkač svojega moštva. Spremljevalec naše ekipe Waletr Princi je takole komentiral nastop Olympie: »Nasprotnik je bil z drugega planeta. Najbolj očitna razlika je bila v moči servisov. Naši fantje so vsekakor v drugem in tretjem setu igrali zelo dobro. Učinkovit je bil blok, ko jim je uspelo dobro sprejemati, pa so bili prodorni tudi v napadu. Današnji spored: ob 11.00 UISP Volley Bolzano, ob 17.30 Trentino Volley - UISP Bolzano. V državni finale napreduje zmagovalec. jutri Bencinski hlapi na -v m Sportelu V jutrišnjem Športelu bo »smrdelo« po bencinskih hlapih. Resnici na ljubo motorjev, kot pred nekaj sezonami, v koprskem studiu ne bo. Gostje pa bodo motociklisti Mitja Emili, Andrej Kosmač in Alberto Zenič. Mitjo bo spremljal brat Peter Emili, ki še okreva po hudi poškodbi, ki jo je staknil ne na dirkališču, ampak na nogometnem igrišču. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke o nogometni tekmi Krasa v Repnu, košarkarjev Jadrana na Opčinah in Brega v Dolini. Predstavili bodo tudi delovanje slovenskega amaterskega konjeniškega društva Skuadra Uoo. Šolski šport: učenci naših osnovnih šol uspešni na namiznoteniškem turnirju Slovenski šolski zavod Žiga Zois je v sodelovanju s ŠK Kras in deželnim odborom FITET organiziral pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo za osnovne šole, ki so se ga med drugimi udeležili tudi učenke in učenci slovenskih šol Gradnik, Gruden, 1. maj 1945 in Župančič. Med njimi je Jasna Grilanc (1. maj) osvojila prvo mesto. Prvi trije uvrščeni so se uvrstili na deželno fazo, ki bo v Fossalonu 18. maja. Najuspešnejša je bila openska šola Lona, na kateri namizni tenis vadi Krasov veteran Vinicio Divo. Izidi učencev naših šol: 4./5. razred, dekleta: 1. Jasna Grilanc (1. maj 1945); fantje: 2. Kristjan Milič (1. maj), 3. Vincent Leghissa (Gruden).2./3. razred, dekleta: 2. Teresa Marochini (Gradnik), 4. Nikita Koren (Župančič).; fantje: 5. Martin Pisani (Gradnik). Na sliki (slosport.org): učenci naših šol □ Obvestila TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. AŠD SK BRDINA vabi vse člane in vse tiste, ki bi se radi udeležili tekmovalne ali predtekmovalne dejavnosti na informativni sestanek, ki bo na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 jutri, 14. maja, ob 18.45 uri. Vabljeni! BASKETBREGKAMP 2012. V dolinskem športnem centru bo od 11. do 15. junija košarkarski kamp, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednega gosta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 338-4913458. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno do 30. maja. Informacije: Vanja 3355476663. 24 Nedelja, 1B. maja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka Riba vas gleda: »Faraon Lazanja« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Rubrika: Ciak junior 10.30 Film: Michael (kom., ZDA, '96, r. N. Epron, i. J. Travolta) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: L'onore e il rispetto 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 9.55 Sv. maša, sledi Regina Coeli 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 Avtomobilizem: Pole Position, sledi V.N. Španije, vmes Dnevnik 16.30 Dnevnik 16.35 Variete: Domenica in - L'Arena, sledi Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nan.: Titanic - Nascita di una leggenda 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.05 Rubrika: Testimoni e protagonisti 7.00 9.55 Risanke 8.25 Variete: Art Attack 9.00 Igra: Battle Dance 9.50 Šport: Numero 1, vmes Avtomobilizem, V.N. Španije 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.10 Nan.: Il com-missario Herzog 18.10 Film: Disegno di un omicidio(triler, Kan., '07, r. L. Bolduc) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-O 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Protestan-tesimo C/ Italia 1 7.35 Film: Tre ragazze di Broadway (glasb., ZDA, '53, r. S. Donen) 9.00 Speciale TGR: Letni shod alpincev 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 0.55 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni del-la crisi 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: 95° Giro d'Italia 17.00 Šport: Processo alla tap-pa 18.05 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa ^ Tele 4 21.30 Reportaža: Report (v. ;ilena Ga-banelli)23.30 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Cosmo (v. A. La Rosa) 0.45 Dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.30 Rubrika: Ti racconto un libro 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Magnifica Italia 11.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Donnavventura 15.00 Film: Scontro di Titani (pust., ZDA, '81, r. D. Davis, i. H. Hamlin) 16.45 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Il momento di uccidere (triler, ZDA, '96, r. J. Scumacher, i. S. Bullock) 0.30 Film: Una vita al massimo (dram., ZDA, '93, r. T. Scott, i. C. Slater) La 7 cal Investigation 16.15 Motociklizem, WSBK, Donington 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.30 Film: Julie & Julia (kom., ZDA, '09, r. N. Ephron, i. A. Adams) 23.35 Dnevnik in športne vesti 16.00 Film: Semplicemente irresisti-bile (kom., ZDA, '99, r. M. Tarlov, i. Sarah Michelle GeIIar)18.00 Nan.: I de-litti del cuoco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.30 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Caterina e le sue figlie 23.30 Film: Miss detective (kom., ZDA, '00, r. D. Petrie, i. S. Bullock) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.00 Film: Il piccolo Panda (pust., ZDA ' 95, r. C. Cain) 11.50 Šport: Gran Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.05 Šport: Guida al campionato (v. M. Taveri) 14.00 Film: Dante's Peak (akc., ZDA, '97, r. R. DonaIdson)16.10 Film: Twister (akc., ZDA, '96, r. J.D. Bont) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.40 Film: Librarian 3 - La ma-ledizione del calice di Giuda (pust., ZDA, '08, r. J. Frakes, i. N. Wyle) 21.30 Dok.: Wild Shock 0.20 Šport: Controcampo - Linea notte 1.40 Variete: Pokerlmania 6.55 11.35 Aktualno: Salus Tv 7.10 11.50 Aktualno: Musa Tv 7.55 12.40, 0.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.50 Variete: Idea in tavola... 11.15 19.30 Rotocalco AdnKronos 12.15 Šport: Ski magazine 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Variete: A tambur battente 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.25 Videomoto-ri 16.40 SMS - Solo Musica e Spettacolo 17.30 Risanke 20.00 Aktualno: Epoca... Che storia 20.30 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 21.00 Deželni dnevnik 21.15 Film: Pal Joey (glasb., ZDA, '57, r. G. Sidney, i. R. Hay-worth, F. Sinatra) 23.001.30 Deželni dnevnik 23.15 Kratkometraža: Maremetraggio: Appuntamenti corti 0.55 Aktualno: Ski magazin LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.20 Nan.: In Plain Sight 12.20 Motociklizem, WSBK, Donington 13.30 Dnevnik 14.25 Nan.: Medi- pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Nan.: Peklenske mačke 11.15 Nan.: Zasebna klinika 12.05 Nan.: Razočarane gospodinje 13.00 Film: Prisluškovanje (Kan.) 14.45 Čari molekularne kuhinje (resn. serija) 15.45 Opremljevalci vrtov v zasedi (resnič. serija) 16.15 Družinski kamp razvajencev (resnič. serija) 17.15 Film: Paulie 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor 22.30 Film: Plemenita kri (ZDA) 0.20 Film: Razred leta '61 (ZDA) 2.10 24UR, Novice 3.10 Nočna panorama A Kanal A 23.40 Film: II segreto di Vera Drake (dram., V.B., '04, r. M. Leigh, i. I. Staunton)2.00 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann) (t Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane nanizanke za otroke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 14.50 Film: Mi nismo angeli (ZDA) 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 0.25 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nad.: Prva damska detektivska agencija 21.05 Dok. oddaja 21.55 Dok. serija: Vrtovi Tullna 22.10 Eko utrinki 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.10 Nad.: Sinovi anarhije 23.55 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 1.40 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.00 Infokanal |r Slovenija 2 7.25 Skozi čas (pon.) 7.50 Globus (pon.) 8.20 Minute za... (pon.) 8.55 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 9.25 Turbolenca (pon.) 10.00 31. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin (pon.) 10.30 Glasbena matineja 11.00 Žogarija 11.30 Kajak kanu na divjih vodah: EP, K1 (ž) in C2 (m), polfinale, posnetek iz Augsburga 12.00 Kajak kanu na divjih vodah: EP, K1 (ž) in C2 (m), polfinale, prenos iz Augsburga 13.10 Rad igram nogomet 13.55 Formula 1: VN Španije, prenos iz Barcelone 16.00 Kajak kanu na divjih vodah: EP, C2 (m), ekipna tekma, posnetek iz Augs-burga 16.45 Gimnastika: EP, orodja (ž), posnetek iz Bruslja 18.20 Nogomet: Pred EP 2012 18.55 Rokomet: Liga prvakinj, Budu-cnost : Gyori, finale, prenos iz Podgorice 20.30 Žrebanje lota 20.40 Dok. odd.: Stalin se vrača 21.30 Dok. feljton: Vsak ima svojo resnico 22.00 Dok. odd.: Ekatarina Velika - Kot bi bilo nekoč 23.25 TV-igra: Beli zajec (pon.) 0.15 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 Q - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Live Jazz - Rock 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: Finale lige prvakinj 0.15 Čezmejna Tv -TDD 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Pogumna čaro-dejka 9.00 Nan.: Najstniške zdrahe 9.30 Film: Usodni stik - Ptičja gripa (NZ/ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.55 0.45 Šerifova pravica (nan.) 13.45 Film: Kot v nebesih (ZDA) 15.30 Film: Nova družina (ZDA) 17.25 23.55 Igrače za velike (zab. serija) 18.00 Dok. serija: Steven Seagal - Varuh zakona 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 20.00 Film: Cilj -Ubijanje (Kan./ZDA) 21.45 Top gear (av-tomob. serija) 22.45 Film: Umor v Chica-gu (ZDA) 1.35 Batman - Pogumni in drzni (ris. serija) 2.05 Love Tv 3.50 Nočna ptica RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno - Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Glas harmonike 2012 (posnetek s centra Anton Uk-mar Miro pri Domju); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 7.00, 8.10 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret: Italo Calvino; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden ne bo vse potekalo tako, kot ste si zamislili. Čeprav se lahko zgodi, da boste včasih malo razočarani, se ne obremenjujte preveč in se raje prilagodite spremembam. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu bodite produktivni in se ne obremenjujte z vsako malenkostjo, ki vas zmoti. Oviro je bolje začasno preskočiti in se kasneje vrniti k njej. Venera vas bo napolnila s čustvi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: O vsaki poslovni potezi, ki jo nameravate v prihodnje narediti, raje dvakrat premislite. Nagnjeni boste k svojeglavosti in neupoštevanju navodil ljudi okoli sebe. RAK 22.6.-22.7.: Včasih vas preveč skrbi v zvezi z odnosom s partnerjem. Vaše početje je lahko obremenjujoče zanj, saj se mu bo zdelo, da mu puščate premalo prostora in da se v vajinem razmerju duši. yLEV 23.7.-23.8.: Vaše namere (^^r na delovnem mestu lahko prepreči nadrejeni, ki se z vašim pogledom ne bo popolnoma strinjal. Če ste prepričani, da pravilno razmišljate, mu razložite svoj vidik. DEVICA 24.8.-22.9.: Mars vas ^^ bo napolnil s potrebno energijo in vam dal novega zagona, predvsem v službi in šoli. Včasih boste pretirano tekmovalni, skoraj nasilni, čemur se poskušajte izogniti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Prev-^ ^ zela vas bo neka oseba, ki bo kmalu vstopila v vaše življenje. Morda se bo na koncu izkazalo, da vaš prvi vtis ni bil pravilen in boste razočarani. Poskrbite za svoje bližnje! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Jupiter vas bo navdal z dobrim občutkom za sklepanje poslov in navezovanje poslovnih stikov, kar poskušajte izkoristiti. Preganjal vas bo neki dogodek oz. razmišljanje o njem. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste prišli do dna neki zadevi, s katero imate opravka že dalj časa. Polotilo se vas bo dobro razpoloženje in na ljudi okoli sebe boste prenašali pozitivno energijo. KOZOROG 22.12.-20.1.: V ljubezni vas bo pestila stara težava, ki je še vedno niste preboleli. Čas je, da se z njo soočite in naredite konec preganjavicam. Bolj se potrudite in ne popustite pred nestrpnostjo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne pustite na cedilu prijatelja, ki vam je v preteklosti stal ob strani. Pazite se osebe, ki se je v vašem življenju pojavila pred kratkim in vas nagovarja v nekaj, kar je proti vašim načelom. RIBI 20.2.-20.3.: Ne bodite tako slepo zaverovani v svoja prepričanja ter se raje odprite idejam drugih. Preizkusite se v čem novem in si odprite nove poti, ki bodo vodile v zanimive dogodivščine. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1B. maja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Brinjevka 2011 - Špela Jezovšek: »Masunški«, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.30 8.20 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'lta-lia sul Due 16.15 Nan.: La signora del We-sta 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik si: mviioth Hj tj i k GI0RN1 CONTATt FKD(tf l-Jffl M 21.05 FiIm: Giorni contati (pust., ZDA, '99, r. P. Hyams, i. A. Schwarzenegger, G. Byrne)23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: Stracult (a casa) di Marco Giu-sti (v. P. Ruffini) 0.50 Dnevnik - Parlament 1.00 Aktualno: Protestantesimo 1.30 Nan.: A proposito di Brian V" Rai Tre 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Aktualno: I Tg della Storia 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Una grande famiglia 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok.: Rewind - Visioni private 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Il commissario Cordier - Granello di sale (polic., Fr., 05, i. P. Mondy) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger wt t ma QUALCHE D0UAR0 IN PUT 21.10 Film: Per qualche dollaro in piu (western, It., '65, r. S. Leone, i. C. East- wood)23.45 Aktualno: Il grande western italiano 0.00 Film: Il texano dagli occhi di ghiaccio (western, ZDA, '76, r.-i. C. East-wood)1.35 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la notizia 21.10 Show: Scherzi a parte (v. L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 0.20 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora in Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Speciale Tg3: Discorso al mercato finanziario del pres. della Consob 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo in Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: 95° Giro d'Italia, 9. etapa, S. Giorgio nel Sannino -Frosinone, prenos 17.00 Kolesarstvo: Pro-cesso alla tappa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Rubrika: LucarelliRacconta 22.55 Reportaža: C'era una volta - Libia Libera 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Giro notte 1.35 Aktualno: Fuori orario 1.40 Film: Il giardino delle torture (horor, V.B., '68, r. F. Francis, 1. J. Palance, B. Meredith) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. maja 2012) Vodoravno: Portugalska, apendicitis, Leda, Neron, Aral, arijec, tarok, kalo, I. C., Irian, nikotin, km, Ajas, satrap, Tate, selo, Repen, Prost, Alenka, Basile, Resor, Air, let, madež, trak, R. O., Primož, Zalo-kar, emerit, Nina, Apolon, marjetica, osat, Karina, Allan, mar; na sliki: Pesek. 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Cafe 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI: Miami 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine t ^ tïïï.If rcf-1 «r« ■ - • > MPÜÍ ^ vHAüBvr' V FlKV. fttrnwATrnN 23.00 Film: The final destination (horor, ZDA, '09, r. D.R. Ellis, i. B. Cam- po)0.45 Nan.: Nip&Tuck 2.00 Nan.: Saving Grace 2.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 e Spettacolo 12.00 Variete: Camper magazine 12.20 Aktualno: Epoca... che storia 12.50 Videomotori 13.10 20.00 Kratkome-traža: Maremetraggio 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino 14.15 Today we eat sicilian 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.02 Dok.: Italia da scoprire 19.30 Tržaški dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Sportiva...mente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trieste - Play Off 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Koncert: Voci dal ghetto La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.30 17.55 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Una bionda tutta d'oro (akc., ZDA, '93, r. R. Mulcahy, i. K. Basinger, T. Stamp) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 1.30 Show: G'Day alle 7 du La7 19.25 2.00 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Aktualno: Quello che (non) ho 23.50 Dnevnik in športne vesti 23.55 Aktualno: Madama Palazzo 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.20 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.40, 18.25 Risanke 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.35 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 10.55 Igr. otr. serija: Tomažev svet (pon.) 11.05 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.30 Sprehodi v naravo 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Pravljica: Zlati prah (pon.) 16.25 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.30 Poučna nan. za otr.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.50 Duhovni utrip 17.45 Pogled na... 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 2.30 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro! (pon.) 14.10 Na lepše (pon.) 14.35 Dok. odd.: Ogroženi raj polarne lisice (pon.) 15.30 Prvi in drugi (pon.) 15.50 Tedenski izbor (pon.) 16.40 Kaj govoriš?=So vakeres? (pon.) 17.00 Dober dan Koroška (pon.) 17.15 Prava ideja! (pon.) 17.30 Dok. odd.: Han - cena svobode pon.) 18.25 Prava ideja! 19.00 1.45 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Na utrip srca - Dok. film: Vse življenje sem samo plesala 21.00 Mini serija: Dediščina Evrope (T Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 8.0012.30 Poročila TVS111.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs114.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvs120.00 Aktualno 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert - resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.30 Športna mreža 18.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Jacky 20.00 Sredozemlje 20.30 Ar-tevisione Magazin - pripr. Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 SMS - solo Musica 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5015.35 Zakon brez ljubezni (nad.) 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabav. serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Tisti veseli dan (ZDA) 21.40 24 UR Zvečer 22.10 Nan.: Franklin in Bash 23.05 Vohun v nemilosti A Kanal A 7.05 Družinski pes (ris. serija) 7.30 Svet, povečava 7.55 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.5513.15 Frasier (hum. nan.) 9.2513.45 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55 16.05 Resn. serija: Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 13.15 Hum. nan.: Frasier 14.15 Film: Plemenita kri (ZDA) 17.05 Nad.: Na kraju zločina 18.00 19.45 Svet 18.55 1.05 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Pogajalec (ZDA) 22.35 Film: Rockaway (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan: v studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 22. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima clas-sifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Šport- na zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40-12.00 Ime tedna; 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13:00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 13. maja 2012 KULTURA / monografija - Delo zgodovinarja Aleksandra Panjeka glasba - Diplomski koncert Trst kot kompleksna Perpetuum mobile goriškega pianista Alexandra Gadjieva multietnična družba Avtor presega historiografsko delitev na nacionalni ravni Polpretekla zgodovina Trsta in njegove okolice je vselej zamikala tako znanstvene raziskovalce kot tudi širšo strokovno javnost, ki se je tako ali drugače poglobila v tematiko. O dogajanju v zadnjem stoletju je bilo že veliko napisanega, a najverjetneje morajo znanstveno podkrepljene in objektivno napisane razprave še zagledati luč sveta. Med te spada nedvomno monografija, ki je pred kratkim izšla pri Univerzitetni založni Annales v Kopru izpod peresa zgodovinarja Aleksandra Panjeka in ki nosi naslov Tržaška obnova - ekonomske in migracijske politike na Svobodnem tržaškem ozemlju. Tako kot je v recenziji knjige zapisala Marta Verginella, je prednost knjige ravno v tem, da »odraža skrb avtorja, da preseže historiografsko in vsebinsko delitev na nacionalni ravni. Ta cilj zasleduje in uresničuje z obravnavanjem Trsta kot celote, torej kot enotnega družbenega tkiva, čeprav kompleksno prepletenega in z globokimi notranjimi delitvami, in z identificiranjem ter obravnavanjem zgodovinskih vprašanj brez nacionalnega predznaka, ki temeljijo na znanstvenih problemih in metodologiji novejše ekonomske zgodovine.« V središču pozornosti je povojno obdobje Svobodnega tržaškega ozemlja, Zavezniške vojaške uprave in po-vratka tržaškega mesta k Italiji, predvsem pa gre za analizo številnih migracijskih pojavov in z njimi povezanih demografskih sprememb v sestavi mestnega tkiva. Glavno vprašanje, ki se prepleta skozi celotno knjigo, je: Kako obnoviti Trst?, predvsem v luči narodnostnega sestava prebivalstva. Poseben poudarek pa zasluži v tej monografiji predvsem metodološki pristop, ki se Avtor monografije zgodovinar Aleksander Panjek arhiv pd poskuša oddaljiti od posameznih nacionalnih perspektiv in gleda na mesto Trst kot na kompleksno multietnično družbo. Prav tako je potrebno poudariti, da slonijo raziskave na pregledu rezultatov opravljenih raziskav v arhivih v Parizu, Ženevi in Rimu. V preglednih tabelah in grafih so ti rezultati tudi statistično obdelani v zadnjem poglavju monografije. Avtor svoj pogled razširi še na širše evropsko dogajanje in vključuje migracijske tokove v Trstu v obsežnejši evropski program obnove ter v evropske migracijske politike. Tako nam delo razkrije delovanje in razvoj ekonomskih politik ZDA in Italije v coni A v letih 1947-1956, v katere spadajo tudi politike migracijskih tokov, ki so zajeli Trst po drugi svetovni vojni: po- zornost je posvečena tako prihodom iz jugoslovanske in italijanske okolice kot odhodom v Jugoslavijo, Italijo in tujino. Ključna je predstavitev novih spoznanj o povezavi migracij s stališči in ukrepi ameriške in italijanske ekonomske politike ter vlog, ki so jih pri tem imele mednarodne organizacije za preseljevanje. Knjigo bogatijo tudi številne fotografije (hranjene pri Zgodovinskem odseku Narodne in študijske knjižnice Trst) iz obravnavanega obdobja, ki tudi s slikovnega vidika dokumentirajo dogajanje na Svobodnem tržaškem ozemlju. Predstavitev knjige bo v sredo, 16. maja, ob 17h v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. Jadranka Cergol »V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot./.../ Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj.« Vnovično doživetje pianistične zgodbe mladega goriškega pianista Alexandra Gadjieva bi vsem, ki 27. aprila v palači Attems Petzenstein niso uspeli prisluhniti njegovim bistrim, zgoščenim glasbenim pripovedim, lahko še najbolje približala z nekaterimi izseki iz zgodbe o Delfinu Sergia Bambarena. Tako kot je bil delfin Danijel Aleksander neločljiv z valovi in mu je bilo drsenje po valovih v krvi in v duši, mu dajalo občutek svobode, je tudi Alexander Gadjiev že od petega leta starosti neločljiv z glasbeno umetnostjo. Ob mami Ingrid Silič in očetu Sijavušu je v letih učenja na Slovenskem centru Emil Komel v Gorici odkrival, da je glasba nekaj živega, da je polna modrosti in lepote. Glasba je tako za Alexandra postala snov, skozi katero oblikuje svoje odnose z zgodovino, okoljem, prijatelji . Perpetuum mobile, kipenje, gorečnost, gostobesednost, progres, občudujoči impulz, vedoželj-nost pa so tiste besede, ki nam lahko pomagajo pri prepoznavanju karakterja tega sedemnajstletnega fanta in omogočijo vstop v njegov bogat svet domišljije in fantazije. Kot se poprej mirno morje spremeni v pobesnel tok pene in pršca, tako glasba izpod njegovih prstov na koncertnem odru rjovi, svinga, prihaja od vsepovsod. Alex nam s prekipevajočo energijo mladega glasbenega raziskovalca v poslušanje ponudi tehten izbor skladb, ki predstavljajo mejnike raznih obdobij od baroka do 20. stoletja, cvetober glasbenih zapisov, ki ga spremljajo že vrsto let in so zanj »veliko več kot zgolj gole partiture, saj mi odpirajo nova obzorja različnih avtorjev: od meditativnega in duhovnega Bacha, dramatičnega in odločnega Beethovna, pretanjenega in liričnega Liszta do eksotičnega in čutnega Skrjabina«, kot je sam zapisal v koncertnem listu. S svojim odločnim in samozavestnim poustvarjalnim kredom, briljantno tehnično pripravljenostjo in mogočnim udarcem na tipke nas je Alexander Gadjiev navduševal v izvedbah Sonate v f-molu, op. 57 (Appassionata) L. van Beethovna, Sonettu 104 del Petrarca in Madžarski rapsodiji št. 12 F. Liszta in Sonati št. 5 op. 53 A. Skrjabina. Presežek v že znani mladostni vir-tuoznosti, s katero je goriški pianist doslej osvojil najvišje (tudi absolutne prve) nagrade na mednarodnih tekmovanjih in fasciniral občinstvo na koncertih v Trstu, Gorici, Torinu, Ljubljani, Feldkirchnu, Padovi, je na goriškem recitalu predstavljala njegova kontemplativna, kristalno jasna in tonsko prefinjena interpretacija Preludija in fuge v cis-mo-lu BWV 849 J. S. Bacha. Da tako pisanje kot poslušanje glasbe vzbujata željo po neobstoječih stvareh, in da je vsaka nova izvedba glasbenega dela v resnici tvegani skok v neznano, saj lahko predstavlja povsem novo dimenzijo časa, pa smo lahko občutili v njegovi izvirni interpretaciji Preludija op. 39 št. 5 S. Rah-maninova - tu smo lahko zaslutili nove, drugačne darove mladega pianističnega talenta. In medtem ko v našem času in prostoru kraljujeta potrošništvo in hlastanje za materialnim bogastvom, se Alexander Gadjiev uresničuje v umetnosti, saj je prepričan, »da je umetnost sredstvo, s katerim lahko ubežimo stvarnosti, ki nas sicer pogosto pušča nezadovoljne oz. celo stremi k temu, da zamori posameznikovo osebnost.« Kako zelo je mladi goriški najstnik v tem svojem razmišljanju tudi resničen, nam je z lastno simpatično improvizacijo razkril v tretjem dodatku na koncertu. Tatjana Gregorič glasba - Tartinijevi dnevi V Piranu za začetek včeraj Tartinijada S koncertom Tartinijada so se začeli Tartinijevi dnevi 2012. Do jutri bodo številni izvajalci z nizom koncertov in filmsko projekcijo počastili 320. obletnico rojstva skladatelja Giuseppeja Tartinija. S Tartini-jado želijo organizatorji povezati glasbenike različnih generacij in narodnosti. »Tar-tinija so za časa življenja imenovali tudi maestro narodov. S Tartinijado želimo v svet po-nesti sporočilo Tartinijeve glasbe, ki združuje glasbenike in vse ljudi, ne glede na narodnost, veroizpoved, spol ali starost. Festival je namenjena medsebojnemu spoznavanju in glasbenem druženju. Komaj šestletne violinistke bodo tako igrale ob boku profesionalnih godalcev,« je v sporočilu za javnost zapisala vodja festivala Tina Bržan. Spomnila je, da Tartini z violinsko vir-tuoznostjo in mediteransko melanholijo svojih melodij poslušalcu «podarja izkušnjo svobode in brezmejnosti morskega hori-zonta». Tartini je skladal večinoma glasbo za svoj inštrument, violino. Njegova glasba pa je, tako kot je po besedah Bržanove bil Tartini sam, nepredvidljiva, včasih žalostna in melanholična, drugič živa in neukrotljiva, vedno pa očarljiva. Človeka osvoji in prevzame. Na včerajšnjem koncertu Tartinijada je pod taktirko Zdravka Pleše priredbe Tar-tinijevih skladb igralo kar 90 glasbenikov iz vse Slovenije. Pri stolni cerkvi je sinoči sledila projekcija dokumentarno igranega filma o življenju piranskega skladatelja, Vraž- ji Tartini v režiji Tuga Štiglica. Pred predvajanjem filma je v dvorani Georgios potekal še pogovor z ustvarjalci filma. Festivalsko dogajanje se bo nadaljevalo drevi ob 19.30 v dvorani Georgios s koncertom Tar-tini in prijatelji. Koncert bo posvečen glasbenim virtuozom, kot so Wieniawski, Paganini, Mozart, Beethoven, Bazzini, Bach, Sarasate, Kreisler in seveda Tartini. Koncert bosta izvedla violinist Zdravko Pleše in pianistka Snježana Pleše Žagar. Festival Tartinijevi bosta jutri ob 19.30 uri v dvorani Georgios z deli iz Tar-tinijevega opusa sklenila violinist Zdravko Pleše in pianist Andrej Jarc na koncertu z naslovom Pozdravljen, Tartini!. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 13. maja 2012 2 7 GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V sredo, 16. maja, ob 18.00 in ob 19.30 / Letni nastop oddelka GŠ Koper: »Obuti mucki«. V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. V soboto, 19. maja, ob 10.00 / »Skok v pravljico - Mojca Pokrajculja«. V sredo, 23. maja, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. V četrtek, 24. maja, ob 18.00 / Brata Grimm - Samanta Kobal: »Pepelka«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V soboto, 19. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur.« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 14. maja, ob 11.30 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v petek, 18. maja, ob 17.00. V torek, 15. maja ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Padec Evrope«. V sredo, 16. maja, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris« V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V soboto, 19. maja, ob 19.30 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. Mala dvorana Jutri, 14. maja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V torek, 15. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. V sredo, 16. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. V petek, 18. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V ponedeljek, 21. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. / Ponovitev: v torek, 22. maja, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Spodnja dvorana V torek, 15. maja, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v sredo, 16. in v petek, 18. maja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V torek, 15. maja, ob 20.30 / muzikal / lirika: Tim Rice; glasba: Andrew Lloyd Webber: »Joseph and the amazing technicolor dreamcoat« / dirigent: David Steadman. / Ponovitve: v sredo, 16. maja ob 20.30, v četrtek, 17. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19., ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja, ob 16.00. Gledališče Verdi V četrtek, 17. maja, ob 20.30 / lirika / P. Suardon [Nicola Daspuro], prevzeto od romana Emile Erckmanna in Pierre-Alexandre Chatrianija: »L'ami-co Fritz« / Dirigent: Fabrizio Maria Car-minati / Režija: Daniele Salvo / Ponovitve: v nedeljo, 20. maja, ob 16.00, v torek, 22. in v sredo, 23. ob 20.30, v petek, 25. ob 20.30 ter v soboto, 26. maja, ob 17.00. Gledališče De Banfield - La Contrada V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Marco Masini. Športna palača Trieste V torek, 22. maja ob 21.30 / Nastopa Biagio Antonacci. 1 V vV V CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 14. maja, ob 20.00 / koncert / »Andrej Šifrer: ideje 30 let kasneje« / Gosti: Jurij Zrnec in Lado Bizovičar, skupina Tabu, Alya, Trkaj, finalisti oddaje Slovenija ima talent 2011 z zmagovalko Julijo Kramar in nekaj skrivnostnimi gosti. V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Simfonični Orkester RTV Slovenija« / Dirigent: Uroš Lajovič / Solista: Benjamin Ziervogel - violinain Theresa Plut - sopran. V soboto, 19. maja, ob 20.00 / koncert / »Veliki koncert filmske glasbe«. V ponedeljek, 21. maja, ob 20.00 / koncert / »Simfonični Orkester Severno-nemškega Radija (NDR) iz Hamburga« / Dirigent: Thomas Hangelbrock / Solistka: Alice Sara Ott - klavir. Klub CD V soboto, 26. maja, ob 20.30 / koncert / »Erkan Ogur & Derya Tiirkan (Turčija) in Amira (BiH)« Slovenska filharmonja V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Koncert samospevov«. / Solista: Sabina Cvilak - sopran; Iain Burnside -klavir. Kino Šiška V ponedeljek, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiusi -Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 040-3226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: od- glasba - Na prireditvenem prostoru pri Briščikih pri Trstu S Kusturico v novo sezono Srbski režiser in glasbenik bo nastopil 22. maja s The No Smoking Orchestrom Emir Kusturica zna vžgati množice tudi na glasbenih odrih TRST - V petek, 22. junija, bo na prireditvenem prostoru pri Briščikih pri Trstu nastopil svetovno znani srbski režiser in glasbenik Emir Kusturica & The No Smoking Orchestra. Kusturica je preko svojih filmov promoviral po vsem svetu balkansko glasbo in kulturo. Skupaj z Goranom Bre-govicem je nedvomno prava ikona balkanske »gipsy-cigan-ske« glasbe v svetu. Koncert, ki ga prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgo-nik, bo otvoril bogato poletno koncertno sezono v Briščikih. Emir Kusturica je bil rojen 24. novembra 1954 v Sarajevu. V bogati karieri je režiral 9 celovečernih filmov, nekaj televizijskih in kratkih filmov, poleg tega pa je tudi glasbenik in producent. V najstniških letih je Emirja vleklo v slabo družbo, zato sta ga starša pri 18 letih poslala v tujino, da bi ga obvarovala pred slabimi vplivi. Ker je vedno postaval pred lokalnim kinom, je bilo jasno - poslala sta ga na FAMU v Prago (Šola za film in TV, Akademija za scenske umetnosti). Njegova nadarjenost se je pokazala že v študentskih letih, prvo 'uradno' potrditev pa je dobil v Cannesu. Po prvotnem šoku ob nagradi je za nekaj časa opustil kamero in začel igrati bas kitaro v sarajevski punk rock skupini Zabranjeno Pušenje ter se spoprijateljil z vodjo skupine - dr. Nele Ka-raljicem. Ko je začela Jugoslavija l. 1991 razpadati, so se glasbeniki ločili. Emir se je nato posvetil režiranju, saj mu je Zlata palma v Cannesu odprla veliko vrat, njegovo ime pa se je zapisalo v zgodovino s filmi kot so: Time of the Gypsies; Arizona Dream; Underground; Black Cat, White Cat; Super 8 Stories, Life is Beautiful ... Po velikem uspehu svojih filmov se je ponovno povezal s prijateljem dr. Nele Karaljicem in nekaterimi člani sku- pine Zabranjeno Pušenje. Člani, ki so po razpadu Jugoslavije ostali v Bosni so ponovno vzpostavili skupino v Sarajevu in posneli veliko albumov. Tisti, ki so odšli v Srbijo, med katerimi sta bila Nele Karaljic in violinist Dejan Šparavalo, so spremenili svoje ime v dobesedni angleški prevod - The No Smoking Orchestra. Emirjev sin, Stibor Kusturica, se je skupini pridružil na bobnih. Med snemanjem filma Black Cat, White Cat je Emir pogosto klical svojega prijatelja Nele Karaljica, da mu je napisal tehno pesem, ciganski napev, narodno melodijo. Čez nekaj časa ga je Nele vprašal: »Ampak Emir, povej mi, kdo piše glasbo za tvoj film?« - »Ti!«. Od takrat dalje The No Smoking Orchestra piše glasbo za njegove filme. V zameno je Kusturica posnel dokumentarni film o skupini: Super 8 Stories. Emir Kusturica preživlja življenje med filmskimi kamerami, festivali ter koncerti s skupino The No Smoking Orchestra. Skupina je dosegla velik uspeh na turnejah vse od Južne Amerike do Evrope in Japonske. EMIR KUSTURICA & NO SMOKING ORCHESTRA: Emir Kusturica (kitara), Nele Karaljic (glas), Ivica Maksimovic (solo kitara), Stribor Kusturica (bobni), Zoran Marijanovic (tolkala), Goran Popovic (bas kitara & tuba), Ne-nad Petrovic (sax), Dejan Sparavalo (violina), Zoran Milosevic (harmonika) e Dražen Jankovic (klaviature) Vstopnice za koncert (vstopnina: 15 evrov) so že razpoložljive v Italiji na prodajnih mesti Azalea Promotion, Vivaticket in Ticketone ter na spletni strani www.ticketone.it , v Sloveniji bodo vstopnice na razpolago na običajnih prodajnih mestih Eventim. Informacije in kontakt: GKD Drugamuzika info@glas-babrezmeja.com prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: voja- ški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). 28 Nedelja, 13. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika S3 C ' 1010 °SL° STOCKHOL ' 4/8 0 7/20 O PS K0BENHAVN —' < HHIlw ° — - MOSKVA 16/22 ° AMSTERDAM LONDON O ^ O 6/17 5/17 BERLIN 9/29 O Naše kraje bo danes prešla hladna atlantska fronta, nato Alpe je dosegla hladna fronta, ki bo do večera zajela večji pa bodo pritekali mrzli in suhi severovzhodni tokovi. del Slovenije. Pred njo z jugozahodnim vetrom v višinah priteka k nam topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 Dolžina dneva 14.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 14.15 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.37 najnižje -17 cm, ob 6.52 najvišje 7 cm, ob 12.36 najnižje -29 cm, ob 19.28 najvišje 42 cm. Jutri: ob 2.08 najnižje -28 cm, ob 7.46 najvišje 12 cm, ob 23.21 najnižje -29 cm, ob 19.56 najvišje 46 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 25 2000 m .......... 10 1000 m ..........20 2500 m............8 1500 m ..........15 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju do 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona ¿5 TOLMEČ O 1/13 O GRADEC 10/16 ¿h, CELOVEC O 4/11 0 6/12 S. GRADEC TRBIŽ O _ 5/12 0/12 0 5/12 KRANJSKA G. Q , -„- ČEDAD O <-i KRANJ VIDEM o 9/20 rN O ^^ -ž 8/21 (AS-. LJUBLJANA O PORDENON GORICfl rt O N. GORICA 8/14 N. MESTO 6/10 9/20 11/21 A °^ 10/18 MARIBOR O 8/14 M. SOBOTA O 9/16 CELJE 8/14 O PTUJ O O 5/11 12/18 PORTOROŽ O 10/16 UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 7/12 ' ZAGREB 9/13 0