dico (vsestranske) centraliziranosti sovjetskega družbenega življenja in jo primerja z naziranji M anakove (ki nikakor ne slovi po »modernizmu«), lahko ugotovi bolj ali manj celovit preokret od tradicionalnega (dualističnega) obravnavanja vloge geo­ grafije. V prvem delu M anakova na kratek, enostaven in dovolj zanimiv način seznanja bralca z načeli in metodami znanstvenega dela v socialnoekonomski geografiji ter o načinih zbiranja in obdelave gradiva. Drugi del, ki obsega večino priročnika, obrav­ nava metodologijo geografskega proučevanja elementov prostorskih socialnoeko­ nomskih sistemov: prebivalstva, delovne sile, naselij, industrije, kmetijstva, trans­ porta in oskrbe. Za vsak element avtorica poda najprej teoretska izhodišča, nato geografsko vsebino ter metode proučevanja. Čeprav je priročnik prilagojen sovjetskemu programu visokošolskega študija geografije, je zaradi sistematičnega podajanja, zanimive obravnave nekaterih geo­ grafskih elem entov in zanimivih teoretičnih izhodišč, primeren kot pomožno gradi­ vo tudi za naše razmere. Kar edinstvena odlika dela so, v nasprotju z večino podob­ nih sovjetskih del, številne in dobro uspele kartografske priloge. Marijan Klemenčič S. Zajchowska, A. Jasiok, Z. Kaminski, W. Maik, Uprzemvslowienie a struktura przestrzenno- funkcjonatna regionu Koniriskiego. PWN, Warszawa 1985, s. 104. Na prim eru koninske regije so avtorji predstavili izsledke raziskovanja dveh osnovnih pokrajinskih problem atik, značilnih za novonastajajoča industrijska ob­ močja: oblikovanje proizvodno-naselbinskih kompleksov ter njihove prostorske družbenogospodarske sestave. Koninsko industrijsko območje je izrazito mlado, nastalo v šestdesetih letih z izkoriščanjem zalog rjavega premoga in kam ene soli. Na hiter industrijski razvoj ob­ močja so vplivali še ugodna lega v središču države med Poznanjem in Varšavo, do­ bre prom etne povezave, bogati vodni viri in dovolj delovne sile. Industrializacija se je začela z izkoriščanjem rjavega premoga leta 1958. Nadaljevala pa se je z dvema term oelektrarnam a, zgrajenima v letih 1964— 1969, ki sta dali osnovo za tretjo sm er industrializacije, nam reč za kombinat za predelavo glinice in aluminija. Četrto, najnovejšo stopnjo predstavljata predvsem strojna in elektroindustrija. Poleg Koni- na so se istočasno industrijsko razvili tudi bližnji večji kraji, Turek, Kolo, Slupca, Klodavva. Vse to je zanimivo območje za geografska proučevanja. Namen raziskave je bil ugotoviti sprem em be v naselbinski mreži in družbenogospodarskih razmerah, ki jih je v pokrajino prinesla hitro se razvijajoča industrija. Družbenogospodarske sprem em be so obravnavane z naslednjih treh vidikov: razpada prvotnih družbeno­ gospodarskih struktur in povezav, sprememb zaposlitvene sestave prebivalstva in funkcij posameznih krajev ter z vidika oblikovanja novih družbenogospodarskih po­ vezav, ki ustrezajo sedanji družbenogospodarski strukturi. Proučitev proizvodno- naselbinskih sistemov pa vsebuje: razmejitev sistemov, opredelitev eksogenih funk­ cij sistemov, analizo funkcijskih povezav v sistemih ter analizo družbenogospodar­ skih sprem em b v sistemih. Avtorji ugotavljajo, da je industrializacija močno poglobila razlike med osred­ njim delom regije in obrobjem , kjer so manjša mesta brez industrije postala spalna naselja. Osrednji del regije se je začel razvijati na račun nazadovanja obrobja. Zara­ di takega razvoja so se pokazali največji problemi v demografski sliki (odseljevanje prebivalstva z obrobja, »ostarevanje« prebivalstva ter množično vozaštvo) in v kme­ tijstvu. Posebna odlika dela je solidna metodološka obravnava teoretsko jasno oprede­ ljenih problem ov, kar je posledica visoke stopnje strokovnosti posameznih avtorjev. Prikaz industrializacije in prostorsko-funkcijske strukture koninske regije je kolek­ tivno delo treh mlajših geografov: Z. Kaminskega, W. Maika in nesrečno umrlega A. Jasioka, ki jih vodi in usmerja neum orna prof. Stanislavva Zajchovvska. To je eno izmed redkih kolektivnih del, ki je kljub štirim avtorjem notranje (vsebinsko in me­ todološko) enotno. Pred leti sem na tem mestu že omenjal »poznansko geografsko šolo«, ki jo v jedru sestavljajo avtorji predstavljene knjige. Prof. Zajchowska je uspela zbrati tri izredno sposobne mlade geografe ter pritegniti k občasnemu sode­ lovanju tudi nekatere starejše. Njen izredno topel in neposreden odnos do mlajših kolegov— učencev je pripomogel, da se skupina pogosto loteva skupnih akcij, ne da bi bila s tem okrnjena ali zavrta strokovna usmeritev posameznika. Podpisanega je tak tovariški, a zelo odgovoren način dela prevzel, prav tako kot res zavidljiva do­ gnanja. Marijan Klemenčič Economic Geography of Hungary, Akadem iai Kiadö, Budapest 1985, s. 450. Knjiga prikazuje dinamične prostorske spremembe z urbanizacijo vred, obdobje prehoda od kvantitativne v kvalitativno fazo razvoja madžarskega gospodarstva, sprem em be v regionalni sestavi industrije, poselitve in usmeritve v kmetijstvu. Pisci posameznih poglavij, Tivadar Bernät, Gyula Bora, Lajos Kaläsz in Zoltan Zoltan, ki se ukvarjajo z regionalnim načrtovanjem, so podali socialno-ekonomsko problem a­ tiko M adžarske v zadnjih treh desetletjih 1950— 1981. Knjiga je razdeljena na štiri različno obsežna poglavja, kar že opredeljuje njen nam en in vsebino. Poglavji Fizično okolje (s. 11— 40) in Prebivalstvo ter naselja (s. 41— 99) sta funkcijsko zasnovana uvodna prikaza. Pri tem je v drugem poglavju ob nekaterih demografskih elementih še zlasti veliko pozornosti posvečene podežel­ skim naseljem, njihovi opremljenosti, klasifikaciji, začasnim naseljem in razvojnim modelom. Poglavji o prostorski lokaciji ekonomskega sektorja (s. 100— 331) in o eko­ nomskih ter planskih regijah (s. 332— 450) obravnavata osnovne gospodarske pa­ noge, predvsem industrijo, energijo, kmetijstvo in promet. V prvem poglavju so po­ sam ezne panoge obravnavane z vidika razvojnih trendov v prostorski sestavi mad­ žarskega gospodarstva. O b številnih novih, svežih in eksaktnih informacijah in tol­ mačenjih posameznih elementov pa je še posebej dragoceno poglavje o splošnih za­ konitostih ekonom skega razvoja na Madžarskem. Takšnih temeljitih in kompleksnih ekonom sko-geografskih analiz vzhodnoevropskih držav doslej nismo zasledili. Č etrto poglavje prinaša podrobnejši oris posameznih ekonomsko-planskih re­ gij: centralne planske regije z Budimpešto, severno-madžarske z Miškolcem, eko­ nom sko planske regije severne Velike ravnine z Debrecenom, južne Velike ravnine s Szegedom, južnega Podonavja s Pečujem in severnega Podonavja z Györom. Orisu ekonom skega razvoja in sestave, ki je vedno dopolnjen s karto sestave in razmestit­ ve industrije, sledijo poglavja o prebivalstvu, naseljih ter o izvenmestnih območjih. Knjiga sodi nedvom no med moderne in uspešne primere ekonomske regionalne geografije z naglašeno obravnavo vodilnih razvojnih dejavnikov, še zlasti industrije in km etijstva ter z močno naglašenim planskim vidikom. Številne, premišljeno izbra­ ne tem atske karte celotne Madžarske in ekonomsko-planskih regij so besedilu nad­ vse uspešno dopolnilo, kar v tako kvalitetni izvedbi največkrat pogrešamo. Zelo prem išljeno so izbrane sicer redke tabele, številnejši pa bi lahko bili diagrami. Eko­