Paralela. (Piolpotni vtisi ob prihodu z Dunaja.) Sedel sem zamdšljen v vlaku, ki je odha« jal ob mojem povratku z Dunaja v domovin.o iz Maribora ob 13'28 proti jugu. Neznosma soparica nas je nadlegovala, da smo hrtpeneli po hladni sapici, ki je ni piovzročal niti brze6i stroj. Vagon je bil poln mladine. ki se je vra« čala iz šole domov. Bil je zadnji šolski dan 10. junij. Do Poljčan je izstopala naša bodočnost in odhajala na svoje domove. V Cdju se je slika ponovila. Do Trbo« velj so mi delali drušcino učenci, so ščebctale deklice vseh razrtdov meščanskdh in drugih šol okoli mene. Dobro, da ni mladina vedela, kdo sem. Godilo se mi je kot priznanemu slovetiskemu pisatelju, ki se preobleče, ako boči. neopažen in nepo'znan prodreti v psiho našega ljudstva. V meni je kipelo, po glavi so se mi po= dili prijetni spomini. bil sem ves prevzet nove šole in socialnih naprav Dunaja. Tcda okoliš. v katerega me je potisnila trenotka družba v vlaku, mi je predočil šele prepad, ki zija med nami in inozcmstvom. Jasno mi je postslo, da tako ne more dalje. Izmučeni obrazi mladine, ki mora po« zimi in poleti po uro in več hoda na postajo in od tam z vlakom v šole in zopet domov pozno popoldne, pozimi v noči od doma,, v noči domov, so mi jasen opomin, da tako ne vzgojimo borbene generacijt dela, to bocto trpini, sklonjeni pod težo socialnih razmer, nezmožni silnih del. Res, da v trpljenju clovek jekleni, toda kupa trpljenja, od nežnei mladosti dalje brez solnca in toplote, to je prevec. Izžeta mladina, trpeča .pomanjkanje. premalo negovana prepuščena sama sebi, ni naša bpdočnost, ne sme biti naš nairaščaj. Kam naj gre mladina od prihoda vlaka do pričetka pouka, od sklepa pouka do od« hoda na postajo popoldne? Nidi to problem za nas, ki nimamo v to prostorov. Potem pa razgovor o proiesorjih, vese» lcst, ki jo povzroča med njo persifliranjei sit* nežev. godrnjačtv. Koliko zasmeha med šti« rimi stenami užije ves trud in napor, urnikov in mrtvih predpisov držeči se vzgojitelj. Edini disciplinski sredstvi razrednica in katalog. Strah pred nezadostnim: redi in po=> sledicami prekršitve disciplinskih pravil po točkah a, b, c .... itd. v neskončnost. Bog ne daj. če, bi me bila mladina izpoznala. To bi gledal hinavskc obraze. Toda dva precej raztrgana južnjaka — najbrže štu* denta, ki sta prihajala od nekod iz inozem!" stva in ki sta izpovedovala okolici svoje mal= kontentstvo z vsem, kar eksistira pod soln? cem in moja malenkost v drugače le z mladino zasedenem vagonskem odddku ni spravljal mladine iz ravmoteižja. Zadovoljna je bila, da je konec, da ne bo več cvekov in karcerjev, da ne bo nesmi« selnih pridig in opominov. Veselila se je solnca in svobode in ko* vala načrte za varanje drugih — a nezavest* no tudi sebe — v prihodnjem šolskem letu. Da, da — paralela se je dvigala v moji notranjosti. Pred menoj je vstajala mladina z Dunaja, polna idealizrna in veselja do šole. Zrl sem ma njena dela v duhu in primer» jal. Čimbolj sem primerjal, bolj mi je bilo hudo. Ko se je zadnji mladi sopotnik odstra^ ¦\i,l, sem potegnil beležndco .z žepa in pisal- Žal, da sem bil prezaposlen in nisem prej obnovil tega. Dan«s ob sklepu šolskega leta sem jih vzel v roke in Vam jih priobčujem — mogoče se še kdo zamisli v problem naj« boljše vzgoje mladine in poskusi pripomoči k rešitvi vprašanja resnega sodelovanja mla* dine z nami pri ustvarjanju temclja novi šoli, ki naj bo mladini dom, domače ognjišče, ne pa mučilnica in zapor, iz katerega zbeži mla* dina letno na velike počitnice razočarana m z zagrenjenimi občutki na prebito šolsko leto. A. M.