Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 eld. 60 kr.. v tiskarni« pprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, i/.id; Dani™ dan poprej Te£i\| XIX. V Ljubljani 10. velicega serpana 1866. Ust 23. Tri mesce na Jutrovem. Svet zastran popotvanja. Dobro je po svetu malo ogledati se, marsikaj viditi, marsikaj naučiti se, kdor ima čas. Vendar naj pa po mnozih skušnjah tudi zastran te reči kar prosto povem svojo misel, kije ta-le: Kdor nima potrebnih, ali saj v svojo in bližnjega korist izdatnih namenov in opravil, stori nemara naj bolje, da ne hodi na daljne pota. Kajti: Dobro ti je res po širnem svetu, Ako imaš žepe polne cvenka; Vendar dom stoji ti v lepšem cvetu, Zvon d o|m a č i ti naj lepše klenka. Ako pa vendar greš na tuje, ne hodi slepo in brez namena; temuč prevdari, kaj hočeš doseči, da ti pot nadomesti saj to, kar ta čas doma zamudiš. Ker: Stvarnik ni te brez naloge svete Vsnoval med tekoče zemlje proje; Vse stopinje tenko so ti štete , Tebtal, meril vse bo dela tvoje. Ako smem upati, da moje čez trimesečno popotvanje po sveti zemlji in druzih deželah ni bilo brez sadu za-me samega, mi bodi tudi dopušena nada, da enako drugim Slovencem v kakoršno koli korist kaj pripomore branje tega popotvanja. S tem pričakovanjem rad pero v roko vzamen ter nekaj imenitniših reči, krajev in dogodb popišem, kar sem vidil, slišal in doživel na dolgem potu. Torej : Spremljaj mož in starček me zvesti v deželo sveto, Spremljaj me deržinica Slovencev mlada; Glej svetiša, dela klasiške glej z mano vneto: N&djam se, stopnje ne bodo ti brez sada. Opomnim naj, da potovanje v sveto deželo, kakor tudi v Egipt, je ranjki prošt Mihael Verne, če tudi so kake skaze vmes, tako na tanko in pa obširno popisal, da je komaj kaj več želeti. (V Ljubljani pri Jož. Blazniku 1859.) veliko reči bom torej bolj ob kratkem omenil, kar bi bilo brez tega dela obširno pripovedovati. Ker sem pa veliko krajev obhodil, ki jih ranjki ni vidil, ker se v devetih letih veliko spremeni, in ker vsak popisova7ec po svoje in v drugačnih raznih oko-lišinah potova in piše: torej se zanašam, da tudi to popisovanje ne bode brez mičnosti, novosti in koristi. Sprejmite ga tedaj blagovoljno, spoštovani bravci, in ne sodite ga preterd6, ker vem, da tudi to ne bode brez pogreškov, kakor je sploh pri človeških delih. I. (Pot od doma skoz Terst v Aleksandrijo, Kairo, Jafo. Vihar na morji.) Popotvanje letošnjih romarjev v Jeruzalem do Egipta je po nekoliko že iz dopisov znano, torej ga za zdaj opu- stim. Tudi nekoliko od Egipta sem namenil pozneje povedati; zdaj pa precej pričeti z obljubljeno deželo in s tem, kar je z mojega popotvanja z njo v tesni zvezi. Petega sušea 1 '»• smo odrinili na parniku ,,Avstrii*' iz Tersta: 10. sušca popoldne smo bili v Aleksandrii: 11. ob desetih se vsedciuo in ob treh popoldne smo po železnici že v Kairi; 14. zvečer smo bili zopet zbrani vsi na parniku „Stambulu," ki nas je imel prepeljati v Jato. — Nikoli poprej nisem bil na nobeni barki, da bi bilo toliko ljudstva: vse odzunaj in odznotraj jc bilo na čeno; to jc bil mali svet. Bili so velik del popotniki v Jeruzalem; tudi Turkov veliko je šlo v Jeruzalem. Zato jc bilo pa treba gledati, kam sc bo človek ulegel, da se opočije čez noč, ker ni bilo za vse rednih postelj, akoravno so bile za nas plačane. Kako se sicer v taki sopariei prenočuje, kjer so ob enem neke kervi žejne rveriee tako pridno delale, kakor da bi jih kdo naj»'l. to si vsak lahko misli. Na avstrijanskih parnikili je spioii naj veči snažnost in red v vsakem oziru; ali kjer toliko ljudstva skupaj pride, in pajutrodoželskega, ko mnogi svojo „menažerijo{' seboj prinesejo, — ondi je tudi v tem oziru pomanjkanje. Sej drugač biti nc more. Patientia neccs-saria. S terpljenjem se gre v Jeruzalem. Zjutraj po šestih l/i. sušea smo odrinili, ker poprej ne pustijo iz aleksandrijskega zavetnika, in IG. ob štirih popoldne smo bili v Jati. Uno noč in čez dan je bilo vreme pusto , merzlo in oblačno, torej se tudi ni kaj posebno vidilo po južnem obrežji; druga noč pa je bila mirna in večidel vsi smo prav dobr > počivali. Tako je bilo tudi na potu od Tersta, in sploh je viditi, da pervo noč se popotnikom rado bolj slabo godi; potem se na morje nekako navadijo. .,StambuI" parnik je bil dosti manjši in slabši od ,.Avstrije,u na kteri smo se peljali iz Tersta, pa tudi postrežba ni bila tako na tančna, kakor ondi. Posebno zoperno nam je bilo, da so se žene v moške sobe vrivale in po celi dan tukaj tičale in za morsko boleznijo se eiuendrale; pa še zvečer in zjutraj so v svoji sobici na uni strani taki šundor delale, da so nas motile v molitvi, v prijaznih govorih in druzih opravilih. Neka babcla je dan poprej blizo pregernjene mize na klopi, ko smo pri jedi sedeli, kar jela cviliti in morski bolezni svoj prisiljeni odgovor dajati. Žcnstvo ima namreč v 1. in 2. redu na parnikili svoje lastno od moških ločeno staniše, le k jedi pride k občni mizi ter zasede en konec mize. Na našem parobrodu se vse, kar jc romarskega izmed nas, pripravlja za sveto deželo; eni berejo bukve, drugi pregledujejo zemljevide, drugi se to in uno pogovarjajo in menijo. Med tem takem pa ob treh popoldne vstane velik vihar, kteri je tako divjal, da smo se bali, da ne bomo mogli v Jati na suho , ter bi se bili mogli odpeljati veliko visokeje gori v Kajto , kjer je varen in pripraven zavetnik, kakoršcn se pogreša v Jati. To pa bi bilo nam skazilo vse naše popotvanje; od Jate je namreč do Jeruzalema poldrugi dan, od Kajfe skoz Nazaret pa več dni deleč, in to pot smo imeli od-inenjeno še le h koncu popotvanja. — Ravno v teh krajih morja >«• je svoje dni preroku Jonu huda godila, kakor sv. pismo pripoveduje. Ob štirih lt>. sušca se parnik ustavi pred Jato, pa lovcej deleč na morji, ker zavoljo skalovja iu pečin po morji ne more blizo mesta — Še naj manj pa v tolikem -umu -— in popotniki se morajo v čolnih prcpeljevati, ki se ložej ogibljejo ^kritega in vidnega skalovja. Silen i«- bil vihar, velik li v -pod neba. Grozovitno je ferta-čilo čolniče, ki so se zverstoma bližali velikemu parniku, na kterem je bilo k manjšemu ljudi, ki so jih imeli eolniči na suho spraviti. Poveljnik se je bil namreč za izvažcvanjo odmcnil, akoravno je bilo viditi dosti nevarno. Slišali smo, da po nas ima priti čoln iz samostana: in res neki je bil naš dragoman iz Jeruzalema, ki je na nas ondi čakal, poslal za nas poseben čoln. Posedli pa so ga bili nekteri prusovski romarji, ter so tudi v tuji deželi v avstrijanske pravice segali. Tako se je bilo že veliko druzih podalo med šumeče valove, preden smo mi najeli barčico po 1«) frankov ali tolsta dva terd-njaka za osebo. Kaj pa smo hotli ? — Se nikoli nisem kaj tacega doživel kakor tukaj, in tudi m* želim. Okrog parnika, ki so ga mački k tlam tikali, je morje divjalo, šumelo in pljuskalo, da je bilo joj! Ko naš čolnič z vervini potegnejo k parniku, začno eversti arabci vanj metati robo in ljudi kakor otepe, du je vse križem ležalo, čoln pa se je zibal, da je žugal zdaj in zdaj se povezniti. Vrse polno je že bilo ljudi in še zmiraj so jih vanj metali, da jih je razun naše družbe bilo z vozniki vred trideset oseb z obilno robo - mavhami in telečnjaki vred. Ljudje na parniku iu mi smo vpili:,,dosti, dosti! — preveč, preveč! — v drugi čoln!"1 Pa vse jc bilo zastonj. Morje in arabska samo-pridnost, ki hoče le še več z enim mahljejem zaslužiti, ni dalo nič poslušati , — vse je gluho, dokler ni vse križem tako polno, da se skorej nihče ganiti ne more. Se naj opomnim, da mladeneč, ki so ga spušali s parnika na morje v čoln, se jim je skorej iz rok izmaknil in v kipeče morje cmoknil; bil je že zelo do polovice moker in — le še za eno roko z eno roko ga je eden arabov deržal, dvignil in v čoln cmoknil. Bil jc mladeneč iz Aleksandrijo. Komur ni znano, naj povem, da velike barke imajo ob straneh vrata in stopnice, po kterih se vanje iz čolnov in iz njih v čolne hodi ob verveh, ki služijo za deržaje. Ker se pa o viharjih vse guga, giblje in maketa iu ker jc treba dostikrat široko v čoln skočiti ali vuškniti se, so prevaževavci ljudem na pomoč, kteri tudi robo popotnikov sprejemajo in v čoln veči del s kviškega degajo. Čoln tedaj je bil poln, vse drugač kakor svoje dni Noetova barka : vsi vtesnjeni smo gledali, kako se bo to jadralo. Na meni je z vso težo slonel neki pruski protestant, ki me je večkrat potlej za zamero prosil, pa »>rez potrebe, ker takrat ni bilo časa na zamero misliti. - Pervo pozdravljenjc, ko začnejo veslati kaki šesteri korenjaki, je bil val, ki je pljusknil s tako silo na čoln, da je nas veliko zmočil in pa robo ožehtal. Sli smo dalje kakor med hribci in dolinami, — strašno so se podili valovi — vse zredoma nabrazdani in naplastani po širokem morji, in veličansko-plašno je bilo, ko je taka sila oplazila ob ta in uni rob in pečino, ki so blizo nas šterleli iz morja kviško. K sreči znajo arabci tako veslati , da smo se zmiraj valov nekako ogibali, in ako se je čoln jel majati, so ga hitro nekako umirili, nam pa klicali: „uon paura, non paura! — ne bojte — ne bojte se!" — Igrača je se peljati na velikanskem parobrodu, ako je tudi vihar; ali v takem čolnu se tudi serčni človek skorej trese. Nisem se ravno tresel, pa bal sem se vender le. Brodarili smo nekako na ovinek, da smo se ogibali robov, ki po več krajih mole iz morja in so ob-nje valovi tako strašno udrihali, da so se spenili in se kakor mleko beli s silno ihto odbijali. Kdo se bo čudil zdihujočemu Ovidiju: Heu misero, quanti volvuntur mon-tes aquarum! — ko se je peljal v zasluženo pregnanstvo čez ravno to srednje morje. — Vse sem^ imel že osnovano, kaj bom počel, ako nam čoln zajme. Škornje bi bil hitro z nogami sezul, sukno slekel in morju izročil, denar sem imel v brezrokaveu ali vestii, — in tako bi bil plaval, kokler bi se bilo dalo. Mislil sem, da utonil bi ne, kajti čolni so hodili sem ter tje, če tudi ni bil menda nobeden tako obložen, kakor naš, in na pomoč bi bili prihiteli. To in tako je terpelo blizo cele ure. — Nismo bili še čisto iz nevarnosti, nas že začno arabi nadleževati za plačilo, kakor so delali poprej na otoku Kerv-u in v Aleksandrii o prevaževanji. Tem divjaškim in samopridnim terdoserčnikom nikoli ni dosti, ter če le morejo, tako delajo, da bi več dobili, kakor pa so se pogodili. Tudi so bili nekteri v čolnu, ki so veslarji mislili, da nimajo denara, in .ga res niso imeli. Hotli so pa plačilo naprej naj berže zlasti zato, da bi potlej še za tolst „bakšiš" ali darilo nadlegali ali s kakoršno si bodi zvijačo še več denara iz nas izžulili, dasiravno so bili žc tako drago prevoznino postavili. Vpili in derli so se nad nami, kakor živa nesreča, in žugali v grozivne valove nas nazaj vleči, ako jim po njih volji ne storimo. Napaka je bila, da so se nekteri naših z njimi v prepir podali, zakaj to nikoli ni prav: temuč pustiti jih je treba in molčati; — kadar se naveličajo kričati in vidijo, da nič ne opravijo, potem gotovo k bregu peljejo. Tako so tudi zdaj. — Ali pri bregu imajo ti zvijačniki nastavljeno že drugo zanko. Ne da bi nas peljali k stopnicam , kamor gredo navadno drugi čolni, nas vlečejo k zidu, kjer bi nas bili drugi že pripravljeni težaki skorej seženj visoko iz čolna vzdigovali, robo jemali ter zopet za denar globili. Ker sem pa ravno poprej bral, da so že z druzimi popotniki druge leta tako delali, sem na ves glas klical, da tega nikakor ne — „abbadan!" — temuč k stopnicam naj zapeljejo; in tako se je tudi zgodilo. Ne bom pravil nadalje, kaj je bilo v toliki zbrozgi temu in unemu potertega in poškodvanega, v kakošnem blatu smo iz čolna kobacali na breg, kako so nam dečaki in možaki s silo mavhe in druge reči pulili iz rok, da bi nosili z nami in si kaj zaslužili, kako nas je zopet do-gana na bregu mudila itd.; samo toliko opomnim , da paziti mora vsak na svojo robo in ako nosiča vzame, ga pri sebi imeti, da saj skerbi nima, akoravno se mora reči, da zgubi se ne ravno kmalo kaj. Pa primeri se tudi to. V toliki zmešnjavi so bili nekteri čisto pozabili na svojo robo, in še le pozneje so jo za njimi prinesli. Ob sedmih zvečer smo prišli vsi strudeni, vsi mokri in blatni v samostan verlih očetov Frančiškanov v Jati, ki so nas z naj veči gostoljubnostjo sprejeli. Tukaj smo se malo očedili, počili iu potem večerjali, — pervikrat v češeni, preljubljcni sveti Deželi.—Odtod pričnem prihodnjič popisovati popotovanje po sveti zemlji; zdaj pa samo to še opomnim, da pri marsikteri priložnosti sera iz ust tega ali unega naših tovaršev se prepričal, da morje res človeka moliti uči. Kdo ve, koliko tihih zdihljejev, koliko lepih sklepov, koliko obljub se je storilo o ravno poprej popisanem viharji V — Solncni žarki takim, ki si slan rotijo. Kx me pusillns et magim* , pauper et divee ... aqu:im hauriunt vi vam. I/, mene majhen in velik, r zir na svet in strah pred ljudmi jih o«lvračuj«\ Taki naj prevdarijo besede Tomaža Kemp: ..K«l«> si ti. da bojiš u merljivega človeka? Dane? je. jutri gani več viditi. Boga se boj, čIovešk«»ga strašila pa t«' m-bodi groza. Kaj ti more k«lo storiti z besedami ali s krivičenjem? Škoduje veliko več sam sebi kak«»r pa tebi; in ne bo mogel so«lbi B«»žji oditi. k«l«>r koli je tai>ti." Mnog«»teri zgl«'di iz čl«»v«-škega življenja kaž«-jo. «!a je velika nevanmst za zveličanje. ak«» k lo za\«-ržc klic v stan, v kterem ga Bog h«.če imeti. Y buk\ieah. \ začetku tega spisa imenovanih, se bere tale dogodba: , Častiti O. Lancicius pripoveduje, «la je im« I kr« ^ leta l('»"l> v rimskem semeiiisu plcmc?iitega l^h-tnega mladenča. bližnjega s«»r«idiiika nekega kar«linala, ki je bil obdarovan s preblagiini zui««žuosrinii iu «>lepšan z vsimi natornimi dar«ivi. Prosil j<- mladone«: r< ilovnika. «la naj bi pri njem opravil dulmvnc va,«- sv. Ignacija, in jih je res dokončal prav pri«lno iu h «go|jubno. < »b koncu je storil tudi vesolju«) sp<»ved iz Vsega sv«»j«-ga življenja ter jo j«- prav odkritoserčno opravil pre«l im« -novanim očetom. Vprašal ga je pa šc «»h koncu t«., če bi bilo greh Boga ne poslušati, ako ,,-a v rod«»viti stan kliče. Vedil je duhoven, kam t«> vprašanje meri rečen«« namreč mu je bilo, da ga Bog kli«"*c v stan Jezusove družbe , tor« j ni tega nič omenil, temuč mu j previdno odgovoril, «la se zamore sie« r brez gr« ha zgoditi, da se klic v rodovni stan n«- dopolni, ker je t«« I« B«»žji svet, ne pa zapoved; vender pa da se jih velik«« zat«« pogubi, ker onacega poklica niso poslušali, nc -icer zavoljo tega opušenja, ampak zavoljo sinertnih grehov, ki B«ig previdi, da bodo v njih umerli, ako med svetom ostanejo; — in torej da bi v njih ne umerli, temuč se zveličali, jih hoče Bog ndverniti od bližnjih prih.žnost tacih grehov in od grehov samih: torej tedaj jih v redovni stan kliče, v kterem bi se grehov obvarovali. Nekaj enacega se jo primerilo temu plemenitemu mladenču. Kmali potem je namreč zapustil nauke v rimskem vstavil ter se podal k pravniškemu učenju na akademijo v Ma-čcrato. Ondi, kakor sc sploh rado zgodi, je redko opravljal spoved in sv. obhajilo; toliko rajši pa se je pridruževal tovaršem, ki so bili nečistega govorjenja in samo-pašnega življenja, in od njih se je navzčl naj hujši spačenosti. Poslednjič se je vjel v nečisto ljubezen neke osebe, kt^ro je zoper njegovo vednost drugi njegov tovarš obiskoval. Neki dan tedaj ga taisti v njeni hiši najde in mu smert zažuga, ako ga še kterikrat naleti v tem kraju. Pri vsem tem pa ga skušnjava pozno v noč v ravno ta prenesrečni kraj vleče: in glej! na sredi poti — blizo vstava — in pod njenimi okni mu tovarš naproti pride, in ko vidi, kam je namenjen, izleče bodalo iu ga pri tisti priči zakolje. Nesrečni, presunjen in na tla sklonjen, s presunljivim glasom kliče po spovedniku; toda prejden spovednik pride, je bil revež dušo izdihnil. — JMeni mitje, Tebi tvoje f m.Sunm cuiquet i &ak-mn svoje l" Snu m cuique, vsakemu svoje! to so zlate besede, znane že nekdanjemu Uimljauu in njemu sveta zapoved, — to je jedro prave nravnosti. Zato je tudi naš Gospod in Žveličar nam zastran keršanske pravice dal ravno to zapoved in jo pervo imenoval, rekoč: ..Ljubi Boga nad vse, bližnjega pa kakor sam s e b e." Vsakemu svoje! Ko bi sleherni spolnoval to zapoved, o kako veselo, kako brezskerbno bi živeli na svetu! Koliko manj bi bilo hudih vojska! ne tišal bi Prus na Dunaj, in ne Lahi v Kim! Koliko dragih preiskav bi odpadlo pri gosposki pa dolgih strastnih pričkarij med posameznimi! — S u u m c u i »j u e, vsakemu sv o j e! velja najprej Stvarniku nebes in zemlje. Njemu samemu vsa čast in hvala! Nekdaj so potuhnjeni farizejei Gospoda skušaje prašali: Povej nam, učenik, jc li prav, da mi judje plačujemo cesarju nejeverniku davščino? in ko so mu na vprašanje, čigavo znamnje denar kaže, odgovorili: cesarjevo, jim reče: „Dajtc toraj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar jc Božjega," to je: dajte cesarju, kar cesarju gre in Bogu, kar Bogu gre. — Slovenci so zvesti svojemu cesarju, radi pošiljajo svoje sinove v verste hrabrih brambovcev, radi nategnejo vse moči, da le opravijo naloženo davščino; — to je dolžnost, to je vse hvale vredno, sej pravi Gospod sam: „dajte cesarju, kar je cesarjevega." Ali smo pa vdani tudi tako nebeškemu vladarju, Cesarju vseh cesarjev? Ali dajemo vselej Bogu, kar je Božjega? Nočemo preveč tožiti, ker vemo, da veliko Slovencev je prav vernih in gorečih katoličanov; vendar pa kadar morebiti več ur daleč greš dajat cesarju, kar je cesarjevega, bi ti gotovo nc škodovalo, ako bi sc med potjo včasi poprašal: ali tudi Bogu s toliko pridnostjo dajem, kar je Božjega? Kako je z Božjo službo, spovedjo in obhajilom? Kako je takrat, kadar se pri domači cerkvi kaj popravlja, - - ali nisem morebiti med goder-njavci? Sc diši hvala Božja iz mojih ust? Od tistih m- ve da ne govorimo, ki se skerbno varujejo, da bi jim besedica ,,Bog" iz ust ne prišla. Tudi od tistih ne, ki so samo v kerstnih bukvah za kristjane zapisani, žive pa kakor tisti nesrečneži, ki nikdar niso slišali od Boga in edino zveličavne cerkve. Ako ti ne daješ Bogu, kar je Božjega, ali veš, da tudi Bog tebi ne bo dal, kar je tebi namenjenega? — Ne bo ti dal stanovitnega blagoslova, ne bo ti dal pokoja vesti, ne bo ti dal ve- selja v tvojih otrocih, ne bo ti dal mirne starosti, ne bo ti dal večnega plačila po smerti. — Vsakemu svoje! velja tudi proti bližnjemu; tudi njemu gre, kar je njegovega. Ne delaj dolgov, če vidiš, da ti jih ne bo moč plačati in če si komu kaj dolžan, glej da mu daš, kar je njegovega. „Ne kradi in ne zmikaj; — kar najdeš, ne potikaj!" Ptujega se varuj kakor živega ognja; — ukradeno blago peče in vse tuje teži kakor kamen! — Tudi med vikšimi in podložnimi, med zakonskimi velja: vsakemu svoje. Posel gospodarju, žena možu daj keršansko pokoršino; jezičnost pa za zobmi obderži, ker to je greh. Možak daj ženi denara, ko svojo dnino potegneš, da more kupiti, kar je treba v pisker, pa da se otroci spodobno oblačijo in odrejajo, — kajti žena in otroci ne morejo kamna ali persti gruditi, kadar ti pri poliču sediš. Tudi ni stvarjena žena iz moževe pete, da bi jo smel teptati in gerdo z njo ravnati, temuč Bog jo je izobrazil iz enega naj imenitniših delov človeškega telesa, kar je znamnje, da mora mož prizanašljivo z njo ravnati kakor s svojim lastnim telesom, in jo ljubiti s sveto ljubeznijo kakor tako, v ktero je Bog svojo lastno podobo vtisnil in je ne dopusti skruniti, kakor sv. Pavel piše: „Ljubite svoje žene, kakor je tudi Jezus ljubil svojo Cerkev." Suum cuioue, vsakemu svoje! to so zlate besede , ktere spolnovati so tudi vlade dolžne pred pravičnim Bogom in pred ljudmi, ter nakladati vsem enake bremena, pa tudi dopušati enake pravice; ne pa enim pšenice, drugim ovsa, enim dualizem in drugim berači-zem, kar bi nekteri radi, in še zdaj v tolikih stiskah cesarja s svojimi nadležnostmi v miru ne pustijo. Krivica se sama lepe. (Konec.) Žalostni so tudi nasledki, da so se odpravili samostani in se je njih premoženje pograbilo. Več ko so samostanov odpravili, več je bilo treba kosarn in jetniš-nic ... Ženska mladost se je zatekala v samostane; ni pa se stekala v hiše z drugačnim imenom, in po deželnih zborih se niso pričkali, koliko dati za porodnišnice in kdo bo to plačeval. „Mertva roka," tako imenujejo cerkveno in samostansko premoženje, je blagoslavljala in dobrote delila; sedaj pa ko je umorjena, je le preveč pokopano tudi občno blagostanje. Na trume so izpodili iz samostanov moških in ženskih ter jim dajali malo prevžitka. Bili so pa enako časi, da tudi pregnani uradniki se niso vedili kam potakniti. Desetino jc že Bog v stari zavezi duhovnom v pre-vžitek odločil, in iz tega namena je bila v katoliški cerkvi žc več tisuč let v navadi. S silo so jo odpravili. Imelo je pa to tudi svoje žalostne nasledke. Ljudstvo tudi druzih davkov ni hotlo plačevati, pa dostikrat jih tudi ni moglo; prišli so hudi časi in slabe letine, in davkov je toliko na dolgu, da sc kar iztirjati ne morejo. Cerkvene vstanove (štiftenge) se obkladajo z davki ali obračajo v druge namene; ta zgled pa miče in vabi tudi ljudi, da segajo po očitnem in osebnem premoženji. JctniŠnice so polne goljufov in tatov in takih, ki svoje perste stegujejo po ptujem blagu. Da bi edinost sv. vere opešala, so cerkvi zmirom pridigovali, kako posebno naj bo spravna in poterpna. KakoliŠka cerkev naj molči, kedar se zmota oznanuje, nikdar naj ne graja kaj tacega ali cnacega, da miru ne kali. Toda, kar so od cerkve zastonj pričakovali, pa mora deržava storiti vedoma ali nevedoma. Po vseuči-liših, po šolah, v knjigah in časopisih uče in oznanujejo tvarinarji nejevero, vstajo iu razdor, in tako deleč je prišlo, da vlada tega nc ubrani, temuč gleda , kako se ljudstva okužujejo in spridijo. Latinski jezik bi bili radi po šolah na nič spravili, da bi tako raz-tergali edinost sv. cerkve v nauku in veri. To je spodletelo; vneli so se pa jezikovni prepiri, kteri ljudstva hujskajo zoper ljudstva. Cerkev se ni imela očitno gibati; razun suhe službe Božje, kakor jo je postava vravnala, ni bilo dovoljeno, da bi se katoliško življenje živo in svobodno razevetalo, postava je tukaj meje stavila in določevala. Namesto tega se je pa toliko ojačila birokracija, ktera je pa tudi jemala ljudem prosto gibanje, jih vganjala v ozke meje, in zaduševala ter zadušila skorej vso narodno zavest. — Vednost in umetnost ni napredovala, ker šolske knjige so vse to bolje vedile. Bistre glave se niso mogle povzdigniti, tudi nc vednost razevitati, kdor je čutil moč in sposobnosti v sebi, ni mogel nič opraviti, šc cclo tergovina in občenje ste pešale in se niste mogle skušati s čverstimi narodi. Boljše tedaj ni nihče mogel za rovarstvo skerbeti, kakor se je to zgodilo pretočeno stoletje in v pervi polovici sedanjega stoletja po ukazih vlad zoper katoliško cerkev. Ne tedaj samo Macini, Garibaldi in ljudje njih baže in kopita so napravili rovarstvo. ktero žuga vžgati splošnji plamen; tudi vlade so jo velik del podžigale s krivicami do katoliške cerkve; rovarji znajo le vodo dobro napeljevati na svoj malin. Le priprostaki pa nevedneži morejo terditi, da je bilo pred 1. 1848 vse boljši, mirnejši in varnejši. Kar se je v prejšnjih časih sejalo, sedaj zori in ženjci so žc pripravljeni. Krivica sc sama tepe. (\Vien. Kztg.) M. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Leže nam pred očmi razni :„ C1 a s s i-licationi, J a lir e s b c r ich ti, Program mi, Sporočila" iz ene in ravno tiste kranjske dežele, in v njih so tako razne misli, spisi in pisave, da se človeku skorej v glavi verti in poterjujc se: Quot capita, tot sententiae. Vendar pa ena reč se ne more tajiti; ta namreč, da se na bolji obrača. Zlasti pri Sporočilih" zmaguje v spisih praktična, verska in domoljubna stran. Tudi nekteri programi plavajo proti obrežju „do-brega upanja" in utegnejo se morebiti že prihodnje leto v „sporočila" s prav djanskimi spisi spremeniti. V ljubljanskem : „Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih šolah" (Mclcerj, in v novomeškem: „Popot-vanje našega Zveličarja Jezusa Kristusa, — in popotvanje sv. Pavla" (Stavdaher) sta vse hvale vredna — non plus ultra. Več drugi pot. — Nabrali so v Ljubljani in po deželi prostovoljcev deželnih strelcev že za tri kompanije, jih oborožili in že tudi poslali na meje. Častniki so jim domačinjc. — Za Kranjsko, Koroško, Goriško in Primorsko so oklicane nagle ali vojaške sodbe zoper ogleduhe. Več novili maš sc jc obhajalo une dni, nekaj bolj na tihem, nekaj bolj slovesno. V stari Loki je bila perva nova maša v novi zali cerkvi, ki jo je obdan z mnogim duhovstvom pel gospod Peter Moliar, on-doten domačin. Gospod stolni dekan dr. Jan. Zlat. Pogačar so imeli slovesni govor ter so v lepo vbrani besedi razlagali: kaj mašnik dela v blagor ljudstva, in kaj naj ljudstvo samo dela v ta namen. — Pri novi maši g. Bernarda, iz Kranja, so teržiški fajmošter gosp. Al. Košir govorili prav primerno in rabno za sedanji čas. Sliši in vidi sc, kako veselo je ljudstvo spodobno vrav-nanih novih maš: veliko sc jih k gorečnosti poživi, inar-sikterim dečkom in inladcnčem se obudi poklic za duhovski stan. V Ternovcni jc bilo občinstvu posebno to všeč, da so bili sva tje tako ponižni. i\a Verliniki pri prečast. gospodu dekanu Jožetu Bonerju so 7. t. m. duhovni, posvečeni 1841, slovesno obhajali svojo petindvajsetletnico. Pričakujemo natan čnišega naznanila. Iz Ponikve iz pisma prečastitega gosp. A. Ilajšeka naj v pojasnjenjc nekoliko naznanimo. Tako le pišejo zastran lani obljubljenega romarskega popisa v Jeruzalem: ,,Res, prav žal mi je, da Vaše želje in svoje obljube zastran »Jeruzalemskega romarja" nisem mogel dopolniti. S pervega so me premnoge opravila v moji novi službi zaderževale Vam obljubjcn popis svojega lanskega popotvanja v sveto deželo izdelati: potem pa, ko sem po Vašem dopisu o novem letu zvedel, da ste tudi namenjeni v sv. deželo popotvati, sem za bolje spoznal, popisovanje tega romarskega pota Vam prepustiti, posebno iz tega vzroka, ker sem prepričan, da bote Vi to popotvanje veliko bolj lično in mično. natanko, popolno in hitreje popisali, kakor bi jaz zamogel, kajti kot že večletni pisatelj in vrednik ste takega dela bolj vajeni, popotni vtisi so pri Vas še novejši in torej močnejši; in ker ste delj časa se v sv. deželi mudili kakor jaz in znate zraven laškega jezika tudi nekoliko francoskega in arabskega, ste ložej vse bolj natanko izpra-ševali in pozvedili, kakor pa jaz. Po tem takem gotovo bolj kaže, da Vi sami žc tako dolgo in željno pričakovanega ,,Jeruzalemskega romarja" iz bele Ljubljane EoŠljetc po Slovenskem svetu. Želim in pričakujem, da o Vaš mični popis mnoge za to popotvanje in sveto deželo vnel, in tako cerkveni reči, posebno pa sveti deželi in njenim obiskovavcem veliko koristil. .. Ce boui imel kaj več časa in pa primerne tvarine, boni namesto „Jeruz. romarja" Vam kaj druzega pisal. *) (Ce Vam kaže, znate moj dopis razglasiti, i — Pred 14 dnevi je v bližnjem kraju v neki kozolec trešilo in 20 kmečkih poslopij pogorelo. Pravijo, da ste se dve ženski poprejšnji in tisti dan — v nedeljo — zavolj vode hudo kregale in v nesrečni jezi ena drugi vošili: „da bi tc strela iz jasnega vdarila!" Večidel ljudi razlaga to ko očitno kazen za nesrečne gerde kletve in preklinjevanja. — Pristave k. Iz nekterih pojasnil zastran popotvanja , za ktere sem ravno pred svojim odhodom v Jeruzalem prosil prečast. gosp. dopisnika, sem posnel, kako lepo in mično, pa tudi, kako natanko znajo popisovati. Torej sem jih že na potu šc enkrat pismeno prosil za omenjenega „romarja." Ker pa preblagi gospod o letošnjem ,,romarji" imajo tako lepe misli, sc jim nc kaže več ustavljati, akoravrno se utegnejo kmali prepričati, da o sebi preslabo, in o bližnjem predobro mislijo. V Škedni. kakor Primorjan piše, jc bil za včeraj odmenjen šolski pogovor ali konferenci ja. Šolsko nad zorništvo je učitelje k njemu v slovenskem poklicu povabilo in željo naznanilo, da naj bi sc vprašanja reševale v slovenskem jeziku. Iz Amerike. (Slovenska pridiga na novi maši v Ameriki.; Iz prijatelskih rok smo dobili kratek obseg pridigo, ki jo jc imel gospod misijonar Trobec na gosp. Tomazinovi novi maši v št. Jožetu v Minesoti, in utegne biti bravccin toliko ljubši, ker jo ravno zdaj pri nas čas novih maš. Taka le je: Veselja mi sercc igra na tem svetem kraji, daleč, daleč od preljube domovine v sredi svojih predragih ro jakov in pri taki veseli, veličastni slovesnosti danes per vikrat božjo besedo v milem matcrncm jeziku oznanovati. Glejte, predragi! tu pred aitarjem verlega rojaka, ki danes pervikrat Vsegaraogočnemu sveto mašo daruje. Težek jarem, težko butaro je zadel, pa kaj sladka bo *) B'< vs?l«-j j>raT lj'i'jM iu drugo. Vr. zanj, ker dobro ve, da mu jo je sam tisti naložil, ki je rekel: ..Moj jarem je sladak in moja butara je lahna. Da bi pa vendar le ne omagal, kliče danes pomoči iz nebeških višav, priporoča se posebno Mariji, prečisti Devici, ker ravno danes praznik njenega patronstva praznujemo. in koga podpira Ona pač rajši, kakor Božje namestnike in posebno uboge misijonarje, ki zapuste svoje telesne matere iz ljubezni do ISoga in do bližnjega in si njo za zvesto, skerbno mater izvolijo. — Marija je najlepša cvetlica v vertu Gospodovem; nobena mod tisuči i n tisuči rožic tako lepo v Njegovem raju ne cvete, kakor ta Koža duhovna, ki jo je Kralj nebeški v svojo krono vpletel. Ako pa hočemo Marijo bolj na tanko spoznavati, moramo se podati v vertec, ki ga je ona sama v svojem sercu naredila, in občudovati prekrasne cvetke čednost, ki v njem tako prekrasno-živo rastejo. Podajmo se tedaj danes ta veseli dan v njen vertec ter si uter-gajmo nekoliko najlepših cvetlic. — Kakor Kraljica vsih drugih sc- vzdiguje v njenem vertu krasna bela lilija, podoba svete čistosti. Marija je ostala popolnoma neoma-dežana, tudi naj manjši greh ni oskrunil nje svete duše. Bala se je celo sence greha kakor strupene kače; ljubila jo sveto samoto, ki je naj boljša varhinja te nežne cvetke. Druga krasotiea, ki se nam naproti smehlja, je žareča roža, podoba žive ljubezni do Boga, Marija je živela le za Boga, rijega je čez vse ljubila, njemu služila. Ne smemo pozabiti tudi male, prijetno dišeče vijolice, ki tako ponižno v traviei tiči. Ona jc podoba ponižnosti. Marija je bila polna ponižnosti, ker akoravno iz kraljevega rodu, jo prebivala v revni hišici, živila se je z deloni svojih rok. Ko jo angelj pozdravi z nebeškim pozdravom. mu odgovori ponižno: „Glej , dekla sem Gospodova." Ftergali smo tedaj za danes samo tri naj lepše cvetlico iz Marijnega verta. Spletimo jih v mali venček, ter ga podarimo danes v Marijncm imenu svojemu rojaku, novomašniku v spomin njegovega naj lepšega dne. Vzemi ga, ljubi sobrat v Kristusu, položi si ga na glavo, danes na dan svoje duhovne, svete ženitnine. Kaj lepo se Ti poda. Bela lilija ali beli limbar Ti kaže. kako čisto, neomadežano mora pač serce duhovna biti, ki vsaki dan Jagnjc Božje prejme, ker to Jagnje se hoče med lilijami pasti. Rudeča roža Ti kaže gorečo ljubezen do Boga. Sej ta Te je gnala v daljne pušave, ta Te je raztergala naravne vezi, ki so Te vezale tako terdno na drago domovino, na ljubo mater, sestre, brate, posebno pa še na • m-ga bratov, ki je s taboj vred tako srečen med izvoljene delavce Božje v vinogradu < »ospodovem delati. Ta ljubezen Božja Te je gnala celo med divjake, jim kakor pravi apostelj sveto edino zveličavno vero ozna-novat zaničevaje vse trude, vse pomanjkanje, kiTc utegne morebiti zadeti. Zapletena je v venec tudi mala vijolica, ki Ti kaže ponižnost serca. Tudi ta se Ti jako poda, sej duhoven in sosebno misijonar ne sme druzega poznati, kakor Jezusa križanega. Vzemi tedaj, predragi, to vezilo iz Marijnega verta in ona Ti bo gotovo vedno na strani stala. Sej grozno potrebuješ njenega varstva: vzemi si jo za skerbno mater, za vedno patrono. ZroČuj ji ne-srečne ovčice, ki še po tami paganstva tavajo. Nimaš še rede . moraš si je še iskati, priklicaje si ovčico za ovčico. Ternjev kraj si dobil, da ga obdeljuj, pa zaupaj v Boga in Marijo, pomočnico misijonarjev, gotovo boš pusti kraj v lepi rodovitni raj spremenil. Na noge tedaj, predragi, vzemi v roke orožje sv. Križa in pojdi na boj zoper paganstvo: venec pa, ki si ga danes za vezilo dobil, izroči ga svojemu zvestemu angelju varhu, da Ti ga enkrat krasnega nasproti prinese, spremljan od vsih tistih srečnih duš, ki jih boš pridobil za nebesa, in tam v m-beškem veličastvu Te bo ta venec kinčal na vse veke. Amen. — - je Hej norega po širokem sveta ? Avstrija. Obetajo, da se nam poverne ljubi mir, in pravijo, da pogodbe zanj so že poterjene od našega cesarja pa od kralja pruskega, le bolj natanko se bodo še pogovorili.^ Kakor je za sedaj določeno, ne zgubi Avstrija zemlje nič, razun Benečije, ktero Lah dobo; plača pa v gotovini Prusu 20 milijonov prusk. tolarjev, priterdi razrešenje nemške zveze od 181"), in privoli že naprej v prenaredbe, ktere bode Prus storil z Nemčijo brez vdeleževanja Avstrije. Huje se bo pa godila nemškim deržavam, ktere so bile z Avstrijo zoper Prusa (ali ktere so obljubile biti). Severne bode Prus združil v novi bund in jim bode glavar in vodja in pa tudi, zlasti Ilanovrancu in Hasiji, odtergal saj kose zemlje. Pravijo, da bi si Prus rad prisvojil Ilanoversko, Kur-hasijo, del Hessendarmstadt-a, Nasavijo in Frankobrod, ne mara tudi Majningo in Kajso. Šlesvik pa HolŠtanj tudi ostaneta Prusu. Južnim nemškim deželam je na voljo pušena njih vredba, vender pa nekako tako, da naj išejo berž ko berž s severom skleniti se. Prus hoče biti sam vse vNemčii; to je vse. Pruski listi ošabno pišejo, da južne nemške dežele, ker so sc tako sramotno obnašale, niso vredne v prusko zvezo vzete biti, in da naj se je poprej vredne store. Sakson, ker se je tako hrabro in možato obnašal, ne zgubi zemlje nič, le plačati mu bo nekaj treba. — Zastran miru na Laškem Še nič ni gotovega. Iz Lanihali-a. (Bratovšina vednega češenja sv. Rešnjega Telesa pod obrambo sv. Benedikta.) — Ob hudih časih se vse, kar je vernega, z veči gorečnostjo k Bogu zateka in za milost prosi, in zlasti se iše tudi prizanesenja za tiste neštevilne grehe in nepoštovanja, ki se gode najsvetejšemu Sa k ramen tu. Posebni studenci milosti Božje se odpirajo med drugim tudi tistim, ki so v brat o vši ni sv. Rešnjega Telesa pod obrambo sv. Benedikta, ktere mati bratovšina je vAras-u na Francoskem, njena podružnica pa od 1. 18t»2 tudi v Lambahu v Linški škorii. Toliko večih gnad se pa bratje in sestre vdeležujejo, ker je bila ta bratovšina 1. 18G5 tudi z „molitvinim apostoljstvom" združena, in po tej poti enako z bratovšino Jezusovega presv. Serca. Kdor bi sc hotel zapisati, se oberne do predstojnika bratov šine (P. Pius Schmiede, p. t. reetor contrat. adora-ti >nis perpetuae, O. S. B.) v Larabah-u v škotii Line, kjer tudi prav radi dajejo pooblastenje za vpisovanje v to tako obilno pomilosteno bratovšino s svetinjo sv. Benedikta in podobo vred, in tudi bukvice v ta namen, kdor jih želi. Pogodbe so: Enkrat v letu (če hoče pa tudi večkrat, na mesec, na teden itd.) uro moliti; vsaki dan svoje dobre dela darovati v Kristusovo počeševanje v sv. K. Telesu v zadostovanje za nepoštovanja, ki se gode tej skrivnosti, za duha zatajevanja samega sebe, za razcvet reda sv. Benedikta itd.; in pa da nosi svetinjo sv. Benedikta. Odpustki in duhovne dobrote so neštevilne, zaveze pa čisto majhne, ktere pa tudi nikoli ne vežejo pod grehom. Marsiktere praznike se zamorejo dobiti po dvakrat ali trikrat popolnoma odpustiki, ako >c ravno tolikrat opravijo molitve v namen sv. Očeta po opravljeni enkratni spovedi in sv. Obhajilu. Iz Dunaja. Zgodovinar benedektin dr. BedaDudik je dobil zlati duhovniški križ za zasluge; vojniški duhoven gosp. Nikola Zic (iz ljublj. škotije) pa viteški križ reda Frančiška Jožeta za zaslužno delavnost. Na o g e r s k e m bivšem zboru, kakor pišejo v „\V ien. Kztg.," je lažnjivi liberalizem prav bodeče roge pokazal, in pa da je veči del poslancev v njegovi oblasti. Popolna svoboda vere in ravnopravnost vsih mogočih verstev, naj si bodo tudi mormonske (zakaj neki ne tudi mahometanske?), izprostenje j udov, posvetni ali z a plot ni zakon, pograbi je- nje cerkvenih dober. To so preslavne priprave, s kterih pomočjo ima izcvesti madjarski eldorauo. Samo časnik „Religio" se v imenu Cerkve upira zoper ta goli liberalizem, kteri hoče Cerkev opleniti in okrasti, da bi s cerkveno opravo pokril svojo nesnago. V Zagrebu in po trojedinem hervaškem kraljestvu bodo kimovca obhajali veliko slovesnost hervaškega viteza Subic-Zrinjskcga. Duhovstvo jc dobilo ukaz za slovesne sv. maše in primerne cerkvene govore; v nadškofijskem vertu bodo imeli ljudsko veselico. Tudi slovaška „Matica" hoče zrinjevati in zrinjico ali Zrinjevo spominico na svitlo dati. K Visa otoka piše neki dopisnik , da so takrat, ko se je pomikalo naše brodovjc proti laškemu, prebi-vavci hiteli na bližnji hrib in tam na kolenih v gorečih molitvah prosili našim zmage. Xa Bciiecijskem je veliki tat Viktor Kmanvel že začel stegovati svoje dolge perste, kakor dela po drugem Laškem. Pervo opravilo Lahunov je bilo izgnanje jezuitov; v Vičenci jim je bilo naloženo, da v treh dneh morajo iti z beneške zemlje. Lahunskim zaveznikom Prusom pa so ti očetje dobri za duhovne opravila na vojski. Drugi ukaz odpravlja za Benečijo avstrijanski konkordat z rimskim stolom in pa duhovne redovc. — Upamo, da ni deleč še drugi Tegethot, ki bode dolgoperstnike tudi na suhem kozje molitvice učil. — Iz Tricilta je dr. pl. Montel posednje dni unega mesca sv. Očetu v Kimu izročil 14000 frankov nabirk za. sv. Sedež. Pridjano je bilo pismo, v kterem je naznanjeno, kako ondotno duhovstvo milva terpečega sv. Očeta. Tudi so opomnili trienški duhovni, da so namestnik Kristusov doživeli že dve veliki slavni zmagi, namreč: razglašenje neomadežanega spočetja, in pa zbor škofov v Rimu 1 : pa da bodo doživeli zaupno tretjo — šc veči zmago. — Ccsarini, veliki rogovi lež za la hunstvo in italijanski senator, odmenjen od italske vlade za senatorja v Rimu, je prejel za senatorstvo smert, — k sreči pa spravljen s sv. Cerkvijo. V pismu naznanuje sv. < )četu svoje podverženje in prosi za odpravo izobčenja in za privoljenje, da bi smel počivati v Rimu v svojih rakah pri Marii Devici Snežnici. (Volksfrd.). !Na Laškem je ljudstvo zelo razkačeno zoper vojskovodje, zlasti pa zoper Persana, ker jc bil na morji pri Visu tepen. V Jakinu si še na suho ni upal. Oc-novenčani pa so podali ministerstvu pismo, v kterem tirjajo, da naj se Persano koj odstavi. Po pruskih vojaških bolnišnicah se nad 4 usmiljenih sester trudi v ljubezni do bližnjega , kakor pišejo, pa da so tudi pri tej reči otroci tega sveta mar-ljivši od otrok luči, da namreč katoličanje vse premalo skerbe za svoje brate po bolnišnicah, kteri hrepene po verski tolažbi, pa jo ne dobe, med tem ko jim povsod v roke podajajo brez števila protestanškili biblij in drugačnih protestanških verskih bukvic in listov. Kolera se širi bolj in bolj: prikazala se jc nek že tudi v Londonu in Parizu in leze proti Dunaju. Pravijo, da jih je že tudi na Dunaju nekaj za njo umerlo. V Beroliuu jih je do 28. u. m. za kolero zbolelo 42»>2 in od teh več ko pol. namreč 2244 koj umerlo; ozdravelo jih je pa le 470. V Ameriki se zdaj republikanci, konservativci in radikalei potegujejo, kakošuega predsednika bodo volili v bližnji volitvi. — Tudi v Ameriki v ,,Elisabeth-< 'itv" in „Jersey-City" se je kolera prikazala že v začetku rožnika. „Vsak teden, skorej vsak dan," pravi ,,kath. Volks-ztg." v Baltimori, ..pride na tisoče novoselcev iz Evrope v novi Jork," kterih velik del se pa ne mara kmali kmali kesa, da so zapustili dom svojih očetov in se po- dali v daljno negotovost. Takim, ki že nočejo drugač. kakor da se na tuje podajo, svetuje ravno ta list, da naj saj to poslušajo in sc le tam vselijo, kjer bo njim in njih naslednikom obvarovan naj veči zaklad, njih sv. katoliška vera, kjer so namreč katoliške cerkve in šole. Deset, dvajset in še več milj deleč so večkrat na deželi od cerkve, prihajajo vsi mlačni in sčasoma lahko zgubč vso vero, žive v grehih in umerjejo brez duhovskega tolažila. To se pač ne more sreča imenovati, ako bi si tudi dosti časnega premoženja pridobili. Tudi to nam noče prav v glavo iti. da bi bilo prav in po keršansko, ako sc ubogi Indijani pod kakorsnimi koli izgovori in pogodbami zmiraj dalje odrivajo in Evropejci zoper njih voljo njih zemljo v last jemljo. Vendar v tem nočemo soditi, temuč le svoje čutilo razodencino. Jiigoslovcnska akademijo si je v seji 2«i. mal. serp. izvolila protektorja mil. škofa Strosmajerja. pred sodnika pa kanonika dr. Račkega. Tcrst je podadiuiralu Tegethofu podelil častno mest njunstvo. Jlett in petin. Mašctanjc. V Ričmomlu 1. 1*11, !•'». grud., -e je v kazališu ogenj vnel in kazali-e je pogorelo. ko >.» jeli igrati nesramno igro „kervoveča redovnica" ali nuna. — in v Hladclfii :">. mal. serp. ls.~>> sc je kazali>c vmdo in pogorelo v trenutku, ko so jeli igrati „kcrvoveča nuna," s čimur se častite redovnice zasramujejo. ,.Volk<-ztg." v Baltimori vidi v tem roko Božjo, ki sebe in svojih ne pusti zasramovati. — Xa Angleškem, zlasti v Londonu ie rcve/.ev iu revšine toliko, da malokje toliko; —zato se pa človeku Še bolj gnjusi, ko bero kako skerbe tamkaj za pse. Ni dosti, da imajo posebne bolnišnice za pjemuje, «»če sina o.-erčuje. Mati j.a mu «luše vnete »Jovori l»ese«le -vete: Srečno, sinko. z Bogom bodi, Desni angelvarh te vodi, Jt-zus. Jožet' in Marija l{"
  • tebe Slave sina Počastila «loni"\ina. Zdaj pa 7. «l«-sn«» v d«siio —/.i, Iu pr««l ]»»goin mi pris« zi, I)a b«»5 vs« l«-j v čast iu »lav • Hranil v«r««, «»«'etnjavo. (»lasno bojna t romba poje. Slava kliče sine sv«»je: Toraj, siuk«j, i Bogom i«li, In junak ovenčan pridi' J I' Ure poti. i. Bodeča je, pa krasna pot v nebesa, Oj blagor mu, ki serčuo po nji hodi! Serce raduje v Božji se svobodi, Popisati to srečo — ni peresa. Se pot tud s cve*jem angelček potresa, Spremljuje potnike in zvesto vodi, Stori jih blažene v Gospodi, Jih brani zoper tmin peklenskih besa. Vsi potniki tu v s vitli so opravi, Na licih klije jim cvitlie po troje, In Ik-Ii venček vsak ima na glavi. — Wadcn'č! — deklica! umeš, kaj vse to je? Žaluj! — ak serce v persih ti ne pravi: ..Da pot le-ta, nedolžnosti je tvoje." — II. Za potjo pervo ena le ostane, Al tu nobene vidit* ni cvetlice; Marveč v potokih li jejo solzice, Ter spirajo vsim potnikom njih rane. Tu hodijo kdaj duše zapeljane, Pa ko spoznale večne so resnice In zapustile cesto so krivice, Zvelicarju zdaj služijo udane. Oj hiti, človek! — ako si zagrešil, Na pot leto, — po pervi se ne more; — Ak ne, se sam boš v pogubljenje trešil! — Ne čakaj več, da satan te ne zmore. Na poti tej edini se boš rešil, Ker pot le-ta je: ojstra pot pokore. — Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Umerla sta: 8. t. m. gosp. Štefan pl. vitez Grizoni, korar stolne cerkve , v 92. letu svojega življenja. Nekaj dni poprej g. duhovni pom. Stef. Peterlin. R. I. P.! V lavautinski škofii. Prestavljen je gosp. Jak. Mastnak iz sv. Janža pri Dravbergi za pervega kaplana v šent Jurje. — Vnovič nastopijo: gosp. Jožef Turin v Vitanje; gosp. Jak. Kočevar v Artiče. Dobrotni darovi. Skupnina prejšnjega prešteva 1957 gold. 38 kr. dva cesarska zlata 3'/, križastih tolarjev in 8 dvajsetic. Dalje so darovali gospodje: Novak Vinc., župnik v doljni Pulskavi; Klein Florijan, župnik pri sv. Florijanu, vsaki 5 gold. Fantje in dekleta iz Paske fare jo gold. Pervi znesek tega, kar so obljubili bogoslovci II leta v Mariboru 8 gld. Duhovstvo zelinskega okrožja 12 gold. Kra-»ovec Juri, župnik v Smartnem pri Kranju, 5 gld.; Gros Anton, kaplan tudi tam, 2 gold. — V Verhniški dekaniji so darovali: Boner Jožef, dekan na Verlmiki, 3 gold.; Fada Jakop v Polhovem grade u 2 gld ; Jugovic Anton v Borovnici, Štrucelj Mat. v Rakitni, Marinko Junez v Logatcu, Čadež Janez, ravno tam, Rihar Fr. v Hotederšici, Vidmar Matej v Rovtah, Okoren Ign. Podlipo, Lavrič Jož. v Zaplani, Bartol Balt. v Š. Joštu, PovŠe Fr. v Cerneni verhu, Jerala Al.-š v Horjulu, Bašelj Tom. ravno tam, po 1 gold. Člani Mariborske čitavnice 3 gold. Skupnina vseh dohodkov 2024 gold. 38 kr., stroški mesca julija za poštnino 55 kr., tedaj še ostane čistih dohodkov 2023 gld. 83 kr., dva cesarska zlata :»'/ križast. tolar., in 8 dvajsetic. O p a z k a. Imena dariteljev prejšnjega prešteva : V SemiŠki dekaniji «o darovali : KraŠovic Anton v Adlcšiču, Rozman Lovro ▼ Starem tergu, po 2 gld. Volčič Jan. v DragatuŠu 5 gld. Skubic Martin v Semiči 4 gld., Svetlin F., ravno tam, 3 gld.; &os Mih. v Preloki , Zadnik Simon, ravno tam, Šutaj M. v Černomlju, Pleško Fr. v Semiču, po 1 gold. — V Gornjograški dekaniji : Florijancič Jožef v Gornjem gradu, Jug Andrej v Rečiči, po 10 gold.; Zorko Janez v Gornjem gradu, Ženi Jožef v LuŠah, Jane Janez v Zovepah, Sribar Janez v Ljubni, Pivec Gregor pri sv. Mihaeli, Orožen Val« nt. v Šmartnem, Domik Kašpar v novem Sadu (Novi Štifti), Berenšek Juri v Žavepah. po 5 gld.; Sparhakel Janez v Lučah 3 gold. ; Zlatinšek Anton na Rečic 4 gold. Zbirka gosp. dr. Bleiweisa: Dr. Bleiweis J., vrednik „Novic," 10 gold., dr. Kosta Etb., župan v Ljubljani, dr. Zu-panec Jern., c. k. notar, Sovan France posestnik, Poklukar Jož. korar, vsi v Ljubljani, po 5 gold., Lesar Anton profesor na realki, Zupan V. L. tergovec, Bleiweis J. kupec. vsi ▼ Ljubljani. Kromer Filip župnik v Nemšk. Rovtu na Tominskem, po 3 gold.; Svetec Luka. magistratni komisar, Debevec Jožef posestnik, Vilhar Ivan tergovec, vsi v Ljubljani, po 2 gold.; J. K. v Ljubljani, Stranccki, tergovec v Idrii, Ukman Ant., župnik v Tomaji. po 1 gold. — V Vuzeniški dekaniji: Goluf Anton, Drozg Anton kaplan , Pahernik Anton, vsi v Vuzenicali, Gro-belnik Martin v Vuherju , Toporišič in Fara sv. Primoža, po 5 gold. Jaric Ant. v Terbonji, nekoliko neimenovanih Vuzeni-Čarjev 4 gold.. Pahernik Fr. v Vuherju, Gajšek Franc, kaplan, Mastnak Jakop, oba v Ribnici, Pogelšek pri sv. Antonu, Pod-lesnik Anton ravno tam, Kresnik Vinc. v Vuzenicah, po 2 gld. Nekoliko neimenovanih VuherČanov 2 gld. 50 kr. Končnik Ant. v Arlbergu, Urban Jan. v Vuherju, Gregelj Jožef, Puher Karol;. Lobemvein Fr., Grubeljnik Gregor, vsi v Ribnici, Mravljak Ant., Kovač Fr., Stirden, vsi pri sv. Antonu na Pohorju, nekoliko neimenovanih Terbančanov, Pušnik Ant. v Vuzenicah, Remšnik Anton, Bernhart Janez, Kolar Peter, Gentilini P., Umbrasoli Pavel, Kata in Julija N., vsi v Vuzenicah, po 1 gold. Šamp, Cerveni, Haftler, Podlesnik, Vodenik Anton, vsi v Vuzenicah, po 50 kr. Kafel Fr. zidar, Strohmajer, Kifer, vsi v Vuzenicah, po 20 kr. — Kiilbel Karol, Karinčič J., oba v Vuzenicah, po 40 kr.; Lavko Marija v Vuzenicah 50 kr., Ladinik Jan., ravno tam, 35 kr. — Zbirka g. Pirca v Gorici: Sušnik Lovro, župnik pri sv. Križu na Ipavskem, 5 gld., Marušič And., profesor ve-rozakona, Kociančič Štefan, profesor bogoslovja, Vinkler And., c. k. uradnik, Šolar Ivan, vsi v Gorici, po 2 gold.; Kafol Štefan, preglednik cerkvenih preStevov, Sfilogoj Anton, mestni kaplan, Furlani Jož., duhoven; Marušič Jožef, katehet normal-skih šol; Respet And., profesor bogoslovja; Rolter Miha, podvodja v semenišču; Lazar Matija, gimnazial. prof.; Jeglič And.,, vodja deželne poštevnije, vsi v Gorici; Vuga Peter, kaplan v b tlaku, po 1 gl.; Kumar Ant., vodja mestne šole v Gorici 50 kr. (Dalje nasl.) V Mariboru 1. julija 1866. Dr. Matija Prelog, denarničar. Za sv. Očeta. Neimenovan 1 frankobrodski terdnjak za S gld. in 3 dvajsetice, proseč blagoslova v dober namen in za zadnjo uro. — Iz št. Vida K. 1 terdnjak za 2 gold. st. den. Blagoslovite ga, sveti Oče! za zadnjo uro. — Za srednje afrik. misijon. M. K. in M. P. 3 gold. Za Slomšekov spominek. G. Fr. Vohinec, fajm. ▼ Ko-voru, 1 gold. Pogovori z gg. dopisovavei. G. Fl. K. pri sv. Fr.: Upamo, da je tndi Vam takrat že natisnjeni nadaljek ugovor pojasnil. —v G. V. BI. v Ptuju: Založništvo pri časnikih ne daje proviz. — G. C. v Gor.: Reklam, odpravništvu izročena. — G. U., M.: Jako milo in drago. — f^jr" V današnjem listu je začetek popotovanja na Jutrovo, Ari bom gledal, da bode nepretergano nasled-ralo. kolikor koli bo moč. Marsikteri brarci bi pa morebiti to popisovanje imeli radi skupaj v bukvicah; nuj mi blagovolijo taki v kratkem to željo naznaniti. Ako se jih nar manj 200—300—400 oglasi, bom dal popis vse nasproti posebej natiskati, in dobile se bodo na zadnje cele bukrice — ne predrage. Koliko ravno pa bode popisoranje dalo, tega še sam ne vem. Versta bode nekako ta-le: Jafa, Jeruzalem z Oljsko goro in drugo okolico, Betlehem, Jordan, mertvo morje itd., pot iz Jeruzalema v \azaret, Maplus, Tabor, Galileja in galilejsko jezero, Karmel, Bejrut, Sajda (S i don), Tir, Aka (St. Jean d' Acre~), zopet Tiberija, pol čez Jordan v Gadaro, Kafernaum, Safed, Banjas in Druži, veliki Her-mon, Bejtdžen, Damask, Antilaban in nekdanja Celesi-rija, Balbek, Liban, cedri, Maroniti, Tripoli, Palrun, Gazir , Bejrut, Smivna , Carigrad z okolico , vemiter domu skoz gerške otoke v Terst, in poslednjič Egipt. Vred.