3 nć. nfljg
73 številka.
Izdanje za nedeljo 20. junija 1897,
(y Trata, t soboto zvečer dne 19 junija 1897.)
Tečaj XXII.
OST"
po trii rat na teden T Jestlh ia-
»Šmjih ob f\ov&clla, četrtkih
. ■•■uC.'toOiMMftBTi. Z i ntranje izdanje iz-.tnrc ob a.'i Kjutraj, več.irno pa ob 7. ar; večer. — Obojno izdanje atane: t*. j«<lwtitrpnec . f. I.—, izvan Avstriji t. 1.50
Ml tri rcoraa. . „ 3.— , s ,4.80 8<*. . . , . • » »— i, toto . . * Ts>.— , . .18— KM-sftate* je plačevat' napro] na naraiba .•>" ' pritožba« ■ernunln« se uprav* nzlra.
čtf.vltk« 30 dobivajo t pro-
tl^i-.bilcah 1-obfO t> Zrutu po 9 »t4, i/.viiu Tr-hk po 4t nvč.
Glasil
Oglasi le raftnne po tarifo t potite; stf. naslove z debelimi Srkam' ip plačnje prostor, ko'.ikor obsoga navadnih Tretic, Poslana, osmrtnico in javno zahvule, do« mači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se po&iljajo uradni *tvu ulica Oasnrma št. iS. Vnako puuo mora biti fnmhovano, kor nefrankov&na «e ni iprojornajo. Rokopisi in ne vračajo.
Narcčniuo, roklaiuaoiie in ocrlaie spre* jema • ctvnišivo ul>» Malin« pic« cola h St. II. nadst. ftarofiruao in oglo^'-je plačevati loco Trst. Odprte raklntaa čile io proa'o poStnino,
s k o«
'„T edinosti J« moe".
Castitim naši 99. naročnikom!
II. četrtletje bliža se zvršetku, a večina gg. naročnikov ni še doposlala naročnine za to četrtletje, akoravno smo vsem, ki sov zastanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store d o 30. i m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg. naročnike kateri niso še plačali naročnine za III. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej.
Upravništvo „Edinosti".
Črtice it zbornice poslancev.
(Dalje.)
„Nemška ljudska stranka
Tako se imenujejo sedaj poslanci, ki so ae imenovali poprej nemaki nacijoualci ali narodnjaki. Njim je bilo glavno načelo narodnjaštvo, ki ni pognalo državnih mej. O ustavovercih in liberalcih, sedanjih „napitdnjakih" so mislili, da so premalo Nemci. Ta uvoj nemški znak je ljudska stranka obdržala tudi nadalje; toda pokazati so hoteli svetu, da se hočejo bolj brigati tudi za niže ljudstvo ia zato so ae nadeli naslov „ljudska*. Imajo tudi res nekoliko dobrih mislij za ljudstvo, ali to le zato, da bi lože prodrli se svojo glavno mislijo, z uemštvom. In ta njihova glavna .misel je kriva, da niti misliti ne morejo pravično za ostale uaiode v monarhiji, a najmanje za slovanske narode med istimi, zlasti Čehe, Hrvate in Slovence. Zato so bili in so vedno na strani naših protivnikov in neprijateljev.
u Nemški veleposestniki*.
Nemški veleposestniki iz Moravske, nekaj njih iz Če^ke, Avstrije, Tirolske, Štajarske in Kranjske bili so popred v skupini „ustavo-vercev* in »nemških liberalcev". A ko si je jeden del teh poslednjih nadel ime „nemški naprednjaki", tedaj so nemaki veleposestniki ustvarili svoj poseben klub. Nemški veleposestniki — in to prav zato, ker so veleposestniki — ne morejo biti od-
1 _
ločni nasprotniki nobeni vladi. Na drugi strani pa se ne morejo iznebiti raznih predsodkov. V glavnem so oni „ustavoverci" in .nemški liberalci", kakor smo jih načrtali popred. Oni mislijo, da Nemci »morajo* imeti nadvladje v tej polovici monarhije, drugi narodi pa da morajo biti v podrejenem položaju. In kjerkoli vidijo, da bi se tudi nemškim narodom hotela privoliti mrvica pravice, oni sicer na nastopajo proti teiau kar naravnost, ampak iščejo kakoršnih sibodi stranskih potov, da izražajo svoje nezadovoljnost. Tako so izrazili svojo nezadovoljnost tudi ministerskemu predsedniku Badeniju za to, ker je izdal znane jezikovne naredbe za Češko in Moravsko.
Njim podobni so tudi členi „svobodne nemške zveze". Nasprotni so ravnopravnosti, ali pa je ne izražajo odločno.
„Krščanska socijalna zveza**
V to zvezo spadajo oni poslanci, katerim je na čelu sedanji dunajski župan dr. Lueger. To so zastopniki one stranke, ki je v poslednji dobi zlomila moč židovskega liberalizma na Dunaju in v vsej dolnji Avstriji. Zadnjih šest let so izvojevali tako borbo, kakoršnje ni izvojevala nobena druga stranka. Pokazali so toliko žilavost in radikalnost, da ss jim mora Suditi vsakdo. Prirejali so shod za shodom ter so pridobivali ljudstvo za svoje nazore.
Začetkom so bili prezirani skoro od vseh. Proti njim je bila tedaj gospodujoča židovsko-liberalna stranka, proti njim bogataši prvega reda, in celo Rotšild sam ; proti njim je bila vlada ne le v tej polovici monarhije, ampak tudi v oni drugi, torej tudi nadjarska vlada. In veudar so si priborili zmago nad vsemi. Seveda so tudi oni imeli svojih zagovornikov, še precej visokih in odličnih, toda bolj tajnih nego javnih. Duhovščiua, zlasti niža, je bila vsa na njihovi strani. In naj jih sodimo kakor hočemo, njihova zasluga je vsa* kako, da je porušena nemško-liberalna stranka, ta najhujša hudodelnica narodo® monarhije.
Krščanskim socijalistom je bilo to tudi glavna naloga. Rešiti so hoteli v svojem delokrogu človeško družbo izpod more, ki je tlačila ista skozi
desetletja, namreč od krivega liberalizma in fra3 masonstva. Temeljem so si postavili krščanski nauk in krščanska načela. Hoteli so ugonobiti brezbož-nost, ki je zavladala med prebivalstvom. In posrečilo se jim je. To je videti tudi v tem, da so bile na Dunaju popred cerkve slabo obiskovane, ker so se ljudje sramovali pokazati, da so kristijaui, a sedaj so polne duuajske cerkve ob vsaki priliki, in je vsakdo ponosen na to, da se more priznavati in kazati kristijana.
Toda, tudi oni se še niso otresli vseh predsodkov. Pripadajoči sicer najpravičuejim Nemcem, vendar ne morejo biti pravični neneniškim narodom popolnoma in povsod. Kolikor se dontaje od-nošajev na Primorskem bili so vedno na hrvatski in slovenski strani in proti Italijanom. To pa je tudi naravno, kajti italijanska stranka ni nič druzega, nego podružnica krivičnega liberalizma nemškega.
(Pride še.)
DOPISI.
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši. 135
roman.
— Francoski upisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
A vrata se niso dala zapreti^ med njimi se je pokazala debela glava Žige.
„Jaz seoi, gospa*, je tiho rekel; „prišel sem po denar".
„Kakšen denar ?* je vprašala Klara; pozabila je, zakaj je Sla v Savigoy.
„Tiho — jaz menim svoto, ki jo imam jutri plačati. Gospod George3 mi je rekel odhajaje, da mi vi izročite svoto".
„Da, da ... to je res 1 .. . stotisoč frankov ... a jaz jih nimam, dragi gospod Planus • . . ničesar nimam*.
„Potem*, je odgovoril blagajnik z čudnim glasom, kakor bi govoril sam s seboj,, spotem smo bankrotni".
S temi besdami je odšel počasi.
Bankrot! . . .
Prestrašena, uničena se je zgrudila na stol.
Vsled uničenja lastne sreče pozabila je zadnje
ure na propad vse hiše... sedaj se je vrnil spomia 1
Njen mož je bil torej res uničen.
Ko se vrne, izvć o svoji nesreči in ob jed-nem tudi, d& sta ga zapustila žena in otrok, da je sam v svoji bedi.
Sam, on .... ta slaba, mehka stvar, ki zna samo jokati, tožiti in življenju pest kazati kakor dete. Kaj bo z nesrečnikom ? Smilil se jej je vkljub njegovemu zločinu.
In potem se je spomnila, da bi ntegnil misliti, da je pobegnila pred bankrotom, pred bedo. Georges poreče morda: „ko bi bil bogat, bi mi odpustila*.
Ali naj ga pusti v tem dvomu?
Za Klarino ponosno, blago dušo je bilo to dovolj, da je izpremenila svoj sklep. Kakor bi mignil, je premagala ves stud, ves gnev, in kakor bi jo bilo nekaj hipno razsvetlilo, je jasno spoznala, kaj je njena dolžnost. Ko se jej je naznanilo, da je dete oblečeno in prtljaga pripravljena, se je bila že zopet odločila.
„Ni treba", je mirno odgovorila, „ne bodemo potovali*.
III.
Plačilni dan.
Velika ura v zvoniku cerkve Saint-Gervais je
Iz Istre, 18 junija 1897. (Tajni sestanek italijanskih duhovnov v Trstu.) [itv. dop.) Da ni bilo vse pravično, o čemer so italijanski duhovni sklppali na zadnjem sestanku, nam je že to dokaz, da jim premil, škof ni hotel podeliti svojega blagoslova, dasi so za to prosili; seveda svojo krivičnost bi bili radi pokrili s plaščem višega pastirja, a so se varali! — In zakaj je bilo posvetovanje tajno ? No, to, kar je pravično, sme pač vsakdo slišati, vsaj vsa duhovščina. Vsaki razsodni človek bi smel pričakovati, da so posvetovanja katoliške duhovščine — katoliška l Ker so bila pa posvetovanja italijanske duhovščine tajna, si pač ne moremo misliti drugače, nego, da na sestanku ni bilo vse — krščan-sko-katoliško.
Tako se zbirajo framasoni boječi se luči — resnice I Oni se morajo skrivati, ker so sovražniki cerkve in prestola. Seveda, v svojem sovraštvu do vsega slovanskega, so se tudi srditeži v duhovski
pa-
po-
udarila jedno. Noč je bila mrzla, da je sneg, dajoči v drobnih kristalih, tlak pokril z belo, kajočo skorjo.
V plašči zavit je Risler naglih korakov stopal skozi zapuščeni Marais, Prihajal je iz pivovarne ter je bil prav vesel, vrli Risler 1 V družbi svojih zvestih dolžnikov Chćbea in Delobellea je slovesno praznoval svoj prvi svobodni veSer, zaključek dolzega zapora, katerega je bil prisodil sam sebi, da je nadzoroval izdelovanje svoje tiskal-nice, in med katerim je okusil ves trud, dvom, veselje in prevaro iznajiitelja. Dolgo, dolgo je trajalo ; še zadnji hip je našel napako, moral risati nove načrte, delati nove račune. Danes so slednjič mogli poskusiti stroj in vse je šlo po volji. Vrli Risler je bil presrečen! Zdelo se mu je, da plača star dolg, ako tvrdki Fromontovi podari prednosti iznajdbe, ki bode maujšala delo in delavne ure, množila dobiček in novo čast delala tvrdkinemn imenu. Ponosno je zvenel njegov korak, bil je tako rekoč izraz njegovih srečnih mislij.
Kako lepi so bili njegovi načrti, njegove nade l (Pride še.)
obleki, — nehotć ali hot6 o tem naj premišljajo sami, mi smo se odločili za drugo — približali za velik korak fram&sonom, in zato tu»li iščejo žnjimi zveze in pri njih podpore v svojih težnjah. Evo dokaza! Med drugim so baje sklepali, da se ima aitanoviti — najbrže v Trstu — konvikt, kjer bi se vzgajali mladenci za duhovski stan; seveda vse bi imelo biti 9trogo italijansko. Ta duhovščina naj bi potem preplavila počasi vso Istro, in tako po* italijanćila ljudstvo. Podpirala naj bi jih pa na tem podjetji „Lega n a z i o n a 1 e". Tako se je izjavil neki italijanski duhovru, rodom Slovan, gre« doCi domov od otiegi sestanka. Bil je pa pri tem toli navdušen, da se je spozabil celć, ter zblebetal svoje in tudi najbrže svojih tovarišev na sestauku veleizdajske težnje. Tr.lil je, „da vsi kraji, kjer se govori po Istri itabjauski, prav zaprav že pripadajo Italiji; mi pa, če govorimo o teh krajih, nikdar nimamo v mislih Avstrije, ampak, če pravimo, to so italijanske pokrajine, mislimo pri tem na sosednjo Italijo. Seveda tega ljudem ne moremo, povedati, a vendar so te pokrajine italijanske. Zato pa so vsi slovanski duhovni po Istri „fore-stieri" po teh krajih*. — Po »isli tega moža so avstrijski duhovni v avstrijski Istri tujci, a italijanski domačini, ker Istra po njegovi misli ni avstrijska, ampak italijanska pokrajina. Ali ni to veleizdajsko l No, kdo naj še reče, da v Istri ni irredeute, ako se še cel6 duhovščina italijanska prišteva samnir reden tisto m!
Kaj ne, cenjeni čitatelji, tudi tem so že vzrastli grebeni, ker jih gladijo od vseli strani. V semenišču uživajo neke predpravice; v službenih letih se sem pa kje rahlo ravna žnjimi, vse to najbrže iz ,viših ozirov". Zato so liti avstrijskega belega kruha in toži se jim po — polenti! — Mož je bil tedaj silno navdušen, in navdušil ga je le oni sestanek. Od todi torej tajnost! Pravični niste, gospodje; kjer pa ni pravičnosti, tam ne iščimo odkritosrčnosti 1 In za take težnje naj bi jih blagoslovil premih škoft Razgnati bi jih bilo treba, in učiti pameti in hvaležnosti 1
Mi nikakor nočemo denuncirati, a molčati ne moremo, ker ne smemo. To nam narekuje avstrijski čut. Smemo pa vprašati: ali ste čuli kaj ednak^ga iz ust slovanskega duhovna ? Imenujte nam „zvesti Avstrijani" pri „Amico" kakega duhovna s takimi mislimi, in m i v a m imenujemo vašega somišljenika! — Onemu duhovnu — po naši misli ne zaaluži tega imena - bi pa svetovali, naj le gre prej ko prej 7 Italijo, morda dob6 tam boljo „Congruaergan-zungH, nego v Avstriji. — Iz tega pa smemo sklepati, da so nam italijanski duhovni napovedali boj. Dobro! Dokler imate take nazore, o gospodje, vsprejmemo boj silno, silno radi! Hi se borimo za resnico, a vi tavate v temi izdajstva. Framason-sko geslo: „osar tutto" hoče torej tudi italijanska katoliika duhovščina uporabljati v svojem delovanju! — Slovani v Istri pa naj spoznajo ednega sovražnika več. Seveda to, o čemer so sklepali „eksaltirani* duhovni italijanski na zadujem sestanka v Trstu, velja gotovo za tržaško okolico v prvi vrsti, dalje za Istro. Nekje smo čuli, da so se najhujši medsebojni sovražniki vselej družili v boju zoper katoliško cerkev; tako so se sedaj tudi združili posvetni liberalci, — framasoni-iredentisti s „katoliškimi1* duhovni v boju zoper Slovane. Če je to katoliško, o tem naj sodi škofijski ordinarijat v Trstu, mi bi radi čuli njegovo sodbo. Mirovali ne bodemo prej, dokler ne zvemo kaj pozitivnega iz škofijske palače.
Župnik iz Istre.
Politiike vesti.
V TRSTU* dne 19. junija 1897.
Obstrukcija — komedija! Kako brez vsakega vzroka, brez vsake etične in moralne podlage je bila vsa akcija nemških obstrukcijonistov, priča pač najbolje čudno dejstvo, da so že navajali najrazličniših „vzrokov* nezaslišanemu postopanju svojemu. Iz tega je jasno, da je vse skupaj le pretveza, torej — komedija! Gospodovati ne morejo več, ker imajo proti sebi precej močno večino ; in ker so videli, da dostojnimi parlamentarnimi sredstvi ne morejo porušiti te večine, jeli so — razgrajati t Ne vsled prepričanja, da se je z jezikovnimi naredbami storila kaka krivica Nemcem, ampak le v jezi, kakoršno občutijo ljudje
tiranske nravi vsikdar, ko je kdo na potu njih nasilnim namenom, so uprizorili vse škandale. Rekli smo že, da so se navajali različni „vzroki*, radi katerih se je uvela obstrukcija in kateri so baje gnali Nemce v — „obup*. Najpr?o so trdili, da so užaljeni radi „ključa", ki ga je določila večina za sestavljenje odsekov, da torej obstrukcija ni toliko naperjena zoper vlado, ampak zoper večino zbornice poslancev; potem so navajali kakor „vzrok" sicer jako potrebni zakonski načrt o sodnih pristojbinah, in slednjič so morale stopiti v areno glasovite jezikovne naredbe kakor strašilo, kakor zmaj, ki preti ugonobiti rod Nemcev v Avstriji. To sredstvo je ostalo potem na repertoarju, ker se je pokazalo najpripravneje za razvnemanje duhov med Nemci. Tudi ta „vzrok", je sicer lainjiv in drzen, ali prikladen je. Nemški Mihel mora misliti, da Slovani že brusijo sekiro, s katero mn odsečejo glavo, ako se ne postavi po robu z vsemi sredstvi, tudi takimi, ki sezajo preko meje, a se na tej strani dotikajo zajedno veleizdajstva! I — V tako dušno položenje so hoteli spraviti nemško ljudstvo ; zato so uprizorili vihar proti jezikovnim naredbam, o katerih vedo in so prepričani sani, da niso niti v najmanjo škodo Nemcem. Ako tako postopanje ni nemoralno, potem pa moramo pri-zuati, da res ne vemo, kaj je nenor&lat Možje, ki bo poklicani, da nam prirejajo dobrih zakonov za javni blagor in ki bi morali sleherni svoj korak urejati po etičnih motivih, katere bi torej moralo voditi le vzvišeno resnicoljubje, ti ljudje onečeščajo svoje roke in svojo vzvišeno nalogo s tem, da razvnemajo najstrastneje boje, ne da bi sami vedeli veljavnega vzroka za to — da uprizarjajo torej komedije tam, kjer bi morali prirejati — državne zakone.
Jezikovne naredbe so ostale torej na repertoarju nemških komedijašev kakor najprikladneje srodstvo za dosezanje efekta. S tem „umotvorom* hočejo zabavati občinstvo tudi v vročem poletnem času. Kako malo zaresnosti, kako malo moralnega prepričanja je v vsem besnenju Nemcev, to potrja tudi „Grazer Volksblatt*, ki pravi cel6, da so posamični obstrukcijonisti kar tako navlašč rjoveli v vlado in j^j metali v obraz psovke, potem pa da so se obračali okrog in se smijali v pen. Vsa komedija, — sami priznavajo zdaj, da je bila vse le komedija — da je bila prirejena z namenom, da vržejo Badenija in bržkone kakega Schonererja posade na njegov stol! Lepi možje to! In take ljudi naj ubogo ljudstvo plačuje s6 svojimi krvavimi žulji! Dobro, da jih zdaj poznamo do cela; v bodoče bode javnost vedela vsaj, koliko se je ozirati na resnost tacih poslancev. Avstrijska zbornica jim je torej samo še dosti dobra za nganjanje burk in otročarij, — resni ljudje pa naj jenljo vse to za pristno vino!
Na veČini poslancev zbornice, ki zastopajo tudi ogromno večino prebivalstva, je sedaj, da odločnimi čini zaustave — komedijašem to umazano rokodelstvo. Preresni Časi so sedaj za — komedije !
Boj proti jezikovnim naredbam. Liberalna manjšina v občinskem zastopu dunajskem je predložila včeraj pisano interpelacijo, s katero zahteva odgovora, zakaj ni še vsprejeta pred cesarjem ona deputacija, kateri je nalog govoriti ua najvišem mestu radi jezikovnih naredeb.
Protestantom se je pridružila sedaj trgovinska zbornica na Dunaju. Gospodje pravijo v svoji resoluciji, da jezikovne naredbe za Češko so v veliko materijalno škodo prebivalstvu — v Dolenji Av striji! t! Ali gospodje res verjamejo, kar pravijo tu? Ne, ue morejo verjeti. A ravno to, da prote-stantje uprav za lase vlačijo skupaj raznih argumentov zoper jezikovne naredbe, argumentov, ki že po svoji nravi niso v prav nikaki zvezi z reče-nimi naredbami, ravno to priča, da so gospodje v zadregi. Trditev, da to utegne škodovati materi -jalnemu preibvalstvu v Doleuji Avstriji, ako koji uraduik na — Češkem zna tudi nemški: taka trditev je vendar tako neumna, da člevek res ne ve, ali bi se smejal, ali bi strmel na taki — neumnosti 1 Kdo bi mogel bolj kompromitovati nemško opozicijo, nego jo kompromitujejo gospodje sami?!
Karantanija ali — narodna avtonomija P! „Slovenski Gospodar* zavrača energično čudne nasvete lista „Siidsteierische Post" o tem, kako bi si Slovenci najbolje zavarovali svojo narodno bodočnost. Mi beležimo veseljem to izjavo „Slov. Gospodarja", strinjajočo se popolnoma z našimi nazori. Ta list piše med drugim:
„Tudi „Siidsteierische Post* je že svetovala, kako bi si naj postljali, da bi nam bilo prav prijetno. Pravi, naj delamo na to, da se združijo Štajarska, Koroška, Kranjska in Primorska v jedno celoto z jedno upravo, z jednim deželnim zborom. V tej celoti bi Slovenci imeli malo večino, 6« bi vlada volilni red izpreaenila, če bi nam krščanski Nemci zvesto pomagali in če in čf.
—	Bežite s takimi „nasveti*, ne delajte zgage in ne motite ljudi! Ali še nimamo dosti prepira za narodne pravice ? Ali bi se v tej novo skovani deželi za nas Slovence kaj iz-premenilo ? Pa še nekaj. Dopisovalec baš omenjenega časnika razpostavlja prav po otročje po novi deželi, ki jo imenuje Karantanijo, razne urade, šole, drnštva in dr., da se nam celo „Marburger Zeitung" posmehuje po vsej pravici. Ali bo naa vlada, ki nas itak tako rada prezira, jemala f poštev, ako se s takimi otročarijami sami smešimo pred vsem svetom P Kadar preudarjamo, bodimo pametni, resni in previdni; kadar pa gre za do« sego storjenega sklepa, zraven še energični in vztrajni!
Čitali amo v „Edinosti", jako dobro urejeva-nem tržaškem časnikn, in ne le enkrat, predlog, kako naj se izvedeta prvi dve točki zahtev vladne večine".
Tu navaja „Slov. Gospodar* nekoliko naših nazorov, kako bi se dala za sedaj vsaj približno izvesti narodna avtonomija. O izvajanjih „Slov, Gospodarja" porečemo še katero.
Potovanje predsednika francozke republike v Petrograd. V Parizu pričakujejo posebnega povabila od carja Nikolaja. Potovanje se bode utegnilo vršiti sredi avgusta. Predsednika bodeta spremljala predsednika francozke komore in senata.
Različne vesti.
Slavnemu c. kr. okrajnemu sodiiču v Postoji!
—	v album! Pišejo nam: Vsakemu, in tudi naj-priprostejemu človeku, je znano, da se priimki ne dajo prevajati —■ da morajo ostati kakoršni so. Če se kdo piše „Petelin* ali a „Kavka", je vse eno naj se že piše v katerem si bodi jeziku — ostane „Petelin* in »Kavka" — dokler nima opraviti s slavnim gori omenjenim sodiščem; tam ga pa gotovo prekrstijo v „Hakn", mogočo cel6 v „Gallo", in tako naprej po receptu: „Krepierdorf bei Krebslein" ! Nekaj tacega dogodilo se je Tržaški posojilnici in hranilnici, čije ime so prevedli ▼ „T r i e s t e r Sparcassa" iu dotični akt štev. 3296 je romal lepo v pisarno laškega zavoda „C a s s a di risparmio triestina*, čeprav je ves akt pisan v slovenščini in je tudi naslov na aktu samem — slovenski! Izvestni gospodje na sodišču v Postojni imajo špecijelno manijo, da na zavitke pišejo vedno le nemške naslove, n*j bo vsebina pisma tudi samo slovenska. Morda si si pa mislijo dotični gospodje tam pri tisti svetovno znani jami, da je to bolj .uobel", ali pa, da bi slovenski naslov morda žalil oko kace ga slavo-fobskega postnega uradnika! Da se nekoliko pomirijo taki duhovi, jim naznanjamo, da so v tem pogiedu bolji še cel6 Lahi! Kajti od sodišč V Kopru, Piranu, itd, pošiljajo slovenskim strankam dotične spise pod slovenskim naslovom, četudi je dotični spis mnogokrat — laški.
V Postojni pa mislijo, da mora biti vse nemško
—	če gre le iz okraja. Mnogo slovenskih strank se je že pritožilo radi tega postopanja — ali stvar je težavna. Saj prejemnik ne ve, kaj je notri, dokler ni odprl pisma, a pot^m je že prepozno, da bi je vrnil. Ali, če se dogajajo taki slučaji, kakor je ta z aktom stev. 3296, ki je (priporočen na štev. 151.) prišel v ravno nasprotne roke — je pa to že preveč. Poglejmo si malo to stvav! Dopis je bjl namenjen „Tržaški posojilnici in hranilnici, registrovaui zadrugi z omejenim poroštvom*
—	dobila ga pa je „Cassa di risparmio triestina*. To sta dva zavoda, katera lahko imenujemo konkurenta ; toraj naš konkurent je dobi) v roke spis, ki je važen za naš zavod — na ta način bi bil eventuelno lahko izvedel o naših tajnostih, o našim delovanju. Hvala lepa, za tako poslovanje! Mej konkurent dobiva moja pisma in čita moje uradne tajnosti prej, nego jaz vem, da mi je sploh kedo
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" št. 7:J, več. izdanje.
pisal ; to j>a vse radi kakega - - recimo tako — neslovensko navdnšenega uradnika, ki pa je postavljen v to, da pazi, da se nn floli krivici.
Kakor že rečeno — vnuki prostak mora znali, da se naslovi, firme ali tvrdke ne sraejo iti ne morejo pievajati in če se pa sploh kaj prevaja — p »trm u;)j se pa ros prevaja in ne kvari, knjti .Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" se vendar v nemškem jeziku ne glasi „Triester Sparcassa* 1! Iz devetih besedij — celi dve ! — Prelagatelj si je mislil menda: „Km/, nnd biindung*. Ker je jasno in tazvidno i/, navedenega slučaja, kakove posledice ima nemškutarenje in pačenje naslovov, bi prosili gospode poslance, da naj se malo pobrigajo za to stvar tla bodo gospodje po c. kr. uradih na slovenskih tleli uradovali p »steno slovensko! Res, to je lepa ilustracija: slovenski akt, v nemškem povoju — laških rokah!
Župnik Kneipp umrl. I/. \ViJdshofua je d sUi vest, da je dne 17. t. in. zjutraj ob pulil petih umrl hI-»veći župnik Kneipp. Z umrlim župnik; m i z »in;1, v hvaležnih srcih človeštva sveta oseba ki
0	d ane v neizbrisnem spominu, a njegova mi-toda, ki je že tisočem resila zdravje in življenje, ostane usjorže, dokler bo živel človeški rod. Umrlemu pa podeli flog plačilo v nebesih, katero si je v resnici zas'užil se svojimi velikimi žrtvami za trpeče čl<,-veštvo. Bodi mu zemlja i»hka!
Ženski podružnici družbe sv. fJirila in Metoda darovala sta g. Anton in Franc Kalister 50 k ion v spomin pokojne matere. — Ud. Josip Bol6 z Reke je poslal 30 kron mesto venca pok. H I ni 'Calister. — „Balinčari* pri županu v Št. Polaju
1	krono 20 slot.
Slovensko bratoljubje. V kratkem se bodo vršila razprava proti Barkovljauom, zaprtim radi zadnjih izgredov v priliki volilev žalostnega s,>o-niina za tržaške Slovence. Dolgo že traja preiikava ter okolnost suma, da so založeni zahtevali slo-vensku obtožnico je bila povod, da morajo nesrečneži še mnogo več časa čepeti v zaporu, nego bi bila zahtevala preiskava sama.
Sodbo čuli bodemo v kratkem, o prtih nočemo ugibati dant:s na dalje. Toda opozoriti smo hoteli na cvetko slovenskega brato-Ijubja, ki je pognala zopel. i/, lužuili naših razmer.
Dolžnost je krščanska, tla .se novorojeno dete krsti čim prej, da se rešimo odgovornosti nasproti Vsemogočnemu za vsak slučaj.
To morala je storiti tudi žena Barkovljanka, 'kateri mož je tudi med zapitimi. Ali kako naj bi opravila ona to sveto dolžnost, ko ja vendar neizogibno kolikor toliko troSkov. Vrli rodoljubje Barkovljanski so spoznali takoj bolest ubogo žene ter ponudili se jej, da jej oni hočejo odpomočl kar so tudi storili. Sv. Krst, se je zvršil. Zvečer so se botri zbrali na malo večerjo. Spominjali so se zaprtih rojakov, govorili tudi o tem in onem. Ubogi materi videti je bilo na obrazil tuga, ki jo trpi, ali na drn*i strani ne je veselila vendar, ko je videla, da ni zapuščena, da so jej rojaki zvesto pomagali v nesreči.
Ko pa je prišel čas razhoda dvignila se jo mati, ter je izrekla vsa ginjena najprisrčtiejšo »ah-valo svojim dobrotnikom in je pristavila slednjič: „Bila seiu in vedno oslanem Slovenka, zvesia svojemu rodu ter navduševati hočeuj svoje otroke za svoj rod. Vedno jih hočem učiti, da ga ni zl.ds-uiflega človeka na svetu od izdajale, a".
G i njeni so bili vsi navzoči. Veseli na tem, da so mogli nekaj storiti za trpečo, a veselili so se ludi na. tem pojavu rodoljubja iz srca materinega. Koliko veselje za očeta, ko dozna, da njegovi niso zapuščeni ! Bog je dal Slovence .a dobro srce; a najlepše se kaže to dobro srce v prilikah kakoršna ji gori upisana.
Razprava proti Barkovljauom. Kakor smo že .1 avili prične se razprava proti obtoženim Harkov- j Ijanoin — obtoženih je 23 in no samo 21, kakor < smo javili po pomoti — dne 21 t, m, in sicer so 1 obtoženi večinoma radi javnega naailstva, zlobnega J poškodovanja tujega imetja. Razprava trajala bode ' ji i do štiri dni. Predsedoval bode deželnega so- j dišča svčttiik O o d r i g, državno pravdništvo bode zastopal g drž. pravnik namestnik Henrik j F r a u s, brauili pa bodo odvetniki dr. M. Pretuer, dr, O. R y b a r in dr. rt. (4 r e g o r i n.
Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in
okolicu opozarja poljedde> okolc- Skednja, Sv. M. M. sp )duje in bližine, da sklice v kalkm javni bol pri sv. M. M. spodnji, kojega n.itanjčni program, dan in uro, se nazu.vi i pravočasno. Zu sedaj naj bodo Je p»'Ved>iiio, da se bodo razpravljalo o pomanjkljivosti polj kega v.r>tva v tržaški .»kol«ci in o za-mutju kme.tij ko polrnžiici za K-.cul.
Rnloljubi so naproSon!, da že v naprej agi« tirajo za obilno udeležbo.
Učiteljsko društvo Sažanski šolski okraj v;.bi u judno na hospilacij a v Koprivo v 24 dan junija meseca t. I. točno ob 10. uri predp.
Pouk: 1) Poture neposr. pouk s (i. š. 1. odštevanje maogoim. števil. 4 in 6!o h tniki indi-ivkfno m •ljenja na paim-t, raČ, JI. Hiop. 30 -38 nal. na sirani 23.
54) Pohtre s 4 in 5. letom poprava vaje in računi dalje 38; a G. 1. pa poo-edao račun 12. str. 75 ■/, mnogo m, štev. d os. io iiijinotj. im <n >m.
3)	Poime s G. s. 1. rtopo-u-edtio spisje : doižniea 4 in 5 leto pišu basalo, ki začnejo na s, z, z, v.
4)	Poliir« piše G I. posrelin zadolžnic >, a 4. in 5. 1. neposredni pouk popravi vaj<-» in povest Ru lo f Hab.sburški.
Osnovalni zbor „podpornega društva za slo* venske v;sokošalce v rtradcu" bode v četrtek due 25. junija I. I. ob o mili zvečer v pivnici „Stadt Neu-rtraz« I. nad.«.	Osiiovalni odbor.
Pevsko društvo „Kolo" naznanja društvom i u dmgiiu, da naj se vsa pisma, nannmj»>na temu društvu oddajajo g. -podu A n t o n u V a t o v c u, via rt,uli i št. 7, in ne Vodopi-.cu
Izšla j a 13. številka „Slovenke" so sledečo v.i: bino: Ciril-Metodov d.v. Ne tuli (Kristina). Idi al (liu-iH .-.pisala failni.sanova, posloveni) Ad. Paiiai). Za nji m ... Aot. Medved. Zibel (Milka). Pe.dagogiške čniee (Danica). Mailina (Stana). Sreča v o^re.-i (M. C) Slavni j (Ma. ica). Trex»m.«li in ilflaviiotl.i nun treba. (Ji.s rtre-'-nik). K lipi (Kožica) Kratko vpelje (Ivnn Ivanov). Književnost in razne stvari.
Poseben vlak v Ljubljano. Za Voliko narodno slavnost v Ljubljani dne 21 t, m. priredi se po-
;«i\n o .	i.. T. . , , r,j • .j	.	,
metuo vodstvo južno želer.uice /,a Trst dovolilo je 50% no znižanje cen in siivr bi stala vožnja:
II i'«Rf , lir. r.
IVrtt-Ljubljana tja in n.'izaj kron lOoO 7.— Nabr« žnia-Jijubljaiui „	«9.— G.—
Pro ek-Iijubijana	„	„ 9. - G.—
Za otroke nad -I ie!i je pl.o'al.i kakor za odrasčene.
Kdor so tor«) nii: it udeležil.i izb-.ta, naj prijavi to čim prej, da bulo vedelo „Drl. podporno društvo*, da-li more računati na dovoljno število udeležencev. Izleta ho mora namreč udeležiti najmanje 251 > oseb.
Izlet društvu „Zarja" k sv. M. Magdaleni Spodnji. J/.let, ki ga je priredilo pevsko društvo „Zarja" iz Rojana k hv. M. M. Spodnji minolo nedeljo dne 13. t. m, smemo imenovati pravo narodno slovesnost., kakorćmih je žrlrt.i mnogo po naši slovenski okolic'.
Vreme je bilo lepo, da lepšega Želeti ni mogoče, Dvorišče gos p. Miklavea je bilo hipoma na tlačeno polno domačega občinstva. I) mrče pevsko društvo „Slava" je bilo /brano in pripravljeno za sprejem bratov okoličanov, ki so prišli posamezno drug za drugim in a o takoj zavzeli prostor, ki je bil pripravljen v čast. istim. Pohvalno omeniti nam je obeh pevskih zborov, ki sta izvajala svoje točke s toliko dovršnostjo, da nas jo kar iznenadilo.
„Zarja" se z malim številom svojih pevcev tako dobro drži, da je vus'-lje. Društvo je pelo več zborov, a najbolje je ugajal zbor „Istrskim soko-lom", kateri zbor se je moral ponavljati večkrat. Tudi „Slavaši" so na z ah te vanje občinstva morali ponavljali več svojih zborov, kar znači, da obe društvi prav vrlo tekmujoti mej s.:boj. „Jadransko morje" in „U boj!" so „Slavaši" izvajali na izredno zadovoljno-t občinstva.
Pred odhodom je predsednik „Slave" pozdravil „Zarjašo" jedrnatim govorom ter povdarjal slogo in ljubezen raej obema društvama. Predsednik „Zarje", g. K a tala n, zahvalil se je na nepričakovanem sprejemu od strani „Slavašev".
Ss posebej pohvaliti nam je uzorni red, ki jo vladal m^j zbranim občinstvom. Ob zaključku
zabave zjedinili so se pevci obeli društev tir so pod vodstvom g. pevovodje Ražma zapeli skupaj „Slovfneir in Hrvat". Mogočno je donela ta pe^m daleč po našem selu. Poslovivšim se, se nam je utihnil v dušo drag spomin na to izredno veselico iu se spominom prepričanje, da ne čedalje lepše utrja narodna zavest, po nasi okolici, zav«st, da smo svoji na svojih tleh.
Iz Rojana nam pišejo: In lako se pomikamo dalje na viseči ravani — nižje in niije v niJave italijanizacije. Uvela se je italijanska propoved ob nedeljah in praznikih, zginilo je slovensko petje iz cerkve, slovenski otroci morajo poslušati krščanski nauk v italijanskem jeziku — in sedaj smo dobili ob petkih italijanske večer niče. Kakor vidite se viši iu Siri z;stematično italijanizacijo v ct-rkvi 1
Uita.'i Km o v „Elinost.", da je bila udeležba jak(» pičla od strani oko>i*anov na letošnji proce-iji sv. Rfšnjftga telesa. Tako je bilo tudi res. No, nekaj okoličaiik je bilo vendar-h. Oecilijanke ro-j niske So došle v lepi narodni no3i in so pele lepo slovensko. A poleg teh je bilo še par Cadno j oblečenih okolićank z Grete, ki so prepevale rta-j lijanski. To so bile ljubljenke pevovodja Vanzette iu 1 njegovega prefektorj i župnika Jn<c. Krivi nosovi j v uredništvu „Plccolovem" smejo bili torej za-I dovoljiiil!
Sa neki drugi „korM bi bil moral priti na j procesijo. Včeraj je g. župnik Jurca naznanil zmago-j zavestno: „pojdite vsi v Trst na procesijo ; pri-j dejo tudi m. ji dobri pevci". Neopisna radovednost se nas je polotita v,-eh in komaj smo čakali, da | bi čuti te dobre pevce*. Ali razočarani smo bili, j k<*;- »dobrih pevcev* ni bilo! Pripravljali so sicer, j ali ta1,.o „dobro", da si n?s > upaii nastopiti I Se-veda ima gosp. župnik Jurca svoje posebne pojme j o doormi pevcev: daje le laško pa je—• „dobro". ; Pri gospodu župniku ne presojata petju u h o in | e s t e t i č n i u k u s, ampak gn presoja le . ita« j lijansko sree! Dobre čase ima torej pri njem laški i pevovodji.
Od sv. Ane nam pISejo: Te dni sem čital v j „Rdinosti* neki dopisič, v katerem hvali dopisnik
•	k lesa rja Pavla Zanetjia.
; veio'.Oiii, na rau ustreza vsaki njili želji ter da rad | napravlja nagiobne spomenike se slovenskimi na-; p si. Jaz ne zamerim gospodu dopi.-miku, ker go-; lovo no pozna dobro g. Zaneltija. Je žo mogoče, | da ju g.-spod ulju loti in podrežljiv, ko gre zaza-; slu/.ek, ali nasprotnik Slovencev j:* vendar le, kar ? S'j je pokaralo za časa volitev. Zalo svetujem Slo-\ vencem, da se obračaj > do Josipa Marši č a, l poleg novega pokopališča št. 2(17, Je - ta jim bode
1 svetoval, k j'- uaj naročajo spomenike.
Nekdo.
Darovi rza družiue zaprtih baikovljanov, na« | branili v Itarkovljab : Josip Znidaršič; nabral dne j 22 maja ,\ri rumeni hiši", pri Starcu, pri Re-j genln in „pri društvu" gl. G GO, na občueiu zboiu \ društva „Adrija" gl. 5*72, pri društvu gld. 1 2B, i dne 30. maja „pri rumeni hiši* in pri društveni ' podružnici gl. 1 73^>	i" 7- ^ ni- «P'i
S meni hiši", g Starcu, g. Uegentu in pri društvu gl. 1118, dne 7. t. m. prt rumeni liiši in pri g ' Ščuka gl I 8G, dne 13. pri g. Ščuki 75 nč.; dva ■ neimenovana po 50 nč. ; d:ie 31. maja „pri din
•	štvu* v družbi ge;. Žnidaršičs, Piščanca in Kata-j lana pri kupovanju vola gl. 1*55; Andrej Regent i daroval I gl. — One 30. maja v G4. štev. „Rdi-I nos ti" izkazanih gl. ir>Bo:>yi. Skupaj gl. 190 73.
Slovo od novčiča. „Hali — Halo, zdaj pa novca več ne bo!" bi lahko zapeli v slovo po« alavljajočenau se novcu. (Jelili Štirideset let nam je služil v življenji, celili štirideiot lut igral je važao oj prevažno ulogo v življenji bogataša, a še važ-nejo v življenji — siromaka. Iu zdaj — odhaja! Finančni, še bolje rečeno: novčui minister, naredil je konec njegovemu obstanku. S prvim julijem 18i>8, tako se glasi naredba miuisr.rova od dne 9 t. m. v „Wr. Ztg.", izgine iz prometa novčić in tudi njegov manjSi bratec, polunovčič. Do konca ' 1809 vspivji male ga bodo pod streho samo še ce-? sarske blagajne in uradi, v dvajsetem stoletji pa
-	novčič ne bode več novčiča vreden, kajti romal
-	bode m«-d stari baker, kjer se zopet združi se >vo-I jiini tovariši v jodno maso za — druge svrhe, za J katere? „To nam ti veš" 1 bi lahko vsklikni'i z
Gregorčič-ni.
A v očigled temu ilej*tvu *e človeka zares polotil je neki elegičen Čut in skoro bi pritegnili Kalbovemn računu o združenju vseli plametov v jedno samo maso potem, ko doigrajo vsak sy>j<» ulogo v življenji Stvarstva.
K A ko ulogo o. pr. igra na.ša zemlja v visti druzih svetov 1 Saj ni treba pripovedovali, sleherni ve to sam najbolje, in kadar se združi zopet v jedno celo gručo z drugimi tovaiisi-svetovi, tedaj bode konec vsem tem — elegijam na njej in (»na ne bode — za nas — več novčića vredni.	(
.A Ti je ue pozabiš, — za n o v o utvar jn I spet porabiš — za katero ? to sam ti veš*. Tako * se zgodi početkom dvajsetega stoletja z — nov-čiči, ki so nas spremljali — oj marsiktcirega od nas od libeli do groba Koliko usod človeških se pač drži na teh okrogiičih, kaj bi govorili: smehu joka, jeze, strahu in — greha!
Naposled pa se pretojć iu, kdo ve, morda jih zopet dobimo v roke, le v drugi obliki ; morda bodo zopet spremljali naše usode, vzbujali novih čutil, provzročali novih b»j«v, ker — „prah nob:n se ne zgubi" 1 In tako bi se dalo dalje in dalje filozovati o novcu in njegovem pomenu, brez konca in kraja.
Nojnoirej6e vesti*
Koloni 19. „Koln. Keitung" se piše i/. Lon dona, da je ministerski predsednik Lalisl>niy vojvodu v AVeatuinstru poročal, da se po sporočilu angleškega poslanika v Atenah prične ostavljanje Teaalije.
Atene 18. Vlada se je obrnila do velevlasti a pismom, v katerem i toži proti kršenju neutalne črte po Turkih in proti izgredom in pustošenju po turških vojakih v Te talij i. Kavno tako se pri- ; tožuje pismo proti pritisku na prebivalstvo v Te- , »aliji, da isto podpira peticijo glede zasedanja Te galije po Tnrčiji.
Zobobol olajšujejo zobna kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(DoiiAjflka cestu) katere 10 bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vi« prejasne gospe prestolonaalodnice-udove nadvojvodinje Sir Atefaalje "Ml Steklenica velja HO kr.
Trgovinska braojavke in viatl.
Bnllmptita. Pfionioa znjonen 7.80 7.H1 Psoniea sa junl' 1897 8-50 do 8.55 Oves za jesen 5.30-5.82. —
Menica" Mva	Srlifi
8-70 8 80 od 80 kil f. 8.80—8-85., od 81. kil. f. 8 85
8 90 , od 82 kil. for. --Jb^ii 6' —8 —
proso 5*85' —6*15.
Pfienioa: Sred ne ponudbe, omejeno povpraševanje, — Prodaja 18000 mt. stot. stalne cone. Vreme: Veter — oblačno.
rraaa. Nerafinirani aludkor for. 11.57 V, do — . Kov po f. 11.677,.
Havn. Kava Sneto« good urorugo za juni 45.50 a« oktober 46.50 mirno.
Hamfelirg. Hanto« avera^o zu juli —'—. septeni-bet 87.76, ta december 38 75 za marc 80.25. mirno.
DaaaJaka bova« 20. junij a	(8B7.
vAertij	danes
Ur žet ni dolg ▼ papirja .... 10215	102.15
„ „ v »rebru .... 102 25	102.10
Avstrvjska »nU v zlatu . . . 123.25	1*3.25
, , T krouuh . . . 100.90	lfiO.90
Kreditne akcij«....... 870.25	308.50
London lOLst........ 119.50	119 55
Napoleoni......... 9.52	9.52»/,
20 mark .......11.78 11.7.1
100 Italj. Ur	...... 46.55 46.GO
OBČNI ZBOR
„Podgradska posojilnica in hranilnica'1
registrovana zadruga z neomejenim porojStvom
bode imela svoj redni občni zbor v Podgradu dne 24. junija 1897 ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni.
D n o v u i red:
1.	Poročilo starešinstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa.
4.	Določitev plač, nagrad, odškodnin iu daril v zniislu 20 zadrnžnih pravil.
5.	Izvolitev starešinstva, nadzorstva in sodišč«.
6.	Eventuvelni predlogi.
OPAZKA; Ako bi ob določeni uri no liil zastopan v zmiulu § 49 zadružnih pravil zakonito Število zadružnikov, se bude |ia vršil »boni zbor pod istimi poboji isti dan ob 3'/, uri popoludne, kateri sme brezpogojno sklepali.
Podgrad, dne 14. junija 18i>7.
Starešinstvo
5S

na Opčinah nari Trstom, jutri, v nedeljo zvečer ob 6. uri
Svili! 1 hulo ())*/i'('sf('t' sestavljen <>• I pripo-znanih mojstrov tržaških.

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o će r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri tur jo izvrstno sredstvo proti onim slu-čajoin, če pe.Če v žolodru, kakor proti slabeiuu probavljanju in hemoroidam. Jodnn omot za ozdravljan jo, stoji i>0 nt\ ter ho dobiva v odlikovani lokami
PRAKIMER „M itnc Knri" Trst, veliki trg.
Lična gostilna v Trstu
na obiskovanein kraju
je na prodaj ali se tli v zakup takoj.
Ponudbe nuj se dopošljejo upravuištvu „Edin."
z restavracijo in vrtom, prijetno letovišče (520 I ]M lllOip) v blizini /t lez. postaje Ilrpelje-Kozina. Oddajo se sobe eleganto opravljene, izvrstna kuhinja in najboljše pijače po naj/merniših cenah.
V Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem Še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nico lože zelo ugodno, kor so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker stav „Narodnem Domu" dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno volik promet, posebno ker stoji „Narodni l»om" oh ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet izSa- i—-vinjske dolino. V „Nar. D l< je tudi gostilna, I eitiduica in zbirališče celjskih narodnih društev I____
Ml dr. Mi Mori,
pomočnik na poroditi iu z<lravnik za ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordiniije od —10 in od 2—4. r/a uboge o<l <S. da 0. ure zjutraj.
P Jiite Si gadniM
^	J Via Nuovn na voijal-j via S. Lazzaro |
Priporoča so si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici iu na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, /ruske iu deco, Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Boinbažino bele iu rujave i/, najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih fitof črnili barvauib in belili. Udobivajo so razni nerkali iu satoni v najlepših novih in gotovih barvali. Velika zaloga najboljših inodereov, nogovic. rokovie, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šiviljo in kituičaree, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za (pispoile Ovratniki i u ovratnice, v najnovejšo mod« in raznovrstno perilo. Nogovico za kolobarje. Stol' 140 cm. širok od 05 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev mu-/.kili oblek po n.ij-novejšem Parižkem in Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo so trobojni trakovi v razni ši-rokosti iu najboljšo blago za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj, Pošiijatev blaga na <le-ži'lo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk nuj topleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla : Svojim k svojini odani Ajte & Zatlnik. Trst.

Jedini zastop
tovarno „(JI TKNHElMi" v Gradcu za trgovinske registre /istrni
„Piitunl WorknM Ghicago"
izvršuje vsi.k't delo gb'de trgovin kili registrov, brošur in plakilov po najii-godniših cenah. Za naiočbe in nadaljnja pojasnila obrniti se j<- do glavnega za topnika.
Amotfla Cooi
TRST — Acrpiedotlo 35 TRST
I
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
NeudoHF-u pr>i Karlovih varih
jo najbolja in najzilraveja pijara, ker razven dvojne ogljonGeve kislin« oil magnezij o ima v sebi tudi 32 naravnega ogljenfevega kislica.
Zast pstvo za Trst, Istro in Triniorje Siegfried Hochwald
TRST. - Via Giotto TRST.
Kje se dobi najboljši in najceneji
maličev sirop?	lili
V lokami	Ittl'
(i. IMCCOLI-ja v Ljubljani Rl
kateri je pripravljen iz aro m a ti ć n i h ni a 1 i n	lili
iz Kranjskih gora. Kadi teh njegovih lastnosti pri-	|fi.| znali so mil v 11. mednarodni larmacentični raz-
stavi v l*i'H(/i IS',M, leta, najvišjo oriflko.	|-r j
Prodaja na debolo in drobno.	|||«" Prodaja se tudi v Trstu v drogeriji
CIL LI A, Ponterosso	LL'j1
v boteljkah po C»0 nvč.. kjer so dobiva tudi ta- [j^ m a ri n d o v s i r o p po isti coni.
Mil liil
i)
pjj
m
P
km
U
rM
m
l!W
m pi
Gasilno orodje
kizfjfiliiiM m\\ ml
brizgalnice na par
sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d. liri
Fr. Kernreutor,
DUNAJ
Hernals — Haupslrasse 105.
Provdarki in eoniki na vho krnje brezplačno.
4 zlate. 18 srehrnlh kolajn, 30 častnih in prlznahiib diplumov.
Kwizde
karneulmrški
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate živali in ovce.
Rabi so žo 43 I t v mnogih
hlevih kader noče živina jesti,
pri slabem probavljanju, za
•/.boljftnnjo in pomnoženjo mle-
ka pri kravah,
('•»na '/, Skatljioi 70 nvč.
II » V, „' 35 „
Jtoliiva Nfi ]>ribti'li In 7. gornjo vur-utveno z.uuniUo v vhi-Ii inkaiiiali iu trgovinah v. mlroilijami.
Glavna zaloga:
FRftN. IV. KWIZDA,
iu k. avstro obrniti iu kr. roiaunski dvorni liferant.
i o/ni lekarnar. Ivoi'iit'iiliui'K pri Ihniaju
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(rogistrovana zadruga z omojonim porontvom) -r THS'/U, Via Mul in pic.volo št. /. /. tiatlstrope.
(/■/("a n»m/« }Hi&tni'i/<i /iimlniiju)
.X) naj« posojila na vknjižbi« po S'/i"/„, monjieo po ^"/„.ziiMlave po 51/,"/.. Sprojenia hi-anilim vloge in jn obre-
sinjo po 4»/,,. — Uradno ure ho: Vsaki dan od 0. do 14J. uro dopoludue in od do 5. popoludne, ob /tJSv J>) nedeljah iu praznikih od 10 l'J dop, Izplačujn ho vsaki ponedeljek od 11, do 12. uro dopoludiie, in vsaki
četrtek od
do I, ure popoludiio. ("lavni delo/.t veljajo po 200 kron Zadružni doloži so lahko plaču-jojo v moMočnib obrokih po t glil. ter znaša vsaki dolnf 10 gld.
12861364
m.

)Jo
tm


fjg šfe^g Wc&^
Slovenci
in
venke!
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda
Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja!


m

m

Li
Velikanska Izbira!
Pristnobarvana levantina meter a 16, 22, 26, 30 nC. Divni francozki hatisti meter a 35 nč. (prej 60 nč.) Najnovejši angleški zefiri meter a 46, 52 nč. Atlaa-Satin, najfinejša vrsta meter a 40, 58 nč. (najnovejši dessin). Najfinejši modni hatisti faronć meter 58 nC. Zetir (sliCen platnu) meter a 19 nC. A-jour anglais batisti (beli) meter h 24, 38, 52, 56 nC.
Izredno nizke cene!
Zefir-brokat v vseh barvah meter a 22 nč. (jako znižena cena).
Svilnati zefiri (Haute Nouveautč) meter od 90 nč. više.
Svile zelo znižane cene meter a 60, 85 nč.
Voile de laine (krasni dessin) meter a 57, 65. 80 nč.
Divne, silno Une, najmodernije, svilnate volnene bla-gove po najnižjih cenah radi zapoznele sezone.
Hiša blaga

	J
	!
t	■
Dunaj, VI., Mariahilferstrasse št. 81—83.
provinco zbirka uzorcev in ilustrovan
gratis in franko.
Fran Valetič
krčmar
ulica Solitario štev. 12 —^fz
toči jako fina vina črna in bela, kakor tudi pravi kraški teran \)o zmernih cenah. Drži izborno puntingamsko pivo v sodčekih in v steklenicah. Ima tudi tropinovec, brinjevec, slivovec, rermoutli itd. Krčma je odprta od 7. zjutraj do 1 popolnoči.
Za mnogobrojni obisk se priporoča prav toplo rojakom svojim, zahvaljevaje spoštovanjem
Fran Valetič
krčmar, <£> £>
<3£> <3
O t>
tli- ti ■pat 57 3 -m »■» o « felj-S —VE e s »»
' O S	»C »H
_ S r8S|	£» iS
S--■ - £ £ « ^ O	S ^ * 'ji
e ©le •-}■--> -«	<fe> -vi »0
M a S a-;:
>sss
®® »P*" O t-1 ©	3»
« —ć -h .2 S i
t1! —
o - S a®	« S
& 3 -s « -a	S3 o
~ = cA«	^ »
s
.1 5
O)
_	g iS ts	® .3 * 'i
|s	2 fl 19
«.s	> s	x & <j
5C	a E2 N
— JVajvlčje priznanje -na II. mejuar. farm. razstavi v Pragi 1896 London—Pariz—Ženever 1892-1893.
Železnato vino
preizkušenega, zanesljivegaučinka, ima v sebi lehko prebavljiv železnat prept.rat. kateri učinkuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na žircib trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Desert, gramov tega preparata itna v sebi !5 miligramov že-leznatega kisleka in 10 miligramov izlećka iz skorje kineš-kega drevesa.
Lekarnar Pieeoli v Ljubljani jamči za ozna-Kciinai i n umi fpnn- zmeraj jednako ae.
stavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. H umerja v Frankobrodu na Odri in prof. Balt. Knapit achu, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani"
Steklenica ima.|o6a pol litva velja 1 gld., 4 polliterake ste-klenioe 3 nld 00 kr., franko u poštnino vred 4 gld-
Naročbe odpošiljajo so točno proti poštnem povzetju.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 s d n d r o X evi 31 i n % i Trat, Via Riborgo, 21 bi Piazz^. Vecchla št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal iu vsakovrstnih slik. — Na zahtevauje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročerto blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne d* bi za to računil stroške.
Dobro poznane in pripravne
škropilnice
inženirja Živica
dobivajo bo vedno po navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdko
Živio in drnž.
(Schivitz & €omp.)
ulica Zonta Ste v. 5 TRST.
Na zahtevanje pošilja se cenik.
nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen. Precizno delo, rlosedaj Se ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst in okolico:
Josip Egger
TRST
Piazza della Caserma 3
Lastnik kousorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.