V e s t n i k. Učiteljski konvikt: Tvrdka J. Soklič, zaloga klobukov v Ljubljani ,,Pod trančo" 6 K v smislu »gospodarskega programa" za 1. četrtletje; tvrdka A. Krejči, zaloga klobukov v Ljubljani ,,Wolfove ulice" 5*32 K v smislu »gospodarskega programa" za 1. Četrtletje; tvrdka F r. K s a v. S o u v a n, zaloga manufakturnega blaga na Mestnem trgu v Ljubljani, v sraislu ,,gospodarskega programa" za 1. četrtletje t. 1. 45 K; č. g. M. S., c. kr. učiteljica v Ljubljani, 10 K; g. Maier Jožef, šolski vodja v Ljubljani, 2*40 K. Odfoor ,,Sloyenskega učiteljskega društva v Ljubljani" je prejel to-le pismo: Št. 267. Slavnerau odboru ,,Slovenskega uciteljskega društva" v Ljubljani. Podpisano županstvo si dovoljuje naznaniti, da je novoizvoljeni odbor v svoji seji dne 24. sušca t. 1. št. 332 za sožalje, izraženo po slavnem odboru ob priliki smrti prezasluženega občinskega svetnika Viktorja Globocnika, izrekel svojo najtoplejšo zahvalo. — Mestno županstvo v Kranju 25. dne sušca 1898. — K. Šavnik. Aforizmi o TZgoji in šoli. Vzgoja je prava, če ji ne raore svet ničesar očitati. — Prevelika strogost in prevelika ljubezen sta enako kvarni. — Narod, ki ne ljubi šole, je svoj sovražnik. — Šola bodi vsem enako pravična mati. — Beseda o pravem času in na pravera mestu časih otroka bolj udari nego šiba. — Zdravo šolstvo je vsakemu narodu največji dobrotnik. — Vera je sonce na nebu ljudskega šolstva. — Šola daje mladini glavo in srce, svet ji da spoznanje. — Y"sak šolarček je lahko učitelju učitelj. — Šola bodi cerkev, kjer se darujejo srca plemenitosti in glave vedi. — Najboljši nadzorniki so učenci. — V šoli vladaj ljubezen, a ne strah. - Zaupanje šolske rnladine do učitelja je most, po katerem prehaja učiteljevo srce v srce mladine. — Dobro, najsi še tako očito in veliko, izgine v senci slabih dejanj. — Otroke naj uči šola to, kar je dobro, slabo se nauče sarai. — Slaba šola je slaba gospodinja: zadnja zapravi hišno imetje, prva to, kar je dala priroda dobrega otrokom. — Sola je mrtva, če je učitelj brez duha in čustva. — Ošabnost in prezirljivost med tovariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke domišljavosti. — Dobra vzgoja je hčeri najboljša dota. — Devojka, ki je bila slabo vzgojena, je enaka divji roži. — Šola je kovačnica krepkih značajev. — Clovek brez značaja je gnilo jajce. — Glovek brez krepke volje je petelin na zvoniku. — Ljudska šola je seme cvetju in sadu narodove bodočnosti. — Znanje ni znak zmožnosti, zakaj človek more več kakor zna. — Šola bodi gojiteljica pokorščine. — Prevelika strogost vzgaja lažnjivost, potuhnjenost in hinavščino. — Ljubezen do Boga otroka najbolj čuva pred grehora. — V šoli, kjer vlada ljubezen, vlada spoštovanje. — Spoštovanje je temelj učiteljevemu ugledu. — Najboljši sad najboljše vzgoje je popolen človek. E. Cenik vsakovrstnega papirja, pisarskih in risarskih potrebščin, šolskih zvezkov i. t. d. je priložil današnji številki g. Jos. Petrič. Od vseh tvrdk, ki jih imamo v ,,gospodarskem programu", podpira g. Petrič konvikt do sedaj še najbolj, ker daruje eno tretjino dobička v ta namen. Mi izpolnujemo le prijetno dolžnost, da tvrdko Petričevo slovenskemu uČiteljstvu priporočamo kar najtopleje in pričakujerao, da se bo slovensko učiteljstvo pri nakupovanji šolskih zvezkov in drugega šolskega blaga oziralo na to domačo, narodno tvrdko. III. koncert ,,(xlasbene Matice". Naš dioni glasbeni zavod je priredil prijateljem petja in godbe že mnogo lepih koncertov, ki niso v čast le zavodu samemu ampak tudi v ponos slovenskerau narodu. III. koncert ,,Pasijon sv. Matevža", ki se je izvajal dne 4. t. m. je pa nadkrilil vse dosedanje koncerte, kar jih je priredila Glasbena Matica; bil je dovršen v vsakera oziru, bil je res pravcati triumf za naš glasbeni zavod in posebe še za koncertnega vodjo g. Gerina, ki je pokazal, da je umetnik, velik mojster v godbi. Slava rau! f Lujiza PesjakoTa. Dne 31. sušca t. 1. je umrla v Ljubljani po daljšera bolehanju priznana slovenska pisateljica in pesnica, gospa Lujiza Pesjakova, porojena Chrobathova v 69. letu dobe svoje. Gospa Pesjakova je mnogo delovala v mlajših svojih letih na slovstvenem polju slovenskern. Bila je zvesta sotrudnica raalone vsem našim leposlovnim listom. Na nje pesniško delovanje pa je brezdvornno mnogo vplivalo prijateljsko občevanje s pokojnim Jožefom Cimpermanorn, katerega vpliv se pozna zlasti obliki literarnih del Lujize Pesjakove. Svoje pesmi je izdala pred desetimi leti pod naslovom nVijolice", je spisala roman, ki je izšel v Krajčevi narodni biblioteki pod naslovom »Beatin dnevnik" ter libreto Foersterjevi operi »Gorenjski slavček". — Lujiza Pesjakova je bila visoko naobražena gospa, katere ime se bo s častjo imenovalo v literarni zgodovini slovenski. S svojimi deli si je zgradila dostojen spomenik v našem narodu. Naj ji bo lahka zemlja slovenska! VaMlo. Kamniško učiteljsko društvo bode imelo svoj redni občni zbor dne 21. mal. travna, pri neugodnem vreraenu pa zadnji četrtek 28. mal. travna v Dobu ob 10. uri dopoludne. Razven običajnih toček, bode nadaljeval svoje poročilo g. Janko Toman. K obilni udeležbi vabi odbor. Šolska izložba 1898. 1. na Dunaji. Po časopisih se je že naznanilo, da ne bode zastopano na jubilejni izložbi na Dunaju v takozvani raladinski dvorani (Jugendhalle) le dunajsko šolstvo, teriitič tudi razmerno šolstvo vse nižje Avstrijske. Vsled odredbe deželnega šolskega sveta so okrajni šolski sveti opozorili učiteljstvo na podjetje in tudi šolske oblasti same se bodo udeležile s statistično razredbo o šolskih razmerah zadnjih pedeset let dotičnih okrajev. Iz učiteljskih krogov so se oglasili že mnogi z različnimi lastnoročno izdelanimi učnimi pripomocki, kateri nikakor ne delajo sramote tudi tovarniško izdelanim učnim priporaočkora. Znamenit razstaven predmet bode razstavil okraj Neunkirchen, narareč album vseh novih šol v dotičnem kraju. V posameznih okrajih dobili so se dobrotni raožje, kateri bodo stroške za prireditev razstavnih objektov sami poravnali. Prvomestnik ,,mladinske dvorane" dr. Stejskal je v zadnji seji sporočil, da se je prvotno 2000 m2 odstopilo za dvorano, a sedaj se pa že rabi dvorana z 3000 m2 in ker bode tudi deželni odbor nižjeavstrijski od dežele vzdržane učne in dobrodelne zavode zastopal, se bode porabil ves odmenjeni prostor. — Slovenski učitelji pa pokažimov,,šolskera muzeji slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva", kaj premoremo in znamo. Torej, le na delo! Jos. Koro&ec. Prememhe pri učiteljstvu na Kranjskem. Deželni šolski svet je provizorični učiteljici gospodično Emo Peče v Selcah in Eleonoro Dev v Trebnjem stalno namestil na njih dosedanjih raestih ter učiteljico gdč. Polonico Dolinšek na Vrerau premestil v Št. Vid pri Zilcah. Avtonomija t šolstru. V zraku vrvi geslo: avtonomija v šolstvu. Pa niti mi učitelji — tem manj poslanci, niti občinstvo nima jasnega niti enotnega nazora v tera, kakšna bi morala biti v prihodnje šolska avtonomija. Zaradi tega pozivljemo vse delavce učitelje, kateri imajo o avtonomiji šolstva svoje lastne zdrave nazore podprte s skušnjo, da bi te nazore priobčili in tako pomagali do pravega nasveta, za katerega naj se postavi vse uoiteljstvo. Da se boderno raogli zoperstaviti pretiranira tožbam do razširjene avtonomije, zlasti v najnižji avtonomistični korporaciji, zbirajmo dogodke, kedaj je bila zlorabljena že pri sedanji avtonomiji šolski na škodo učiteljstva ali narodne šole. Kar je češkemu učiteljstvu v prid, gotovo je tudi nam. Posnemajmo jih. (Po ,,Ceškem Učitelu"). J. K. VaMlo k občnemu zboru učiteljskega društva radovljiškega obraja, kateri se prične ob 3. uri popoludne v dan 14. raal. travna t. 1. v Lescah. Razven običajnih toček bo poročal g. Stiasny ,Po regulaciji učiteljskih plac*. Po tem poročilu bo »Pogovor o slavnosti petdesetletnice presvitlega cesarja". Radi važnega dnevnega reda vabi k obilni udeležbi odbor. Potovalne štipendije za učitelje. Dveraa nemškima učiteljema z Moravske podelilo je rainisterstvo za uk in bogočastje ter poljedelstvo potovalne štipendije: enemu za obisk prirodoslovnega tečaja za učitelje na univerzi v Jeni, drugemu za potovanje po Švici. Ali bi češki učitelji (kaj pa slovenski, a pardon, saj Slovani nismp Herrenvolk) ne mogli doseči podobne štipendije. (Po ^Ceškern Učitelu".) J. K.