Štev. 12. Trst, ? nedeljo 12. Januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZslAJA VSAK DAN ofr >n praznikih ob 5., eb ponedeljkih ok 9. zlcrtrij. funitrr I k:fT, s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih k>bakarjoah v Trsto in okolici. Gorici, Kranju, St. Poten, Postojni, Sežani, Nabreiid, Sv. Ln«ji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabargrn itd. Zastarele St«Y. po 5 nvč- (10 stot.) OMLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Krokasti 1 CENE: Trgovioski in obrtai oglasi po 8 »t. Mtartsico, zahvale, poaktaice, oglasi denarnih zavodov po tO 8t. mm Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ' sadalgaa vrtita K 2. Mali oglasi po + stot. beseda, naj-sumj pa 40 stot. Oglas« spNjsaaa Inseratni oddelek nprav« Edinosti". — Piao^e se kkMnžno le upravi „Edinosti". ?Ia«pvo In tofljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega druitva „Edinost44 za Primorsko. mT tšmctši wmir m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meaeoe « K ; na rodbe bres dopoalano narofeaine, se uprava so odra. ■arotelaa m* n*4*ij«k* Uii>iii zadruga s omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti itev. 20. Mbi^hraallnKnl raton Itev. 841-652. TELfTON II 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na lUVlil SHOP ki se bo vršil dases, v nedeljo, 12. januarja 1913. ob 10 dopoldne ▼ veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: J. Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere. Poroča g. drž. in dež. posl. dr. O. Ryb£f. 2. Proračun mestne občine tržaike za leto 1913. in Slovenci. Poroča gosp. mestni svetovalec dr. J. Wilfan. K obilni udeležbi vabi ODBOR Nulla!! Ko se je bil raznesel glas, da hoče vlada italijanskemu vseučilišenemu postulatu ustreči y toliko, da uvede na tukajšnji trgovski akademiji Revoltella predavanja o juridicni vedi, je zaorilo med italijansko javnostjo od veselja, dočim je ta glas izzval v slovenski javnosti nemilo presenečenje, osupnenje in tu pa tam tudi glasove graje : kaj so delali naši poslanci ?! Je pač tako pri nas Slovencih, da smo vodno pripravljeni za grajo in za obtožbe — posebno pa na račun svojcev —, ne da bi bili toliko vstrpljlvi in pravični, da bi aočakali vsaj dotlej, da bo povsem jasno, kaj je na stvari. A kolikokrat se jim dogaja, da vidijo potem, da so se prenaglili »e svojo sodbo in se svojo grajo ter da so delali krivico! Tako se jim je dogodilo tudi v tem slučaju predavanj na akademiji Revoltella. Iratko je bilo veselje v laškem taboru, kajti že naslednji dan je prinesel pojasnilo, da ta predavanja ne bodo niti surogat pravne akademije, marveč da bo to le nekaka spopolnitev tega učnega zavoda na korist — trgovskega sveta. To resnici odgovarjajoče pojasnilo smo prinesli hitro tudi mi in utihniti so morali oni našinci, ki so obsipali z grajo slovenske poslance in tudi naš list. Predavanja so pričela z malo demonstracijo poslušalcev, a ne proti tem predavanjem, marveč le v znak, da Italijani ne sprejemajo te privolitve v nadomestilo sa pričakovano fakulteto. In priznati jim treba, da so imeli prav. Saj smo tudi mi aaglašali one momente, ki kažejo, da so Italijani dobili s temi predavanji — nulla!! Nulla namreč v smislu tistega gesla, s katerim so bili boj za italijansko vse-1 č i 1 i š Č e. Ne treba nam ponavljati vsega tega, marveč prepuščamo besedo italijanskemu poslancu Bugattu, ki govori — isto! V razgovoru z nekim dunajskim žur- PODLISTEK. nalistom se je rečeni poslanec nastopno izjavil o pomenu in namenu teh pravnih kurzov : Z u vedenjem teh kurzov ne gre za kako spremembo iz temelja, ampak le izpolnitev obljube, dane od strani vlade italijanskima poslancema dru. Gasserju in dru. Pitaccu, da se na trgovski akademiji uvedejo predavanja o trgovskem, meničnem in pomorskem pravu. Ta predavanja so že začela. Predava pa uradnik tržaške finančne prokurature dr. Benussi, ki je sicer v trgovinskih krogih strokovnjak v stvareh trgovinskega prava, ki pa se doslej ni habilitiral kakor v s e u č i 1 i š k i docent. Predava torej znanstveno naobražen jurist, ki pa nima kvalifikacije vseučiliščnega profesorja. K temu prihaja še dejstvo, da tri ure predavanj na teden o trgovskem, meničnem in pomorskem pravu po obstoječih učnih načrtih ne morejo dati juristu zadostne naobrazbe. Sicer so ta predavanja dra. Benussija namenjena slušateljem trgovske akademije se stališča trgovca, pristopna tudi juristom, ali ta predavanja ne morejo že po naravi stvari zadoščati tistim zahtevam, ki se sicer stavljaj o v trgovskem pravu do teoretičnega prematra-nja gradiva. Na vsaki način pa so ta predavanja določena v prvi vrsti za slušatelje trgovinske akademije. Italijanski juristi, ki obiskujejo ta kurz, doprinašajo le žrtev, kajti, ne glede na malo število ur, določenih za predavanja, manjkajo tudi predavanja iz drugih strok, n. pr. civilnega procesa, čemur je posledica ta, da se ta predavanja ne morejo všteti v vseučllišcne ttndije. Juristi, ki poslužajo dra. Benussija, morajo biti torej vzlic temo vpisani na kaki pravni fakulteti! Dr. Bugatto je zaključil povsem dosledno gornjim dejstvom, da vzlic uvede-nju tega 'curza na Revoltelli morajo italijanski poslanci še nadalje zahtevati rešitev predloge o italijanski pravni fakulteti!! Dr. Bugatto priznava torej, da Italijani v strogem smislu vseučiliškega postulata niso s temi predavanji nič dosegli. Torej nulla I Vse je torej slej ko prej odvisno — da govorimo s „Picco-lomtt — od dispozicije vlade in parlamentarnih strank. A če se uresničijo črne slutnje, ki so obhajale te dni rečeno laško glasilo — da namreč proračunski odsek, ali pa plenum zbornice prekopicne glasovanje v pododseku za italijansko fakulteto — potem so Italijani res v nevarnosti, da bo na koncu konca nulla!! _ „Splošna hranilnica". Konec leta nam Je prinesel važno pridobitev, ki sam je bita petrebsa v spopolnitev naše gospodarske orgaaizacije. Spoznanje, da je naroda! in poiltičai napredek bres gospod&rske neodvisnosti ne-! ni jgoč, Je slovenske rodoljube v Trstu pred približno 20 leti dovedlo do ustanovitve letnega denarnega zavoda na zadružni podlagi. Slovenski denar, ki Je bil raztresen Osvit. Slike iz tridesetih let. tp-j»al Ksaver dandor Ojalskl. — Prevel A. C. Drugi dan pod večer Je prejel pismo od MacDene, s katerim ga |e vabila, naj takoj pride h gospe Žft£Ovičevi, kjer ga čaka ona. Ivan Je takoj zajahal konja in odšel. Ženike ni bilo doma, ali vsaj videl je nI. K nJemu le prišla — Madiena v ozki, preprosti, slabi obleki, ki Je že zdavnaj prišla iz mode, v obleki, ki Jo Je videl Ivan na njej tedaj, ko Je bila Se dekle. — Rekla mu ni nič, samo obesila se mu je v tesnem objemu okoli vrata ia ga Je tako povedla v sosednjo majhno sobo. — Dumlć oatane v Lackovcu, Je z mrzlično hftrfco začela Madlena. — Zdi se, da je aezadovoljea z javnimi posli. Rekel Je, da mora čakati. Ah, vabi me na potovanje. — In ti? _ j4z — glej, poglej me, preoblekla sem se v obleko, v kateri sem prišla v Du- mlčevo hišo. — Pa zakaj? — Ti rprtlujel, Iva«! Oh — ae mo-i*m več bhi poi*g človeka, ker te preveč ljubim. I^aa/ sedaj me ustištf i* me odvede* odtod. Glej, jaz sem pripravljena na ta trenutek I — Samo hitro, samo takoj, da živiva v bodoče samo za svojo ljubezen i — Razburjena si. Pomiri se, prosim te! — Ali se zopet obotavljaš, zopet mi prehajaš s svojimi hladnimi razlogi? Ne — ne, Ivan, nisem razburjena. Prereč te lju bim, da bi še nadalje mogla ostati pri Du-raiču. Vse sem premislila. Niti ti niti jaz nisva zmožna, da bi igrala sramotno ulogo varanja, a zopet — |az in ti brez naj ne ljubezni ne moreva živeti. Kaj nama preostaja drugega, kakor da pustiva dosedanje življenje, da sežgeva mostove za seboj — in začaeva daleč odtod novo življenje, življenje najiae ljubezni! Obesila se mu je tesno okoli vratu, s svojimi hladnimi prstiči mu je božala lase in s svojimi ognjenimi ustnicami pcljubo-vala ajegovo lice. Objela ga je sladka slast. Ah — tako božanstven Je bil njen pogled, tako čaroben in tako ognjevit I — Se nocoj lahko odpotujeva. Jaz sem pripravila vse. Torej, Ivaa, sedaj bora sama svoja! — je nadaljevala ona, ko je oa le mo'čal ia se samo opajal z duhom njenih las in voajecn njacega te!eosestva. Ko pa so vso tatinsko bando ansko leto zaprli, je skušal Leban svoje lai zločine pokriti" in pomašiti s tem, da je nameščence plinarne nagovarjal h krivemu pričanju pred preiskovalnim sodnikom in j učiteljevo čuvstvo, je tako tudi te od njega odvisne reveže; Zakaj so ti feiomenl, ki so si dlame-— v kolikor so se mu dali — potegnil za tralno nasprotni, aa dnevnem redu? Zato, seboj v nesrečo. Več iylh je bilo strogo. ker je zakon z dne 5. Julija leta 1908. iz- provizoral ali definitivni Šolski voditelji, ne da bi v orvem slučaju dobivali kot šolski voditelji odškodnino za vodstvo šole. Drugače ima vse učiteljstvo iste dolžnosti, isto delo, a različno plačilo. Dalje ekzistira določba, da usposobljen učitelj na dvorazrednici ali večrazrednici postane učitelj II. ali celo I. vrste ne glede na to, da morda službuje na dotični šoli manje nego 10 let, celo niti eno leto v IV., lil., ali II. vrsti. Dotični učitelj ne poskoči le enkrat iz IV., v III. vrsto, temveč iz IV. v II. vrsto in lahko mogoče Iz IV. vrste v I. vrsto. To |e krivica, Id vpije do neba. Kako se more počutiti učiteljstvo, ki ima 20, 23 In celo — redke izjeme sicer — nad 35, oziroma 50 let službe, a so za eno celo, da, skoro za dve stopinji ostali nazaj po onem famoznem zakonu z dne 8. junija 1908. I. Ali so menda ti slabo izpolnjevali dolžnosti svojega poklica? Pri vsem je najbolj značilno to, da po naravnem potu doseže malokateri izmed učiteijstva I. plačilno vrsto v normalnem času 40tih, oziroma 35tfh let. Tudi vse prošnje učiteijstva, da bi si priborilo potom predpisanega natečaja službo v višji vrsti, |e bob v steno. Tako mesto ostane rezervirano le posebnim ljubljencem občine, ker niso te za nobeno drugo osebo, kakor za tisto, za katero se Je odloČilo. Popolnoma osebni kult Se vsi ternopredlogi padejo v vodo in zgodi se lahko, da imajo prednost pred vsakim drugim prosilcem mladi, neizprašani učitelji. Izkušene, zaslužne in v vsakem pogledu neomadežerane učitelje z izpričevalom usposobljenja zapostavljajo v prid mladim učiteljem brez izpita. Za večje zasluženje — večje delo, manjše plačilo. To je ekla-tanten razlog, preko katerega ni mogoče, da bi gnev in srd ne razvaemal vsako blago kaznovanih radi krivega pričanja, oziroma prevare, storjene s krivo prisego. Na tej razpravi je bilo to dokazano po izpovedbi prič. Ali vsega, kar je storil, pregledal ureditev materijalnega stanja učiteijstva glede na njegoro provizornost in definitivnost. Pred omenjenim zakonom se učiteljstvo ni brigalo za provizornost ali de-mu niso mogli dokazati. Morda le pol od-, ftaitlvnost službe, ker je materialno stanje stotka. A če je bil vendar obsojen na dve; bilo v obeh slučajih enako. Razlika Je bila leti ječe, potem si lahko mislimo, koliko j le glede starostnih stopenj po službenih le-je zagrešil ta človek. Kakor posebno obre- j tih, ki se Je strinjala s krajevnim sistemom, menjevalno je računal sodni dvor, ker je Za enako delo je dobivalo samoobsebl ra-Leban zagrešil vse to kakor vodja plinarne j zumljlvo enako plačilo in narobe, in inteligenten človek. * Definitivnost Je bila mogoče le formal- S tem je zapečatena usoda tega vele-! nost, ker se Je vsakdo bal selitvenih stroŠ-kamoraša, enega glavnih stebrov puljske j kov in rad ostal na svojem mestu, ter ni klike. Kakor smo že poročali, pride ostala rad videl, da bi ga kak tovariš izpodrinil. — elita te družbe koncem tega meseca Definitivnost bi bila tudi tistikrat neprimerna, na vrsto pred okrožnim sodiščem v Ro- ko bi bil kdo nanje stavil osebnih interesov, vinju. ki niso nikdar v službi prosvete. Za definitivnost, ki se ni mogla nikdar prej sprijazniti in katero je učiteljstvo doseglo takorekoč nehote v slučajih, ki so meni znani, vsako leto od 3. do 14. leta, v *? xi~ 4 x ,, - . enem slučaju od 23. leta po pričetku svoje- Vgkrat smo že siišali pritožbe glede ga službovanja, ta definitivnost zavzema že Odpravo nesoglasja no Šolskem polju d istrL na slabe ureditve materijalnega stanja pijo-nirjem in braniteljem človeške kulture, predvsem pa šolske izobrazbe. Tako ne more dalje iti. Oglejmo si sliko, ki bi je niti v Turčiji ne dobili na taki podlagi 1 Zakon z dne 5. Junija 1908. Je razvrstil vse učiteljstvo Istre v povprečno 5 let trdno bazo, okolo katere se suče avanzma učiteijstva. Kje so drugi slučaji ?! Od ene strani krajevni sistem, neločljivo združen s samovoljo nekaterih faktorjev občine, od druge pred zakonom brezpomembna dtfinitivnost, ozir. provizornost. Do sedaj Je bila na vidiku ta anomalija, od sedaj ne sme biti več. Za enako a) učiteljstvo brez usposobljenja; b) uči-! delo enako plačilo in narobe I AH naj se teljstvo z usposobljenjem pred definitivnostjo postopa za manjše plačilo z manjšim delom? (IV. vrsta); c) uČitel|stvo z usposobljenjem Od kje vzeti za eksistenčni minimum ? Saj v prvih 10 letih definltivnosti (III. vrsta); nismo v Ameriki! PODLISTEK. Marko Vušković v Trstu. K njego emu nocojšnjemu gostovanju v slovenskem gledališču. Slovanska umetnost v Trstu praznuje nccoj velik praznik, ko prvič nastopi na našjin cdru umetnik, kakoršni se le redko-keđal rode, umetnik s kakršnim se lahko poaa^ap veliki, da, celo največji narodi. Po begu obdarjeni pevec, ki mu Je narava ▼ jem velikodušju podarila vse, s čimer It* * te obdariti zemljana, a muze pa so ga objele kot svojega ljubimca, obsule ga s j;vtt;em in lovorjem ter mu podarile svoj ■ajdragocenejši dar, dar petja. Marko Vuš-kov ć j »i danes, lahko bi rekel, eden najboljih pevcev-baritonistov, ki jih premore mona h ja in kot tak stoji ob strani velikemu Bakla i. emu, ki na dunajski dvorni operi z veli. anskim uspehom očaruje Dunajčane. Tudi naš Vuškovič je očaral s svojim petjem Dunaj, Progo, Varšavo, Zagreb, Beligrad, LJubljano in vse velike slovanske centre. Povsod ljubljenec občinstva in naj-razvajenejše publike, ki mu pa vendar pri vsakem njegovem nastopu poje himne in slavospeve. Narava mu je podarila krasno postavo, velik umetniški dar, glas Orfija in veliko pevsko inteligenco, kakršno jo imajo le redki pevci. Imel Je najboljše učitelje in se Je v svoji umetnosti povzdignil do vrhunca, do katerega se more pevec povspeti. Rodil se Je naš Marko Vuškovič v majhnem dalmatinskem mestu Supetru na BraČu. Postal Je uradnik, a Je kmalu uvfdel, da ta poklic ni zanj, da gi je usoda izbrala za kaj drugega, za kulturonosca, za propaga-torja večne lepote. Njegova umetnost mu je hitro odprla vsa vrata velklh gledališč. Na Nemškem je bil član velikih, da, največ ih odrov, potem je prišel na »Narodno divadlo* v Pragi, odkoder se je intendantu Treščecu pl. Branjskemu posrečilo, da ga je pridobil za novo ustanovljeno hrvatsko opero v Zagrebu, kjer že Štiri leta neumorno deluie In je nemajhna tudi njegova zasluga, da je zagrebška opera na tako dobrem glasu tudi izven mej Hrvatske. Vuškovič kot pevec spada v vrsto onih velikih pevcev velikega stila, ki se poglabljajo do vseh podrobnosti v svojo partijo in ki najdejo povsod najfinejše nijanse, da žnjimi izpopolnijo svoj „|ar\ Zato se nI čuditi, da vsaka opera, v kateri sodeluje Vuškovič, pridobi z njegovo individualnostjo na lepoti in umetnosti. Toda Vuškovič ni le pevec, on je tudi velik igralec in vsak, ki pozna temelje operne glasbe, ve kaj to pomeni, če je nositelj kake glavne partije ne ie dober pevec, temveč tudi velik igralec. Naši sosedje Italijani, ki imajo resnično veliko glasbeno literaturo in goje opere v najvišjem stilu, trpe na tem, kajti večinoma so ali dobri pevci in slabi igralci ali pa dobri igralci in slabi pevci. Marko Vuškovič pa je eno in drugo: velik pevec in veli« igralec. Marko VuŠkovfč pa je še nekaj — on je tudi velik Slovan, in tej okolnosti se ima zahvaliti Zagieb, da ga je dobil in da je Vuškovič odbil sijajne ponudbe na Nemškem in v Italiji ter da Je ostal zvest domačemu odru in mu ostane zvest, dokler bo živ. Marko Vuškovič torej nocoj nastopi prvič na našem odru in naše občinstvo ga gotovo sprejme tako, da se bo tudi Vuškovič z veseljem spominjal dni, ki |ih Je preživel v Trstu. On prihaja k nam kot zmagovalec in mi ga sprejemamo kot triumfatorja in s tem si dajemo najlepše spričevalo, da znamo ceniti umetnost in nje nositelje, da nam kulturni napredek ni le fraza, temveč da v resnici hrepenimo po njej. Marko Vuškovič, prvi steber pevske umetnosti na slovanskem jugu, dobro nam došel! Leon Dragutinovič. Ako je na italijanskih šolah drugače, tem boije. Prva In glavna stvar je zatorej, dokler se ne Izvedejo plače, ki jih vsakokrat dobivajo uradniki zadn|ih činovnih razredov, da se vsaj nesoglasje takoj odpravi s sledečim : a) Avanzma se začne pri vsem učitelj-stvu z aastopom učiteljske službe tako, da se mu zvišajo dohodki do 35. leta Šestkrat, t. j. vsakih pet let po pričetku učiteljske službe (1—5; 5—10 etc.) Začetek definltivnosti pred zakonom iz leta 1908 se reducira z nastopom učiteljske službe; b) krajni sistem in definitivnost se odpravita ; c) pri avanzmaju se ima upoštevati edino le kvalifikacija; d) pri vsem tem mora imeti vse učiteljstvo izpit usposobljenja; kdor ne napravi v prvih petih letih učiteljskega poklica izpita usposobljenja, se ga ne obdrži v učiteljski službi; (sme se pristopiti v neugodnem slučaju k izpitu le trikrat); e) premeŠčenje iz enega v drugi kraj se vrši uradnim potom na deželne stroške ; f) drugo, kakor pokojnina, stanarina, opravilna doklada etc. se Ima tako izvesti, da Je v skladu s službenimi, materija I ni mi in administrativnimi reformami. Nesoglasja, ki Je obstojalo do sedaj, ne more nihče popraviti, ln dolžnost Je pristojnih činiteljev, da ne zaidejo zopet v daljne neskladnosti, ker sicer bi bil škandal še večji. Bi II ne bilo umestno, da bi se zapostavljeno učiteljstvo obrnilo zaraditega na kompetentno mesto, posebno na deželna učiteljska društva in napravilo primerne korake v gori omenjenem smislu ? Tudi druge deželne liste prosimo, naj bi to ponatisnili. Prosimo slednjič ljudske poslance, da se zavzamejo za v resnici zapostavljene. _Alfa & Omega. Domače vesti. Italijanske solze. Olasilo puljske ljudske kamore pretaka solze, češ, da slovenski in hrvatski listi neopravičeno črnijo Italijane pred istrskim kmetom. Italijani da so bili vsikdar prijatelji istrskega kmeta In da jih Je tudi ljubil in cenil, dokler se niso pojavili razni politični Špekulanti, kričači in pansla-vistični puntarji. Do tedaj da so živeli Italijani s slovanskim (torej vendar slovanskim I) kmetom v na|lepŠem miru in ljubavi. „Naša Sloga" odgovarja: Koliko drznosti Je v tem pisanju 1 Dokler je naš kmet spal, so Italijani delali žojim, kar so hoteli in so ga izrabljali ne le tista baje fina in učena italijanska gospoda : sodniki, advokati, zdravniki, itd. — ampak tudi mesrni gosposki pohajači, potem Čevljarji, prodajalci, mizarji, kočijaži itd. Vsi so živeli na račun našega kmeta in njegovih žuljev ter bogateli od njegovega truda. Kmet je molčal, ker ie moral, ker zanj niso veljali zakoni, a italijanska gospoda so ga gulfli ln varali. Dokler Je naš kmet moral prenašati vse to, dotlej so ga seveda gospoda v miru in ljubavi — odirali l Dokler se ni kmet uptral temu plenjenju, je res vladal — mir 1 Po takem „miru* in taki „ljubavi" Joče sedaj v listu puljske kamore Italijan mlaje generacije, ker ne more dandanes več živeti mv miru in ljubavi" na račun našega kmeta, kakor so to delali stareji. To je vzrok italijanskemu jadikovanju radi prenehanja „miru in ljubavi- med Italijani in našim kmetom, to je vzrok italijanskim napadom na naše prvake, ker so narodu odprli oči. Z os?elčanjera naroda izginjata Italijanom stara moč in prepotenca, ored katero je naš siromašni kmet nekdaj ž= na 20 korakov snemal klobuk in se tresel pred njikovo pojavo. Tega ni več po zaslugi našfh voditelje/. A mi hcčerao tudi nadalje učiti naš narod, da se bo izogibal takega italijanskega „pr jateljstva", takega „miru" in „ljubavi", ki ni bila nič druzega, nego zatiranje in izkoriščanje našega naroda in naše narodnosti. Prijateljstvo, mir in ljubav med nami ln Italijani ne nastane poprej, dokler ne dado našemu narodu in naši narodnosti vse ono, kar jima gre po božjih in človeških zakonih in dokler nam ne povrnejo vsega, kar so nam oteli in kratili v prošlosti. Pošten in edino primeren odgovor je to na hinavske italijanske — soize. Veliko veselost je vzbudil v predvčerajšnji seji mestnega sveta d-*. W 11 f a n z enim svojih mej'k mnogim boleznim. Uporabljajte torej }«~avoČaao prebavo urejajofie sredstvo. Priznamo, iz izbranih najbeljših in dobro u-Ctnkujc-Čih zdravilnih razstlm skrbno pripravljena, vzbi.jnjoče, prebav« pospešujoče in lanno odvajajoče d« niJiče sredstvo, ki nblaiaje znane posledice tezmensti. napaSne dijete, prehlajenja, vodnega Bidei ja ln aadiešnega zaprtja, a. pr. cfago, aapctjf, premočne tverltve klselia la krčevite bolečine, je Dr. SOSOT BALZAM ZA ŽELODEC la hkarne B. FBAGNERJA t Pragi. Z vlečeno svetilno žico nerazbitne. 70°|# prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. -Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do lOOo sveč in napetosti 1*2 do 200 voltov. Dobiva se povsod! Družba „Osramovih" svetiljk z o. z. Dunaj IV. Ante Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchlo 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljena gostila* Gostilna v ul. Pozzo It 20 (St. Jakob) kjer toči žganje in droge likerje, Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilaa — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi*. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Alojz Saletelj ulica CarradorI 18, v blžlni gostila« NDI. Zaloga barv, ČopiČev, mrežic xa plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■B nalnih posodah in drugo. ■■■■ NEU8TIFTOA88E 40. Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: ateklanioa dobrega ruma, pravega konjaka, maršala, maraaklna im Zadra ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni HI hm TVRDKA COBN & BARUCH prej na Ooraa »t aa, palata Sala* aa Je premestila v ul. S. Spiridltne 7, tiu1 tl.Cuitilt ob priliki prazmlkOT tova »alaga meiklk la daAklk oblek. Iioiouk« ln domala blago — Csns aajalije. Bprejeasaje ae BarolUa pa aaari* AL QUIBZBANA Carlo Pollak ' ' ' tr t - - ■ " trg Pontaroaao 3 (vogal ul. Ponteroaso) in v skladišču nI. MAiimo d'Aaegllo 1. Kavarna I i zaloga pohištva pri rojanskih obakih (al Volti dl Rolane) Tel. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne likerje tn- in inozemskih tova-ren, sladoled in vedno sveže pivo. Poleg tega ima vsako- _ vrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madiarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Pastreiba tafaa. Ceaa zserse Snaga zajaarfsaa. z lastno tapetniško delavnico. SPECIJALITETA: spalne sobe od 14» goldtaa^sv naprej — s iioontaami, peresaicassi, arealoss m i mramor natisni plohami vred — k »akag»aijevefa, . orehovega leaa, amerlkaaakefa orska. jereaovega, 'S^Tt-ft LUIGI FALCIERI Trst, nilea Peaderla 19, I. aadstrepje. Pred.n «e kupi, », lahko p,.ku«H | K ARgL DE LAMI parilo! Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno vastveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fragneija, c. ia k dvornega dobavitelja "Kineumorlu", Praga, Mala-atran, 203, vogal Nerndove ul. V^rikodaevno poštne razpošiljanje. 1 ecli . al Poštna naročila obavljajo se isti dan. Najbogateja zaloga knj.g .. papirja ia pisarniških poči ::n trebščia. «:: r.: Velika zaloga muziK>lij moiitvenikov in časopis v bodočega boja in naenkrat je v mojih Angleža: mu ne ukažem tega. Jaz imam raje one, ka terim ni potrebno nič ukazovati. Potem pa je nadaljeval sultan s solzami v očeh — bil je namreč zelo sentimentalen: — Včasih pa je zelo težko ukazovati. Vsak pravi podanik mora vedeti sam padiša-hove misli. Ne samo razumeti besedi, temveč tudi takoj delati po njih. Napačna beseda je velik greh pred Alahom. Oh, kaka sreča, ko bi name padla vsa kri, ki jo je potrebno preliti za srečo Turčije. Verjetno je, da se je v glavi Abdul Hamida tedaj pojavila senca nesrečnega Kara-Murata, ki ga je po želji Evrope dal kazno vati zato, ker je „ugenfl- neko njegovo misel. Ali se ne zdi človeku, da posluša toliko stoletij nazaj govorico Ljudevita XI.! Javer paši so v začetku te hitre vojne izročili dve diviziji in ntkoliko eskadronov z dovoljno množino gorskega topništva, da bi preko Devlena in Tomroša vdrl v Bolgarijo — na Plovdiv —. Isto bi bil moral storiti tudi Abdalah iz Lozengrada na Jampol. Glavna armada bi bila morala iti v centru med obima kriloma. Po načrtu von der Goltz paše, zelo pametnem nemškem planu — bi se bili morali sestati s svojimi vojskami v Sofiji in — finis Bolgariae 1 Dovolite, da tu povem popularno anek doto, ki ima poleg tega še prav poseben psihološki značaj ... Angleški general Lejton in neki turški ^ paša, pravijo, sta se prepirala, kateri njihovih ordonanc je boljši. Lajton je z&klical: — Džon ! Na vratih 6e je pojavil Džon. Podoben ; je bil kosu prekrasnega rostbefa, oblečenega v rdečo livrejo. ; — Tu imate pismo za polkovnika Ste-j irasrta. Odnesite ga in v štiridesetih minutah i bodite tukaj z odgovorom. Džon je odiel. Anglež je vzel uro in začel: — Džon je odšel iz hiše. Džon je sedaj pred džamijo Sultanyo. Džon je sedaj v se-raskijeratu. Džon gre p® stopnjicah. Džon je oddal pismo. Džon pr haja iz seraskijerata. Džon 89 vrača p*ed džamijo. Džon je iel čez most. Džon gre po stopnjicah Dion prihaja. — Džon! — Tu sem ! Tu je odgovor od gospoda polkovnika. Genaral je pokaial pali uro. Do štiri deset minut manjka še nekoliko sekund. — Pa kaj je čudnega na tem? Isto napravi tudi moj Selim. Selim ! M* — Je reke* p*s*> — nesi ga jsojvfcjtT b*atu v „Kjjaim pašo", razumeš. k vtsft se takoj z odgovorom. Razu-mtš ! Takoj ! Selim odide. Paša vzame uro m začne posnemati jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske In otroke kavarne v Trstu, ul. della Caserma 17 ke ia krmnih izdelkov pozarneg* valjčnega mlina VINKO itiAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TP.ST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. liirtfiiiftr Mtmi Andrej Purič kovač, ^rst, ulica HEedia 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. Avtoftaoma dunajska Sok«, m Moderna železna ograj vtfs (Ivam), vrt«, leva ros, dvorittia, prastar« za Hnaftrovaa katalog 104 brezplačno. JLlM Industrijo alpskih dežel44 Ferd Jersitsth's Sčhne - KlBSenfnrt Staln! zaatopnik v Tratu. Podružnica tovarna ▼ Sradcu, Gostugen Maut; podružnica tovarne ca PurHn IT/l PrfSEgesee 29. Tel 4144.-=»= IMCICKUU U \CXXKUK SKI&dliče osi je In dro a teriTo, petrolja in stavb, materijala Josip Miceui Trst, via San CIHino št. 2 (Sv. Ivan) razama Mik, tzfeteviaia »Mek fa psrlli AJtA HOVAK * THST ta, m.. ČISTILNE KROGLJICE ki prenavljajo kri dobra @ ££ proti hemorejdam. sestav- Ijene ia rastlinskih anovij, ^ S priporočljive za redna delo-J vanje črevea proti hecaorojd- J w ni m nadleinostim glavobola w Itd. — Cena ikatljl 60 stotini. Glavna salona: lekarna ffQaleno4% Irst, via S. Cilino. NEPRODIRME PiiflflTE Her*angild Trecc* za vozove, vagone, blago i. t. d. mm^ocmm Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje, ©ZOV. SIVITZ, Trst Smrrierm recchia. iter. $ ima velik* zalego sartvaikik pradmttev VENCI ^m Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso 17. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ------ Za uboge znižane cene. —-n—» iS 'Movi*i klob ačarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preakrbljena zaloga klobukov iz prvib t o var en. Velikaneka izbera angleikih čepio za moze in de£ke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo sa poprave. Telefon st. 18-83. ulica G. Giilattl št. 8. Telefon st. 18-83 I Ciizabetma družbo zo parne mline \AAAAAAAAAAA. \AA\AAAAAAAA. U5 (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000 000 kg na leto, 55 tag. na dan Glavno zastopstvo: Ferd. FBrst, l = Žito in otrobi na debelo. uamammumuuimm RS T--- ulica Miramar 21. V •4 poraalaaa ia Mserov vezani* a «•* 4aao iica, od umetlsifc cvatie i kovt ia aapišf'. SMkt u pircclaaastifc tftfhk u spt»etrt*t. Vajaiijo koakaroaiaa ooao. -i- Siulio Mitm -i- TRST, aliaa filosai Cardaaal itav n a rtLEKON tov, «11 H a £(W|ia« trtlj«, ert«pe4iial spira«, ■eter d, u«hi rak« U i*fii kirflK kllal pasi, tLastliml pasi U aefevtee, •liktritersptrtliM tri prava, aparati m — lakaJLaclJ*. BMMM U*aJ ABIMa Hlirtliii za klrUfltat •«>«*• ». rtiNfelita, ia fuij« i* »iHlfinf »lasa. ttttstt< ACROn A R kovač, mehanik tn elektrotehnik - z ■ u nikeliranje, posrobrneftje, bakranjo delavnico Itd. Hd. Trat, Via Gaetaae Doaizatti 6. - Telefon i 26, Ram. IV. motoije aa ni in bencin, ses&ljk«, šivalne stroja, dala, kt spadajo t stroko mehanikov, priprave za . ,--------motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone In vaako dalo elektrotehniško. - Zalaga iirate, stokal za |aa la slsktrlka Is drugih prsdaetav. iiftHi; Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične ia kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicol6 štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/* do 6'/« pop. Nova prodajalna zlatarja- urarja /Hessandro Čamaro, £rst CORSO štev. 23 Fcdružnlea: ulica Barriera vacchla 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapaatalea, zlata Ib aro* brce ara, ataaska ara Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsako vratne rezbarije. Cene saserue. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Lriiigi Gramaccini TI-cT, ulica Barriera vecchia $t. 25. Crb tispruru. mr Plačilo na obroic ipr Jme sc popravljanja čivainlh strojev v .ake ?a dste^a Prodaja igel, olja !n aparate*. Kuouje in prodaja že rabljena šivalne stroje, 601 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiraoie zobov brez 5 - " vsake bolečine Z Dr. J. Cermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica delte Caeerma it. 13, II. n. IGNRZI0 P0T0CNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKA ZRLOQf\ oblek za molke In detke. Specijaliteta: psletojl, ?ral In modri, raglanl, kavne In pepelnate barve, kakor tudi moderni Nova tovarna kandit v Tratu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Komaio Cimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trat, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. - RESTAVRACIJA - ,ALLA STRZIONE' Trat, tr^ pred jn2. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvara). a siavaesta obSastva ki pet-, ki potoge}o skori Trst sa ebfiea Tatt a« lavrstae ptve la rlae prva vrste. — BOBfiA KUHJIf JA. OSKE ZUEKS1. Lastnik Antoa Aadrijaačić, bMi vratar hotela „Balkan". VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da s< nI bati nlkake konkurence. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov In kuriva, tovarna za brezpllnove brikete Iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje EMILIR CEREGRTO ■BOI TRST S330HBB Campo ban biacomo itev. d. Priporoča cenj. občinstvu svoj« trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in IgraC vseh vrat Restauracija FINDIN8 Trst, Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik i j Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotin*. ? K PLESU SVIRA MESTNA GODBA venega oglja, se priporoča v zalaganje DrArn?,m! ticIam! I hrastov. In buk. drv prirejenih za pei Kroracum zastonj! ujgležkega in isosemake^a svetlega premoga ISTKAOIT, brerplLnovih briketov ir drvn. oglja ,,Boulaa" v veliki jajčji obliki za vsako kurjaTO, Žareči komadi v (mali jajčji obliki) sa odprto ogaji-ifie ia li tanje. Naročbe, ki aa lsvrSe to6ao, j< nasloviti na tovarniško pisarno : frst - Via della Teaa šiev. 22 ali aa naročilno pisarno v Trata pri tvrdki SioviRRi Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. H (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zalog* aparatov za žarečo luči. Mrežice In stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - instalater Trst, ulica Mu«la vecchia 5. Artistični fotografični zavod EŽIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papiriu, plastično in naravnn izvršene. Povečanja vsake slike na olje. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob k&koršnem si bodi vreirenu. TRG0TS10-0BRTNA ZADRUGA SEIS* uL S. Fraiuiesco d'Asisi št. 2 I. nadstr. Psitaa branilalč^i rsćus 74.879 Telsfaa 16-04. Podpisana al vsoja naznaniti slavnemu občinstvo. "JJ strankam v brezplačni najem male hraallae skrinjice Vsaka riružlna, kakar tail vsak paaasiazalk lahke daM taks akrlajlos, U aa priararaa za pHkraaJavasjs sullh la vsfijlb svet. Skrlajlca aa dobe pri podpisani zadregi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranila« vloge od vsakogar, tadi £e ni član in jih obrestuje po Rentni davek od hranfl. vlog plačuje zadruga Daja posoj. na razna obroka in proti mesečnim odplačilom. Nadaljaa pojasnila se dajejo v urada med uradnimi ■rami ki eo: Ob delavnikih od 0 do 13 ure dopoludne ia od 3 do 5 mrs popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta. uL a Franeeeeo §tev. 2. L nadstr. I Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in deike, sukenj, površnikov vseh kakovosti. S, ecijali'eta v veznju — Izbera volnenega blsga. ♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦»»»♦»♦»♦»♦♦»♦»»»♦s ♦ XA OBHOKK! Zmerne cene! t Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad. zrsven .Buflet Antom *. — Telefon 251, Rim. IL :: POZOR 1 SkladiSče se nahaja v i. nad. ^ ALOJZ KRŽE Barkovije, (Bovedo) via Pera rolo 342. Priporoči cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Frrm brtrqelj = čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonni 10. ▼ bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. 3 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. L Delniška glavnica K 8/00.000.— Rezervni zaklad: K 800.00®*— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Plazza della Borsa štev. IO, telefon štev. 018. obavlja pod jako ugodnimi pogoji v»e zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valnte, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico Št. 3. TELEFON ST. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka. GradeŽ VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI 414, Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke G'usto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pencator! štev. 14 Specijaliteta: ladijske avctljke Po• soda in škatlje i* bele in kamno-barrne pločevine. Žlebovi, ce^i in zidae obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). 3E=»i ESI Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus*, iuilljskega trsja iii protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. ANOELO REMIEE Rojan, ulica di Roiano št. 2. Proda jalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. Tovarna kov&egov Ia potnih torb Lorenzo Lasorte FIAZZA OSPITALE ŠTEV. 5. Iproj«aajo naročila In popravila trn strok« »» Oan« absolutno konkurenčno ZEvrinJoJo •• oApoiUJatv* na dožslo. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske trgovina z nsnjrm in čevljarskimi pred neti s priklopljeno iidelo valnico zgrornjih dolov «n pršilvalnloo tsr zalogo napetnlko* ffi ▼ nlioi Belvedere itev. 49. IVAN SIMONIČ. H1g|jenl5na Trifoliiim mlekarna :; A11AunU.I11 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. - Tel. 1773 čisto, domače, filtrirano Inl/n pastearlslrano, ohlajeno IlilGtvU aa nisko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca. SPECIJALITETA j Sterilizirano mleko za otroke 1 ! Naravni led r losih in tolik iz tovarne t Banaft I MIE OĐILNICA HHHHBHEaElEaHHEraaiaE! || Ljudska urarna |) g BOGOMIL PIM0 II Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 __ || (nasproti certre n, Alt u norega) H " Bogat Izbor jjjj 2| rA^lKl ur, verižic, o r ratnih ga || I RK h^HJ verižic, uhanov, pr- g li stanov, zapestnic itd. g| ^Konkurenčne cene. gBBElg!iBBE3EiBHilEiBB Odprla se je v Rojanu (Scorcola San Pietro št 1) nova mlekarna podružnica MLEKARNE HRUŠICA V TR8TU] Austro - Američana = brza zveza z Ameriko. ===== Trst- NewYork „Alice" odpluje dne 14. januarja. „Martha Washlngton" dne 18. janarja. „Argentina" dne 25. jansrja. „Eugenia" dne 1. februarja. Trst — Buenos-Ayres .Sofia Hohenberg" dne 9. januarja. „Kaiser Franz Josef I." dne 16. januarja. „Atlanta" dne 30. januarja. Medpofeoma se ustavi v Cadixn, Las Palm as Santos, Montevideo in Rio de Janeiro. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., U. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za petnike v Trstu, ulloa Molln plcools it 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohla & C o, Trst, ulloa Ponteroeso it 3, I. n. OOOOOOOOCCOOOOOO^-^OCOOO oooooooooooooooocooooo sooooooooooooooooooooo i rKirunuiLdiui: iukum: i o o PRIP0R0CLJIUE TURDKE oooooooooooooooooooooc o^ooooooocoeoooooooooo o O O O C oooocooo o o o o o o Krojači: FRAN RUPNIK, krojaSki mojater, Trst, ulica Geppa St. 10, I. d. Čevljarji: rilill PiUip TBST< ulica Mollno a Tento U. r I lip I I Ml/ priporoča svojo delavnico in prodajalnico črevljev. Izdeluje po meri in prodaja noSena čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim Ia MESAR Mesarji: ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — ulica Belvedere št. 2. Trvt, Anton Krušič, jSft St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroja Sprejema tudi naročila irveu Gorice. Pri naročile ■adoatuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstni) blago ter raspolilja utoroe na ogled Oaae trn era e. Stari časopisi (papir) zrSftJt ZglaBiti se je v upravi „EainostiJ. 1149 l/n^nOnnnrlnnt za hrvatski in nemSki jezik IVUrUopUlIUUlll iiče trajnega nameSčenja. Cenjene ponudbe pod Šifro „Marljiv" na inaeratni oddelek Edin >«ti 2356 Alberta Finzi & C.o n Trst, allea Gaetano Dontzettl 1. J Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Ali g. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito ysake vrste, debele in fine Otju^e, oves in Sočivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobrozaane moka Združ. parnih atlinav „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. Cenik! in nmorc* m poSUjajc na maLUi o. H Ttlefoa št 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZJ, Trst Pozor Slovani! S^EVlMS gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v uL Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najbolj Ia dalmatinska vina po nizkih eenah Splitsko in viSko vi«o : staro (črno) 80 vin., novo (črao) 88 vin, belo ... 88 . opol . . 88 „ čez cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsaka m času Obed po 48 vin. (34 kvajearjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večer^ sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstva mnogo-«406 n članom NDO 'riporoa , da bi me podpirali. Za Številu obisk se priporoča ANTE DVORNIK. Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ^ Campo Belvedere St. 3 (vogal ulice Belvedere) zalogo vsakovrstnega olja navadnega In najfinejšega, octa, mila, sveč itd. Ker imam vedno blago prve vrste in prodajam po zmernih cenah, se priporočam za obileo obisk L. A. J. Banmhauer. Prva jugoslovanska Antun A Alfom tovarna glasovirjev MlUUll r&lUl Trst — via Farncto št. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Gene nizke. ^ Sntonlo Drslth C ul. Barriera veoohia 14. i Zaloga barv, flrneže^, Dgl čopiče v, i več, suhega sadja, voska, laka aa tlak, dišftv in krtač. T? S=J£ SE Zima prihajal^ Velika zaloga blaga za damska obleke in barhentovp zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za dameke obleke od 90 vin. dalje. VSE V DOBROZNANI PRVI SLOVANSKI TRGOVINI IVAN OKLOBZIA TRST, ulica Barriera vecchla štev. 37. (ex PEKI<3). Antonio Alberti vine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23 56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih koiuhovia Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Oisti i. pere vsakovrstno kožuhovine 1572 Stara grška žganjarna .*. V Trstu, VI« Oavaaa S. In se dobi bogata ts- bira ilkvorjev; specijaliteta: grSri in francoaku;oajak, kranjski brinjevM, kraSki slivovec in oriski tropino-vso in rum. Oent nizke. Isbera grenčio. SlsSčics is tapečenci. GrSu mastici is Sija. — de priporoča Andrej Antonopula. Ifof l/H Mulo I Trst> Piazsa P""erosso 5. IVaL. VU. mUlDj, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in Ilirske testenine. — Za obilen bisk se priporoča ndani Ivan Bidovec, vodja. 5086 Najljubši spomini so artistične fotografije na kristalu, porcelana itd. sa priveska, obne kamne in slično. — Zastopnik velikega jetja ca reprodukcijo artističnih fotografij j. IOVANNI PELIZZARI, nrar, Trst. ulica Nuova St *1 (palača Salem). 1498 Robert Cian, urar, lepie fta atenske are ter sprejema vsak« popravljanj« po niski osni s dvolstniss Jamstvom. 129 7onoliQ loeS i^Ceiljane in retane kupujem fcDllOllD IdOl po dobri ceni. A. Babe k po vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 1866 Fotografa a lica 7. Antona Jerkiča naalov: Trst, oL delle Poete 10, Gorica, Gosposka PrnHa i9 pohiitva, bombaievžne,slik in dežnikov rrUUdju na mesečne obroke. Via Ohioua 8, I. nadstropje, Ivan K 1 u n. kniinnvP7nir^ ANTON REPENŠEK j. IVIIJiyUvU£lllbd edina slovenska knjigovea-Q'ca v Trstu, ulica Oecilia it. 9. — Iedelu;e vsa cn]igovefika priprosta in fina dela točno in po Konkurenčnih cenah. 1700 Kupujem ielezo, stare kovine : Anton Cerneca Trst, ul. Olmo St. 12. 1730 V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biskoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. r! Optlftot In zvtčer ibtaemaiit zult ugoda«. Izboraa ka- hinjat fa bu^jejeviške pivo (afč gtavoboJt). f?>?!8. Restavracij*-Hotel Balkan Selim je Je na ulici. Selim gre mimo terapije. Selim sa je spustil t dolino Ismail-bego-vo. Selim je prilel do muradijskega vhoda. Selim gre mimo Sulejmanove džamije. Selim je sedaj t derviševskem samostanu. Selim je sedaj priftel k mojemu bratu. Selim je dobil odgovor. Selim teče po Sulejmanovem drevoredu. Pri-iel je mimo džamije. Prekoračil je Ismail-begOTO ravnino. Stopa navzgor na terapija. Vstopil je pri nas. Selim! — Tu sem, — se je odzval Selim in vstopil bosonog v sobo. — Ali si prinesel odgovor? — Nisem Se niti odžel. Iskal sem ves čas svoje čevlje. Vrag si ga vedi, kje so se izgubili. Take tudi turSki generali. Medtem ko so oni iskali »voje Čevlje, ker bosi niso mogli iti ▼ Plovdiv in Jampon ter se zediniti v Sofiji, so Bolgarji razbili Abdulaha in Murata pod Lozengradom, nagnavši Javer paSo iz Timro&a na Karantepe. Javer paša sedaj ni iskal več svojih Čevljev, temveč se jr umikal čim hitrejše se ie mogel, mučeč se črez visoko gorovje. Bolgarji mu niso dali nikjer Časa, da bi se oddehnil, niti mu niso dali prilike, da bi mogel začeti boj. H'tel je samo nazaj, upirajoč se edino le njihovim prednjim četam. Njegova vojska, najboljša od vse turške vojske, je stradala in zmrzovala na golih gorskih vrhovih, šibana po mrzlem vetru, in pešala je, pešala in samo pešala.... Tako je nesrečni oddelek bežal in komaj dosegel koldžalijske vrhove. Bolgarji pa so ga našli tudi tu in odgnali odtod. Izgubivši glavo so Bolgarji napadali le z bajonetom in odgnali Javer pašo na iztok, in Javer se je moral samo umikati ter se je tako komaj ustavil v Gumurunu. Ostal mu je le eden edini cilj: da dovede svojo vojsko do Galipolja, kjer Turki, kolikor je mogoč«, zbirajo novo vojsko. Turškemu generalu je treba izreči primerno priznanje. Ko se je umikal, ni iskal svojih črevljev. Postajal je, kjer je le mogel. Zapovedoval je boj ... Bog sam ve, koliko njegovih krepkih vojakov se je skotalilo v brezdna, koliko jih je zmrznilo na višavah ! Zdelo se je, kakor da so bolgarski oddslki od vseh strani merili in naskakovali nanj, toda on je tudi v planinskih višavah našel način, da je prodrl skozi neprehodne kraje in nadaljeval svojo pot. Posrečilo se mu je končno vendar-le, da se je izvil iz tega kamenitoga morja mrzlih planin, toda opazil je tedaj, da mu je pot zaprla narodna armada, in naj je hotel ali ne, se je moral umekniti proti Feru. Tu je izliv Marice. To je, kakor ga oni imenujejo, Bolgarska Volta. Tu se je razširila v ogromen izliv, ki je potopil brezkončne ravnine. Na vzhodu je veliko močvirje. Tu preiti preko reke je nemogoče. Reka je globoka, mostor pa ni nikjer. Vendar pa bi bil Javer paša že našel kak način, da bi bil prišel preko reke, ko bi bil imel čas za to... Toda preganjali so ga od vseh strani in so ga prignali do semkaj, gotovo v reko. Z zapada je pritiskal za njim general Genev. S severne strani so ga napadali ma-cedonsko-drinopoljski vstaai, potem brigada konjice in deli desetega polka pod vodstvom duhovnika Tanevega. Javer paša je moral 6prejeti brezupen boj, boj, iz katerega je moral iziti nekod. Zaprli so ga v mišnico. B.tka je začela zjutraj. Bolgarji so streljali s poljskimi topovi. Nato je prišel naskok z bajoneti. Še zvečer se je jasno videla nemogočnost, da bi se dalje obdržal na tej poziciji. Pot v Šsipolje je bila presekana. Ostalo je le še eno : Izvešenje bele zastave. Ko so Bolgarji zagledali to, so soglasno zaklicali „Hura 1" Izmučeni in lačni vojaki kirdžalskega oddelka so zahtevali odmora, vsaj nekoliko trenutkov, zahtevali so miru, spanja, noči brez nevarnosti, za kar niso vedeli Že cele tri tedne. Javer paša se je opravičeval Genevemu: — Jaz sam sebe nisem Štedil, — je rekel — storil sam vae, kar sem mogel, ali ko ni bilo mogoče... Tu je moja sablja. Genev mu je odgovoril: — Junaku se ne jemlje orožje ! Bolgarji so znali razumeti nesrečo. Častnikom so pustili njihove konje, podčastnikom in vojakom pa njihovo osebno last. Paše, bili so trije, so prebili noč pri Genevem. Zjutraj so jih odvedli preko 8ufluja v Dimotiko. Častnike in vojake tudi. Mehmed Javerja palo, pravdo, je hotel kralj Ferdinand videti esebno, in ker je železnica od Dimotike že gotova, ao ga odpeljali v Lozengrad. Šele tu ,ie izvedel nesrečni turški general o zmagah Bolgarjev in o upropaščenju Turčije. Ko je tal to, je bridko zastokal. Ko se je umiril, je imel samo eno prošnjo: prosil je, naj mu puste njegove listine. — V njih je moja opravičba... Iz njih ga more razvideti, da aem storil vse, kar živ človek more storiti. Ko je potem izvedel o porazih svojih tovarišev, je rekel: — Jaa sem se vendar držal bolje kakor pa vi. Držal sem se dvajset dni v strašnih g rah in gostih neprehodnih gozdovih !... Bolgarji so tu ujeli 221 Častmkov, tri paše, 8900 vojakov, med njimi 35 muzikaa-tov, 8 gorskih topov, 1000 konj ia dve mitraljezi, Potem toliko pašek in drugega orožja, da so ga komaj prepevali na enem, ogrom- Turške vojske pelajo. Še včeraj močna Turčija, nima danes skorai nikogar, ki bi jo branil. Izgublja povsod. Njeni stebri so se razpokali, zidovi razrušili. Čatalška fronta je sicer še vedno cela, toda za njo je kolera, legar, lakota in milijonov beguncev. Strašen pogled v bodočnost! Chascarrillos. Izvirne španske smešnice. — Ali niste imeli še nikdar nobenega dvoboja ? — Ne, pač pa sem dobil nekdaj klofuto, — Tvoj prijatelj bi ne mogel ubiti niti muhe. — Nekdaj pač, ali sedaj je kupil avtomobil. V knjigarni. — Rada bi kupila kakega klasika. — Kakega, gospa? — Rdeče vezanega. — Anton, spremljaj mojo taiio s domov in dobiš krono. — A če ne pride? — Dobiš — dve! kolodvora — Ali greste na sprehod vedno tako sami? — Bolje je biti sam, nego s slabim spremstvom. Moje jedino spremstvo so moje misli. — Tedaj se morate strahovito dolgočasiti. — Kako stari ste, priča? — &ospod sodnik, rojena sem med osemdesetim in devetdesetim letom. — Kakega stoletja? — Pepček, ali veš zakaj molimo pred kosilom ? — Da, gospod katehet, da se nam med tem juha ohladi. Pijanec: Zdi se mi, da nisem nič kaj podoben na fotografiji. Fotograf: Ali hočete, da vam naslikam rdeč nos? — Papa, kaj se imenuje „žive slike" ? — One slike, Iger so osebe kakor mrtve. — Kaka je bila ženitovanjska pojedina pri mesarju ? — Imenitna 1 Prešii, ki smo ga pojedli, bi lahko plaval v šampanjcu, ki smo ga izpili. — Zakaj ne jeste pečenke? — Dragi krčmar, ker ima arnogo kosti. — Ste pa videli kdaj T°l* brez kosti? — Ne, ali tudi — brez mesa ne. — Tu ima! fotografijo moje žene. — Je najbrže hipna totograflja, kaj ne? — Zakaj? — Ker drži zaprta usta. — Ta hi£a se je sezidala b solzami, ihte-njem in Človeškimi vzdihi — Kako to ? Ali jo je dal zidati kak dolž nik? # — Ne, zobozdravnik! — Pravijo, da je kastiljanski dijalekt jako ubrg na izrazih. — Kaj pa še ! Najbogatejši je 1 Da bi ti le slišal — mojo ženo ! — Kako ste pridni, otroci, ali ste že olupili jabolka za kosilo? — Da, mama l — In kje so olupki ? — Snedli smo jih z jabolkami. — Ali poznate mojo ženo? — Dragi, ne še, ali bil bi v resnici zadovoljen . . . — Kako pa ti veš, da bi bil zadovoljen? — Zakaj ne kupiš slike tega slavnega generala ? — Ker dobiva vsak dan novo dekoracijo. — Povej mi, prijatelj, je*li tvoja žena radovedna ? — In Še kako, rodila se je le iz radovednosti. — Hočete li, da Vas predstavim svoji ženi? — Ne, hvala, imam sam eno. — Ali razumete francoščino ? — Da, ali kadar jo govorim sam. — Zakaj ae pravi materin in ne očetov jezik? — Ker govori mati vedno več, nego oče. Kaka je bila snočaja soareja? Jako elegantna! P.li smo pivo v čašah za šampanjec. Papa, glej dve kameli! je oče in katera mati? Jako navadno. Oče je mela, nego mati. katera od njiju vedno večja ka- la modno blago za gospode la gol p« prt poro £a uvozu SOKHflSSšSZfflRE Vz.rol aa zahtev« fraaka. Nemci pravijo, da se bojijo le Boga i.t nič drugega na svetu. Da bi poznali mojo taščo, bi drugač" govorili! Obleke; suknje, ges- površniki se prodajajo za polovltno ceno prave vrednosti. Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne d* bi bil prisiljen kaj si kupiti. Barriera št. 4, I. nad., desno. Odlikovana krojačnlca Rnselmo Marcorin dobavitelj c. k. državnih uradnikov. Novost! Razvoj luči po nizki ceni. Desetkrat cenejšo od električne loči da Založni zastopnik za Trst in Primorsko, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino: Giuseppe Jescli, Trst Zastopnik za Instalacijske potrebščine. Izložba in prodajalna nI. I«. ])'£zeglto 3. Instalacija in izposojevanje aparatov za acetilenski in bencinov aerogensfci plin. | VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAO | i CAftTPOTTI & C l ulica Gioftchino Rossini 24, — TRST — vegal ulice Caaerma, ob strani oerkve av. Antona novoga- 5 - iličie bemdorfake alpaUa-kovine Id m adi, pohištva, vozičkov ia atolov za otroka, telovadnih predmetov, visećih mrežnic, povoščenega in amerikanskega platna, ruh o iz gumija. linoleja, pravih rmskih galoS, domačih čevljev, podplatov iz klobnčevlne, klobučevine na meter, preprog is kokosovih vlaken in platna na meter, kohiejstdh stopnjio in atolov, sveč, nočnih svetiljk, voičil in angleških mazil za Čevlje, užigali« vseh znamk, mazil in mila za čidienje kovin, papirja sa bvalčiee, črnil, samaSkov iz ipanake plmtovine, kositrastih kapie za botiljke, kletek. igralnih kart, kovčegov, pleterne in pota i torb, sandalov itd. — Vae po najnižjih cenah, kl ao Jim nI bati konkurence! Koncert „Kabaret Majcim" Ravnatelj: Karel Maurice. - UL. STADION 10. - Mednaroden koncert. Od I. do 15. t. m. vse večere od 9 dalje do ? ? ? velika novoletna revija. NAJBOLJdC OD JBOLJ&BOA. LE MALO DNI. Loolie Schaffer. recitatnriea aa rlasovirju ia s kitaro ; zvezda kabareta „Fledermaus" aa Dunaju. — RODOLFO RUDO FI, najboljši sedanji komik. - GUSTI PERLA, subretka, MART ROBERTS, oponiša ka, IRtfA LAC, i nsonetka. — FERT VARDAY, ogrska operetna diva. — NELLT REOCANN, šansonetka, MART ROSA, i»nsonetka- RUMA K.ORTES, ree.tatoriea. Pri glasoviru: mojster FERDINANDO LEOPOLDI. Cene: prvi prostor K 2'—; drugi prostor K I"—. C.' Zel« zaeraa mrl Ba lalj« tfajaa takaj kigata.ljati gt-»hieta. It ?! 9 žrebanj na leto a sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 10 OOO, 1 po frk. IOO OOO, 75.000 ln 20 000 in I po K 30.000 In 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka | 1 srečka dobrega križa iz L 1885. | iz 1. 1888 | srca Jćsziv iz 1.1888 Prepaičamo te skupine are6k proti gotovini po dnevnem tečaja ali pa na IS" 50 mesednih obrokov p 3 K 3a50 k popolno igralno pravico, na podlagi sakoaito izstavljen« prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne ooroka se vplačuje potom po-tnih položnic. — Izkaz voeh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. S5 nem vozu. Kot najlepfti plen je bila osvojena tudi tnrftka zastava. LJUDSKA HRANILNICA iP POSOJILNICA v TRSTU ■ V lastni hl*l uKoa Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) TiLira btkt. ase7. Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek. Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge ==^=== z vsem svojim premoženjem. Uradne ure: vsak det&vn;k od 9. do 12, dopoldne in od 3. do 5. oopoldne. Silvestro Ricci Trst, ul. deli* Istrla 79 (Zg. Čarbola, Ponzano aup.) Tovarni caaientafh plošč In cevi v velik! Jsberl. Izvršujejo so tlakarska dala. Cene nizke. Zaloga oglja in drva Masftimiliamo Oiaoomolli Trst - nI. Taldirivo St. 34 - Trst Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. Slavnemu občinstvu naznanjam, da Mm prevzel dobrozaano trgovino jjestvin Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Jakob Dubinsky manufakturna trgovina Trst - via detle Poste št. 1 - Trst naznanja cenj. občinstvu, da je prejsl velike partij* A- .i ■■—■■■ ISlilSl BBMBHH R. Oasperini, Trst Talefon Stev. 1974. iptdIHtP Via Economo St 10. ■■■■■ Prevozno podjetje Sprejuu razcarlnjiije vsakepMi Map Iz nlfiic, Ustavlja n im, POftiLJATVE, POTEtA KOVČEflOV. NAJUGODNEJŠE CENE. tepkTo tvrdke „Oemmt" Toran* cementa mPortlandu v Spljetm. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. KKURENCE. MM mr Odda se v najem = HOTEL = z opremljenimi sobsuni, konjskim hlevom, senčnatim dvoriščem, vrtom, v lepi legi sredi mesta. Gotov dohodek. Kavcija 4000 K. Pod ugodnini pogoji se tudi proda. Za pojasnila se obrniti na: ivan peric, Tržič (IConfalcone), Tla Stazlone it. 121. Zdravilne piv« dvojnega kvasa Odlikovano na 7 nastavah. : Vsi zdravniki ga prlporo&ajo. S. ŠTEFAN •lavna zaloga v Tratu, via Valdlrlvo it. 32. — Telefon ftt. 2201. Odlikovano na : 7 razstavah. zimskih sukenj površnikov in čevljev ter prodaja vie pod tovarniškimi cenami M Ista 1878! ^ M ve+JIh aartttah iitfi znIHae —e. lekarnarja fi. 7hicrry balsam uvirtvu. — PHvtoa •«■. r ■■•■ lit »Hit, Proti aiilikSfl „ J pral. tal«.]., kmilj«, krt-^ ^f.a d^^ M»» k*«. tulja j*Ml U •blati, prVti belernlM lid. ~ »U ali wllk^k!«2T K Lskarrarja A. Thlsrryja Stepereano siazls •dLno prirtn. uomIJIto 1* proM mrl« nm*m Ovs dtzl staneta saa krosa 60 ststfsk. DeU^a I*kar«a pri Laffslm varmhm, ADOLF THIERRT, Pograda pri Rogalcm. Prodna aa r Tseh Taiaejšik Iakaraak 5a deVelo m de bira ▼ medic, prodaj almaa So : ♦♦♦♦♦♦♦ J l X:.; ■js- i : v najmodernejšem slogu bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku po zmernih cenah. — Vizitnice, vabila. * 1 ! : ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ Trgovske § tiskovine: Računi v vseh oblikah, ♦ zavitki, pismeni papir, memorandum, | okrožnice, dopisnice, ceniki itd. itd. t i v Trstu je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni „Edinost«, v „Slovanski knjigarni« Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po pSvzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vin. 1. VOHUN. Spisal I. F. Cooper, Cena K 160. — 2. TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. - 8. JURKICA AG1ĆEVA. Spisal Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena K 2-—. — 9. UDOVICA. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Kiavs. Cena 1 60. — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3--. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Chevalier de Maison rougc). Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 250. rydovlh zemljišč. DUNAJ 11. (Izv.) Včeraj predpoldne se je sestal pododsek proračunskega odseka, da presodi nakup zemljišč L1cydovih arze-nalov. Načelnikom |e bil izvoljen poslanec MaŠtalka. Pododsek |e sklenil, da se po vse-tuje o celem kompleksu, dasi je vlada leta 1910 s finančnim zakonom odobrila nakup In bi se lahko sedaj reflektiralo samo na grajo poslanca Malika. Nato je bila seja prekinjena In se (e nadaljevala danes. Posl. GOckel Je izjavi', da je odpadel važen pogoj za subvencioniranje Lloyda, namreč pospeševanje domačega paroplovstva vsled opustitve ladjedelnice. Posl. Lang le trdil, da Je država kupila L1cydova zemljišča In napravila skladišče za premog, kar |e za pristan velikega pomena. Država gotovo ni sfctentbi slabe kupčije. — Vladni zastopnik Rtedel je izjavil, da je v dogovorih, ki jih Je država z Llojrdom sklenila leta 1852 in 1856, dpločiio, da država lahko odkupi zemljišča, ali le če izplača kupnino, ki jo določijo obojestranski cenilci. Zastopnik vlade se obrača proti očitanju, da bi Škodovalo skladišče za premog domači produkciji, ker prihaja s tem tuj premog v deželo. Konstatira, da skladišče z mašlneinlm obratom ne škoduje domačemu premogarstvu, ker ne bodo severni premo-gokopi merodajni za tržaška skladišča, dočim se pridobiva v južnih le rujavl premog. V interesu paroplovbe pa je skladišče za premog nujno potrebno. Zastopnik vlade pojasnuje na to, zakaj ni možno napraviti pristana za premog v Miljah, Žavljah, ali pa ob pomolu VIII In motivira s tem nakup Lloydovih arzenalov. Grške izgube. SOLUN 11. (Kor.) Turki trdć, da so imeli Grki pri Janini in Bizani do 7000 mrtvih in ranjenta. Po vi atek srbskih čet preko Reke? DUNAJ 11. (Izv.) V nekaterih krogih zatrjujejo, da se bodo srbske čete iz Drača, ko ga zapuste, na avstrijskih ladjah pre peljale na Reko, od koder se vrnejo po železnici v Srbijo. To pot morajo voliti, ker so albanski predeli tako zasneženi, da Srbi ne morejo domov. Novo morsko kopališče? DUNAJ 11. (Izv.) Iz Budimpešte se javlja, da nameravajo banka .Union", „Bo-denkreditbank* in Avstr.-bos. banka" ustanoviti družbo z 12 milijoni kron, ki bi uredila med Opatijo in Reko morsko kopališče. Mesto Reka bi podaljšalo do kopališča električno železičo. Na Dunaju o takem načrtu ne vedo ničesar. Življenje greni mučeč kašelj, ki telo slabi in otežuje vsako delo. Točno ublažitev in hitro odstranitev omogoča prijetno dišeči Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Steklenice po K 2 20 se dobe skoraj v vseh lekarnah, vendar je treba strogo paziti na ime preparata in izdelovatelja. i a rel n e strocnice^ eg -v •-'••■. ■' . -. Najbolji« ta najmoderoejic »akno n moike In volneno si icatkt obleke nzpoiUja najceneje n CTPDMPrifl juttlnuili rufUll|tlM tvrtka K. O I CKmCUM v CELJU it 302. — Vsortl !■ cenik, obsegajoč ćei tlaoi rtv ari a allkaml pottnlne proato. » ■£- - -r-r PARIZ itra risi n™^ flrirlo m postelj« ulic* sv. Ladje It. 6, L nad-UUUa rtropje. 72 Onh a mebllrano odda slovenska dražina v najem OUUU Farneto 43, D. mu 16. 84 UaKlinQiin soba se odda takoj. Ulica Com-VTlCUlirand. mereiale It. 32, m. 83 Ha hol a hrbtno slanino ▼ 5 kilogramskih poltnih UtiUUlU poliljkmh E 6 50, svinjsko meso K 4 75, goveje, tel»čje, sadnje stegno E 416, franko po povsetju polil ja : V. Bilo, Herincse It 26, Ograko^ 11 Ari i ni o prodaja najleple opremljene klo-mUUlollllJa bake, klobučinaste klobuke K S. Ulica Nuova 45, I. 88 okna, Tratni zastori, hiina vrata, stop-VldlO) njice, pomivalni ki, kameniti okraflki. plod« ta hodnike, grede, balkoni itd. — Piocardi 18. __8T D/1e4al!o BO odda takoj ol. Krmacora It. 7, rUSlUlJd n. nad. Bojan. 85 Pf*0 d2IITI Z ™l*dim» trtami ln sadnim lega Ed nosti pod it 81 Odda drevjem, ležečo ob obali morja, lepa leira, v Sv. Krif«. Naslov pri inseratnem oddelka se sobica s hrano. 13 kron na teden. Torre bianca 15, vrata 12. 82 U!Xa z vpeljano gostilno v trgu Ajdov!£ina ae mod proda. Več pove H. Stibiel, Trst, Oorao 47. Riccardo Baldassi, SlT^S ££ »umnega druStva") priporoča svojo mesnico. fl Jf|q ae takoj stanovanje, tri sobe in kuhinja. UuUd Oglasiti se v pekarni al. Belvedere 57. DunLtit/onto Slovenca, z začetno plačo r raKlIKdll la, išče za skorailoji vstop akcijska družba- Ponudbe poltni predal 388, glavna polU._73 OaKia4 za 12 kron in dobra hrana se dobi OUDICCL ulica Rossetti 12, HI. levo. 74 rirlfl« Be meblirana soba, prvo nadstropje, sepa-UUUd ratni vhod. 8. Pietro, Skorklja 8. Bojan. Fani Železnik. 64 Rokoko kostima, tuelno tudi prodata po dobrih pogojih. Naslov na inseratni oddelek Edinosti. 59 |ii_m kapitalista ali aodrnga a 10.—15.000 K looclll zi ickoristit važno iznajdbo. Ponudbe inseratnem u oddelek Edinosti pod „Gotov dobiček". _10 Ifieln Tfilifi I a kg Ikaf po K 4 80; 100 IVISIO ZOIJO la kg K 10—. Eumaroe in ▼aakovratno zelenjad pošiljam po povzetju. ANTON LINEK, Znoj m. 23 Pn C ta n+P Iflarrn pripor**5* cenjenemu UOSldlllU mdruu občinstvu ero jo žgm- njmmo in alaščičasno, nahajajoč o ae r ulici M o lin a vento AL si. Vsakovrstni likerji in vino t steklenicah. Cene smerne. dek-even- PlACnuit* u koncert, izvrsten, drugi za nčenem UldoUVIl je Da prodaj. Ulica Petronlo 6C 9, vrata 16._M45 Obešala iz medi " "'"'m ^ Oaaerma 14. Umberto Oeaca, trgovina z želesnino. Qlll4l/iriin spravo, ki zna samostojno kuhati OlUZItlllJU in bi stalno ostala, iSČe advokatova družina, dobra služba, nastop takoj ; dosedanja bila 5 let. Via Masaimiliana 15, II, vrata 5. 38 Henrik Gropaiz in premoga. Ulica San Cilino 456.__60 flrlrflo 86 soba v ulici Madonna del mare 2, UUUd IV. nad. vrata 16. 66 IaoSa Cfnlfo mizarski mojater, Trst, ulica i OSI p OlOITd Belvedere 5t. 10. — IrvrSuje vsakovrstna mizarska dela. 793 Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstvu . svojo pekarno Večkrat na cUn svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. ■■ Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinst7u Bvojo trgovino jestvin in kolon i jal nega blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. :s ZOBOZDRAVNIK » Dr. HInko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1« 3—6. »triu XII .EDINOST" it. 12. T Trstu, dne 12. jaamarja 1913. Zobotehntčni ambulatorij Univ. zdravnika Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, 1L nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, ul. Montorsiao it. 7, podružnica ul. Morerl 5t. 77, prlporofia o. obfil&atm svojo trgovino jeetvinin kolonijalnega blaga. F. Pregel Trst vi« Gfuseppa Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče petrolej in mineralna voda. Cene zmerne inp 30E RESTAVRACIJA AURORA Najstarejša restavracija za koncerte Trst, il. Cardncti št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo : »G O R A" (gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K 1 e p i <5 a. Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje. KONCERT traja vsaki večer sd 7. do polnoči VSTOP PBOST. Za mnogobrojan cbiak se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomiranegs Gosasovega piva se to& pivo Reuchel-Brftu iz Kulmbacha. SWV1 Aristide Oualc§ - Trat sa ▼ia S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. torama (/vc«ni°.) csol m cementnih ImSHSEMMSI • ft • • SpreJei plofž, teracon In umetnefa Kamna. Cene zMarae, delo tečne. • ■ ■ s vaakevrstno delo - cementa. Tehnična poslovnica FRANC & KRANC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) Tanfyet sajtevrstns)*« bo tor]e sieteai „Dieeei" štejete in ležete ustroj doba vatai na bratiš, plia, apejal plia la — tgjf M Mlfts, LihaiMl aa benzia to para. Prevzemaj« delo Isdutrijilsih tavam kakor : MUa! za »ka, stroji za proizvajeaie sija, tovara« tala, stroji aa kiaHiloa«, stroji in tovarne za SSment, stroji ia aameHenja za mizarsko obrt, oeatralae kmijztev, stroji ca droblfeaje različnega blaga, kemi&ae tovarne itd. VaaMiioaje za električno razvstijava ia preaoe me*L Bektriiaa vzđifala ~ •SSko (Uft) sistem Pedretti, kakor tadi vzdigala ca blago. Stroji ca kevaike la obrti. Modam transmlsl|s. Sesalko ia cevi vsake vrstu Skladište vsakovmtaik tehnidnih potrebttin. Vsakovrstne eevl trodjs ia stroji sa pe^edelztve ia ^reše s» riae. OJje, zamahi, pipe itd* „▲adaro" azjfeolji ia najeensjti pokrov kii. ---Prerataal te eklak motmlkov saetoaj. — — — Gostilna Max Trst, via Petroaio a (pri nov, trgn). To61 so ia trsko Is domaće Brao In belo vlao kraški tsrsn vtpave* o vino in Proherjevo pivo. Tofi^o ee tadi vsakovrstni likeri ln igaaje ter* ava gak^ja vedno pripravljana ~~ ■ ■ -- mrzlimi Jedili. z gor k* mi TVRD KA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev In pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev 19. Tržaška posojilnica in hranilnica Piana della Catarma it. 2. — Telefoa 9S2. tal n rcpeltis lefcleM urnost« celiti r katari so BMKAMMOE, ki m oddajsrfs ki Je vztaz preti vteas ia ■fceakam r aajsm ia sieei za oalo lato kron SO, za datrt lato kron ia zo pol lota „ SO, za on moaoo „ a BkrsssHos M u cm visoke, H aa Kireke, 41 em fleboke. BkraaUs kakor straake, U mm esskae sfcraaijo sve j a stvari, kej* al treba prijaviti. ■T Odl^a hranilne pnftioe MM katere piipeveSa peaebao steiilem, da aa ta azjaevejU iz zzjvspelaeti aaAa aaveUio imio deeo. Neizllee selaaeHs dal« zzved ah zrzSeifc vek. Pekarna in sladčicarna MIKUSCH xalagatelj zadruge o. kr. driav. uradnikov Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčlce in prepečen ci. (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na d^a, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska ia istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnira električnim strojem. Drž. uradnikom 5* • popust. Ivan Krže Trot - Piazza 8. Glovannl it. L kuhinjskih in kletarskik potreb, Sčin od Issa in pletenin, ikafov, krent, fiekrev in kad, todčekev, lopat, relet, rit ia tu-kevrmtnJfe kelev, jerkaMv tn metel .ter maece drugik v to >treke spada- PritjorO^a T^0 "" joO ^radmetOT.— * npurVUiZ geVlno s kahimuko p __ijako pesodo vsake vrste bodi od peieeiaaa, se- mijs aaialla, kotiterja ali cink«, nadalje psm—aterje, klstks itd. — Za gostilniiajje pip«, krogljs, aeadjeee in stekleno posodo sa viae. Ivan Žniderčič Trst, uli o a Balvedere 17, Tr^t Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin Iz Bistrice ln Neaplja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA rseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po po&ti. Cene ugodne in točna postrežba. Tečne ure prad^a Emilio Miiller »a]agled»a^A la reji« pruUJtlnlca *r v Trato, via a. Amtomlo (vogal ulico a Mlealb). VELIKA IZSEKA verlilo, slstfk, era bral h, kakor ta Al atoa-zklb ar vsake vrata. u*ta»«vi)M« ms ase. Nov velik dohod oblek za moške in dečke za Jesen in zimo v dobrozuaui trgovini tlla Citta di Trieste u?. Giosu^ Cardscci fit. 40 kjer dobite obleke, suknje, remglane, porrS-nike, kratke suknje s krzneuim ovratnikom, plaSči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodniih srajc itd. itd. Velikanska zalaga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini 4lla Citta di Trieste ul. 0;*>sn& Cardmcl št. 40 (bivSa u'. Torrciite) Ottoman to, Ottoman tam povsod me iščejo povsod me radi imajo. Vplačaaa delniška glavnica K 80,000 000' — Zivnostenska banki, p^užu« v Trstu Rezervni ia varaostni zakladi K 23 OCO.OOO — | IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE Spre M.1 od je»a 1 1 O 2 rio^e na vložne KnjiKoe m jih obreatuje J^B IO sorazmerno do- o do 4| o fUn^*^^: Vloge v tekoč.h in naiožbenih računih obrestuje - - — po dogovoru najugodneje. — - -