227. številka
Ljubljana, v četrtek 3. oktobra 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po »osti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poSfctdna. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če 8e oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fia se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga SL 12. UpravnlštvuJ naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št 85.
Manevri jezuitov.
V Zagrebu se vršt; že pripravljalna dela ■za jezuitski samostan in tudi Ljubljano so se že ogledavali. Jezuitje so prava sesalka za ljudstvo, kjer se prikažejo. Na najrazličnejše načine znajo se vtihotapiti med ljudstvo, tu zlepa tam zgrda, kakor jim ravno kaže. Kako raiinirana je njihova taktika, vidi si lahko pri stavbi njihovega samostana v Zagrebu. Naročili so si stavbni načrt domačega arhitekta Hrvata, delo se bo oddalo domačim obrtnikom. Najprvo se je reklo, da se bodo pozvali vsi domači obrtniki, zdaj so se že premislili in upoštevale se bodo le ponudbe gotovih tvrdk, o katerih se je društvo prepričalo, da so jim naklonjene. V resnici, mora se priznati, da je te jako zvito -postopanje, pridobiti in utrditi si naklonjenost izvestnih krogov!
Slučajno mi je prišla v roke mala brošura »Mo-nita secreta« »Die geheimen Instruktionen der Jesuiten«, prevod profesorja Julija llochstetterja. Vsebina je tako zanimiva, da vsekakor zasluži pozornosti. Ta »navodila« so namenjena le superior-jem in se imajo poveriti le nekaterim osebam družbe, ki so posebnega zaupanja vredne. »Ako bi se pa dogodilo, kar naj obvaruje Bog«, — tako se glasi v kapit. II., s — »da bi prišla ta navodila v tuje roke, mora se trditi, da niso to misli družbe, in to naj potrdijo tisti naših, o katerih se gotovo ve, da so jim ta navodila neznana«. — Kaj ne, prav jezuitsko!
I. poglavlje teh navodil se glasi: »Kako mora družba nastopati, ako se pripravlja na utemeljen je novega samostana v kakem kraj u.« Tu se predpisuje, kako morajo biti z vsemi ljubeznivi, kako se morajo truditi, da postanejo ljudstvu priljubljeni. »Du-hovske, posebno pa posvetne osebe, katerih vpliv bi mogel družbi koristiti, treba prido biti« ; »nabirati je treba milodarov, ki se imajo pa zopet razdeliti med uboge, d a se opozore vsi krogi na družbo in se ji  tem  r a-
LIST KK,
Ženska v družini in v družbi.
Predavala gdč. Zofija Kvedrova v „Mestnem domu" dne 29. septembra t. 1.
(Dalje.)
Nikdar naj žena ne pozabi, da se moramo vzgajati in popolnjevati, dokler živimo. Vedno naj se vzgaja, vedno naj gleda, da napreduje in to, kar doseže sama, naj daje drugim, da se tudi drugi okoristijo ob njenem trudu. Vedno naj zahteva in širi pravico in resnico, nikdar pa naj ne stavi paragrafa: »Tako je, tako mora biti!« Ljudje smo različni po tem-paramentu in po vzgoji, odvisni smo od razmer, od mileua, v katerem živimo. Pametna žena bo vsakega pregledala in razumela, vedela mu bo svetovati, ne da hi sama stopila s stališča, na katerem se nahaja; razumela ga bo in poznala, a sodila ne bo vse ljudi po enem kopitu. Vsakdo ima druge lastnosti, drugačne talente, vsakdo ima dolžnost, da pospešuje in neguje svoje darove.
Trdi se navadno, da žena, ki se omoži, odmre za ostalo človeštvo; trdi se da jo mora družina popolnoma okupirati.
dodarnejši pokažejo«, »naši naj se nasele samo v bogatejših mestih», »največje svote skušati treba dobiti od vdov«, »v vsaki provinc i j i naj ve samo provincij al pravo vrednost in visokost našega premoženja, naš zaklad v Rimu pa mora ostati globoka sveta skrivnost«, naši naj povsod pridigujejo, da so prišli le v vzgojo mladine in v korist ljudstva«.
II. poglavje: Na kakšen način naj si očetje družbe skušajo pridobiti naklonjenost in prijateljstvo knezov, velikašev in sploh vseh vplivnih oseb. Nekaj imenitnih biserov: »Pri nadziranju vesti velikašev naj naši spovedniki poslušajo predpise onih autorjev, ki delajo vest bolj široko«, »skušnja uči, koliko dobička je imela družba od zakonskih zvez, katere je pospeševala, tako na španjskem, francoskem, poljskem dvoru i. dr.«, »posebno skrbno gledati je na to, da se knezi, veliki gospodje in uradniki tako osvoje, da nastopajo tudi proti lastnim sorodnikom in prijateljem, ako je nam v prid«. — Predpisano je še priti do raznih skrivnosti], katere se lahko izrabijo, laskati se t. t. d.
III. poglavje: »Kako je treba postopati proti onim, ki imajo v državi vpliv, ne da bi bili bogati«. Tu se glavno ozira na posvetno duhovništvo in tuja meniška društva. Laskati ali na tihem izpodrivati in pridobivati si pozicijo, katero so imeli prej drugi! Tudi v naslednjih dveh poglavjih se razpravlja o tem, dajejo se spovednikom vplivnih oseb posebni predpisi in popisujejo se manevri, kateri se uporabljajo proti konkurenci. »Treba po i z vedeti slabosti druge duhovščine in jih porab iti.«
Potem pridejo 3 prav zanimiva poglavja o bogatih vdovah. VI. »Kako se pridobe bogate vdove za družbo«; VII. »Kako se ohrani naklonjenost bogatih vdov in kako naj se ravna
Jaz pa rečem: ako ima daru in ako čuti v sebi željo tudi po delovanju izven družine, bi bilo krivično, zastavljati ji pota, na katerih bi mogla koristiti drugim. Veselo je, ako ima toliko bogastva v sebi, da lahko razun družine tudi drugi ljudje sprejemajo njene dobre navode, blage misli in energična dejanja. Mož jo bo cenil tembolj in otroci je ne bodo ljubili nič manj, četudi ne posveti vsake ure izključno njim. Delovanje žene v javnosti pa naj nikdar ne postane šport, ali zabava; tudi naj o tem ne misli prelahko-miselno. Sploh pa mislim, da je izključeno da bi resna žena mogla smatrati tako delovanje kakor pripomoček v to, da se pokaže interesantno ali duhovito. Stvar je glavno, ona sama ne pride mnogo v poštev in tudi naj se zato ne trudi. Stremljenje po nekaki popularnosti, po slavi in časti je malenkostno in nevredno inteligentne žene. Ravno tako pa je ma-lodušno in žalostno, ako se vsaka žena tako strašno boji javnega delovanja le zaradi zlobnih jezikov in strupenih opazk. Žena bi ne smela biti odvisna od tega, kar ljudje poreko, njeno lastno prepričanje naj ji bo edino vodilo. Glavna in prva stvar je, da naobražava sebe, da si sama stvori samostojno mišljenje in da misli; vse drugo pride že od sebe. Prava omika
s premoženjem, katerega imajo«; VIII. kako se ima ravnati, da se sinovi in hčere p o-svete duhovniškemu poklicu ali pobožnemu življenju« — vsega skupaj 33 paragrafov. — Ne smejo se niti zopet omožiti, niti stopiti v samostan, — da jezuitje ne pridejo ob premoženje takih vdov. Navajati jih treba k posebni pobož-nosti, obiskavati jih večkrat, sploh jako oprezno ž njimi postopati, pri jedni tako, pri drugi drugače. »Ako so družbi zveste in ako so se skazale radodarne, naj se jim dovoli, kar v oziru svojih srčnih potreb (!!) zahtevajo, ali zmerno in ne da bi se vzbujalo javno pohujšanje (!).« — Jako ugodno, res! — V prvi vrsti treba skrbeti, da darujejo svoje premoženje družbi — ali, da vsaj napravijo v tem smislu testament. Otroci ne smejo postati nikakor zapreka, na to je gledati že prej. Hčere naj se že od najnežnejše mladosti obsipajo s karajočimi besedami, opomini, kaznimi itd., naj se jim vse želje odrečejo«, tako, da hčere Sikončno, ker jim že dalje ni več mogoče življenja pri svoji materi prenašati, stopijo v kak samostan«. Sinovi naj se, ako je mogoče, direktno pridobe za družbo, ali pa naj se vsaj vsa njihova vzgoja vzame v roke.
IX. poglavje je posvečeno: »O pomno-ženju kolegijskih dohodkov«. Takoj prvi stavek je značilen: »Ako je mogoče, naj se noben ud ne pripusti k zadnji obljubi, ako ima še kako dedščino pričakovati. Posebno važno nalogo imajo spovedniki, katerim naj »superijorji uljudno ali energično ukažejo družbi koristiti«. Svetuje se naj, kako se postopa, da se bogastvo družbe prikrije, naj se izposoja denar, »kateri dolg se jim pozneje — ali vsaj v testamentu odpiše«. — Na bolnika treba posebno paziti. Celo jednega zvestega doktorja je dobro imeti na svoji strani, ki gleda na to, da se pokličejo jezuitje k umirajočim o pravem času. »B o 1-nika treba previdno navdati s strahom pred peklom ali vsaj vi-
blaži in poboljšava človeka, ustvarja značaje. Ako je človek blag in dober, razumen in premišljen, ima že vse predpogoje za srečno in plodovito življenje v sebi. Omikana žena ne bo uživala samo spoštovanja, zaupanja in ljubezni svojega moža in svojih otrok, ampak vseh, kateri jo bodo poznali. Njena pot bo uglajena in ne bo ji težko, živeti in delati po svojih idejah.
Kakor je treba mnogo truda, predno se kdo vzgoji v človeka, predno postane samostojna, plemenita, misleča osobnost, predno je res vreden svojega človečan stva, ravno tako počasi in težko se razvija individij v koristnega člana naše so-cijalne družbe, v člana, ki ni le parasit, katerega ne vzdržujejo drugi, družba, ampak skrbi sam zase in za svoj obstanek.
Ženstvo se nekaj desetletij sem posebno bori za svojo socialno neodvisnost in samostojnost Konservativnejši krogi obsojajo to ostro in v takem tonu, kakor da žena sili iz mirnega zavetja družine ven v eksistenčni boj samo radi nekega nezdravega častihlepja, zaradi neke pretirane težnje po svobodi. Ne pomislijo, da se žena ne bori toliko iz lastne inici-jative za jednakopravno socialno stališče z možem, kolikor jo ▼ to sili beda. Ona
cami itd.« Treba jim reči: »da darovi izbrišejo vse grehe«. »Dalje naj se navajajo reki iz sv. pisma in iz del svetih očetov, ki so primerni, da vplivajo na duševno razpoloženje bolnikovo«. — (Ta manever z bolniki se pri nas sploh rabi, posebno v zadnjem času, — morda tudi vsled tajnih instrukcij od zgoraj ) — »Žene, katere tožijo čez grehe in prestopke svojih mož, naj se pouče, da vzamejo skrivaj gotovo svoto in jo d aru j e j o Bogu, kakor spravni dar za grehe svojih mož in za pridobitev božje milosti«. — Klasično!
Da imajo jezuitje tako moč, da so se kljub vsem navalom obdržali, zahvaliti se imajo glavno svoji izvrstni organizaciji in disciplini. Celih pet poglavij teh famoznih navodil je posvečenih temu predmetu. Pred vsem se imajo oni udje, kateri niso vsprejeli duha družbe, previdno odstraniti. Vendar naj se pazi, da se pred izobčenjem zavežejo in prisežejo, da ne bodo nikdar kaj nepovoljnega čez družbo rekli ali pisali. »Superijorji pa naj napišejo vsa slaba nagnenja, napake in grehe, katere so sami, po običaju družbe, svoj čas v olajšavo vesti odkrili, da se more družba tega materijala, ako treba, p o slu ž it i«. Izobčenim naj se podvržejo pregreški, zaradi katerih naj jih je družba odstranila, akoravno so bili nagibi za tako odstra-njenje, n. pr. premajhna gorečnost za korist družbe, ali da so iz družbenega premoženja podpirali siromašne sorodnike itd. »Družbi je jako mnogo na tem ležeče, da so izobčeni, posebno pa oni, ki so iz lastne volje iz društva izstopili, povsod popolnoma zatiran i«.
Dalje je poglavje: »Kako se ima postopati napram nunam«. (Morda se še kdo spominja na škandalček v uršulinskem samostanu, v katerem je bil junak jezuitski pater, katerega so vse ljubljanske manj ali bolj pobožne ženske tako zelo spoštovale?) — Tu je govor glavno o materi-jalnem dobičku — o nežnejših zvezah instrukcija molči, — imajo pač še liguo-rijevo moralko za to.
mora! Le redki so slučaji, kjer se žena res iz resničnega nagnjenja odpove ljubljenemu možu, sreči družinskega življenja, kjer se za vselej odreka svojemu naravnemu poklicu, da se more tembolj posvetiti izvoljenemu stanu. Mnogokrat spoji dolžnosti svojega stanu v družbi s stališčem matere in soproge; največkrat pa svoj socialni poklic opusti, kakor hitro se omoži. In to je ravno: dejstvo je, da se vse žene ne može. Za nje je treba dostojnega mesta, kjer si lahko ustvarijo življenje po svoji volji, kjer si lahko pribore zadovoljstvo, ako so se morale odpovedati rodbinski sreči. To je gotovo, da je vsaka ženska ustvarjena, da postane soproga in mati, in pa poklicana in odločena, da le nekako telesno opravi to svojo nalogo. Ako se ženn brez ljubezni uda možu, poniža se do navadnega stroja, njeno telo opravi svojo dolžnost, a duša molči. Naravno je, da-zavedna in naobražena žena ne bo hotela prevzeti te naloge. Ako se žena omoži le zato, da postane preskrbljena, poniža se in onečasti. Omikana žena smatra poklic soproge in matere tako svetim in vzvišenim, da ga nikdar ne profanira in ustvarja iz njega navadne trgovine. Ženska naj sledi le možu, ki ga ljubi  in  spoštuje, — ljubi  in spoštuje
XVI. poglavje govori »o zaničevanju bogastva, katero treba javno kazati«, ravno tako licemerje, kakor vse drugo. V poglavju XVIII. »o načinu, kako treba družbo pospeševati«, se še enkrat v kratkem ponavlja, kar bi moglo družbi koristiti. »Vsi naj skušajo odlikovati se v učenosti, da se otemnč druge duhovniške osebe, posebno župniki, in da ljudstvo naposled zahteva, da vsa cerkvena opravila mi opravljamo«. Nasproti menihom družba »zaradi njihove zabitosti in lenobe« ne bo imela mnogo ovir. »Kraljem in knezom naj se z naukom udvarja, da bi se katoliška vera v današnjem stanju brez politike ne mogla obdržati«. Sploh bi bilo za cerkev dobro, ako bi prišle vse škofije v last družbe,da, da biza-sedala apostoljsko stolico samo«. — »Društvo naj skuša doseči, da se ga oni, ki ga ne ljubijo, vsaj boje . . .«
S tem stavkom konča se delo, ki je bilo leta 1612. prvikrat izdano v Krakovu. Brošura Hochstetterjeva je prevod dela, katerega je zadnji bibliotekar pariških jezuitov sestavil po druzih rokopisih.
Vsekakor je koristno, da se človek s to črno tropo, ki kani preplaviti Avstrijo, nekoliko bližje upozna . . .
V ■ JuMJaiil. 3. oktobra. Volitve na Ogrskem.
Včeraj je volilo 278 kmetskih in 51 mestnih občin ter je bilo takoj prvega dne izvoljenih 329 poslancev. Vseh poslancev skupaj pa je 413. Hrvatje pošljejo v skupni parlament svojih 40 poslancev. Boj je bil velikanski in pritožeb o terorizmu in omejevanju volilne svobode je že danes ogromno. Pri zadnjih volitvah je volilo izmed 1,022.379 volilcev samo 439.445, torej komaj 44 °/o vseh volilcev. Po novem volilnem redu pa je sedaj volilcev mnogo več ter je bila gotovo udeležba mnogo večja. Primerilo se je mnogo izgredov in celo krvavih pobojev. Vojaštvo, ki se je zbralo iz raznih cislitvanskih gar-nizij, je imelo dokaj posla. Fizionomija nove ogrske zbornice bo precej izpre-menjena. Izmej dosedanjih poslancev jih je 7 umrlo. 84 pa jih ni več kandidiralo, med volilnim bojem je vrhu tega še okoli 10 bivših poslancev od kandidature od stopilo. Tako bo vsaj 1 < poslancev novih.
Vojna v Južni Afriki.
»St. James Gazette« poroča: Javlja se, da se odpošljejo iznova velike čete v Južno Afriko ter da se sestavi več novih miličnih polkov. Tudi iz Indije odpošljejo Angleži večje čete na bojišče. Vse to kaže, da se čutijo Angleži v Južni Afriki preslabe in da se boje Burov. Kitchener premore še vedno okoli 180.000 vojakov, Burov pa je le okoli 30.000, in vendar jih Angleži s svojo ogromno, šestkratno premočjo ne le ne morejo užugati, nego se Burov celo tako boje, da jim je nujno treba pomoči iz Indije in iz Anglije! Poštenih in resnih  angleških  listov je za-
obednem. če pa njeno srce še ni govorilo, če ne najde v sebi dovelj moči in nagnjenja, postati zvesta, skrbna in ljubeča soproga ravno tega moža, prava, dobra mati ravno njegovih otrok, naj se nikar ne spušča v razmerje, ki bi gotovo ne osrečilo niti nje, niti dotičnika. Sploh bi bil to prvi korak k napredku, ako bi se zakon ne smatral za nekako preskrb-ljenje v navadnem materialnem smislu. Ničesar ji ne bo manjkalo, namreč niti jesti, niti piti, to je danes ideal. Ako je snubač v ugodni socialni poziciji, ako ni ravno znan in priznan malovrednež, ga bodo v vsaki družini sprejeli z veseljem. Ne bo se pa vprašalo, ali sta značaja deklice in mladeniča skladna, ali je mišljenje in naziranje jednako, ako je med njima resnična prava harmonija mogoča. Kadar pa ženstvo v zakonu ne bo videlo samo »eine Versorgungsanstalt«, ampak nekaj lepšega, višjega in resnejšega, kadar bodo pri sklepanju drugi pogoji odločali in ne denar, stan, vpliv, ali le zunanja telesna lepota, takrat bo tudi zakon vršil eno nalogo v družbi, za katero je namenjen; takrat družina ne bo samo kraj, kjer se žena ukvarja z malenkostmi, kjer se otroci rode in dresirajo in kjer se mož dolgočasi, ampak družina bo središče in vir najplemenitejšega in najlepšega duševnega uživanja.     (Daljo prih.)
tegadelj že sram in zato grajajo ostro vlado, Kitchenerja in njegove častnike.
Vse je že nestrpno radi že dveletne vojne ter zahteva ali miru ali pa'končnega poraza Burov. Kitchener bi rad silni poraz Angležev pri fortu Itala zmanjšal s tem, da poroča sedaj o velikanskih izgubah Burov v tej 19 ur trajajoči bitki. Lažnjivi »sirdar« poroča, da so izgubili Buri okoli 500 mož ter da so svoje mrtvece poko pavali dva dni! Trdi tudi, da so burski poveljniki Potgieter, Scholz in Oppermann v boju padli. Ali znano je, da Buri za nobeno zmago ne žrtvujejo kar 500 mož, ker so s svojimi bojevniki skrajno šted-ljivi. Buri so zmagali nedvomno brez velikih žrtev, sicer bi se bili gotovo umaknili, ne pa vztrajali celih 19 ur. V krat kern se mora izkazati, da je Kitchener zopet z€>lo lagal. Tudi pri fortu Prospectu se je vršil boj, ki je trajal 10 ur. Baje so se končno Buri umaknili, zato pa so blizu ondi vzeli Angležem dolgo vrsto vozov s proviantom ter ujeli podnačelnika na-talske policije, Mansella. Kitchener poroča, da je mnogo Burov sedaj blizu Ber-thasdorpa, da je položaj v Transvaalu in Oranju »neizpremenjen« ter da stoje v Kaplandiji Buri vzhodno Drakensburga, v Traskei, blizu Sheldousa in pri Moed-willu zahodno Mogata, kjer je Delarey 30. septembra zgrabil polkovnika Keke-wicha. Buri so se umaknili. Vojna se torej nadaljuje z vso strastjo, in utrujenost je zapaziti sedaj le na angleški strani.
Dopisi.
Iz Ptuja, 30. septembra. Da se me ne bode od gotove strani zopet zamenjalo z nekim kratkovidnim dopisnikom, izjavljam Vam, cenjeni g. urednik, pred vsem, da nisem kratkoviden ter vidim iz svojega zatišja prav dobro vse dogodke, ki se vrše v slavnem našem »nemškem« Ptuji. Saj sem šele pred kratkim videl celo dostavljalca zloglasne »Pettauer-Zeitung«, ravno ko je nesel isto našemu prečast-nemu gospodu proštu! Gospod prost je še vedno naročnik tega lista in to najbrž iz samega strahu, da bi ga isti v svojih umazanih predalih ne »raztrgal«, kajti pred časniki ima gospod prost »grozen« strah .. . Na koncu mesta na okrajni cesti, ki pelje na eno stran v Št. Lenart in Radgono, na drugo pa v Ljutomer, opazil sem nov kažipot s slovensko-nem-škim napisom. Ker je ves ptujski okraj slovenski in tudi »nemški« Ptujčani prav dobro razumejo slovenski, ne morem razumeti, zakaj je slovenski načelnik okrajnega zastopa dal pristaviti tudi nemški napis! Naši »Nemci« postopajo tu vse drugače. Poglejte okrajni zastop mariborski, kjer imajo Nemci večino! Povsod, na vseh cestah le samonemški napisi, dasi je ves okraj v ogromni večini stovenski.
V tem oziru smo Slovenci mnogo premehki in predopustljivi in s tem le razvajamo Nomce, da postajajo od dne do dne drznejši in nesramnejši. Tako se je neki ptujski »German« raztogotil v »Gr. Tagblattu« nad gori omenjenim slovensko-nemškim napisom ter ga imenuje »eine dreiste Herausforderung des Bezirksausschusses Pettau«. Pravi, da ima slovenski napis izginiti, kajti nemško (!) mesto ptujsko nikakor ne sme trpeti slovenskih napisov (windische Aufschriftstafeln)! Ta je pa dobra! Mi se le čudimo, da še ptujski Germani slovenskemu kmetu ne prepovejo prihajati v svoje štacune! Slavni okrajni zastop pa bi dal na take napade najboljši odgovor, ako bi vse dvojezične napise v ptujskem okraji — torej tudi v mestu — odstranil ter napravil povsod samoslo-v e n s k e.
Pa še nekaj sem videl, kar pa ne smem vsega povedati, ker je bilo ponoči. Le toliko povem, da so v noči od sobote na nedeljo sinovi slavne nemške kulture napadli iz »Narodnega doma« domu se vračajoče Slovence s kamenjem in palicami. O policiji pa ni bilo med tem časom ne sluha ne duha, dasi je razdivjana druhal skoraj celo uro razgrajala pred »Narodnim domom«. Ker pa pride vsa zadeva pred sodnijo, Vam bodem po končani razpravi o izidu natančno poročal. Ptujski.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. oktobra.
— Osebna vest. Sekundarijem v deželni bolnici je imenovan dr. T i čar.
— Zaplemba. Državno pravdništvo je ukrenilo, zaseči našo včerajšnjo številko. Povod ti zasegi je bila dnevna vest o »Ljubljanskem knezoškofu«, ki je odklonil blagoslovljenje novega mostu in pa ona o »nunah v Loki«, ki so pri zadnji de želnozborski volitvi nesramno in arogantno agitirale proti narodno-naprednemu kandidatu. Kaka hudodelstva je državni pravd-nik opazil bodisi v prvi, bodisi v drugi dnevni vesti, o tem nam uradno obvestilo ničesar ne pove. Posebno radovedni smo glede Loških nun, ki pri vsaki volitvi razvijajo nečuven agitacijski terorizem, zategadelj bi radi vedeli, kako hudodelstvo se zakrivi s tem, če se piše proti tem babnicam, ki bi se za volitve brigati ne smele. Volilnega terorizma loških nun si ne damo dopasti, in pričete akcije ne b od e mo o p u st i 1 i, in naj smo zaseženi vsak dan! Proti včerajšnji konfiskaciji bodemo vložili ugovor. Sicer pa smo za trdno prepričani, da bode notica o nunah v Loki, prej kot bode konec oktobra, doslovno zopet natisnjena v našem listu. V to zastavimo svoje življenje!
— Volilni shod. V prostore gostilne g. Tučka v Novem mestu je sklical danes g. državni poslanec Ivan Plan tan shod, pri katerem namerava poročati svojim volilcem o pretočenem zasedanju državnega zbora.
— f Anton Stepic. V Višnjigori je v najlepši svoji moški dobi preminul dne 1. t. m. vrl narodnjak g. A. Stepic, župan, trgovec in posestnik, po kratki bolezni v starosti 31 let, zapu3tivši žalujočo soprogo in dve hčerki. Pogreb bode jutri v petek 4. t. m. ob 9. uri dopoldne. Pokojni bil je odločen pristaš narodno napredne stranke. Še pri zadnji deželno-zborski volitvi se je mnogo trudil za našega kandidata, in zaman so se duhovniki trudili, da bi spravili kremeniti ta značaj v svoj tabor. Pogrešala ga bode rodbina, pogrešala ga bode Višnja gora, a pogrešala ga bode tudi naša stranka. Naj mu je lahka zemlja slovenska, naš spomin mu ostane trajen!
— Ali je to tudi katoliško? V
Ljubljani živita dve ženski, mačeha in hči, v največji siromaščini. Hči je tudi pohabljena. Njen oče in soprog njene mačehe si je kot platnar pridobil toliko premoženje, da se iz njegove ustanove vzdržuje ka-nonikat, katerega uživa v Ljubljani precej tolst gospod. Trgovina, katero sta imeli po očetovi smrti mačeha in hči, je propadla docela, revici sta obožali in mestna občina ju mora podpirati z miloščino. Hči — mestna uboga, očetov denar pa uživa ljubljanski kanonik, ki ima vrhu tega še dobro plačo kot ravnatelj velikega zavoda in v Kravji dolini lepo hišo! Gospod kanonik hčere in žene svojega dobrotnika noče podpirati, nego se sam redi ob tisočakih pokojnega pobožnega plat-narja! Ali je to tudi katoliško? »Lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči«, je učil Kristus kralj, na katerega se sklicujejo tako radi naši klerikalni prijatelji, ali v praksi uživajo mastne ustanove očetov usmiljenja vrednih pohabljenih sirot, za katere nimajo nobenega srca. Da, da, tako je, nervozni tovariš »Slovenec«, ki se tako repenčiš nad resničnim izrekom ljubljanskega župana! Pometaj najprej ogromni kup gnoja izpred lastnega praga, šele potem boš morda smel igrati vlogo sodnika drugim. Dokler pa trpiš v svoji neposred-nejši bližini tak škandal, lepo miruj! Podpirajte, klerikalci, vsaj tiste, katerih kruh jeste, če že sicer ne odprete svojih moš-njičkov nikdar!
— Slovesna otvoritev cesar Franc Jožef ovega jubilejskega mostu bode jutri zjutraj ob 11. uri in se potem izroči most javnemu prometu. Pristop k slavnosti je dovoljen le osebam, ki se izkažejo z vabilom. Pri slavnosti bode sodelovala tudi meščanska godba.
— V proslavo cesarjevega godu, bode jutri dne 4. oktobra v stolni cerkvi običajna slovesna maša. Vojaška božja služba pa se bode vršila ob 9. uri zjutraj v Sv. Petra cerkvi. Zvečer bode v sijajno razsvetljenem deželnem gledališču
slavnostna predstava opere »Židinja«, ki se poje v tretjič.
— Mirozov priredi »Ljubljanska mešč. godba« danes zvečer ob 7,8 uri, povodom cesarjevega godu in sicer tako, da se godba ustavi pred deželnovladnim poslopjem, kjer priredi serenado. — Jutri, v petek bode godba svirala pri otvoritvi novega mostu, zvečer od 1/i8—lft9 pa priredi promenadni koncert v Zvezdi.
— Lože slovenskega gledališča. Za slovenske predstave je oddati še naslednje lože: V parterji na levo cela loža štev. 5 in polovica štev. 4, potem v
I. nadstropji na levi polovica štev. 3 in v
II. nadstropji na levi cela loža štev. 3 in na desaj štev. 5. Pogoje je izvedeti v Še-šarkovi trafiki.
— Dihur štev. 2. Z Gorenjskega se nam piše: Prav radovedni smo pričakovali, kaj poreče »Rdeči prapor« zaradi idrijske volitve. Nismo se prav nič motili, pričakujoči, da bo zopet udrihal samo po liberalcih. Sploh je »Rdeči prapor« že bolj podoben kakemu krščansko - socialnemu listu, nego socialno demokratičnemu, ker nima grajalne besede za duhovniško po-čenjanje pri volitvah na Kranjskem. Vsakega poštenega socialista mora biti sram idrijskih koleg, zato so začeli gorenjski socialisti vračati »Rdeči Prapor« s pri-stavkom, naj ga upravništvo pošilja le Arkotu v Idrijo, gorenjski socialisti pa lahko čitajo druge, napredne liste, ker je popolnoma jasno, da je list, ki tako nesramno udriha po napredni stranki na Kranjskem, popolnoma na poti, da postane drugi »dihur«.
— Italijansko-židovske surovosti, ki so se vršile v tržaškem občinskem zastopu proti poslancu dr. Rvbafu, ki je imel pogum, povedati židovski kliki resnico, obsojajo tudi nekateri italijanski listi. Tako navaja »Edinost« iz laškega lista »Ava nt i« nastopni izvod: »Laški Trža-čani so imeli pravico, zahtevati od svojih arijskih (nežidovskih) poslancev, sosebno od onih, ki zastopajo četrti razred, in ki si prisvajajo lastnost, da so najapodiktnejši in najresničnejši tolmači ljudstva, od teh svojih poslancev so smeli pričakovati pošten nastop proti prostaškemu postopanju gospodujoče židovske camorre. Mi bi bili iskreno pozdravili najmanjšo in najpripro-stejšo besedo iz ust te gospode. Ali ne, tudi v tem slučaju moral je glas ljudstva priti iz ust zastopnikov slovenskega dela prebivalstva in se je moral glasiti kakor dvakratna obsodba Italijanov, ki se toliko ponašajo s svojo kulturo in poštenostjo. Svetn. Rybaf je stavil vprašanje, ki je bilo sestavljeno iz najsvetejših resnic in je je stavil na način, ki ni bil za nikogar žaljiv, ne za skupnost in ne za osebe«. »Govoreč v imenu svojih slovenskih koleg in v imenu slovenskega prebivalstva, ki stoji za njimi, tolmačil je čustva poštenega glasnika svojih volilcev, služe se na pošten način pravice, ki se je vedno smatrala sveto od vseh onih — v prvi vrsti od Židov — ki priznavajo ustavno življenje. Svet. dr. Rybaf je govoril v italijanskem jeziku, govoril kakor izobražene, poštena in olikana oseba gospodi, ki si tudi prisvajajo izobrazbo, poštenost in oliko. Svet. dr. Rybaf je govoril o dejstvih, o dejstvih, o dejstvih, o resnici, o resnici in resnici, tisoč milj oddaljen od namena, da bi hotel koga žaliti. Proti temu možu torej, ki sedi zakonito na svojem mestu, in ki na zakonit način brani svoje ideje, izbruhnila je nevihta psovk in nasilstev na uprav divjaški način. Nasilstvo, inzulti in barbarično prostaštvo so že a priori organizirani na gnili camorri, sestajajoči iz izdajalcev, požeruhov, para°itov, renegatov in analfabetov. Jednemu ljudskemu zastopniku hoče se zabraniti, da bi smel odpreti usta, da pove resnico, da pove gotovi gospodi, zaveznici tukajšnje vlade, da nima poguma nastopati proti gotovim sferam, pač pa si upa demonstrirati proti truplu mrliča«. »Je-li to res, da, ali ne? Ves zdrav Trst odgovori na to vprašanje slovesnim: Res je! Ali evo tu liberalce večine, kako so zopet dokazali svoj na zadnjaški, barbarski in hotentot-ski značaj in hoteli s svojo številno premočjo zatreti glas resnice. Na to posveča »Avanti« svojo pažnjo postopanju posamičnih laških kampijonov, ki so se posebno  odlikovali na tem barbarskem
j..- -.. BSl
činu ter končuje: »In med tem, ko seje v dvorani vršilo tako sramotno početje, na katerem se zgraža ne le sleherni Lah, temveč vsako človeško bitje, ako se le ni pozverinilo, je neki visoki dostojanstvenik (Vladni zastopnik. Op. ured. »Edinosti«) mirno spal na svojem sedežu in se slednjič prebudil le v to, da je pozval k miru onega, ki je bil žrtev nasilstva«.
— Himen. Gospod Hrabroslav Otmar Vogrič, bivši pevovodja tržaškega »Kola« in sedaj učitelj glasbe v Mi-trovici, se je zaročil z gospico M ä r i c o Schlaff.
— Usposobljenostni izpiti za ljudske meščanske šole pred ljubljansko komisijo se začnejo dne 4. nov. t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. oktobra t. 1.
—Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pod geslom podružnice: Mal položi dar, domu na altar, katerega sta si št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani postavili na čelo, vršila se bo prihodnjo nedeljo 6. t. m. podružnična veselica. Razen skrbno izbranega finega vsporeda, katerega pravočasno priobčimo, preskrbela sta tudi podružnična odbora še za drugo prijetno in mikavno zabavo. Vsako nadležno izkoriščanje se bode slavnega občinstva izogibalo.
— Surovinsko društvo črev-Ijarjev za Kranjsko v Ljubljani
ima v nedeljo, dne 6. oktobra 1901. ob 2. uri popoldne v gostilni pri novem svetu Marije Terezije cesta št. 14. svoj izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Sprejem novih članov. 3. Pomen in korist društva. 4. Raznoternosti.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. ljudsko veselico v gostilni »pri Maja-rončku«, Stara pot štev. 2. Vstopnina 30 h za osebo. Začetek ob 3. uri popoldne.
— Cvetoča lOOletna aloa. Prijatelj našega lista nam poroča, da je imela lOOletna aloa, ter se je sedaj že popolnoma razcvetela, v nedeljo, 29. septembra t. 1. izredno mnogo občudovalcev. Kakor se čuje, se bode ta aloa v kratkem odstranila, zato opozarjajo se vsi občudovalci narave, da si aloo v zadnjem času še lahko ogledajo.
— Nov list je začel izhajati 1.1, m. v Žalcu na Štajerskem z naslovom: »Občinski časnik«. Strokovni list za slovenske občine.   V 1. štev. je pojasnil urednik in izdajatelj, gosp. Ivan Kač, potrebo lista tako-le:   Prepričan o veliki potrebi lista, ki bi zastopal koristi in težnje slovenskih občin, namenil sem se izdajati strokovni list »Občinski časnik«, ki bo zastopal občine v vseh zadevah. Prinašal bo v svojih predalih vse, občin se dotikajoče postave, odloke in ukaze,  ter jih razpravljal vsakemu,  tudi  priprostemu   umevno. »Občinski časnik«  bode učitelj, svetovalec v vseh občine se zadevajočih rečeh, donašal hode vzorce za pravilno slovensko urado vanje,   in   seznanjal   župane in občinske   tajnike   s   pravicami   in dolžnostmi  občin   napram  državi,   deželi in zasebnikom. »Občinski časnik« se bo po-tezal za koristi občin, razkrival krivice, katere se gode, in tirjal od države in dežele, da se čuvajo  koristi občin in vpo stevajo njih težnje.  »Občinski časnik« bo deloval na to, da se tako doseže enotno in edino postopanje v vseh rečeh, ki se tičejo občin in istih  koristij. Sprejemal hode v svoje predale raznovrstna vprašanja o občinskih zadevah in odgovarjal možno natančno in umljivo.   Dalje bode rad sprejemal dopise o raznovrstnih, občin zadevajočih rečeh, kakor tudi vsako novico, naj si bode o sreči ali nesreči. Da pa  ne  bode   »Občinski   časnik« preveč suhoparen, bo prinašal povesti iz življenja Slovencev  in pa poštene kratkočasnice. Gospode občinske predstojnike, tajnike in druge gospode prosi uredništvo, da »Občinski časnik«  razširjajo   med priprosto ljudstvo, kajti znanje postav in postavnih predpisov  nikomur   ne  škoduje,   pač pa obvaruje škode in sitnob. Dalje naj blagovolijo pošiljati v »Občinski časnik« kratke dopise o vsaki novi zadevi, o občinskih in drugih volitvah, o  zgradbi novih šol občinskih cest, mostov in drugih naprav, o vršečih se sejmih in  številu prignane živine, kupcih, ceni in kakovosti živine,
o letini, množini poljskih, vinogradskih, sadnih in gozdnih pridelkov, o ceni istih in o kupcih. List »Občinski časnik« toplo priporočamo, saj smo prepričani, da je koristen in potreben. Želimo pa, da izide že 2. Štev. v čistem in lepem slovenskem jeziku. V 1. štev. je v tem oziru marsikaj nedostatnega!
— Pretep v Gorjah. Pišejo nam: V popolnjenje dopisa v »Slovenskem Narodu« z dne 30. septembra kon-statujemo, da se je vršil ta pretep v popolnoma klerikalni »oštariji« in sicer ob Val2. zvečer v soboto in so fantje vkljub postavni prepovedi pili šnops, katerega so imeli v malhah. V klerikalni gostilni se torej tudi v prepovedanih časih sme točiti šnops in sicer preko ure. Omeniti se še mora, da je ravno ta gostilna prešla tekom 20 let že v tretje roke, oz. na tretjega gospodarja in patent se je brez vsakega dovoljenja občinskega odbora s šnopsom, trafiko in sploh z vsem go-stilničarskim obrtom podelil. Naši klerikalci store vse sami, ker so na katoliški podlagi.
— S Krškega se nam piše, da se je letošnja trgatev prav izvrstno obnesla. Pridelalo se je veliko in dobre kapljice. Vabijo se tovorniki, da se kmalo oglase v naši sredi. S kupljenim blagom bodo zanesljivo prav zadovoljni. Županstvo v Krškem daje radevolje pojasnila, o tistih vinogradnikih, ki imajo najboljše vino.
— Narodna čitalnica v čr-nomlji. Radi nepričakovanih ovir igrali se bodo »Rokovnjači« še le 3. nov. t. 1. Vabila se bodo pravočasno razposlala.
— Cvetje v jeseni. Prijateljica našega lista nam piše: Danes sem vtrgala na Mokrinovem vrtu v trgu Rečica, v tistem trgu, kjer stoji slavni klerikalni »konsum« in »veleslavna posojilnica«, tole cvetje na jablani — in sem mislila na Vas! Živio »Slov. Narod«!
— Nesreča. Minuli ponedeljek popoludne se je peljal posestnik Franc Pavlin iz Spodnjega Pjavška s svojo ženo Ano s semnja v Drnovem proti domu. Na okrajni cesti so se splašili konji in je voz zadel s tako silo ob cestni odrivač, da je bila Ana Pavlin več metrov daleč iz voza vržena in se je tako hudo pobila, da je nekoliko minut pozneje umrla.
— Redek lov. Dopisnik, ki nam je doposlal notico, natisnjeno v štev. 226 od dne 20. m. m. nas prosi izjaviti, da je resnica, da je ustrelil g. Dragotin Puc planinskega orla v Begunjah nad Cerknico. Dalje piše: »Ker sem bil jaz nalagan o izjavi, katero sem prosil objaviti, blagovoli se radi časti dotičnega gospoda objaviti zgoraj omenjene vrste. Da je pa ime Franc Debevec vmes, je vzrok, ker se je pomotilo, da je ustrelil orla pred letom g. Franc Premrov, ki je ravno tako srečen bil, kakor g. Puc«. S tem je stvar razjasnjena.
— Plemenita škofova zabava. Pred kratkim je šel neki župnik, kolega slovitega Slomška II., obiskat svojega vla-diko ter prosit ga za »debelejšo faro«. Po milostivem zaslišanju bil je dotični župnik, sicer jako »naivna« duša, povabljen tudi h kosilu, katero jo dotični župnik, prišedši zvečer domov, opisaval svoji Treziki, ki je že stara blizu 60 let, pa jako rada sliši ime »Trezika«, na sledeči način : Pravzaprav imamo doma veliko boljšo kuho, kakor gospod škof. Edini razloček je, da stre-žeta ondi dva služabnika v livrejah, tukaj pa moraš to oskrbeti ti. Ja, pa kako so prijetni gospod škof, ko sem jim pripovedoval, saj veš, o kaplanu Š., ko je šel takrat na spoved, saj veš, Trezika, pa je vse zapil in ni imel druzega kakor raztrgane hlače, in ko mu je ta presneti veter suknjico vzdigoval, si jo je z roko zmeraj pridrževal, da bi se mu ne videla koža! Ko pa je kaplan odhajal, je klel, strahovito hudičeval, da si pri nas ničesar ni prislužil, ter da ne odnaša s seboj nič »okroglega«, razun svoj klobuk. In vzvišeni Slomšek II. se je baje ob teh zani mivih poročilih tako zabaval in smejal, da se je tolkel ob kolena. Njegov domači kaplan pa je po obedu sam priznal župniku, da se Vzvišeni že dolgo ni tako izborno zabaval. Kot dokaz svoje milosti pa je dal ob tej priliki Slomšek II. svojemu nekdanjemu sošolcu polen žep slaščic in čokolade, kar je župnik vestno donesel svoji »Treziki«.
— V Biljah na Goriškem bo
praznovalo dne 13. t. m. »Kmetsko in bralno društvo« svojo desetletnico z veselico in razvitjem nove zastave.
— Zavod sv. Nikolaja v Trstu
priredi v nedeljo, 13. t. m. prvo svojo letošnjo veselico. Ta veselica se je imela vršiti že v aprilu o priliki občnega zbora, a se je morala vsled raznih ovir preložiti na kasneji čas. Pa tudi kasneje se je ta veselica zopet odkladala— na korist drugih društvenih veselic. Končno pa je odbor nepreklicljivo določil, da se ima veselica vršiti drugo nedeljo v oktobru, ker bi se inače sploh ne mogla več vršiti to leto.
— Škedenjski orkester pri Trstu priredi dne 6. t. m. svoj prvi ve liki ples v dnevno razsvetljeni dvorani g. Sancin Marije Cemot v Skednju. Začetek plesa bo ob 81/,. uri zvečer in bo trajal do 3. ure zjutraj. Vstopnina: moški 1 K, ženske 40 nvč.
— Na hrvatski gimnazij v Pazinu se je vpisalo letos 161 dijakov, in sicer šteje prvi razred 54, drugi 49 in tretji 58 učencev. Številke govore o potrebi tega gimnazija zadosti jasno.
— Električni vozovi in mle-karice. Ženice, ki privažajo mleko v mesto, so včasih prav samosvoje in se s svojimi vozički nečejo nikomur izogniti. Navadno vozijo po dve in dve skupaj in se pogovarjajo ter se ne zmenijo, če tudi kakega pešca z vozičkom obdregnejo. Električna cestna železnica bode tudi mle-karice naučila pravilno voziti po mestu; seveda šele potem, ko bodejo imele škodo. Danes zjutraj je na Dunajski cesti električni voz prevrnil mlekarski voziček Jere Drobeževe iz Savelj. Steklenice z mlekom so se razbile. Lastnica vozička je stala tik električne železnice, se pogovarjala z neko žensko in se ni zmenila za zvonjenje električnega voza, kateri je vozil naprej in prevrnil voziček.
— Nagla in neprevidna vožnja. Posestnica A. St. iz Sostrega je včeraj popoludne podila svojega konja po Poljanski cesti tako naglo, da se mu sprevodnik Andrej Pogačnik ni mogel dovolj hitro izogniti, in ga je oje sunilo v hrbet in ga poškodovalo.
— Z doma pobegnil je lOletni deček Andrej Rep, stanujoč v Ravnikar-jevih ulicah štev. 8. Vzel je seboj boljšo temno obleko in 5 kron denarja.
— V železnično zapornico se
je zaletel včeraj popoludne kolesar A. K. Pokvaril si je bicikel in se poškodoval na levi roki.
— Prepir mej branjevkama.
Na Pogačarjevem trgu sta se včeraj zvečer sprli branjevki A. Z. in M. B. V prepiru in v jezi je zagrabila slednja korbo z jajci in jo vrgla na tla, da se je cedil rumenjak po tleh. Korba z jajci je bila last bra-njevke A. Z.
— Ukraden bicikel. Včeraj zvečer okoli 8. ure je na dvorišču hiše št. 6 na Dunajski cesti ukradel neznan tat mesarju Fr. Jagru iz Spodnje Šiške bicikel, vreden 120 kron. Kolesa so temno-rudeče pleskana.
— Zlat prstan z zelenim kamnom je izgubil krojač I K. neznano kje v mestu.
Velika nakupovanja konj v Zagrebu. Neka dunajska firma, ki se bavi z nakupovanjem in prodajo konj, je dala zgraditi v Zagrebu štiri velikanske hleve, po 60 metrov dolge in 15 metrov široke. Konji, ki se bodo nakupovali v Zagrebu in okolici, se bodo odpravili v Južno Afriko za angleško armado.
* Divje svinje na Hrvaškem. Pri Paseh, Županji in Ludbregu prikazale so se divje svinje ter napravljajo znatno škodo po koruziščih. Hrvatom pa kar ni po volji ta svinjska nadležnost ter jih hočejo zgrda prepričati o svojem mišljenju. 27. septembra je ustrelil logar Luka Mu-šič svinjo 115 kg. težko, 4 mladiči so zbežali v gozd. Pride menda vrsta tudi na nje.
* Carjev kapelnik. Na njegovem potovanju v Francijo spremljal je carja tudi njegov kapelnik — Hlavač, rodom čeh. Nemški Viljem ga je tudi okitil z redom, in to je bil gotovo prvi Čeh, kateremu je Viljem izkazal svoje milostno velikodušje.
* Grozna ljubezenska drama. Iz Csakove na Ogrskem poročajo: Kmetski fant Nikolaj Schleiss iz Gilade je imel z
mlado ženo starega kmeta gostilničarja Fr. Junga razmerje. 1. t. m. je bil Schleiss poklican k vojakom. Ker se zaljubljenca nista mogla ločiti, sta sklenila skupno umreti. Zvezala sta si roke ter se vrgla pod vlak. Kolesa so jima odrezala glavi. Našli so ju kmalu na to.
Štrajk telefonskih uradnikov. V Milanu so sklenili vsi tamošnji telefonski uradniki, 400 po številu, da ustavijo službovanje. Povod so dale diference z ravnateljstvom zaradi plače. Od 1. oktobra je telefonski promet v Milanu in predkrajih ustavljen.
' Kitajski princ Čun vrača se že v nebeško svojo domovino. Nemški cesar ga je »odlikoval« z redom črnega orla, toda mu je dal na znanje obenem, da mu ni ljubo njegovo bivanje v državi. Ljudje so se najbrž preveč zanimali za princa, in to je nevoščljivi Viljem hotel preprečiti. Pred nekaj dnevi je bil princ povabljen h koncertu — največ se mu je in njegovim drugom dopadla prva točka koncertna, ko so namreč godci ubirali svoja godala.
Telefonska in brzojavna poročila.
Črnomelj 3. oktobra. Pri današnji volitvi občine Adlešiči županom izvoljen naprednjak Mile k. Župnik Šašelj je bled in prepaden, ker to je prst božji. Kaj poreče kraljica?
Dunaj 3 oktobra. Na dnevnem redu seje državnega zbora dne 17. t m. prideta proračun in finančni zakon za leto 1902.
Dunaj 3. oktobra. Dr. Lueger je imel včeraj govor, v katerem je ostro prijel nemško-narodno stranko in vsenemško stranko. Dejal je, da so nemški nacionalci sramotno kapitulirali kakor vselej pred Schönererjanci, ki so izdajalci države in veleizdajice. Vlada pa gleda vse to ruvanje s prekriža-nimi rokami. Schönererjanci dosežejo pri vladi vse, saj se jih boji kot vragov. Politika noja bo pri tirala našo državo še v slabši položaj, kot se sploh misli. Tedaj pa bodo morali imeti ministri tudi pogum, da prevzamejo v odločilnem trenotku vso odgovornost.
Brno 3. oktobra. V včerajšnji seji deželnega odbora sta se češka deželna odbornika ostro sprijela z nemškimi odborniki. Ker so vsi konceptni uradniki nemški, sta hotela Čeha, naj se imenuje tajnikom Čeh dr. Weiner. Vendar je bil s 4 nemškimi glasovi imenovan Nemec dr. Novotny. Deželni odbornik dr. Začek je udaril s pestjo ob mizo, pljunil na tla in v svojem in imenu tovariša dr. Rozkošnega izjavil, da se pod takimi razmerami ne udeležita nobene seje več.
Budimpešta 3 oktobra. Kandidat Appony je propadel proti kandidatu Almaschyju, ki je dobil 100 glasov več. Doslej je bilo izvoljenih 300 poslancev, med temi je 203 liberalcev, 45 Kossu-thovcev, 7 Ugroncev, 3 Slovaki in 2 Srba. Potrebno bo 13 ožjih volitev. Vladna stranka je pridobila 12, izgubila pa 30 mandatov, tako da ima sedaj 18 mandatov manj.
Bruselj 3. oktobra Transvaalsko poslaništvo kategorično dementuje, du bi bil predsednik namestnik Schalk-Burger predlagal lordu Kitchenerju mirovne pogoje. Lord Kitchener je poslal Schalk - Burgerju osebno izvod svoje proklamacije, na kar je Schalk-Buvger odgovoril, da ostane proklamacija brez uspeha, ker Buri ne odlože orožja nikdar, ako se jim ne zajamči popolna neodvisnost.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. Meseca avgusta 1901 je 204 strank vložilo 84.914 K 33 h, 169 strank vzdignilo 42.712 K 78 h, torej več vložilo 42.201 K 55 h, 10 strankam se je izplačalo posojil 23.000 K, stanje vlog 1,768.177 K 71 h, denarni promet 280.327 K.
— Občinska hranilnica v Krškem je imela meseca septembra ti. dohodkov 38127 K 50 h in izdatkov 40.839 K 31 h. Stanje hranilnih vlog 85.490 K 17 h, stanje posojil 38.140 K. Pri drugih zavodih naložen denar 48.293 K 69 h.
Dež. gledališče v Ljubljani.
8t*v. 6. Dr. pr. 1114.
V petek, 4. oktobra 1901.
V   prouluvo   k o ti ii   \Jr».  Vol. rettarja Frane« Joirf» I.
v slovesno razsvetljenem gledališča. I«th «per«! Ier» oper«!
Tretjikrat:
Židinja.
Velika opera v petih dejanjih. Spisal E Scribe. Uglasbil Jaques Halevy. Kapelnik Bogomil Toma*. __Režiser Josip Molli._
Blftnjnea n ci»ri d 7. an. — iafeUk d 1 ,8. vi. — K.im »k M. vi.
Pri predstavi tidaloji irkistir ti. e. Is kr. mi. polka Leopiid II. il. 27.
Prihodnja predstava bode v nedeljo. 6. oktobra: Popoludne ,, Zaloški godec", narodna igra s petjem. ZveCer: „Corali© & Comp.", francoska veseloigra.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. septembra: Angela Zidan, cesarjeva hči, 5 mea., Zalokarjeve ulice St. 6, jetika.
Dne 29. septembra: Zofija Kremser, ognji-čarjeva hči, 3 leta, Dunajska cesta St. 58, Skar-latica.
Meteorologicno poročilo.
Vtiin. nad morjera SO«'9 m. Srednji meni tlak 786 0 niza
Stanje Čas opa-; baro-zovanja j metra
v mm.
i ei
»H O O. >
a e«
Si
Vet rovi
Nebo
11
a*
9. zvečer
7. zjutraj 12. popol.
737 9
738 3 .737*7
140 al. jzahod dei. oblač. g
8 8 al. jzahod megla ~ 20*7 lal. 8Vzhodj  jasno 0
Srednja včerajšnja temperatura 14 9°, nor-male: 1260._
Dunajska borza
dne 3. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah   .   , . Skupni državni dolg v srebru  .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4- .   .   . .
Ogrska zlata renta 4 ......
Ogrska kronska renta 4'/. ....
Avstro-ogrske bančne delnice   ,  . .
Kreditne delnice........
London vista.........
NemSki državni bankovci za 100 mark
20 mark .........,
80 frankov..........
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini.....
9850 98*30 118 75 95-50 11845 92 50 1629 -616 25 239 027, 117-22V, 23 44 19 — 9175 1131
Zahvala.
Za nebrojne dokase prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti naSega pre-ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda
Frana Pröckl
ca darovane krasne vence, za častito spremstvo k zadnjemu počitku ranjkega izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejSo zahvalo.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1901.
(2144) V imenu svojih bratov
Fran Pröckl.
kateri so sposobni za depoziterje za
pivo in morejo položiti jamšcino ter imajo posebno dobra priporočila, sprejmejo se takoj. (2133-2)
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Naročila na razkosano
se vsprejemajo po nizki ceni pri
Z^"LLdol±"-CL UPetrlč-io.
trgovina s špecerijskim blagom in
viktualijami (2145—1) Valvasorjev trg št. 6
nasproti križevniške cerkve.
ITIariJa Steuie roj Miitcrilc.
naznanja v svojem in v imenu svojih hčera oi are in Anjcele prežalostno vest, da je njih ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod
Anton Stepic
trgovec, posestnik In župan
danes, dne 1. oktobra, po kratki bolezni v starosti 31 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjcega bode v petek, dne 4. t. m., ob 9. uri dopoludne na farno pokopališče.
Sv. maSe zaduSnice brale se bodo v župnijski cerkvi v Višnji gori.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (2151)
Višnja gora, dne" 1. oktobra 1901.
Znamenitost I. vrste v Ljubljani. V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.) fcST Ne zamudi naj nihče posetiti velezanimivo
Pariško razstavo 1900
ki je le do sobote. 5. oktobra, otvorjena.
Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od  9. ure  zjutraj do
O. ure zveeer. (2148)
vrl trgovski pomočnik
prva moč), kateri ima nastopiti kot prvi prodajalec v neki trgovini s špecerijskim blagom v mestu.
Dotičnik mora biti najmanj 24 let star, vojaščine prost ter imeti najboljša spričevala. Zahteva se popolna zmožnost obeh deželnih jezikov.
Vstopi lahko tudi takoj.
Prijazne ponudbe je poslati pod naslovom: A.      poštni predal *t. 57. (2142—2)
R. Dilmar
c. in kr. dvorni dobavatelj
DUNAJ
Največja izbera _2U~_
predmetov za razsvetljavo
petrolej no, plinovo
in
električno lue.
Petrolejske peči. (2149-1)
Franu Cveku
v Kamniku
gromovit živio!
k njegovemu cenjenemu
llllullUullUl (9150)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li LJubljana jož. kol. Proga če« Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, det Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove v are. Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 'A5 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Ioomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heb;». Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob Ö. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod il Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, posle in j i vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 43 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
Prodaja posestva.
Posestvo v Spičniku, pošta Pesnica (na   Štajerskem),   prej Miklautz-ovo
zemljišče, se proda pod ugodnimi pogoji zelo ceno. Posestvo obsega 52 skupaj se držečih oralov zemlje. Tega zemljišča pa je: 8 oralov vrta, črez 3 orale vinograda, 12 oralov gozda, 18 oralov njiv, i0 oralov travnikov, zraven pa še gosposko stanovanje, gospodarska poslopja, žgalnica, eno poslopje za svinjerejo in ena vincarija, vse v dobrem stanu. Zadnje more se kupiti z inventarjem ali tudi brez njega. Od okrajne ceste je oddaljeno 10 minut. Cena 10.500 siti. (2097—3)
Kdor želi kupiti, naj se sam zglasi pri posestniku v Spičniku, pošta Pesnica.
Učenec
(2146—I*
s primerno šolsko izobraibo sprejme se takoj pri Albinu Rant-u v Kranju.
Stenografa
vsprejme takoj
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (2134—2)
Potovalca
proti  stalni  plači  išče tovarna na
Kranjskem.   Italijansko govoreči ima prednost. (2136—3) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Svarilo!
Naznanjamo, da gospod Hugo Bolim ni opravičen za nas sklepati kupčij, in proglašamo pooblastilo, katero je v njegovih rokah, za neveljavno. , ...
(2127-2)      Ivan Jax in sin.
Na Primorskem blizu kranjske meje in kolodvora nove železnice se da v najem za 5 let
lepa hiša
s 3 nastropji, koja je primerna za inženorje ali za krčmo in za prodajalnico. Kdor želi vzeti v najem, naj se oglasi za naslov pri upravni&tvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. (2136—2)
(cimpermani)
se sprejmo proti dobremu plačilu pri (2128-4;
Josipu Lehner-ju
tesarskemu mojstru v Ljubljani,
Prevzel sem za prodajo od slovite izdelovalnice za modne izdelke na Dunaju
več komadov (ai3°-2)
gospejskih klobukov
najnovejše pariške mode in opozarjam na to ugodno priliko p. n. velecenjene dame, Prodajalnica: Hotel Greiser.
Specijalna trgovina za Ero
Bdmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste
priporoča
kavo Santoa dobrega ukusa po gld. I*— kile .\eiljcli«*rr> aromatično-
krepkega okusa.....„   T40 „
IMraldy najfinejega okusa   „   160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno ipeeerljwl*« blago v najboljS?
kakovosti. (liä-l«8) Glavna zaloga J. Klauer-jevega ..irlslun«"
h       i ii ■■
1
fi Resljeva cesta št.
BBBBB5B
Feliks Tornau
kamnoseški mojster
Ljubljana     Resljeva cesta št. 26.
priporoča svojo največjo zalogo izdelanih
črnih nagrobnilxpiröLixiid
(|  iz švedskega granita, »ijmiiu in lahradorja lastnega izdelka, kakor tudi
I nagrobne spomenike in križe
od različnih najtrpežnejših marmorjev; sprejema vsakovrstna naročila na *^*;a Vk- B»«^it Inmetna lisama« »»«««» dela in ima na skladišču robnike od
granita kakor tudi koeke In ploäee od »orfirja za tlakovanje trotovarja.
Floče za pohištvo od različnih marmorjev po najnižji ceni.
ajkrasnejši Dunajska moda
klobuki za
za najnižje cene priporoča
dame, dekleta in otroke. PavUtia jtecknaitet
•      Motni tat    hii. Jtev. 3. •
Sprejemam klobuke za novo okitenje.       Velika izbera žalovalnih klobukov.
(2147-1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll L
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
S*^^
63
59
^928