Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2006
352(497 12 Ptuj)
COBISS o
6001914,12

22. december 2006
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XII, številka 12, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, 0.42 €. poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ

MESTNA OBČINA PTUJ
Vljudno vas vabimo na osrednjo slovesnost
ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije
v torek, 26. decembra 2006, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Program proslave
Slavnostni govornik dr. Štefan Čelan,
Pihalni orkester Ptuj in Alfi Nipič.
Iskrene čestitke ob prazniku!	župan
Dr. Štefan Čelan,
4-



VESELO SILVESTROVANJE 07
na ptujskem Mestnem trgu
21.00 - 3.00 zabava z ansamblom Prepih z Natašo


JO?
^0.05 nagovor župana
A
0.15 nepozabni ognjemet

a>
o.
oj
oc
o
>
o
«TJ
N
‘c
«TJ
OJ
O
o
_Q
E
a»
E
OJ
Q.
WÌ
Q_
O
O.
a>
'7^
c
«TJ
CJt
C« RADIOPTUJ		komunala ptuj	CISID
89.8*98.e»l04;3	MESTNA OBČINA PTUJ		mmm
Kapitalizem po naše
Koledarski prehodi niso le čas za razčiščevanje starih »zadev«, pač pa tudi odlična priložnost za nastavljanje novih. Pravzaprav je največji smoter analiziranja preteklih odnosov, bodisi študijskih ali službenih, zasebnih ali prijateljskih, družinskih ali političnih, jasna vizija in lepša prihodnost. Živimo pač v zelo dinamičnem času in se zavedamo, da brez zdravih temeljev ne moremo oblikovati razvitega in socialno močnega okolja.
Globalizacija se vse bolj globoko zajeda tudi v domače pore. Odzivi na globalne izzive so v svetu različni. ZDA stavi na podjetniško revolucijo od spodaj navzgor, EU nasprotno prisega na institucionalne reforme od zgoraj navzdol, pri nas pa smo oboje dodobra premešali s politiko, ki želi obvladati menedžerski trg podjetij.
Logika prestrukturiranja ameriških podjetij je bila preprosta; kako z manj narediti več in bolje. Na začetku je prenesla potrojitev naložb v sodobno tehnologijo, v nadaljevanju pa je radikalen spoprijem z neučinkovitostjo privedel do podjetniškega združevanja in globalizacije. EU gre še najbolje od rok skupna politika konkurence. Podjetja predvsem uniformira, s tem pa le-ta pozabljajo na inovativnost, ki v današnjem kaotičnem svetu uspeva predvsem z nelinearnim razmišljanjem in tržno raznolikostjo. Pozabljajo, da se s krčenjem stroškov preprosto ne da kupiti rasti. Socialna država ne more živeti, če ne bo preživela človeška stran poslovne enačbe v podjetjih.
Slovenija je nekje vmes. Od ameriških izkušenj je prevzela predvsem brezpogojno zavezanost lastniškim interesom kapitala, ampak pozablja, da ameriški delavci dobivajo delniške opcije, sindikati pa so s finančnimi instrumenti zavarovali zdravstvene in socialne interese delavcev. Iz evropskih izkušenj smo potegnili formalno soudeležbo delavcev, ampak prepustili smo jo sindikatom.
Predvsem so naša podjetja bolj zavezana oportunističnemu vedenju menedžerjev, saj ti želijo delovati v interesu obojih, lastnikov in delavcev. Toda naša specialnost je dejstvo, da pri tem vodilni menedžerji pridobijo veliko poslovno moč in privid osebne večvrednosti. Zdi se, da ne znajo več razlikovati med seboj in podjetjem. Namesto da bi delali za podjetje, želijo, da podjetje dela zanje. Namesto da bi se naučili novih stvari, mislijo, da poznajo vse odgovore.
In koliko na uspešnost podjetij v takih okoliščinah vpliva zamenjava vodilnih menedžerjev?
Izkušnje kažejo, da je največja verjetnost zamenjav uprav v neuspešnih in najuspešnejših podjetjih. Neuspešnost je logičen vzrok zamenjave, pri uspešnih pa so prevladujoči posebni interesi lastnikov, manj njihovi ekonomski in razvojni motivi.
Ker država še vedno lastniško obvladuje polovico gospodarstva, politiki z različnimi oblikami interesnega pritiska zamenjujejo uprave slovenskih družb. Politike dejansko dokazujejo menedžerjem, da jih z lastniškega vidika lahko vedno zamenjajo in nadomestijo. Formalno so zamenjave celo korektne, toda poslovno in razvojno so pogosto nenavadne in zgrešene. Vsevprek se povečuje še politična odvisnost podjetij od države in s tem je večja tudi osebna negotovost menedžerjev.
Vse to imamo možnost spremljati tudi v naši neposredni bližini. Žal pa to niso primerne razmere za učinkovito vodenje in prenovo tako slovenskih podjetij kot države. Privatizacija po meri aktualne politike se bo zelo težko uveljavila na trgu in še težje premagala nezaupanje domačih in tujih investitorjev. In s tem izgublja človeška stran poslovne enačbe.
So to zdravi temelji za razvito in socialno močno okolje, državo? Je to podpora dolgoročni pokojninski in socialni varnosti zaposlenih? Čeprav se mesta odevajo v blišč, veliko ljudi ravno zaradi te negotovosti ne čuti kaj veliko prazničnosti v deželi tej. Zato si letos želim samo strpnosti in razuma za vse nas.
Miran Meško
SPREHOD PO VSEBINI
Koncept za Ptuj - Evropska prestolnica kulture 2012	4
Miklavž obiskal in obdaril otroke	4
Praznične luči na Ptuju	5
Izbor slik iz umetniške zbirke Talum	6
Prednovoletni sprejem na ptujskem gradu	6
Uporaba pirotehničnih izdelkov	7
Na decembrskih sejah OS aktivno	8
Obvestilo gostincem v Mestni občini Ptuj	11
Odstranitev zapuščenih vozil	11
Uspešno zaključen Festival monodrame in nova premiera	12
Večer gospelov in spiritualov v prastarem mestu!	12
Zapeli Francozom in odlično predstavili naše mesto	13
Dr. Mihael Glavan o "goriškem slavčku” v Šolskem centru	14
Keel Klezmer Band na Ptuju	14
Decembrsko veselje ... kaj je že to?	15
Microsoftovo novoletno darilo	16
Penina, požirek kraljevskih užitkov	16
Dijaki kmetijske šole spet v šolskih delavnicah na Lackovi	17
Delavnica Oblikovanje iz gline v oddelku podaljšanega bivanja	17
Z borilnimi veščinami proti mladostniškemu nasilju	18
Ekošolarji iz OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena, uspešno nadaljujejo svoje delo	19
Novo vodstvo v Mladinskem svetu	19
Klub ptujskih študentov ima novo vodstvo	20
Svoje prve projekte novo vodstvo uspešno izpeljalo	20
V letu 2007 bomo še aktivnejši	21
Sprejem Luči miru iz Betlehema	21
Plavanje in okolje	22
3. mednarodni nogometni turnir na Ptuju	22
Zaznamovali so ptujski šport v letu 2006 - I. del	23
Naslovnica: Miklavž je obdaril otroke Foto: Aleš Šprah
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, Jadranska ulica 16, Ptuj, kontaktna oseba: Liljana Vogrinec, tel.: 02 771 08 82, gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Gratis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Koncept za Ptuj - Evropska prestolnica kulture 2012
Prvi sestanek MO Ptuj in javnih zavodov na temo Ptuj - Evropska prestolnica kulture 2012
Ptujski mestni svet je že septembra 2005 izglasoval sklep o začetku postopka za kandidaturo Mestne občine Ptuj za »Evropsko prestolnico kulture 2072«. Delovni sestanki so se pričeli takoj, ko je bil izdan razpis Ministrstva za kulturo. Župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan je na sestanku konec novembra podal svojo vizijo glede projekta.
Iva Ferlinc
Prvi večji projekt je »Grič dobrega«, kjer nameravamo na sedanjem panoramskem griču izvršiti velika arheološka izkopavanja. Po napovedih arheološke stroke naj bi na teh prostorih ležala Poetoviona, ki je v tistih časih bila velemesto. K arheološkim izkopaninam želimo dodati etnološki park, v katerem bi postavili kurenta in njemu podobne like. Teh bi bilo 140 iz različnih držav sveta. Dodali bi cvetje in drevesa, značilna za posamezno
državo. Tako bi preko arheološke in etnološke zbirke povezali evropske države, kot so že bile nekoč povezane pod rimskim cesarstvom. »Grič dobrega« bo tudi prostor, kjer naj bi ljudje imeli priložnost meditacije. To bo mesto romarjev in temu primemo bo Panorama dobila ime. Drugi projekt je povezava današnje tržnice, Blagovnice in Vinske kleti. Tržnica bi bila prenovljena v večetažni prostor, kjer bi se prodajala živila različnih proizvajalcev, tudi bio-izdel-ki. Stavbo sedanje Mercatorjeve
Blagovnice na Novem trgu bi prenovili in dogradili ter prostore namenili novim vsebinam. V pritličju bi uredili trgovine, v prvi etaži prireditvene prostore in v drugi etaži degustacijski center za pokušnjo vin ter izdelkov Perutnine Ptuj. Tako bi dobili velik prireditveni prostor za večje število ljudi. Ko bi porušili stekleno stavbo Volana na Novem trgu, bi povečali trg in novo stavbo Blagovnice povezali z dvoriščem Vinske kleti.
Tretji projekt je izgradnja kongresne in kulturne dvorane na Potrčevi. V njej bi uredili muzej Perutnine in izvajali različne kulturne programe.
S temi projekti, predvsem pa z »Gričem dobrega«, želi župan mesto Ptuj približati Evropi,
tako da bi vsak evropski narod tukaj našel delček svoje kulture.
Sklenili smo, da se bomo pri projektu povezali še z nekaterimi občinami na Štajerskem, kot so Maribor, Velenje, morda tudi Celje. Že leta je namreč v Evropi praksa, da poleg mesta, ki je nosilec naziva, pri projektu sodeluje celotna regija, kjer se izvajajo prireditvene dejavnosti in nove investicije. Sodelujemo že s Kulturno-izobraževalnim društvom Kibla, ki pripravlja projekte za mesto Maribor. Na zadnjem delovnem sestanku, ki je bil 29. novembra, smo se z javnimi zavodi in društvi dogovorili o pripravi programov. Tudi znotraj Mestne občine Ptuj smo posameznim oddelkom razdelili naloge.
Miklavž obiskal in obdaril otroke
Na dan sv. Miklavža, B. decembra, je Miklavž obiskal otroke pred Mestno hišo.
Foto: Staša Cafuta
Staša Cafuta
Na dan sv. Miklavža, 6. decembra, je Miklavž obiskal otroke pred Mestno hišo. Miklavževa-nja pred Mestno hišo so se začela že leta 1993. Prvi dve leti jih je pripravljala župnija sv. Jurija, od leta 1995 pa jih pripravljajo vse tri ptujske župnije: sv. Jurij, sv. Ožbalt, sv. Peter in Pavel. Vsako leto prireditev organizira druga župnija. Letošnje Miklavževanje je pripravila župnija sv. Ožbalta. Mladi, ki so večinoma člani mladinske skupine v župniji sv. Ožbalta, so pripravili in doživeto zaigrali humoristično in poučno igrico z naslovom Miklavž, ki jo je napisal duhovnik Franci Juvan, večino smešnih prizorov pa so mladi dodali sami. Po igrici je skozi vrata Mestne hiše v spremstvu župana dr. Štefana Čelana prišel Miklavž. Oba sta nagovorila vse navzoče, nato sta skupaj prižgala lučke na okrašeni jelki na Mestnem trgu. Miklavž je seveda, tako kot je to že v tradiciji, otroke povprašal, če so bili kaj pridni. Otroci so vsi v en glas Miklavžu pritrdili. Po besedah predstavnikov župnije
sv. Ožbalta je bilo obdarovanih preko 250 otrok. Miklavževanje je bilo brezplačno in vabljeni so bili vsi otroci. Darila, v katerih so bile pomaranče, pobarvanke in sladkarije, je plačala Mestna občina Ptuj.
Sveti Miklavž in miklavževanje
Sveti Nikolaj ali Miklavž je bil resnična zgodovinska oseba. Živel je v tretjem in četrtem stoletju v mali Aziji, to je v današnji Turčiji. Njegova starša sta bila verna in sta težko pričakovala, da bi se jima rodil otrok. Veliko sta molila v ta namen. Ko se jima je na stara leta rodil Nikolaj, sta bila zelo srečna. Vesela sta bila tudi, ko sta ga videla, kako je že kot otrok rad molil. Starša sta poskrbela, daje hodil v najboljše šole, toda kljub temu je ostal dober in preprost. Ko sta mu oče in mama umrla, je podedoval veliko premoženje, a nič od tega ni hotel imeti zase. Vse je razdajal, nato pa je postal duhovnik. Ravno v tistem času so v mestu Mira (današnje Derme v Turčiji) iskali novega škofa. Rekli so: »Kdor od du-
hovnikov bo zjutraj prvi prišel v cerkev molit, ta bo škof.« Čeprav Nikolaj ni vedel za ta dogovor, je prišel prvi v cerkev, zato so ga izbrali za škofa. Znano je, da je kot škof sodeloval na Nicejskem koncilu leta 325. Tudi kot škof je ostal preprost, spal je na golih tleh, čeprav bi si lahko privoščil mehko posteljo. Vse kar so mu
ljudje prinesli, je z veseljem razdelil med uboge in pomoči potrebne. Znane so tudi številne legende, ki govorijo o čudežih, ki jih je storil.
Ker je bil sveti Nikolaj daleč naokoli znan po svoji dobroti, je po smrti postal priljubljen svetnik, katerega so ljudje veliko časti-
li.	Sveti Miklavž je velik prijatelj otrok, zavetnik ujetnikov, brodarjev, priprošnjik za dobro poroko ter zavetnik v stiski. Tudi v Sloveniji mu je posvečenih precejšnje število cerkva. Odsev njegovega čaščenja v naših krajih je zelo živo ohranjeno miklavževanje. Sveti Miklavž tako predvsem ponoči s 5. na 6. december obdari mnoge pridne otroke. Po različnih krajih pa potekajo številna miklavževanja. (Vir: br. Matej Štravs, kaplan v župniji sv. Ožbalt na Ptuju)
Praznične luči na Ptuju
V prednovoletnem času dobi večina mest praznično podobo. Nekatera mesta namenijo okraševanju večjo pozornost kot druga. Seveda je vedno več takšnih mest, kjer se prebivalci zavedajo, da mora biti novoletna okrasitev pravilno izbrana in primerna za celotno podobo mesta, da pa so za celostno podobo okrasitve potrebna zajetna finančna sredstva. Ptujčani in Ptujčanke lahko primerjamo naše »okraske« z drugimi mesti. In kakšno je trenutno stanje pri nas?
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kot je povedal Janko Širec iz Mestne občine Ptuj, praznično okrasje po mestu namešča Komunalno podjetje Ptuj, in sicer v sklopu komunalne skupne rabe (vzdrževanje ulic, mestnih cest, zelenic...). Okrasitev v letošnjem letu je v glavnem ostala enaka kot v letu 2005. V lanskem letu so bili nameščeni novi okrasni
Mestnem trgu, delno so novi tudi okraski na smreki. Zamenjano je okrog 600 metrov cevnega materiala,« pravi Janko Bohak iz Komunalnega podjetja Ptuj. Novoletna okrasitev mesta bo Mestno občino Ptuj stala okrog 2 milijona tolarjev (za primerjavo: Mestna občina Ljubljana je porabila za okrasitev središča
□krasitev Krempljeve ulice.
Okrašeno božično drevo na Mestnem trgu.
elementi v Miklošičevi, Lackovi, Murkovi in Krempljevi ulici. »Letos so bili zamenjani okraski z novimi elementi na mostu preko Drave, lučke na smreki na
mesta okrog 35 milijonov tolarjev). Sredstva so porabljena za namestitev novih elementov na mostu preko reke Drave, za nakup dodatnih mrež za smreko
□krasitev na Mestnem trgu in v Lackovi ulici.
Okrasitev v decembru na Mestnem trgu.
in za elemente, ki so bili uničeni v lanskem letu ter seveda za vsa montažna in demontažna dela. Okrasitev mesta v prihodnjih letih je odvisna od pričakovanj občanov in predvsem od zagotovljenih sredstev v proračunu. »Zagotovo pa bo potrebno pritegniti ptujsko gospodarstvo in postaviti skupen koncept okraševanja. Primerjava okrašenosti mesta z MO Ljubljana in MO Maribor je vprašljiva. Vprašati
se je treba, kaj pričakujejo posamezniki. Ali se pričakuje prestiž ali vzpostavitev primernega prazničnega vzdušja. Ocenjujemo, da je osrednji mestni prostor skupaj s ptujskim mostom primerno okrašen, seveda v smislu racionalne porabe proračunskih sredstev,« še dodaja J. Širec. Verjetno pa mnoge tudi zanima, kje je rasla smreka, ki je postavljena na Mestnem trgu. Posekali so jo nekje v kidričevskem gozdu.
Izbor slik iz umetniške zbirke Talum - Prvič na ogled na
Ptuju
V središču Ptuja, v galeriji Magistrat, je bila na prvi dan decembra zadnja letošnja otvoritvena slovesnost. Do 5. januarja si lahko ogledate izbrana likovna dela iz dragocene umetniške zbirke Talum, ki na Ptuju še niso bila videna.
Milena Turk	________ _________________________
Foto: Aleš Šprah
Galerija Mcigismu
MESTNA HIŠA PTUJ
Razstavo izbranih del iz Talumove likovne zbirke je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Družba Talum iz Kidričevega je v našem okolju in v širši Sloveniji znana kot gospodarski subjekt, ki ima velik posluh in razumevanje za likovno umetnost in umetnike, kar bi ti sami, če bi jih povprašali, najbolj verodostojno izpričali. Skratka v Talumu se je našlo ravno pravšnje število za umetnost dovolj subtilnih ljudi in to na pravih mestih. Ključni osebi sta predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek in Darko Ferlinc, ki sta k sodelovanju povabila še zunanjega sodelavca akademskega slikarja Dušana Fišerja. Ti sodelujejo že drugo desetletje in lahko predvidevamo, da brez njih te zbirke likovnih del ne bi bilo. Zbirka obsega več kot 300 enot in dolgo tega je že, odkar je presegla skromni začetni namen, da bi namreč obogatila delovno okolje v upravni stavbi Taluma. Mnoga likovna dela iz te zbirke bodo nepogrešljiva in pomembna pri oblikovanju pregledov likovne umetnosti na Slovenskem od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Posebnost Talumove
Razstavljena dela
Ivo Prančič: brez naslova Peter Štrovs: Prerez 27 Ejti Štih: Rumena kravata Zdenko Huzjan: Vzglavniki neha in zemlje Skupina Irwin: Sejalec Dušan Fišer: Modul - 2 Rajko Cuber: brez naslova Maja Zu ra: Kitajski zid Andrej Mivšek: Diptih Jože Marinič: Tišina 2 Boris Zaplatil: Pojoči travnik
Lojze Spacal: 2 grafiki Zora Stanič: grafika Izidor Urbančič: Ids IV Bogdan Borčič: 2 grafiki
zbirke, po kateri se ta razlikuje od drugih, podobnih v nekaterih slovenskih podjetjih, so umetniki, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. Hkrati je z deli, vezanimi na ptujsko okolje, izpričana velika ustvarjalna moč tega okolja, kar je pogosto spregledano.
Dr. Marjeta Ciglenečki, Darko Ferlin in Dušan Fišer
V Mestni hiši je razstavljenih sedemnajst del petnajstih ustvarjalcev. Tehnike so različne: od mešane do akrila, olja, voska, grafike, sitotiska.
Priznana interpretatorica in poznavalka umetnin Talumove zbirke je umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki jo spremlja od njenih začetkov
in jo je tudi v Mestni hiši na otvoritveni slovesnosti predstavila številnim zbranim obiskovalcem. Med drugim je avtorica besedila Umetnostna podoba Taluma iz zbornika ob 50-letnici tovarne, del katerega si lahko preberete v zgibanki, izdani ob razstavi v galeriji Magistrat.
Prednovoletni sprejem na ptujskem gradu
Zupan dr. Štefan Čelan je priredil prednovoletni sprejem na ptujskem gradu. Povabil je 350 gostov in odzvalo se jih je okrog 230. Zabavali so jih igralec Milivoj Miki Roš iz Murske Sobote, pevka Lara P. Jankovič in glasbeniki Dejan Berden, Tadej Furlan in Vasilij Centrih ter tri flavtistke iz Glasbene šole Karol Pahor - Tamara Sevšek, Doroteja Erhatič in Jana Vidrih.
Uredništvo
Foto: Staša Cafuta
Uporaba pirotehničnih izdelkov
Božično-novoletna praznovanja že tradicionalno spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Ti izdelki so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa neredko zaradi nepravilne ali celo nezakonite uporabe nastanejo negativne posledice. V mislih imam predvsem telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, premoženjsko škodo, vznemirjanje državljanov, motenje miru itn.
Janez Rojko
Zakon o eksplozivih, s spremembami in dopolnitvami, ki veljajo od 6. avgusta lanskega leta (uradno prečiščeno besedilo (ZE-UPB1 ), Uradni list št. 100, 10. 11. 2005), kot eksplozive opredeljuje tudi pirotehnične zmesi in pirotehnične izdelke. Med drugim določa pogoje za promet in uporabo eksplozivov ter določa nadzor nad izvajanjem tega zakona, prav zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi ter njihovega premoženja. Pirotehnični izdelki, torej izdelki, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, so razvrščeni v razrede:
•	razred I: pirotehnične igrače (bengalske vžigalice, pokajoče vžigalice, pokajoče žabice, pokajoči bomboni, pasje bombice ...);
•	razred II: izdelki za male ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, ognjemetne baterije, fontane ...);
•	razred III: izdelki za srednje ognjemete;
•	razred IV: izdelki za velike ognjemete ter
•	razred Tl in T2: pirotehnični izdelki za tehnične namene.
Za promet, uporabo, ravnanje z eksplozivi in izvajanje ognjemetov s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV morajo biti osebe ustrezno strokovno usposobljene
,ne meči petard!
Bodi
in izpolnjevati druge z zakonom določene pogoje, pravne osebe in podjetniki pa morajo imeti dovoljenje za promet in za nakup. Ti pogoji pa ne veljajo za uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I in II in tudi fizična oseba, ki v Sloveniji nabavlja
pirotehnične izdelke razreda I in II za lastno uporabo, ne potrebuje dovoljenja za nakup. Seveda pa veljajo določene omejitve za uporabo tudi teh pirotehničnih izdelkov.
Prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I in II, njihov glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. do 31. decembra, uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa le v času od 26. decembra do 2. januarja.
Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II je prepovedana:
•	v strnjenih stanovanjskih naseljih,
•	v zgradbah in vseh zaprtih prostorih,
•	v bližini bolnišnic,
•	v prevoznih sredstvih za potniški promet in
•	na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
V zvezi s slednjim tudi Zakon o javnih zbiranjih med prepovedana ravnanja uvršča prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, le če so pod nad-
zorom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je:
predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka poka,
uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, preprodaja pirotehničnih izdelkov.
Kazenske sankcije
Za kršitve mladoletnikov se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora. Na podlagi Zakona o eksplozivih lahko policist brez predhodne odločbe na kraju prekrška zaseže predmete prekrška v primeru, če posameznik poseduje eksploziv brez dovoljenja ali uporablja pirotehnične izdelke razredov I in II v nasprotju z omejitvami za uporabo pirotehničnih izdelkov.
Podobno pooblastilo je dano policistom tudi v Zakonu o policiji (drugi odstavek 46. člena). V primeru uporabe pirotehničnih izdelkov razreda I in II lahko policist le-te na kraju samem tudi zaseže, če posameznik z njimi ogroža javni red ali splošno varnost, vendar to policist ugotavlja v vsakem primeru posebej.
Ob tem se najpogosteje pojavlja dilema glede zasega tistih pirotehničnih izdelkov, ki jih ima posameznik pri sebi, prekršek pa je storjen s predmetom, ki ga v bistvu več ni, ker je zgorel. Če je na podlagi posameznikovega ravnanja, kot so objestnost, nesramnost ipd., kraja uporabe — javna zbiranja ipd., mogoče sklepati, da bo ta posameznik z nezakonito uporabo nadaljeval, lahko policist zaseže tudi preostale izdelke, ki jih ima posameznik pri sebi in očitno namerava s kršitvijo nadaljevati. Posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 do
300.000	tolarjev, če:
•	uporablja pirotehnične izdelke v času, kadar to ni dovoljeno (uporaba je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2. januarja);
•	uporablja pirotehnične izdelke razreda I in II tam, kjer je to prepovedano (v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic ter na površinah, kjer potekajo javni shodi oziroma javne prireditve);
•	ne uporablja pirotehnične izdelke v skladu z navodili proizvajalca (jih predeluje zaradi povečanja učinka, uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi in preprodaja pirotehnične izdelke).
V skladu z določilom Zakona o javnih zbiranjih, ki prepoveduje prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev, pa bo policist tistemu, ki bo na shodu oziroma prireditvi imel pri sebi pirotehnične izdelke, na kraju samem izrekel globo
25.000	tolaijev.
Morda ni odveč omeniti še določbo 11. člena novega Zakona o varstvu javnega reda in miru, po kateri se z globo 25.000 tolarjev kaznuje, kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Tudi v tem primeru policisti brez predhodne odločbe zasežejo predmete, ki so povezani s tem prekrškom.
Glede obravnave prekrškov, ki so v pristojnosti policije, pa naj povem, da bodo policisti glede na določila Zakona o prekrških (ZP-1) v primeru, ko bodo osebno zaznali kršitev iz Zakona o eksplozivih in ne bodo zasegli pirotehničnih izdelkov, kršitelju na kraju kršitve izdali plačilni nalog, če ne bo osebne zaznave. V vseh primerih, ko bodo zaseženi pirotehnični izdelki, pa bo prekrškovni organ (policijska postaja) izdal odločbo o prekršku po hitrem postopku.
Na decembrskih sejah naj aktivneje ob sprejemanju
proračuna za leto 2007
Na miklavževo, 6. decembra, se je novi mestni svet sestal drugič. Mestne svetnike so na tej, pravzaprav prvi delovni in tudi že »vroči« seji, najbolj zaposlovale številke v delovnem gradivu proračuna za naslednje leto, ki so ga po triurni razpravi in mnogih pripombah ter sugestijah za spremembe in popravke vendarle sprejeli. Lahkotneje pa so sprejeli delovno gradivo proračuna za leto 2008, ki so ga prav tako dobili v obravnavo. Občine tako sledijo delu Vlade RS, ki sprejema proračune za dve leti naprej. Ta način sprejemanja se namreč v praksi kaže kot zelo uporaben pri črpanju nekaterih finančnih sredstev, ko mora biti lokalna skupnost pri odločitvah na operativni ravni hitra in prilagodljiva.
Milena Turk
Proračun za naslednje leto je bil v delovnem gradivu predlagan v višini 7,3 milijarde tolarjev na odhodkovni strani in 6,8 milijarde tolarjev na prihodkovni strani. Prihodki so planirani na osnovi ocene realizacije v lem 2006. Proračun je pripravljen v skladu z usmeritvami ministrstva za finance in na podlagi globalnih makroekonomskih okvirov razvoja v Sloveniji. Upoštevana naj bi bila 2,1-odstotna povprečna letna rast cen za naslednje leto. V primerjavi z letošnjim proračunom je višji za 1,8 milijarde tolarjev; ta razlika gre na račun projekta celovitega varovanja podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, sicer so prihodki v primerjavi z letom 2006 višji za 38 %; davčni prihodki znašajo 2,3 milijarde (najpomembnejša med njimi je dohodnina), nedavčni 1 milijardo, kapitalski prihodki 1,1, milijarde, prejete donacije 720 tisoč tolarjev in transferni prihodki 1,2 milijarde. Predlagatelj proračuna - župan -je ob uvodnih pojasnilih k razpravi poudaril, da so pri sestavi proračuna izhajali iz že sprejetih sklepov, podpisanih pogodb ter določil iz preteklih let, zato veliko manevrimega prostora pri pripravi niso imeli. Znano je, da se je občina v preteklih letih odločila za velike investicije, kot je gradnja Puhovega mostu z navezovalnimi cestami, Center za odlaganje z odpadki Gajke in spremljajoče investicije, na katerih dokončanje še čakajo v Spuhlji, in za še dražji projekt Zaščita podtalnice Dravskega in
Ptujskega polja (samo prva faza je ovrednotena na 7,5 milijarde tolarjev), katerega je na razpis EU prijavilo sedem občin Spodnjega Podravja.
Razprava o delovnem gradivu je bila izčrpna in dolga
Jožef Glazer, ki mu je logika proračuna gotovo dobro znana, saj jih je v mnogo višjih zneskih (okrog 70 milijardne vrednosti) kot generalni direktor republiškega zavoda za zaposlovanje pojasnjeval in zagovaijal pred parlamentom, je ocenil, da je delovno gradivo tehnično dobro pripravljeno, manjkajo pa nekateri podatki, ki bi nazorno prikazali prioritete, ki si jih občina zastavlja v naslednjih dveh letih. Predlagal je, da se za lažje razumevanje poračun pripravi tako, da bo vidna višina razpoložljivih sredstev, kolikšne so obveznosti in kolikšna so prosta sredstva ... Skratka, želel je takšno predstavitev proračuna, iz katerega bi bilo denimo razvidno, koliko več bo zaposlenih, koliko več se jih bo izobraževalo, koliko se bodo izboljšali pogoji šolanja ... Prav tako je opozoril na nesorazmerne dolžine obrazložitev posameznih postavk glede na višino zneska na njih in oziraje se na obsežnost pomena nekega področja za življenje občanov. Ugotovil je, da v proračunu prevladujejo infrastrukturne zadeve, ki pa po njegovem mnenju sodobni generaciji prebivalcev v MO Ptuj ne predstavljajo bistvenega
dviga kvalitete življenja.
Marjan Kolarič, svetnik, ki prihaja iz Primestne četrti Rogoznica, kot se je predstavil in poudaril, da si to velja zapomniti, je potarnal, da v PC Rogoznica s 3700 prebivalci nimajo niti metra pločnika, tako da morajo matere svoje otroke ponekod voditi in spremljati do vrtca ali šole kar po jarkih. Vsa ostala cestna in druga infrastruktura je zelo slaba, a kljub temu je za ta namen v proračunu spet le pičlih pet milijonov tolarjev. Četrt v tem pogledu sploh ni primerljiva z naselji v drugih četrtch, kvečjemu morda z nekaterimi haloškimi. Cesta proti Lenartu je dnevno obremenjena z 10.000 vozili. Svetnik je iskreno povedal, da okrog 95 % prebivalcev te četrti sploh ne zanima denimo obnova gledališča, pač pa ureditev pločnikov in cestne infrastrukture.
Peter Pribožič je pripomnil, da bi bilo treba zaradi lažje primerjave in zaradi razlik, do katerih prihaja med planirano in ocenjeno porabo v letošnjem letu, prikaz proračuna za naslednje leto dopolniti še s kolono, kjer bi bil prikazan sprejeti proračun za leto 2006. Dodal je, da bi morali biti indeksi pri vseh postavkah izračunani glede na zneske v sprejetem proračunu za leto 2006, ne pa glede na oceno realizacije. Opozoril je na pripombo Odbor za finance k 9. členu Odloka o proračunu, da mora mestni svet predhodno potrditi tiste projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 15 % , ne pa za več kot 20 % , kot je bilo predlagano v delovnem gradivu. Med drugim je opazil, da v proračunu ni planiranih sredstev za obnovo fasade minoritske cerkve v višini 30 milijonov tolaijev (ki so izpadla že iz proračuna za leto 2005), čeprav je bilo tedaj ministrstvu za kulturo dano županovo zagotovilo, da bo občina temu projektu sledila.
Milan Petek je v svojem imenu predlagal, naj se oblikuje nova postavka za delovanje četrti, in sicer v višini 1000 tolaijev na
prebivalca, v imenu stranke SDS pa je podal pripombo, da naj bodo vse postavke, namenjene investicijskemu in vzdrževalnemu delu na cestah, podrobneje opredeljene in obrazložene, prav tako naj bo poimenovano, kaj se skriva pod t. i. konti: »drugi operativni odhodki«, ki jih v proračunu velikokrat srečujemo. Ni se strinjal z obrazložitvijo, da naj bi bila obnova posameznih cestnih odsekov v primestni četrti Grajena odvisna od zagotavljanja finančnega deleža krajanov v tej četrti, kajti pri nobeni drugi četrti ni zapisan ta pogoj. Po obrazložitvi vodje oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Janka Širca, da so prebivalci, živeči ob nekaterih odsekih v tej četrti, naklonjeni hitrejšemu urejanju cest in so zato pripravljeni sami primakniti kakšen tolar, je svetnik le še pripomnil, da ne želi, da bi bili ti obravnavani kot drugorazredni občani.
Miroslav Letonja je že v načelni razpravi napovedal, da delovnega gradiva ne bo podprl, ker v njem ni postavke s sredstvi, namenjenimi postavitvi spominske plošče kot spomin na dogodke ob osamosvajanju Slovenije leta 1991. Predlagal je tudi novo postavko, kjer bi naj bil denar za obdaritev mamic novorojencev, ne glede na njihov socialni status. Oba predloga so svetnik in stranka SNS podali že večkrat.
Vlado Čuš je ocenil, da smo s proračunoma v letih 2005 in 2006 pregrobo posegli v programske dejavnosti, kar se pozna tudi v planu za naslednje leto. Za ekologijo, urejenost mesta in ptujskih potokov ter za širše varovanje narave je premalo denarja. Da bi našli možnosti za povečanje prihodkov v proračun, je predlagal sklic skupne seje vseh odborov in predstavnikov javnih zavodov.
Miran Meško je želel - z ozirom na v razpravi pogosto omenjen uravnotežen razvoj mesta - da se več sredstev nameni za pospeševanje malega gospodar-
8

vyrff/t
stva in obrti ter revitalizacijo starega mestnega jedra.
Janez Rožmarin je vpraševal, zakaj v delovnem gradivu ni planirane ureditve tržnice, kot je bilo sprejeto v strategiji razvoja, zakaj je za ptujsko pokopališče predviden zgolj nakup zemljišča in zakaj za razstavo Dobrote slovenskih kmetij ni planiranih sredstev.
Milan Čuček se je strinjal s pred njim razpravljajočim J. Glazerjem, da imajo novi svetniki premalo informacij, in dodal, da bi ne le novim, ampak tudi starim članom mestnega sveta zelo koristila obnovitev informacij in predstavitev vseh segmentov ptujske občine in občin. Predlagal je, da nosilci ponovno predstavijo projekt Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega
polja, projekt izgradnje hotela ob Termah Ptuj, zavode, ki jih financira občina, Komunalno podjetje, Podjetje za stanovanjske storitve, Čisto mesto ... Z oceno, da se premalo vlaga v ljudi, pa se ni mogel strinjati, kajti po njegovem nedvomnem mnenju, se v proračunu daje poudarek tako izobraževanju kot kulturi.
Konrad Rižner in dr. Marjan Janžekovič sta izrazila bojazen zaradi neuresničenih obveznosti, vezanih na izgradnjo deponije Cero Gajke in opozorila, da se pogodba o izgradnji infrastrukture, podpisana 23. oktobra 2002 med MO Ptuj in Mestno četrtjo Jezero, izteka konec naslednjega leta. Pogodbene obveznosti pa se ne uresničujejo po terminskem planu, zato bo očitno potrebno podpisati aneks k pogodbi,
Demokratična stranka upokojencev Slovenije - Območni odbor Ptuj
Naj bo leto 2007 za vse uspešno. Drage občanke in občani, v mestnem svetu Mestne občine Ptuj si bosta naša dva svetnika prizadevala in zagovarjala vaša pričakovanja.
Težko bo, kajti vsi so v predvolilnem obdobju z veliko žlico obljubljali napredek na vseh ravneh. Se bodo te obljube držali? Pričakujemo sodelovanje društev upokojencev. Skupaj bomo močnejši, tako kot smo bili takrat, ko smo ustvarjali osnovo za vse to, kar danes imamo.
Prijetne bližajoče se praznike vam želi
Območni odbor DeSUS Ptuj
Ptuja
Vesele božične in novoletne praznike.
Čisti zrak in pitno vodo v letu 2007 vam želijo
Zeleni Ptuja
vendar pa pri pregledih planov proračunov za naslednji dve leti nista opazila v ta namen planiranih sredstev. Ker se bo vse očitno zamaknilo za leto ali dve, bo potrebno o tem tudi obvestiti dotične krajane ter pridobiti soglasje MČ Jezero in novoustanovljene Primestne četrti Spuhlja.
Osnutek proračuna na dnevnem redu 3. seje
Svetniki so včeraj na 3. redni seji (to je bila že druga redna seja v decembru oziroma tretja v roku meseca dni) obravnavali osnutek proračuna, ki je v primerjavi z delovnim gradivom višji. Prihodki so bili predlagani v višini 7,2 milijard tolarjev in so za 5,5 % višji od predvidenih v delovnem gradivu, kar gre na račun prihodka z naslova dohodnine,
ki je povišana zaradi višje ocene letošnje realizacije. Odhodki so planirani v višini 7,6 milijard tolarjev. Na mnogih postavkah so sredstva višja kot v delovnem gradivu. Največja povišanja so na družbenih dejavnostih, skupaj kar za 341,7 milijonov tolarjev. Visoko povišanje, z 10 na več kot 16 milijonov tolarjev, je tudi na postavki za sofinanciranje javnih del, ki je po novem vsebinsko širša in zajema še druge programe aktivne politike zaposlovanja. Ob njej pa ostaja še postavka za sofinanciranje javnih del v občinski upravi MO Ptuj, ki je prav tako povečana, s prejšnjih dveh na pet milijonov tolarjev.
Slovenska ljudska stranka
Vsem občanom in občankam želimo prijetno praznovanje božičnih praznikov in iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti.
V prihajajočem 2007. letu pa želimo vsem obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, poslovnih uspehov, veliko razumevanja in ljubezni.
MO SLS Ptuj
^SOCIALNI
DEMOKRATI
Naj bodo obrazi prijazni in usta polna dobrot.
Naj bodo mrzle dlani tople in naj bo prava naša pot.
Naj se smejemo na vsa usta in ljubimo nove stvari.
Naj nam življenje krmari med zanimivimi ljudmi.
Vam in vašim najbližjim čestitamo ob dnevu samostojnosti in vam želimo vesele božične praznike, v novem letu 2007 pa veliko sreče, zdravja, veselja ter uspehov na vseh področjih, predvsem pa obilo osebnega zadovoljstva!
SD Ptuj
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO/VOŠČILA
strankamladihslovenije
S s
www.shfis.si
Spoštovanje človekovih pravic mora biti osnovno vodilo politike
Dan človekovih pravic, 10. decembra 2006, med 10. in 12. uro v 12 evropskih mestih: Lubljana, Dunaj, Bruselj, Berlin, Pariz, London, Edinburg, Dublin, Praga, Kijev, Luksemburg in Kišinjev. Akciji Evropske zelene stranke - EGP seje pridružila tudi SMS - Stranka mladih Slovenije, ki je članica EGP. Tako so predstavniki SMS skupaj s sodelavci in simpatizerji ob 10. uri pred Veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani opozorili na kršenje človekovih pravic v Rusiji in žal tudi v Republiki Sloveniji. Manifestacije seje udeležila tudi skupina Ptujčanov, članov in simpatizerjev SMS.
Robert Križanič,
predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj ptujjasms.si
__^jovemka nacionalna stranka
Spoštovani občani in občanke, Slovenci in Slovenke!
Ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov vam mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj želi veliko zadovoljstva in osebne sreče v letu 2007.
Mestni odbor SNS Ptuj
M.Si
Nova Slovenija
Krščanska lludska stranka
Nova Slovenija - krščansko ljudska stranka - tudi po volitvah aktivno deluje. Spremlja politična dogajanja v občini in pripravlja predloge za svetnika v mestnem svetu.
V stranki se še posebej ukvarjamo z vprašanjem, kako naj se v proračunu MO Ptuj za leto 2007 umestijo tudi naši predlogi in programi z že začetimi obveznostmi, da ne bo zaradi neupoštevanja svojih lastnih programov občina prikrajšana tudi za državni denar.
Stranka je v teh dneh ponosno proslavila tudi podelitev visokega priznanja Evropejec leta našemu predsedniku dr. Andreju Bajuku.
Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu 2007. Čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti.
Mestni odbor NSi Ptuj
"Preteklost se stalno spreminja, edino prihodnost je ista, nikogaršnja, prazna in čista, skrivnostna kot praznična skrinja.
(B. A. N.)
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
Ko se poslavljamo od starega leta čakajoč na novo in hrepenimo po lepšem, boljšem, se v Slovenski demokratski stranki s ponosom oziramo nazaj. Z vedrino in jasnimi skupnimi cilji pa pripravljeni vstopamo v novo. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in dobro sodelovanje. Želimo ga ohraniti in bogatiti. Naj bo božič poln lepih trenutkov in miru, dan samostojnosti doživet in ponosen, leto 2007 pa strpno, zdravo in uspešno!
Mestni odbor SDS
ptuj@sds.si
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
»Goro bo premaknil le tisti, ki je začel premikati kamenčke.«
Kitajska modrost
Spoštovane občanke in občani,
ob koncu iztekajočega leta se vam zahvaljujemo za vašo podporo, ki ste nam jo namenili v obliki odobravanja in konstruktivne kritike ob korakih, storjenih v tem letu. Vse kar smo uresničili, smo storili v prepričanju, daje tako najbolje za življenje in razvoj vseh nas, ki bivamo in ustvarjamo v naši občini.
Želimo vam veliko družinske topline ob prihajajočih božičnih praznikih in veliko vznemirljivih trenutkov ob prehodu v novo leto.
MO LDS Ptuj
za^Ptuj z btduxjp
TURISTIČNO
DRUŠTVO
PTUJ
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
Pred nami so dnevi, ko razmišljamo o tem, kaj smo pomembnega naredili drug za drugega in za skupnost. Tudi sam razmišljam o svojem delu in svoji vlogi v skupnosti. Kljub svojim poznejšim letom vlagam veliko časa in energije v skupne projekte in tudi uspevam, uspevam zaradi vas in vaše podpore. Zato se vam za vso podporo in sodelovanje zahvaljujem z željo, da božič preživimo v krogu svojih družin ter polni novih idej in pričakovanj stopimo v 2007. leto.
Vsem meščanom mesta Ptuj želim obilo zdravja, vedrega razpoloženja, osebne sreče in veliko delovnih uspehov ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in novega leta 2007. V novo leto vstopimo ponosno in z optimizmom, tako bodo naši skupni cilji lažje uresničeni.
Albin Pišek,
predsednik Turističnega društva Ptuj in častni občan mesta Ptuj
10	f/ca/i
VOŠČILA/
OKOLJE IN PROSTOR
I
Sreča prihaja z duhovnim in ne z gmotnim bogastvom.
(Norveški pregovor)
Naj vas v prihajajočem letu osreči čim več tistih dogodkov in dejanj, ki vas bodo prvenstveno duhovno bogatili.
Želim vam vesele božične praznike, uspešno novo leto in obilo sreče v letu 2007.
Dr. Štefan Čelan, župan
MODROST MESECA
Nekaterih reči rte moreš narediti, dokler se jih ne naučiš, drugih se ne naučiš, dokler jih ne narediš.
Armenska modrost
KACHERL
Vsem kurentom - korantom, društvom, etnografskim skupinam in vsem pustnim Ukom, želim vesel božič, srečno v letu 2007 ter obilo uspehov na kurentovanju, ki je pred nami...
Princ Slavko Plemeniti Kacherl,
deželni proviantni mojster
Obvestilo gostincem v Mestni občini Ptuj
Tako kot vsako leto morajo gostinci v skladu zli. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06), prijaviti razpored obratovalnega časa za svoj
gostinski obrat. Obratovalni čas se prijavi pri Mestni občini Ptuj 15 dni pred:
•	začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto,
•	začetkom obratovanja,
•	spremembo obratovalnega
časa.
Gostincu, ki ne zaproša za podaljšanje obratovalnega časa (obratovanje po 22. uri in pred 6. uro zjutraj se šteje za podaljšani obratovalni čas), po prvi potrditvi razporeda obratovalnega časa ni treba za vsako koledarsko leto ponovno prijavljati razporeda obratovalnega časa.
Obrazce za podaljšanje obratovalnega časa dobijo gostinci na vložišču pri Mestni občini Ptuj. Za dodatne informacije lahko pokličete na številko 02 748 29 41.
Minja Vučinič
Odstranitev zapuščenih vozil
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefaks: (02) 771-36-01
Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila.
Če lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj z javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:				
Št.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
1.	BMW	rjava	neregistrirano	Volkmerjcva ulica 22
2.	Citroen ZX	zlata	neregistrirano	Ulica 5. prekomorske
3.	Citroen C 15D	svetlo modra	neregistrirano	Ulica 5. prekomorske
N/fa/ra/t J X
IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Uspešno zaključen Festival monodrame in nova premiera
Monodrama, natančneje solistični dramski nastop, je odrska konstanta oziroma tako rekoč profesionalna samurajska disciplina. Njena pravila so kruta in pravična. En človek po svojem lastnem izboru brani in predstavlja vso stroko. V tem spopadu ali umre ali pa postane heroj stroke. Zato samurajev ni veliko, ker so po svoji lastni odločitvi strožji in pogumnejši vojaki od navadnih vojakov. Svobodi navkljub služijo idealom, za katere so pripravljeni žrtvovati lastno življenje. In če tekmujejo, tekmujejo v prvi vrsti sami s seboj. Zato je že vsak poskus monodrame edinstven in izjemen.
Mestno gledališče Ptu j
Po teh besedah je žirija 6. Festivala monodrama Ptuj 2006, ki so jo sestavljali Nataša Matjašec,
Ivana Djilas in Željko Vukmi-rica, oznanila, da ne podeli nagrade za najboljšo monodramo tokratnega festivala, temveč le, da se finančna nagrada enakovredno razdeli med vseh 6 udeležencev letošnjega festivala.
Žlahtni kabarejski nastop peščice hudo kunštnih glasbenikov in igralska ter pevska nadarjenost dramske igralke Lare P.
Jankovič so odličen vzrok za zadovoljstvo nad novo premiero Mestnega gledališča Ptuj, premiero glasbenega gledališča - kabareja Sirup sreče, izpod peresa režiserja in scenografa te predstave Roka Vilčnika (rok-gre).
Trenutno v Kulturni dvorani
Gimnazije Ptuj poteka tradicionalni Veseli december, ki ga Mestno gledališče Ptuj prireja skupaj s Centrom interesnih dejavnosti in Društvom prijateljev mladine Ptuj. V januarju pa starši ne pozabite pripeljati otrok na novo predstavo lutkovnega abonmaja, legendarno Žogico marogico. Sicer bo prvi mesec novega leta zaznamovan z gostovanji, predvsem uspešnice Micke, pa tudi Pavleka. Kalista 7 in drugih, seveda pa najbolj z novo premiero. Predstava Kvartet, znanega nemškega dramatika Heinerja Muellerja, ki danes predstavlja že klasično ime v okviru evropskega (post)modemizma, nastaja v mednarodni koprodukciji in bo na Ptuju premierno uprizoijena januarja. Tekst je dramatik napisal po znanem romanu Ne-
Lara R Jankovič v predstavi Sirup sreče.	Foto: Damjan Švare
varna razmerja, v katerem se plemenitaša markiza Merteuil in grof Valmont predajata svojemu ritualu, ki ga poznata samo onadva, in svoji telesi in duši predajata perverzni igri. Užitek manifestirata z željo po uničenju drugega (ene device in druge krepke soproge), uničenju Boga in Cerkve preko radikalnega ateizma in volje po žrtvovanem, uničenju družbenih in moralnih vrednot, uničenju človeške vrste skozi samodcstrukcijo in sterilnimi spolnimi odnosi.
Mestno gledališče Ptuj zaklju-
čuje tudi to leto z dvignjeno glavo, kot se temu reče, po vseh uspešnih premierah tega leta, po številnih gostovanjih, uspešnem začetku prenove gledališke stavbe in delovanju vseh dejavnosti brez prekinitve in po znova zadovoljnem občinstvu, ki se mu tudi ob tem koncu leta zahvaljujemo za zvestobo in upamo, da se v novem letu dobimo v že prenovljeni dvorani in mu seveda želimo, kakor tudi vsem sodelavcem in podpornikom našega gledališča, srečno in uspešno leto.
Večer gospelov in spiritualov v prastarem mestu!
V soboto, 16. decembra, so na ptujskem gradu ponovno zazveneli zvoki štirih glasov, znani pod imenom New Swing Quartet, ki že štiri desetletja mojstrsko izvajajo črnsko duhovno glasbo tako pri nas kot po svetu. Izkušeni mojstri vokala so ponovno dokazali, da znajo dvigniti poslušalstvo iz vsakdanjih skrbi in hitenja. Tako je nabito polna slvnostna dvorana na ptujskem gradu zaživela v prednovoletnem glasbenem vzdušju.
Koncert je organiziralo Društvo za glasbeno umetnost Arsana v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj.
Mladen Delin
12 2/hprfvt
USPEŠNO GOSTOVANJE V FRANCIJI
Zapeli Francozom in odlično predstavili naše mesto
S programom devetih starih evropskih božičnih pesmi je Komorni zbor Musica konec novembra na povabilo Mestne občine Ptuj gostoval v francoskem Saint-Cyru.
Medtem ko Ptuj glasno govori o naslovu evropske kulturne prestolnice, je Komorni zbor Musica kot ambasador ljubiteljske zborovske kulture konec preteklega meseca v osrčju Evrope dostojno predstavil naše mesto. V okviru sodelovanja evropskih mest je na povabilo MO Ptuj od 21. do 26. novembra gostoval v pobratenem mestu Saint - Cyr. Gostovanje je zboru že od vsega začetka predstavljalo pomembno zagonsko izhodišče za nadaljevanje svežega in smelo začrtanega dela.
Petra Vuj novic
Na več kot 20 ur dolgi vožnji proti cilju se je zbor ustavil v Parizu. Po kratkem panoramskem ogledu znanih pariških znamenitosti, med katerimi se niso mogli upreti vzponu na famozni Eifflov stolp, so vožnjo nadaljevali v smeri Saint-Cyra. V sredo pozno popoldan so prispeli v mestece ob Loari. Tam so jih pričakale ugledne gostiteljske družine, ki so jih odpeljale na svoje domove, kjer so ob pravi francoski večerji, oplemeniteni s sirom in vinom, preživeli prvi, spoznavni večer.
Pred katedralo v mestu Tours.
Naslednji danje po zajtrku sledil ogled mesta Tours, kratek pevski nastop pred tamkajšnjo katedralo ter sprehod skozi fascinantno staro mestno jedro, obogaten z mnogimi zanimivimi podatki o mestu. Veliko pevk in pevcev bi se strinjalo, da je bil ogled
Foto: Boštjan Feguš
gradu Chateau de Chenonceau posebne vrste doživetje. Grajska vrtova, dvorana na mostu čez reko, zgodba o Henriku II., njegovi ženi in ljubici - vse to je dalo ogledu muzeja v grajskih prostorih poseben čar. Dan so nadaljevali delovno, z vajo, po kateri je sledila večerja pri družinah, tej pa zaslužen počitek.
Za petek je bil načrtovan sprejem pri županu, ki pa je bil ravno v tem času žal odsoten. Vsi člani zbora so se udeležili predavanja o EU, po katerem se je razvila zanimiva diskusija. Po
opoldanskem kosilu ob dobrem vinu in sirih je zbor z izborom svojih pesmi razveselil starostnike v domu za ostarele, temu nastopu sta sledila še dva, večer pa so ob olivah in vinu preživeli z mislimi na naslednji dan. Sobotnemu zajtrku je sledilo
(prvo) prosto potepanje po Toursu - čas, ki so ga mnogi namenili nakupu drobnih daril, kavici in uživanju ob ogledu mesta. Ta večerje zbor načrtoval koncert v eni od tamkajšnjih cerkva, zato je bil popoldan v znamenju vaj ter priprav na večerni nastop.
Komorni zbor Musica je na koncertu v cerkvi St. Julitte izvajal sklop devetih starih evropskih božičnih pesmi v različnih jezikih, petje pa zaključil s slovenskimi ljudskimi, ki so več sto ljudi navdušile do te mere, da so nastop nagradili z bučnim aplavzom, ob katerem so obiskovalci vstali. Tega, pravijo pevci, ne doživiš prav pogosto. Večer se je raztegnil v noč druženja in zabave z bobni in plesom. Po kratki noči in zaspanem nedeljskem dopoldnevu se je zbor poslovil od vseh gostiteljev, po še eni dolgi vožnji pa so se zborovci v ponedeljkovem dopoldnevu že veselili snidenja z domačimi na Ptuju. Komorni zbor Musica je ob tej priložnosti posnel promocijsko zgoščenko, v predbožičnem času
pa bo zapel tudi na adventnem koncertu Alpen Adria v avstrijskem Gradcu. Ob skoraj ducatu priložnostnih in promocijskih nastopov jih bo na osrednjem božičnem koncertu mogoče slišati v petek, 29. decembra 2006, ob 19. uri, v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Ob pevcih Komornega zbora Musica se bodo predstavili tudi otroci Mladinskega zbora Musica.
Komorni zbor Musica ter Mladinski pevski zbor Musica se na svojih vajah že srečujeta z novim, pomladnim projektom, obenem pa oba zbora do konca decembra vabita pevke in pevce med 8. in 15. letom (MPZ Musica) ter med 16. in 45. letom (KZ Musica) k soustvarjanju novega zborovskega programa. Vabljeni na vaje v CID na Ptuju, podatke o zborih in prijavnice pa najdete na spletnem naslovu wtvw. musicaptuj. com.
Hvala MO Ptuj, ki je izvedla organizacijo gostovanja, vsem pa lep praznični december in zadovoljno leto, ki prihaja!
Koncert v cerkvi Sainte Juliette.
^fZ/yra/t |3
KULTURA/LITERATURA
v
Dr. Mihael Glavan o “goriškem slavčku” v Šolskem centru
"Ena od skrivnosti večnega življenja prave poezije je tudi njeno svojsko prehajanje iz časa v čas...
V okviru prireditev ob 100-letnici smrti Simona Gregorčiča (24. 11. 1906) smo povabili v šolsko knjižnico odličnega gosta dr. Mihaela Glavana, sourednika Zlate knjige Simona Gregorčiča, ki je izšla v počastitev letošnjega okroglega jubileja tega velikega Primorca in slovenskega poeta.
Terezija Kekec___________________________________________________
Prof. Barbara Jarh in dr. Mihael Glavan.
Bogato Glavanovo predavanje so z uglasbenimi Gregorčičevimi pesmimi popestrili profesorji strojne šole pod vodstvom Dušana Winklerja, dijak Aljaž Horvat pa je prebral nekaj izbranih pesmi.
Srečanje je povezovala Barbara Jarh Ciglar, ki je gosta najprej predstavila kot vodjo rokopisne zbirke v naj večji slovenski knjižnični ustanovi v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani že od 1983. leta. V okviru varovanja pisne kulturne dediščine pripravlja razstave in faksimilirane izdaje s spremnimi besedili. Leta 1987 je prejel Čopovo diplomo, ima pa tudi posebne zasluge, da smo Slovenci iz Miinchna dobili na ogled Brižinske spomenike. Ker je v papirjih skrito živo življenje, z veliko ljubeznijo ureja še dnevniško zapuščino Edvarda Kocbeka.
Naš gost se je z Gregorčičevo zapuščino bolj poglobljeno srečal že trikrat. Prvič pred 15 leti ob pripravi reprinta Poezij, dmgič pri snemanju filma o tem domoljubnem poetu in tretjič ravno ob pripravi Zlate knjige. Na podlagi Barbarinih dobro
zastavljenih vprašanj je prisotnim dijakom in profesorjem predstavil, kako zahtevno je pripraviti obsežno in kvalitetno literarno delo, ki je most med prvo izdajo Gregorčičevih Poezij iz leta 1882 in letošnjo jubilejno, ki je celovit pregled pesnikovega življenja in dela.
Zlata knjiga je namreč sestavljena iz treh delov, in sicer iz faksimilirane prve izdaje in rokopisov pesmi ter iz Male slikovne monografije, razdeljene v osem sklopov. Že izbira papirja je pomembna pri takih izdajah, potrebno pa je tudi veliko fotografskega materiala, ki so ga posneli v NUK-u ali na terenu, torej v rojstnem kraju in drugod, kjer je Gregorčič živel, študiral in služboval kot duhovnik. Gregorčičeva prva pesniška zbirka je bila leta 1882 razprodana v treh mesecih in tudi Zlata knjiga je bila letos marca izbrana za knjigo meseca.
Dr. Glavan je med predavanjem doživeto prebral nekaj pesmi in ob njih prisotnim povedal marsikatero zanimivost iz pesnikovega življenja. Gregorčič se je namreč zlil s slovensko dušo in obveljal za pevca osebne in naro-
dove bolečine, saj se je njegova pesem kmalu po objavi slišala iz vseh recitatorskih odrov, bodrila pa je tudi borce v obeh svetovnih vojnah. Sposobna je spregovoriti tudi današnjemu človeku, saj so ga za svojega vzeli tudi Slovenci v zamejstvu in po širnem svetu. Gostu se je za obisk na Ptuju zahvalil Bojan Lampret,
ravnatelj Strojne šole, dr. Glavan pa je knjižnici podaril še publikacijo Prve slovenske knjige in zgoščenko o Brižinskih spomenikih.
V čitalnici knjižnice Šolskega centra si obiskovalci lahko ogledajo še priložnostno razstavo o tem velikem Slovencu.
Keel Klezmer Band na Ptuju
Mladinsko društvo Ptujskih PostPesimistov ob izteku leta organizira koncert štiričlanske akustične skupine iz Maribora Keel Klezmer Band. Glasbeni večer bo zadnji izmed letošnjih prireditev v okviru Glasbenih poletov in se bo zgodil v petek, 29. decembra, ob 19.30 v hotelu Mitra. Predprodaja vstopnic bo v hotelu Mitra in TIC-u.
Keel Klezmer Bend
Keel Klezmer Band je štiričlanska akustična skupina iz Maribora: Faruk Dreca - klarinet, Vojko Vešligaj - kitara, Josip Tkalec - harmonika, Marko Fu-rek - kontrabas. Igrajo Klezmer in so po nekaj letih delovanja sestavili že zavidanja vreden repertoar ter si nabrali obilico odrskih izkušenj. So edina skupina v slovenskem prostoru, ki igra klezmer v najbolj pristni obliki, za kar so prejeli pohvalo s strani Judovske skupnosti Slovenije. Klezmer je tradicionalna judovska glasba in izvira iz vzhodne Evrope. V preteklosti se je klezmer kot glasbena zvrst premikal čez evropski in balkanski prostor s selitvijo judovskega naroda. Ob priseljevanju Judov v evrop-
ski prostor je klezmer privzel tudi vplive drugih držav, tako da je znotraj njega mogoče slišati tradicionalne glasbene vplive slovanskih, ciganskih in balkanskih judovskih skupnosti, ki so se ustalile v prestolnicah večjih evropskih mest. Klezmer je živa, melodična, čutna, vesela ter zelo harmonična glasba, ki je nepogrešljiva na judovski proslavi ali zabavi. Vsaka pesem ima svojo zgodbo, ne glede na tempo izvajanja. V klezmeiju je moč slišati vse, kar je povezano z judovsko kulturo, in ob virtuoznem izvajanju ne pusti nobenega poslušalca ravnodušno sedeti ali stati.
Helena Meško
Decembrsko veselje ...
kaj je že to?
Koliko ljudi pojmuje december kot mesec druženja, preživljanja časa z družino, sorodniki, prijatelji in drugimi ljudmi, ki jih imamo radi? Mislim, da skoraj vsi. Kaj pa to pomeni v resničnem svetu? Ali se ni podoba praznikov in božičnega vzdušja spridila s predstavo o obdarovanju in manjvrednostnimi kompleksi, če si česa takega ne moremo privoščiti? Ali ne postajamo odvisniki skomercializiranega božiča?
Situacija postaja že kar malo grozljiva, če pomislimo, da gredo milijoni za nakup plastičnih punčk, avtomobilčkov na daljinsko upravljanje, kičastih okraskov za božična drevesca in dekoracijo doma ter za številne druge ‘nepotrebščine ', ki teden dni po Silvestrovem končajo na dnu škatle v kleti in polne prahu čakajo naslednje leto, ko jih bomo spet lahko privlekli na plan, če bodo še vedno v primernem stanju za razstavljanje po stanovanju, ali pa jih je že načela vlaga in so le še za stran. Mi pa moramo, hop, v trgovino po nove, če ne, nismo zdravi in se ne moremo kosati s sosedovo smrekico, ki se bohoti z desetimi kilogrami lučk in nesramno osvetljuje še petdeset metrov oddaljene kontejnerje za smeti. Kaj žene ljudi, da tako obupano stikajo za najmanjšimi podrobnostmi, da bi zadovoljili ideje svojih malih izsiljevalskih scrkljank in scrkljancev ter vseh ostalih obdarovanja pričakujočih privržencev božiča? Ali obraz, ki s sijočimi očmi bulji v vsako stvar, ki jo potrebuje ali ne, ko greste skupaj z njim v trgovino, da bi kupili sestavine za kosilo, ne vzbuja občutkov nuje kupiti nekaj zanj? Temu se je seveda zelo težko upreti, še posebej če gre za vašega lastnega otroka, za katerega veste, da se bo počutil izdanega, če se mu ne izpolni sleherna željica, ki si jo je vbil v glavo, delno tudi zaradi pritiska vrstnikov, ki se tako radi napihujejo in se hvalijo s stvarmi, o katerih niti sanjati ne morejo in za katere imajo premalo domišljije, da bi si jih znali predstavljati. Kupiti čokolado, nekaj pomaranč in napisati voščilnico z naj lepšimi in iskrenimi željami, za katero ste porabili dobro uro, da ste jo sestavili in pri tem izčrpali vse zaloge domišljije, pač ne pride v poštev! Bogato, masovno in veliko ... to je pravo!
A večina temu podleže. Kaj bi brez naših malčkov, ki tako pričakujoče zrejo vate, ti popestrijo trenutke, ko si na tleh, te spravijo v smeh s svojo nerodnostjo in nevednostjo ter so tako prisrčni, da bi jih najraje kar pojedli? Pa dajmo, sezimo malo globlje v denarnico, z dna predala potegnimo še liste zaloge, ki smo jih komaj uspeli nastrgati skupaj v upanju, da pridejo prav za kakšen vikend razvajanja na obali, in kupimo kilo plastike, da bo to prisrčno bitje zadovoljno. Seveda se splača, saj nas bo imelo tako še raje. Zavijmo, postavimo pod smrekico in počakajmo na pravi trenutek. Juhuhu, Dedek Mraz je tu in posledično tudi darila! Gremo odpirat! Vsi srečni pričakujemo reakcijo najmlajšega, ko bo zagleda! izpolnitev svojih sanj. Ja, zakaj pa je vijolične in ne roza barve? Zakaj ima to oblekico in ne tiste bele z volančki? In konja ni zraven! Tega ne maram, to je bedno, hočem drugo, uuueeeeee! In svet se nam je podrl. Malega nam ni uspelo osrečiti, kljub temu da smo mu kupili natanko takšno stvar, za katero je tako dolgo sitnaril, pri tem pa se znebili pravega malega bogastva in se zato poslovili od vikenda na obali.
Krivda pa je popolnoma na naši strani. Saj smo otroku sami predstavili božič in druge praznike v materialistični luči, ga prepričali, da za zadovoljstvo potrebuje velike škatle, polne plastičnih figuric in pripomočkov zanje, velike količine sladkarij in še marsičesa. Zakaj? Ne izgovarjajte se na hudo konkurenco, na to, da otrok res ne bi bil srečen ob čokoladi, pomarančah in ivčno spletenem puloverju. Ni potrebno, da sta božip in novo leto stresna in obremenjujoča samo zato, ker nikakor ne morete najti plastične punčke s točno takšno oblekico, ki jo je vaš najmlajši zagledal pri sosedovi hčerki, kristalnih kozarcev s takšnim vzorcem, ki bi ustrezal vaši tašči in uhanov iz belega, ne rumenega, zlata za vašo drago. Če ob praznikih ni pravega prazničnega vzdušja, tudi ves blišč dragih daril nekam izpuhti in naenkrat darila postanejo prozorna, neopazna in postranskega pomena. Še nikoli nisem srečala človeka, ki bi se počutil dobro, ko bi gledal druge, kako mrkih pogledov, kislih obrazov in brezvoljno odvijajo darila, ki so nas stala kar lepih denarcev in dobro merico živcev ter se pri tem kujajo in godrnjajo.
Zato je še kako pomembno, da znamo ustvariti nekaj, kar dela božič in novo leto praznika. Druženje, prijetno ozračje, k čemur pripomorejo razne dišave ali pa vonj po domačem pecivu, ki se peče v pečici, dobra volja in sreča, da so vsi, ki jih imamo radi in za katere bi dali vse, spet skupaj, pričarajo tisto, čemur so prazniki namenjeni. Družinsko srečanje, ki ga začinimo z dobrotami in majhnimi pozornostmi - to je božič in ne razkazovanje premoženja tako, da kupimo najdražja in največja možna darila, nam namenjena manjša sprejmemo z vljudno prisiljenim izrazom na obrazu. Tistim, ki so darovali nam, pa vzbujamo manjvrednostne komplekse, da že takoj začnejo načrtovati, kako veliko darilo nam morajo podariti naslednjič.
Letos vam zato svetujem, da razbijete vsakoletno rutino histerije, stresa in težnje za popolnostjo in presenetite vse, tudi sebe, s prazniki, katerih bistvo bo druženje z ljubljenimi osebami in jih bodo spremljale drobne pozornosti. Prijetno, sproščeno vzdušje, nabito s pozitivno energijo in polno smeha ter gurmanske podrobnosti za povrhu. Preživite drugačne praznike! Srečno!
Maruška Samobor Gerì, študentka Novinarska delavnica Cid
Microsoftovo novoletno darilo
Penina, požirek kraljevskih užitkov
Tistim bolj zagrizenim za računalništvo se je začelo odštevanje datumov. Pa ne le do božiča ...
To leto bomo tisti, ki se ukvarjamo z računalništvom zares »obdarjeni« komaj po novem letu. Mnogi so na to odštevanje čakali odleta 2004 ali še prej. A najbolj znan proizvajalec programske opreme in Oken, Microsoft, je tokrat zagotovil, da bo šlo v januarju 2007 zares. Takrat naj bi izšel njihov novi operacijski sistem v» družini Windows, sprva imenovan Longhorn, a zdaj že Vista. Za podjetnike so jih začeli prodajati že letos novembra. Nekateri, ki pač niso imeli časa čakati, so z interneta prenesli preizkusno različico »RC!«. Jaz pa sem namesto tega uporabil svoje hitre prste ter Gmail in si s tem zagotovil preizkusno različico »RC2«, da bi lahko videli tudi vi, če se vam splača zavreči svoje stare XP-je.
Da bi poganjali Visto, morate
imeti vsaj od 512 MB do I GB RA M-a. Jaz ga poganjam na 512 MB, dela še kar hitro, vendar vam svetujem 1 GB. Na voljo bo več različic sistema: Home Basic, Home Premium, Bussines in pa Ultimate, katero v preizkusni različici uporabljam jaz. Pri namestitvi si ne boste grizli nohtov, saj je enostavno, kot da bi štel do tri. Sestavljena je iz treh korakov. Če pa ne želite namestiti Viste »na sveže« in bi radi ob-dižali vse svoje stare nastavitve ter dokumente, lahko izberete možnost namestitve »Upgrade«
(posodobitev), ki posodobi samo sistem. Ko jo uspešno dokončate, je seveda potrebno še malo počakati. Ob prvem zagonu navedete prvega uporabnika. Kot sem lahko opazil, so precej delali na videzu. Zavtgli so tudi staro modro temo. Poslastic, kot so razni efekti, pa si nisem mogel privoščiti, za kaj takega potrebujete grafično kartico s podporo Aero. Spremenil se je tudi meni Start, ki je zdaj veliko preglednejši in z vgrajenim iskanjem. Ena izmed priročnih stvari je tudi nov Windows Sidebar, ki je podoben Yahoo! Widgets-u. Za vašo zabavo so poskrbeli s tem, da so zraven novega Media Playerja dodati še Media Center, za višek so posodobili še igre, kot so minolovec, pasjansa, fliper itn.
Za vse to razkošje pa potrebujete
seveda primeren računalnik. Če vaš mlinček ni dovolj zmogljiv, nič hudega. Za zdaj še Viste ni v trgovinah, zato je Microsoft že začel z akcijo: kupite računalnik, kompatibilen z Visto, na njem so nameščeni še XP-ji in ob izidu Viste lahko svoj računalnik brezplačno nadgradite. Vprašanje je le še, kdaj bomo novi operacijski sistem videli na policah v Sloveniji, mogoče celo na Ptuju.
Luka Cvetko, osnovnošolec Novinarska delavnica Cid
Ko boste na novoletni večer v rokah držali kozarec s penino, se spomnite, da je to eno najznamenitejših vin na svetu, ki si zasluži, da ga pijete s premislekom in po pravilih. Zato nikar takoj ne hitite nazdravljati s prijatelji, ampak dragulj rajši občudujte. Prislonite ga k ušesu in slišali boste prijetno žuborenje mehurčkov, zazrite se vanj in videli boste najlepšo barvno mavrico, povohajte ga in spomnili se boste na cvetje, sadje, začimbe in še kaj. Se preden pa vse to storite, se o njem malce poučite.
Odkod izvira šampanjec?
Šampanjec se je rodil leta 1668 v najsevernejši francoski vinorodni pokrajini Šampanji, blizu mesta Empernay, kjer je še danes mnogo priznanih šampanjskih kleti. Njegov duhovni oče je bi! slepi benediktinski menih Dom Perignon, ki je tistega leta posta! glavni kletar v opatiji Hautvillers.
Šampanjcu so najprej rekli »hudičevo vino«, saj je zaradi tlaka, ki je nastal v steklenici med vrenjem, vedno popokalo veliko steklenic, kasneje pa tudi »kraljevo vino«, ker je bilo tako redko, da so si ga lahko privoščili le kralji in visoki plemiči.
Dom Perignon ima svoj šampanjec še danes. Po njem je svoj najslavnejši šampanjec poimenovala največja francoska šampanjska hiša Moet&Chandon, ki je tudi lastnica opatije, kjer je menih deloval. Opatija ima mnogo podzemnih kleti, v katerih zori kar 92 milijonov steklenic.
Je prav šampanjec ali penina?
Izraz »šampanjec« lahko uporabljajo le za tista peneča se vina, ki so pridelana v francoski pokrajini Šampanji. Vse druge vinorodne pokrajine in tudi druge države, ki pridelujejo peneče se vino, pa so morale zanj poiskati drug izraz. Pri nas se je uveljavil izraz penina, ki se je prvič pojavil že v Kmečkih in rokodelskih novicah leta 1853.
Ali poznate šampanjski bonton?
Odpiranje penine: kot piše Jože Rozman v knjigi Podarite si penino je »tlak v šampanjski steklenici približno dvakrat višji od tlaka v pnevmatiki avtomobila«, zato morate biti pri odpiranju še posebej previdni. S prtičem primete vrat steklenice in odvijete kovinsko mrežico, ki ščiti zamašek. Ko je odvita, dižite palec ves čas na zamašku, ga z mrežico vred objamete in zavrtite v eno stran. Takoj ko zamašek popusti, ga bo ogljikov dioksid sam izrinil iz steklenice. Pri tem ne sme počiti, saj to ni v skladu s šampanjskim bontonom. Penino natočite v nagnjene kozarce, približno do dveh tretjin, ohlajena pa naj bo na 6-8 ° C. Pa še to: s peninami se običajno ne trka, temveč le nazdravlja.
(Viri: moji starši, stare revije in moja lastna domišljija)
Ina Novak, srednješolka Novinarska delavnica Cid
16	• /'ryrr//,
Dijaki kmetijske šole spet v šolskih delavnicah na Lackovi
Prijetno okrašena avla kmetijske šole in prodajna razstava adventnih venčkov v avli centra sta že konec novembra napovedovala prihajajoči praznični utrip. Ta je na kmetijski šoli morda celo povezan z večjimi aktivnostmi kot sicer, čeprav je vselej pestro in delovno.
Milena Furek
Fotoarhiv šole
Dijakinje pri izdelovanju adventnega venčka.
Drugič so v letošnjem decembru dijaki kmetijske šole oživili šolske delavnice na Lackovi ulici oziroma, kot naši dijaki radi rečejo, v mestu. V letošnjem letu so se za skoraj mesec dni tja preselili dijaki in dijakinje, ki se izobražujejo v programih cvetličar in pomočnica gospodinje. V njihovih rokah so nastajali zanimivi in predvsem unikatni izdelki.
Obiskovalci so našli v delavnicah gotovo kaj zase za prihajajoče praznike. V mnogih domovih so zagorele prve adventne svečke prav na venčku, ki so ga izdelali bodoči cvetličarji kmetijske šole. Zatem so se dijaki posvetili izdelavi novoletnih aranžmajev in vratne dekoracije, ki bo mnogim polepšala dom.
Med izdelki, ki so jih dijaki izdelovali v delavnicah na Lackovi, so tudi skrbno in izvirno izdelane voščilnice, svečniki in mnogi drobni izdelki, primerni
za darila.
Seveda dijaki ves čas ustvarjajo pod budnim očesom učiteljic praktičnega pouka, katerim nikoli ne zmanjka izvirnih in zanimivih idej, s katerimi obogatijo praktični pouk. Učiteljice Darja Hanželič, Jerica Korpar, Ida Obran, Gabrijela Pučko in Saša Žmavcar prenašajo svoje bogato znanje na mlade generacije cvetličarjev. Čeprav že med izobraževanjem ugotavljajo njihov napredek, so vselej znova prijetno in pozitivno presenečene ob izdelkih, ki jih izdelajo cvetličarji na zaključnem izpitu in za razstavo ob dnevih odprtih vrat šole.
Seveda pa je naša mala delavnica na Lackovi založena tudi z izdelki in pridelki šole. Tako so lahko obiskovalci v njej kupili vino iz šolskega vinograda, okusen jabolčni sok, zeliščne čaje, jabolčne krhlje in posušeno zelenjavo. Mlade bodoče gospodinje
so pri praktičnem pouku izdelale lične predpasnike in prijemalke za posodo.
Pa tudi sicer sta bila letošnja november in december za učitelje praktičnega pouka na kmetijski šoli zelo delovna. Ob odprtju zanimive razstave Kuharske bukve, ki je na ogled v ptujski študijski knjižnici, sta učiteljici praktičnega pouka kuharstva Vida Babšek in Lidija Petek z dijaki pripravili predstavitev jedi 16. - 19. stoletja. Nad predstavitvijo in pripravo so bili obiskovalci navdušeni. Prav tako navdušeni so bili tudi otroci na delavnici,
kjer so krasili medenjake oz. leetove srčke. Delavnico sta v okviru razstave pripravili in vodili V. Babšek in L. Petek. Posebej odmevna je bila delavnica za odrasle, kjer so udeleženke na zanimiv način pripravljale praznične pogrinjke in razmišljale o prazničnih jedeh in jedilnikih.
Če smo z dejavnostmi v decembru polepšali praznične dni komu od obiskovalcev, mu podarili kakšno dobro idejo, ki jo je našel v raznoliki ponudbi naših izdelkov, potem je december za nas še lepši.
Delavnica Oblikovanje iz gline v oddelku podaljšanega
bivanja
Sodelovanje staršev in šole postaja vse pomembnejše, saj pripomore k dobremu delu in rezultatom. Zato smo se v oddelku podaljšanega bivanja na OŠ Ljudski vrt odločili, da bomo staršem in otrokom popoldneve popestrili z ustvarjalnimi in športnimi delavnicami.
Tako smo v tem prednovoletnem času organizirali likovno delavnico »Oblikovanje iz gline«, na katero smo povabili tako starše kot tudi njihove otroke. Glino smo izbrali zaradi lastnosti materiala, ki vzpodbuja motoriko, domišljijo in spretnost. Ob tem pa ta material zaradi
vsestranskih možnosti oblikovanja, dodajanja in odvzemanja omogoča, da izdelek nastane z medsebojnim sodelovanjem starša in otroka.
Delavnice so bile zastavljene tako poučno kot tudi ustvaijal-no.
In tako so se udeleženci delavnice lotili oblikovanja čajne lučke, ki jim bo pričarala ta praznični čas. Nastali izdelki so bili zanimivi in izvirni, starši in otroci pa so delavnico zapustili zadovoljni in s prijetnimi občutki, katere je prineslo to skupno druženje.
Tajka Snuderl
Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt
Z borilnimi veščinami proti mladostniškemu nasilju
Na OŠ Ljudski vrt je bila 22. novembra demonstracija borilnih veščin, ki jo je izvedla Akademija bojevniških veščin Ptuj. Na šoli so borilne veščine izbrali kot vzgojno in praktično vsebino, s katero si mladi privzgajajo skrb za zdravje, samopodobo, odgovornost, disciplino, koncentracijo, vztrajnost, občutek za skupinsko delo in samoobrambne veščine. Dogodek je organizirala šolska knjižničarka Sonja Dežman, prisotne pa je pozdravila tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič. Zbrani so videli naslednje veščine: karate, aikido, kendo, iai-do in ken-jutsu, ki jih je prikazal mojster borilnih veščin Silvester Vogrinec s sedmimi člani društva ABV Ptuj. Demonstracijo je predvajala tudi ptujska lokalna televizija.
Matjaž Horvat
Sonja Dežman je ob tem povedala: »Pojavi nasilja pri mladih, grobi obračuni, uničevanje imetja, izživljanje nad mlajšimi, znašanje nad šibkejšimi in huliganstvo so tudi na Ptuju v porastu. Nasilniško obnašanje se največkrat dogaja v šoli in okoli šole, na ulicah, v lokalih, v glavnem tam in tedaj, kjer in kadar je manjši nadzor odraslih. Po izkušnjah različnih držav, kjer se načrtno ukvarjajo s preprečevanjem medvrstniškega nasilja, je nasilniško obnašanje otrok možno v veliki meri zmanjšati z načrtovanim posredovanjem in s preventivnimi programi med otroki v osnovni šoli.
Tako se v tem šolskem letu v organizaciji šolske knjižnice Škrat na OŠ Ljudski vrt vsak mesec izmenično odvijajo prireditve na dveh področjih: preprečevanje medvrstniškega nasilja in vzgajanje za kulturo. Z okroglimi mizami, s predavanji, z demonstracijami in s promocijo smo na temo mladostniškega nasilja izbrali borilne veščine kot
vzgojno sredstvo. Leto kulture 2006 pa ponuja raznovrstne dejavnosti (srečanje s kulturnimi in z drugimi ustvarjalci, spoštovanje kulturne dediščine, vzgoja za knjigo, film, gledališče ter likovno in drugo umetnost, obiski prireditev in ustanov idr.).
Na prvem srečanju, 27. septembra, smo gostili Dejana Zavca, svetovno uspešnega poklicnega boksarja, ter direktorja Zavoda za šport Ptuj Vladimirja Sitarja. Literarni večer z Davidom Bedračem, 18. oktobra, smo posvetili poeziji in odnosu bralca do pesnika. V sredo pa se je našemu povabilu odzval mojster borilnih veščin Silvester Vogrinec s člani
Akademije bojevniških veščin.«
Strokovni vodja društva ABV Ptuj in učitelj družbeno-moralne vzgoje Silvester Vogrinec v tem šolskem letu po ptujskih osnovnih in srednjih šolah predava na temo Borilne veščine proti nasilju med mladimi. Pri tem razlaga, kaj je nasilno obnašanje (oblike nasilja), zakaj ljudje postanejo nasilneži, ustrahovalci, kako se
Sparing v karateju sta izvedla Nejc Ciglar (levo) in Denis Đalapa
počutijo žrtve nasilja, kje sc nasilje dogaja, kako se obnašati v nasilni situaciji, obžalovanje nasilnega obnašanja (posledice), etični kodeks in bonton. Borilne veščine postavi kot alternativo nasilju, kajti bojevniške veščine niso umetnost nasilja, temveč umetnost obvladovanja nasilja tako v nas samih kot tudi v naši
Na vprašanje, zakaj vaditi borilne veščine, je Vogrinec povedal: »Borilne veščine v prvi vrsti razvijajo samodisciplino, vztrajnost, mladostnik se pri tem odloči, da kol sredstvo dokazovanja raje izbere tekmovanja, ki prinašajo pozitivne posledice (pokali, medalje, priznanja), kot pa ulično pretepanje, ki prinaša negativne posledice (kazni). Ko mladostnik skozi vadbo razvije pozitivno samopodobo v smislu ‘vem, kaj zmorem, sem mojster borilnih veščin, šampion ne čuti več potrebe, da bi se dokazoval s pretepanjem na ulici. To svojo spretnost goji izključno v samoobrambne namene ali v obrambo šibkejših. S treningom borilnih veščin mladostnik razvija boljšo koncentracijo, kar posledično vpliva na izboljšan uspeh v šoli (čas za učenje se
skrajša, ker se izboljša sposobnost pomnjenja). Zelo dober razlog za vadbo je zdravje. Mladi preveč sedijo (v šoli, pred televizijo, za računalnikom) in se premalo gibljejo. Sodobne medicinske raziskave svarijo pred degenerativnimi boleznimi, ki so posledica zmanjšane fizične aktivnosti. Težave s hrbtenico
Ijajo že zelo zgodaj. Prav tako so se borilne veščine izkazale pri premagovanju raznih alergij in astme. Nenazadnje pa redna vadba prinaša boljše počutje, lažje premagovanje stresa, osebnostno rast in duhovni razvoj. Pomemben vidik je tudi druženje z vrstniki, skupna doživetja na tekmovanjih, seminarjih, demonstracijah in navezovanje prijateljskih stikov po Sloveniji in v tujini.«
V prikazu borilnih veščin na OŠ Ljudski vrt so sodelovali naslednji člani društva Akademije bojevniških veščin: Polonca Zorman, Matjaž Horvat, Nejc Ciglar, Denis Dalapa, Alen Đalapa, Matej Lep in Matic Čeh.
okolici.	in držo se med mladimi pojav-
Silvester Vogrinec, Sonja Dežman in ravnateljica Tatjana Vaupotič (z leve) na prireditvi v Oš Ljudski vrt
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE
Ekošolarji iz OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena, uspešno
nadaljujejo svoje delo
Vključeni v nove projekte: Živali in mi, Zdravje in prehrana ter Vez s preteklostjo
Da bi delo uspešno potekalo, se je koordinatorica udeležila srečanja koordinatorjev Ekošol Slovenije, ki je letos potekalo na Ptuju. Interes je bil tolikšen, da so morali srečanje organizirati v dveh delih. Koordinatorji so se seznanili s projekti, ki se bodo začeli v letošnjem šolskem letu. Na podružnici Grajena smo se odločili, da bomo nekaj projektov nadaljevali. Med drugimi bomo še naprej skrbeli za ločeno zbiranje odpadkov v učilnicah ter z zbiranjem rabljenih kartuš in tonerjev. Vključili smo se v naslednje nove projekte: Živali in mi. Zdravje in prehrana ter Vez s preteklostjo.
Nada Sevšek
Cel oktober je bil namenjen živalim, ki smo jih izdelovali iz različnih naravnih materialov, jih upodabljali in risali na vse možne načine, brali »žival-
ske« pravljice, se učili pesmice o živalih ... Najbolj so se tej temi posvetili učenci 3. razreda z učiteljico Brigito Koštomaj, ki so ves mesec predstavljali
Otroci so vsem babicam in dedkom pokazali, da znajo plesati tudi njihove plese.
Babica Justina in dedek Janez sta pozorno spremljala nastope otrok.
svoje hišne ljubljenčke in so se za konec odpravili še na ogled kmetije. Izmislili so si celo družabno igro Lačne sove. Prav tako so se živalim posvetili učenci
8.	in 9. razreda z učiteljico biologije Milko Koser, ki so se zelo aktivno in poglobljeno pripravljali na tekmovanje o dvoživkah. Učenci 7. razreda pa so imeli na obisku gozdarja, ki jih je poleg skrivnosti o gozdu poučil tudi o obnašanju v gozdu in o odnosu do gozdnih živali.
V novembru smo povabili k nam naše dedke in babice. V sklopu projekta Vez s preteklostjo smo
se potrudili, daje bil program, ki smo jim ga pripravili, sestavljen iz pesmi in plesov, ki so jih peli že naši dedki in babice. Da jih še znajo, so nam dokazali, ko so vsi skupaj zapeli z našimi nastopajočimi. Ko so odhajali, so dejali, da jim je bilo zelo všeč. Vlogo babice in dedka smo zaupali Justini Vujnovič in Janezu Kokolu, ki sta tudi v resnici že babica in dedek. Odlično sta opravila svoje delo in se jima iz srca zahvaljujemo. Program smo ponovili še na srečanju starejših občanov, ki ga je pripravil svet primestne četrti Grajena.
Novo vodstvo v Mladinskem svetu
Na rednem letnem zboru Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj (MS MOP), ki je bil v petek, 8. decembra, je trinajst članic, mladinskih organizacij, ki sestavljajo MS MOP izvolilo novo vodstvo. Predsednica je postala Rebeka Pšajd, podpredsednik pa Damir Žerak. V kolegiju, ki je delovno telo za pripravo projektov in vsebin dela, bodo še Drago Maroh, Sabina Vilčnik, Patricija Babosek, Dejan Rožmarin in Andrej Korpar. Vsaka organizacija, ki je članica MS MOP, ima po enega predstavnika v upravnem odboru. Izvolili pa so tudi nadzorni odbor,
ki ima pet članov. Vsi mandati trajajo dve leti.
V MS MOP je pristopilo tudi nekaj novih organizacij. Polnopravni člani MS MOP so postali Plavalni klub Terme Ptuj, Odbojkarski klub Kurent in športno društvo Siam.
MS MOP je krovna organizacija mladinskih organizacij na Ptuju. Njegova funkcija je predvsem zastopanje in predstavljanje interesov mladih in mladinskih organizacij v lokalni skupnosti, osveščanje javnosti glede mladinskih vprašanj in povezovanje.
Sabina Vilčnik
Rebeka Pšajd, predsednica Mladinskega sveta MO Ptuj. Z novim vodstvom do novih uspehov in k širitvi mladinskega sveta.
Foto: Ozren Blanuša
Klub ptujskih študentov ima novo vodstvo
Saša Ljubeč
V Mladinskem prenočišču Kurent je 2. decembra potekal redni občni zbor Kluba ptujskih študentov. Ob skromnem obisku članov je bilo izvoljeno novo vodstvo, ki mu bo leto dni predsedoval Saša Ljubeč, študent prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za podpredsednika je bil izvoljen Tine Janežič, družbo v upravnem odboru pa mu bodo delali Uroš Bunderla, blagajnik, Alen Ujevec, tajnik, Mihela Medved, vodja odbora za informiranje, Ozren Blanu-ša, vodja odbora za šport, Aljaž Godec, vodja odbora za kulturo, in Anja Dangubič, predsednica dijaške sekcije. Nadzorni odbor bodo sestavljali Miroslav Sar-kičevič, Nejc Iljevec in Matic Ber. Brina Solina, Maša Sajko
in Sandi Vidovič pa so novi člani disciplinske komisije.
Saša Ljubeč, novoizvoljeni predsednik:
»2. decembra sem bil potrjen
za predsednika Kluba ptujskih študentov. Z novim vodstvom, ki mi bo ves čas stalo ob strani, načrtujemo velike stvari. Najpomembnejše bo odprtje Kavarne ptujskih študentov na Slovenskem trgu. To bo prostor, ki bo zapolni! vrzel, ki je nastala z zaprtjem Infotočke in Kolnki-šte. Najprej bomo poskrbeli za promocijski material in ustrezno promoviranje KPS-ja med študenti in kasneje med vso populacijo. Seveda bo največja pozornost namenjena tradicionalnim projektom, ki jih bomo poskušali dvigniti še na višjo ra-
ven. Kurentanc, Bazeni Energije, Fino ni voda morajo postati vseslovensko razpoznavni projekti. Za člane bomo poskrbeli tudi tako, da bomo korenito spremenili in dopolnili zdaj žal zastareli popustnik. Več pozornosti bomo namenili kulturnemu ter športnemu udejstvovanju naših članov, seveda pa ne bomo pozabili na Dijaško sekcijo kluba, saj so dijaki naša gonilna sila za v prihodnje in tisti, ki s seboj nosijo najbolj sveže in domiselne ideje. Če bomo strnili naše znanje na različnih področjih in sodelovali z zunanjimi strokovnimi sodelavci, bo Klub ptujskih študentov ponovno zažarel v svojem nekdanjem blišču.«
Anja Dangubič
Svoje prve projekte novo vodstvo uspešno izpeljalo
Jana Skaza
Na prvi decembrski dan so člani Mladega foruma SD Ptuj na 9. konferenci izvolili novo vodstvo MF SD Ptuj. Dosedanji predsednik, Žiga Simonič, je na konferenci na kratko predstavil projekte MF SD Ptuj med obema konferencama. Kot uspešnejše akcije je poudaril projekte ob 8. marcu, 1. decembru in različne akcije opozarjanja na problematiko, ki jo mladi vidijo na Ptuju. Še posebej je poudaril dejstvo, da je bil MF SD Ptuj zelo uspešen tudi na letošnjih lokalnih volitvah, saj sta bila dva člana izvoljena v Mestni svet Mestne občine Ptuj (op. ur.: Mirjana Nenad in Žiga Simonič).
Člani MF SD Ptuj so izvolili naslednje člane delovnega predsedstva: Dejana Levaniča kot predsednika in Mirjano Nenad ter Žigo Simoniča kot člana, v vodstvo MF SD Ptuj pa so bili izvoljeni: Patricija Babosek, študentka prevajalstva in slovenščine (predsednica), Branka Bratuša, študentka varnostnih ved (podpredsednica), Evelin Trafela, študentka
analitske sociologije (oseba za stike z javnostjo), Katja Zorko, študentka kemije (članica kolegija) in Tomi Filipič, študent oblikovalstva (član kolegija). Predsednik Mladega foruma Slovenije, Dejan Levanič, je novo ekipo pozval k nadaljnjemu razvijanju projektov, tudi mednarodnih, kar mladim prinaša veliko izkušenj, spoznavanj in interakcij z drugimi organizacijami.
V soboto 2. decembra je novo vodstvo izpeljalo svoj prvi projekt: kot vsako leto doslej so člani in članice MF SD Ptuj pripravili stojnico ob dnevu boja proti AlDS-u. Letošnja, že sedma zapored, je potekala v središču mesta, pred Blagovnico, s podnaslovom Mladi forum z vami tudi v intimi. Stojnico je obiskalo okrog 500 ljudi. Člani in članice MF SD Ptuj pa so razdelili okrog 400 brošur o zaščiti proti AIDSu in 350 kondomov ter okrog 300 rdečih pentelj. Kot ocenjuje predsednica MF SD Ptuj Patricija Babosek, so ljudje dobro obveščeni o problemu AIDS-a v sodobni družbi.
Mladi forum pa je pred nekaj dnevi v hotelu Mitra organiziral
tudi pogovor z Alenko Pinterič, pevko in estradnico, ki je predstavila svojo avtobiografijo z naslovom The Beatles, Tito in jaz, v kateri avtorica iz osebne, brezkompromisne perspektive in brez dlake na jeziku pripoveduje zgodbo slovenske estrade iz časov, ko so mlade navdušili lepi dečki iz Liverpoola, da so nehali biti pridna Titova mladina in se na kraških kmetijah pričeli igrati svobodno ljubezen. Gre za zgodbo o upanju in razočaranjih, o presežkih in spletkah. Zgodba, ki jo Pinteričeva deli z nami,
je tragična, a vendar predvsem zgodba upanja, je zgodba o tem, da človek po vseh višavah, ki se jih dotakne, ostane preplašeno bitje, ki išče samo nekaj malega sreče in nekaj malega ljubezni.
MF SD Ptuj pa z zbiranjem sponzorskih in donatorskih sredstev želi pripraviti tudi lepši božič za bolne otroke. Kako jim bo uspelo, v tej številki Ptujčana še ne moremo pisati, dejstvo pa je, da je novo vodstvo podmladka SD začelo svoj mandat z velikimi načrti, ogromno zanosa in z zanimivimi idejami.
Članica novega kolegija Evelin Trafela (druga z leve) z novo predsednico Patricijo Babosek (tretja z leve) in predsednikom Mladega foruma Slovenije Dejanom Levaničem [drugi z desne).
Foto: Mirjana Nenad
V letu 2007 bomo še aktivnejši
Društvo upokojencev Ptuj (DUP) je na seji upravnega odbora v decembru sprejelo delovni načrt za leto 2007. V prihodnjem letu bodo skrbeli za socialno-zdravstveno stanje članov DUP, aktivni bodo v družbeno-političnem življenju MO Ptuj in sodelovali bodo pri razvoju Ptuja, razvijali samopomoč med člani DUP ter interesne dejavnosti.
Za uresničitev vseh zastavljenih ciljev bomo morali predvsem izboljšati sistem obveščanja članov, kar želimo doseči z objavami v lokalnih medijih: v mesečniku Mestne občine Ptuj Ptujčan, na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku ter na oglasni deski v društvenih prostorih.
Že ta sestavek je povabilo vsem članom društva, da se čim bolj vključujejo pri uresničevanju osebnih in društvenih interesov ter aktivno sodelujejo. Že pred
koncem leta bomo na vsakega člana naslovili posebno pošto, kjer bodo člani društva dobili povabilo in anketni list, kar jim bo omogočilo, da bodo lažje izrazili svoja pričakovanja in obveznosti do društva.
V nadaljevanju sporočila, ki ga bomo naslovili na vse člane društva, navajamo razpored izletov oziroma predvidenih počitnic v letu 2007. Natančne datume izletov bomo objavljali vsaj 30 dni prej; ponudbo dopustniških
aranžmajev pa najpozneje do konca februarja leta 2007. Predvideni izleti: januar - Primorska - Obala, februar - Primorska - Sveta gora, Kras, marec - Goriška Brda -slovenska Toskana, april - Bela krajina - dežela belih brez, maj
-	Dolenjska - lepote med Krko, junij - Prekmurje - dežela Šimih polj, julij - Koroška - ob Dravi in Meži, avgust - Škofja Loka
-	Poljanska in Sevška dolina, september - Celje - Bizeljsko, oktober - naj lepše Slovenske gorice, november - Dolenjska
-	najlepše podobe.
Dopustniški aranžmaji so načrtovani v maju ali juniju ter v septembru.
Za vse člane društva upokojencev pa še enkrat pomembna informacija:
poslujemo vsak torek in petek med 9. in 12. uro (razen ob praznikih) na novem naslovu: Jadranska ulica 6 (v prostorih nekdanjih krajevnih skupnosti). Člani društva lahko oddajo svoja mnenja, želje in pripombe vsak dan v poštni predal na vhodnih vratih društva.
Ob koncu letošnjega leta in pred vsemi prazniki, ki so pred nami, pa le velika želja, da bodo prazniki minili v polnem zadovoljstvu, leto 2007 pa v miru.
Vojislav Veličković
Sprejem Luči miru iz Betlehema
Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že šestnajsto leto zapored.
Anja Kaisersberger
V slovenske domove ga vsako leto ponesemo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), Slovenske zamejske skavtske
organizacije (SZSO) in Mladinski ceh.
Predstavniki vseh sodelujočih organizacij so 16. decembra na Dunaju, skupaj s skavti iz vse Evrope, prejeli plamen na ekumenskem bogoslužju. Po tem datumu se vrstijo prireditve po
celi Sloveniji.
Na Ptuju bo sprejem plamena v soboto, 23. decembra 2006, ob
17. uri pred Mestno hišo.
Letošnje geslo je "Razprodaja miru". Poudariti želi dvojnost prazničnega časa, ko se lahko zelo hitro omejimo samo na zunanje praznovanje, pozabimo pa na pravi pomen praznikov in najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drugim in samemu sebi: mir. Če ga sprejmemo, dobimo zraven še veliko svetlobe, prijazen smehljaj, iskro v očeh ... Na nas pa je, da ga širimo naprej. In
več kot ga daš, več ga imaš!
Namen akcije LMB pa ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z njo, ampak z njenim izkupičkom tudi pomagati ljudem v stiski. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku zelo potrebna pomoči. Letos smo v skladu z geslom „Razprodaja miru“ izbrali več naslovnikov, ki jim želimo pomagati z zelo konkretnimi darovi, ki si jih sami ne morejo privoščiti, zdaj pa jih bodo dobili „na razprodaji“.
Zgodovina akcije Luč miru iz Betlehema
Projekt Luč miru iz Betlehema se je začel leta 1986 na avstrijski televiziji ORF (Österreichische Rundfunk), natančneje v njenem studiu v Linzu.
V oddaji Luč v temi (Licht ins Dunkel), namenjeni invalidnim otrokom, so organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva tisti otrok, ki se je v iztekajočem letu še posebej izkazal. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso zamišljali, da bo v dobrih desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji ter delu vzhodne Evrope. Plamen Luči miru iz Betlehema so člani Združenja slovenskih
katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) prvič ponesli po Sloveniji leta 1991 s sporočilom Mir je čas brez vojne. Z raznašanjem plamena so nepretrgoma nadaljevali v naslednjih letih. Vsakič so plamen sprejeli tudi predstavniki države in Cerkve. Oblikoval se je značilen znak akcije in nastala je njegova himna. Prostovoljni prispevki, ki se zberejo ob deljenju plamena Luči mint iz Betlehema, gredo vsako leto kateri od dobrodelnih organizacij.
V letu 1996 se je pri akciji Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov prvič pridružila Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), leta 2001 Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in leta 2003 tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO).
Naslovi poslanic, ki so spremljale Luč miru iz Betlehema po Sloveniji v preteklih letih:
1991	Mirje čas brez vojne
1992	Mir na sveti večer za vse
1993	Družina (mednarodno leto družine)
1994	Različnost (vsi smo velika družina, leto boja proti rasni diskriminaciji)
1995	Sreča se rojeva v drugačnosti
1996	Nekaj lepega zate (Vsakdo ima v sebi skrit zaklad)
1997	Objemi vse (Vsaka skupnost ima nekaj lepega za...)
1998	Zaupanje za upanje (Srce je kraj upanja. Srce je kraj zaupanja.)
1999	Srce sije
2000	Mir ljudem
2001	Harmonija svetlobe
2002	Dar sosedu
2003	Ustvari družino
2004	Pridi k sebi
2005	Mladost in Ti
Plavanje in okolje
Naši najmlajši upi.	Foto: Kosi
Minulo Evropsko prvenstvo v plavanju, kjer je Peter Mankoč osvoji! že sedmo zaporedno zmago v disciplini 100 metrov mešano, je eden izmed dobrih primerov vpliva športnikov na okolje. Organizator prvenstva je bila Evropska plavalna zveza (LEN), ki je organizaciji Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) pod motom »Rešite vodo za vsakega otroka« darovala 25.000 evrov.
Športniki se morajo zavedati, da imajo velik vpliv na okolje, ki za njih navija in jih tudi večkrat posnema. Na športnike imajo vpliv ljudje, ki za šport skrbijo amatersko ali profesionalno. Na vseh srečanjih s športnimi funkcionarji (na nivoju Plavalne zveze Slovenije, da ne bo pomote) smo bili enotni, da moramo kljub temu, da delamo v športu kot amaterji, dosegati profesionalne rezultate. Smo pa tudi ugotavljali, da s strani profesionalcev žal prevečkrat doživimo amaterske rezultate.
Kaj lahko storimo kot posamezniki, brez političnih botrov in seveda brez javnih finančnih sredstev, da bodo ljudje, ki so plačani z davkoplačevalskim denarjem, res delali profesio-
nalno? Lahko jih kaj vprašamo in na postavljena vprašanja tudi zahtevamo odgovore. Lahko jim povemo, da nimajo prav, ko nam pravijo, pridite s predlogi in rešitvami, saj so sami kandidirali za to mesto in so tudi plačani za to, da poiščejo predloge in rešitve za nastajajoče probleme. Tistim, ki v odborih in svetih zastopajo »bazo«, lahko rečemo, naj zastopajo širši in ne parcialni interes. Tudi pričakovanje, da
se z denarjem ptujskih davkoplačevalcev podpira otroke le-teh, ni nedemokratično, ampak je to »zdrava pamet«. Nič ni narobe, če si mislimo, da morajo biti ambicije v skladu s sposobnostmi. Tudi plača, ki je dvakrat večja od slovenskega povprečja, ne pomeni le dvakrat več privilegijev, temveč tudi dvakrat več dolžnosti.
Mnogi opažamo, da športni delavci v določenih športnih zvrsteh
nimamo možnosti soodločanja. Verjamemo, da se je o problemih lažje pogovarjati z »demokratično« izvoljenimi predstavniki, kot pa s tistimi, ki se s problemi dejansko soočamo.
Ker upanje umre zadnje, tudi mi še vedno upamo, da se bo kdaj kaj spremenilo na boljše.
Franjo Rozman
3. mednarodni nogometni turnir na Ptuju v znamenju mladih
nogometnih upov
Jezik nogometa razumejo prav vsi, kar so dokazali otroci 11. decembra na 3. mednarodnem nogometnem turnirju, ki ga je organizirala Nogometna šola Poli Drava Ptuj. V najstarejšem slovenskem mestu se je minuli vikend družilo kar 16 ekip selekcije U-10, ki so zastopali barve Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Pod vodstvom trenerjev Alena Ivartnika, Roberta Hojnika in Boštjana Zemljariča so modro-bele nogo-
metne mo|stre zastopale kar
In katere ekipe so na turnirju pokazale največ nogometnega znanja? Prva najžlahtnejša mesta so osvojile: NŠ Maribor zlato odličje, s srebrnim se je v Ljubljano vrnila Nogometna šola Factor, bronasto odličje pa je osvojila hrvaška nogometna šola Fotex.
Mlade in mlade po srcu je na turnirju poleg razpoloženih nogometašev in obiskovalcev tur-
tri selekci|e.
nirja zabavala tudi razpoložena maskota Poli, ki je razveseljevala obiskovalce turnirja z dobrotami Perumine Ptuj, generalnega sponzorja NŠ Poli Drava Ptuj.
»Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali izpeljati 3. mednarodni turnir, predvsem sponzorjem, ki omogočajo organizacijo odmevnih mednarodnih turnirjev ter druženje mladih nogometašev od blizu in daleč, ki so pokazali
veliko nogometnega znanja in turnirja povedal vodja NŠ Poli atraktivnih akcij,« je ob koncu Drava Ptuj Boris Emeršič.
Na 3. mednarodnem nogometnem turnirju na Ptuju je slavila mariborska nogometna šola.
Barbara Stopinšek
22 0hpca/t
Zaznamovali so ptujski šport v letu 2006 -1. del
Dosežki Ptujčanov v izbranih športnih panogah so dokaz, da so na najboljši poti odličnosti in odločnosti, na poti v družbo tistih, ki bo v bodočnosti uspešno predstavljala ptujsko vztrajnost, trmo in željo po dokazovanju. Letošnji športni uspehi so izjemni tudi na najvišji ravni, kar še posebej vzpodbuja prizadevanje odgovornih za razvoj športa v našem mestu.
Do vseh naslovov pa posamezniki, ekipe ali moštva niso prišli po naključju, temveč so plod organiziranega in načrtnega dela športnih pedagogov in mentorjev ob vzpodbudi ravnateljev ter sodelovanju neutrudnih športnih delavcev in strokovnjakov v številnih klubih in društvih. Ob vsem tem ne gre pozabiti na množico tistih, ki jim je, ali pa jim bo, ukvarjanje s športom postal način življenja oz. koristen način preživljanja prostega časa.
Ivo Kornik
Atletski klub Keor Ptuj
Atletika kot kraljica športov ima na področju Ptuja z okolico bogato tradicijo tako v organizacijskem kot tekmovalnem pogledu. Zgodovinski viri govorijo o začetkih organizirane atletske vadbe, ki segajo v leto 1919, koje bila atletika ena od sekcij v takratnem Športnem društvu Ptuj. Po drugi svetovni vojni je bila atletika najmočnejša sekcija v okviru tedanjega Telovadnega društva Partizan, iz katerega seje leta 1980 razvil Atletski klub Ptuj. Za ponazoritev povejmo, da je takrat klub štel 225 članov (od tega 97 članic), kar je največ do sedaj. Zdaj pa članstvo šteje dobro polovico takratnega. Tako kot v preteklosti tudi danes sodi ptujski klub med srednje velike klube glede na slovenske standarde, v zadnjih letih pa so nastali pogoji za preboj v krog velikih.
V letošnji sezoni, ki je obsegala tekmovanja tako na prostem kot v dvorani, so se člani Atletskega kluba Keor Ptuj udeležili več kot petdesetih tekmovanj. Tukaj govorimo o državnih prvenstvih, atletskih pokalih, mitingih doma in v tujini ter o nastopih članov kluba v reprezentanci Slovenije. Skupaj je barve kluba branilo več kot sto atletov - vse od nadebudnih začetnikov (U8), preko mladincev in članov do veteranov. V vseh kategorijah so osvojili 23 kolajn (10 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih) na državnih prvenstvih na prostem, ki so najpomembnejša tekmovanja. K temu je potrebno dodati še številna odličja na atletskih pokalih, šolskih državnih prvenstvih ter kolajne, dosežene na državnih prvenstvih v dvorani. Atletski delavci v klubu ugotavljajo, da se nadaljuje pozitiven trend razvoja kluba tako v kakovostnem (večje število kolajn) kakor tudi v kvantitativnem pogledu (skupaj več kot 100 redno trenirajočih atletov). Na vprašanje, kje so glavni razlogi za hiter razvoj atletike na Ptujskem, je predsednik AK Keor Ptuj Dejan Dokl povedal: »Na eni strani so svoje prispevali boljši pogoji za trening v zadnjih letih, nič manj pomembno pa ni strokovno delo lastnega trenerskega kadra, pri tem pa nam finančno pomaga sponzor, podjetje Keor « Glede pogojev je D. Dokl dodal, da poleti na Mestnem stadionu Ptuj ni težav z organizacijo vadbe. »Večje težave nastanejo pozimi, ko je potrebno uskladiti vadbo vseh skupin v atletski dvorani, ki vsakodnevno poteka od druge do devete ure popoldan. Zalo je nujno podaljšanje in razširitev dvorane v okviru t. i. tretje faze - razširitve tribun na Mestnem stadionu Ptuj, da bi omogočili nadaljnji propulzivni razvoj atletike.«
Na koncu bomo nekaj pozornosti posvetili še trenerjem v klubu, ki mnogokrat ob uspehih svojih varovancev ostajajo v ozadju. Jedro trenerske ekipe predstavljajo Franci Ivančič, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Vsi so bili svoj čas atleti, atletske izkušnje pa so nadgrajevali z nenehnim strokovnim izobraževanjem ali s študijem na Fakulteti za
Nina Kolarič.	Fotoarhiv Atlestkega kluba Keor Ftuj.
šport. F. Ivančič je starosta ptujske atletike, ki ji je posvetil že več kot petdeset let, treniral pa je cele generacije ptujskih srednje- in dolgoprogašev (sedaj trener Laure Pajtler in Natalije Sbull). G. Rajher je trener Nine Kolarič, ki ima realne možnosti, da po Mirku Vindišu postane druga udeleženka olimpijskih iger iz Ptuja. A. Bezjak pa je mlad strokovnjak z raziskovalnimi izkušnjami s Fakultete za šport, ki je zadolžen za selekcioniranje talentov in njihov trening. S podmladkom v atletski šoli se ukvarja pet mladih atletskih vaditeljev: Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Aleksander Lorenčič, Simona Oblonšek in Dominik Kokot. Domači treneiji in vaditelji so temelj dolgoročnega razvoja atletike in hkrati porok stabilnosti, ki je ne poznamo predvsem v kolektivnih športih (na Ptuju in v Sloveniji nasploh), ko se večinoma tuji strokovnjaki (pre)hitro menjavajo na svojih položajih.
Boksarski klub Ring Ptuj
Ptujski boksarski klub Ring je na državnem prvenstvu osvojil kar osem medalj, od tega štiri zlate, kar je več kot odlična bera varovan-
Anja Kolarič	Foto: Rado Stropnik
Dušan Rakuš	Foto: Rado Stropnik
cev Ivana Pučka. Pesti za svoje je stiskal tudi Dejan Zavec. Ptuj postaja pravo boksarsko mesto v Sloveniji. Po izrednih uspehih, ki jih je v profesionalnih vodah dosegel Dejan Zavec, je tudi amaterski boks stopil po njegovi poti. Nekdanji Dejanov trener Ivan Pučko tako nadaljuje uspešno delo. Zlate medalje so v članski konkurenci osvojili Dušan Rakuš v srednji kategoriji do 75 kg, Sašo Pučko v kategoriji do 60 kg in Anja Kolarič v polvcltrski kategoriji. Zlato je osvojil tudi Rok Rajkovača, srebrno odličje si je med kadeti pri-boksal Jernej Clanjšek, bron pa sta pri članih osvojila Ivan Pučko v veltrski kategoriji in Damir Rajkovača do 46 kg ter mladinec Rok Dolenc v kategoriji do 75 kg. »Naši boksarji si zaslužijo iskrene čestitke. Razumljivo je veselje, saj smo samo v šestih mesecih trdega dela osvojili več, kot smo pričakovali. Garant za uspeh in nadaljnji razvoj je garaško delo ter samoodpovedovanje,« pravi Ivan Pučko.
Klub borilnih veščin Ptuj
Kikboks je na Ptuju ob boksu in judu dolga leta šport številka ena. Borci KBV so bili že v nekdanji skupni državi med najboljšimi, v samostojni Sloveniji pa nadaljujejo s sijajnimi dosežki. Poseben lesk ima letos srebrna medalja Nadje Šibila z EP v portugalski Lizboni, z bronom pa sta se na tekmovanju za svetovni pokal v Piacenzi (ITA) in na odprtem prvenstvu Irske okitila Sabina in Aleksander Kolednik. Tudi svoj nastop na državnem finalnem tumiiju v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije v športni dvorani Center so Ptujčani opravili z odliko, kar je pogojeno z nešteto ur naporne vadbe pod vodstvom trenerja in selektorja državne reprezen-
Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik, Nadja Šibila.
Fotoarhiv društva
tance Vladimirja Sitarja. Državni prvaki za leto 2006 so postali: mladinke: Adriana Korez (do 55 kg), člani: Aleksander Kolednik (do 63 kg), članice: Sabina Kolednik (do 55 kg), Nadja Šibila (+ 70 kg).
Na EP v Lizboni sta Aleksander in Sabina Kolednik osvojila 5. mesti.
»Trdo in strokovno delo Vladimirja Sitarja se obrestuje. Imamo mlado in obetavno ekipo, sestavljeno iz osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, ki so prihodnost našega kluba. Poslušati trenerja, biti vztrajen in uspehi ne bodo izostali,« zadovoljen razpreda predsednik dr. Zoltan Mileta, ob Sitarju najzaslužnejši za vse uspehe v KBV Ptuj.
Judo klub Drava Ptuj
JK Drava ima že vrsto let jasno usmeritev: lastni domači kader, s katerim so tudi v letošnji sezoni zapolnili večino članskega moštva. Če k tej zadevi dodamo še Klemna Ferjana in v ženski konkurenci Leo Murko, smo trdno prepričani, da bodo junaki v kimonih tudi v naslednjih letih krojili vrh v 1. slovenski judo ligi. Strokovnega vodjo in glavnega trenerja Vlada Čuša, kije tudi eden selektorjev državne reprezentance, ni treba posebej predstavljati, saj ga poznajo tudi tisti najmlajši privrženci borilnih športov, s svojim predanim delom v judu pa daje pečat dogajanjem v širšem slovenskem in evropskem prostoru.
Klemen Ferjan	Fotoarhiv društva
»Naša člana Klemen Ferjan in Lea Murko imata dokaj realne možnosti, da se potegujeta za nastop na Ol leta 2008 v Pekingu. To je za nas velika odgovornost, saj jima moramo omogočiti optimalne pogoje za nemoteno delo. Oba imata izpolnjene notine za nastop na tekmah svetovnega pokala. V ozadju je še en odličen mladjudoist, to je Rok Tajhman. Prihodnost ptujskega juda je torej svetla. Na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici smo se dobro borili in osvojili bron, kar je ponovitev naše najboljše uvrstitve v 1. SJL,« je ponosen na svoje varovance Vlado Čuš.
(nadaljevanje na strani 27)
Izbira športnika leta v Kulturni dvorani Gimnazije
Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj bosta na začetku novega leta 2007 povabila v kulturno dvorano Gimnazije Ptuj vse najboljše športnike in športnice, ki so v letu 2006 kandidirali za naslo-
obujanja spominov pa ne bo šlo. Razglašene bodo najboljše športnice in športniki, ekipe, trenerji, šolska športna društva, državni prvaki in državni reprezentanti v kolektivnih športnih panogah ter zaslužni športni delavci klubov
S PO RTV K LETA 2005
-MEST N'
Li
. , _0B(
JE PTUJ
p

jm
4L
N* *
Športnika leta 2005: Mitja Mahorič, KK Perutnina Ptuj, in Mojca Derčar, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj.	Foto: Langerholc
ve in nagrade. Ti dve športni ustanovi jih podeljujeta že dvanajstič v samostojni Sloveniji. Na prireditvi Izbor športnika leta se bodo po tradiciji zbrali tudi nekdanji uspešni športniki. Kramljanje bo prijetno, brez
in športnih društev v ptujski občini.
Najuspešnejše bo izbrala komisija, v kateri bodo člani strokovnega sveta, sveta Zavoda za šport Ptuj in novinaiji. Upoštevani bodo kriteriji, ki
Zavod za šport Ptuj
v sodelovanju s Športno zvezo Mestne občine Ptuj vabi na tradicionalno prireditev
Izbira športnika leta 2006,
v četrtek, 18. januarja 2007, ob 18. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
Prireditev bo popestrena z zabavnim programom. Vstop bo prost.
Vabljeni vsi ljubitelji športa!
Fredi Kmetec, predsednik Vladimir Sitar, direktor Športne zveze MO Ptuj	Zavoda za šport Ptuj
jih opredeljujejo Pravila za izbor športnika leta in so nastala na osnovi predloga društev in klubov ob merilih Olimpijskega komiteja Slovenije.
Direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar skupaj s sodelavci iz organizacijskega odbora ne dvomi o dobri organizaciji. Z njegovega zadovoljnega izraza na obrazu je bilo razbrati, da je vse nared za športnike, kijih Ptuj gosti prihodnji mesec. »Živimo v pričakovanju velikega dogodka in čakamo, da se proglasitev športnikov, zagotovo največji in najbolj odmeven športni do-
godek v našem mestu, prične. Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da je vse pripravljeno do najmanjših podrobnosti: od izdelave scenarija do sprejema športnikov in visokih gostov.
Prepričani smo, da nismo pozabili nikogar, še posebej ne na športnike, ki so uspešno promovirali Ptuj in osebe, zaslužne za razmah športa v tem delu Slovenije in širše. Ptuju želimo organizatorji ponuditi prvovrstni športni spektakel in naša iskrena želja je, da bi bili v tem uspešni..«
Ivo Komik
>
ŠPORTNI ZAVOD Vj PTUJ
»M mu ČUČKOV* T.tl tlTVHM	F*i 02 m 7131
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 6. I.	
8.00 - 22.00	Mali nogomet, Toyota turnir, ŠD Center Ptuj
Nedelja, 7. 1.	
8.00-18.00	Mali nogomet, turnir U-12, Nogometna šola Poli Drava Ptuj
Sobota, 13. 1.	
8.00- 16.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, st. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Branik
19.00	Rokomet, prvenstvena tekma, članice, 1. A DRL, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Kočevje
Nedelja, 14. 1.	
8.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 20. 1.	
9.30	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki B, ŠD Rokometna šola Ptuj : MRD Branik
10.30	Rokomet, prvenstvena tekma, mlajši dečki A, ŠD Rokometna šola Ptuj : RK Rače
13.00-20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 21. 1.	
8.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 27. 1.	
8.00- 16.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
17.00	Rokomet, prvenstvena tekma, kadetinje Vzhod, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Branik
Nedelja, 28. 1.	
8.00 - 20.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
ŠPORTNE PRIREDITVE januar
DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 13. 1.	
15.00	Rokomet, prvenstvena tekma, ml. deklice A. ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Rače
16.00	Rokomet, prvenstvena tekma, ml. deklice B, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Branik
Sobota, 20. 1.	
20.00	Košarka, prvenstvena tekma, člani III. moška SKL Vzhod KK Ptuj : Primaloto SLG
Sobota, 27. 1.	
17.30	Odbojka, prvenstvena tekma, članice 2. DOL, MTD-ŽOK Ptuj : Formis Bell
Sobota, 23. 12.	
9.00- 13.00	Odbojka, turnir, deklice ŽOK Ptuj NTK Ptuj 11 : NTK Muta
KULTURNA DVORANA GIMNAZIJE PTUJ
Četrtek, 18. 1. 18.00	Izbira športnika MO Ptuj za leto 2006
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 13. 1 20.00	Košarka, tekma »Parki« liga, KPS Siam Ptuj
Sobota, 20. 1. 9.00- 13.00	Košarka, tekma »Parki« liga. KPŠ Siam Ptuj
ffypra/t 25
22. DECEMBER/GRUDEN 2006
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM
januar
«
cMešlno (gledališče c.Ptuj
02 749 32 50;
info@mgp.si,
www.mgp.si
ZA OTROKE
22.12.	ob 16.30 in 18.30
za izven
23.12.	ob 16.30 in 18.30
za izven
VESELI DECEMBER - ZGODBA OD A DO Z, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
VESELI DECEMBER - ZLATA PTICA, v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj
6. L ob 10. in
11.30	Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Lutkovno gledališče
za abonma Lutka, Maribor Račka in izven
ZA ODRASLE
30.12. ob 19.30 za izven
25.	L ob 19.30
PREMIERA in izven
26.	in 27. L ob
19.30
rokgre: SIRUP SREČE, režija Rok Vilčnik - rokgre, v Cantante café Ptuj (nasproti kina)
Heiner Müller: KVARTET, režiser Ivica Buljan, v Kulturni dvorani Gimazije Ptuj
Heiner Müller: KVARTET, režiser Ivica Buljan, v Kulturni dvorani Gimazije Ptuj
IMA GOSTOVANJU
22. 12. ob 9.30 28. 12. ob 19.30
31.12. ob 18.30
rokgre, KOKOLOREK, režija Matjaž Latin, igra Aljoša Ternovšek, v Framu
A. T. Linhart, MICKA, režija Rene Murin, v Šmarju pri Jelšah
rokgre: PAVLEK, režija Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana 2006, v SNG Drama Maribor
14.1. ob 17.00 in A. T. Linhart: MICKA, režija Rene Murin, v ND
20.00
17.1. ob 20.00
Maribor
A. T. Linhart: MICKA, režija Rene Murin, v Ajdovščini
21. 1. ob 17.00 in	A. T. Linhart: MICKA, režija Rene Murin,v ND
20.00	Maribor
22. in 23. L ob	A. T. Linhart: MICKA, režija Rene Murin,v ND
20.00	Maribor
rokgre: PAVLEK, režija Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter 25.1. ob 19.00	Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana 2006, na
Dunaju
INFORMACIJE po telefonu: 02/749 32 50;po elektronski pošti: info@mgp.si, spletni strani www.mgp.si
etto
ptuj
Program v
januarju
Sreda, 10. januarja, ob 18. uri POTOPISNO PREDAVANJE: GVATEMALA
Zakaj je izginila majevska urbana kultura, kako je lahko pridelovanje miniaturne zelenjave ekonomsko upravičeno, ali nosijo sedanji prebivalci na podeželju res avtentična oblačila ... Gvatemalo v sedanjosti bo predstavil geograf in popotnik Žiga Kokalj.
Sreda, 17. januarja, ob 15. uri
SREČANJE PROSTOVOLJCEV VESELEGA DECEMBRA
Ovrednotenje izvedbe projekta s strani vseh udeležencev z načrtovanjem naslednje izvedbe projekta.
Petek, 19. januarja, ob 20. uri VEČER MLADIH PTUJSKIH GLASBENIH ZASEDB
Svojo glasbo bo predstavila ptujska dekliška rock skupina Morana z gosti.
Petek, 26. januarja, ob 20. uri KONCERT ZASEDBE ROK WEBER TRIO
Gostje igrajo glasbo, ki se v živo zelo zelo redko sliši: evergreene iz obdobja, ko se je šele porajal barvni film, dixieland in priredbe zdaj že starih popevk. Posebnost večera: s triom bo kot pevka nastopila Barbara Čoki, ki jo javnost bolj pozna kot uspešno zdravnico.
PROSTOVOLJNO DELO
Mladi se lahko vključijo v prostovoljno delo v dnevnem centru kot animatorji za otroške prireditve, kot izvajalci ustvarjalnih delavnic. Pokliči, pošlji mail, oglasi se osebno!
DNEVNI CENTER
Ob ponedeljkih od 13. do 15. ure, od torka do petka pa med 14. in 17. uro:
igranje namiznega tenisa, družabne igre, glasba po izbiri obiskovalcev, možnost pisanja domačih in seminarskih nalog, sestanki mladinskih skupin ...
MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER Brezplačna uporaba spleta in elektronske pošte, tiskane informacije (izobraževanje, zaposlovanje, pomoč v stiski, motnje hranjenja, zloraba drog, vama spolnost ...), popustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih po Evropi in svetu, popustne kartice EURO-<26 za različne popuste na potovanjih po Evropi, indeks NEFIKS, v katerem lahko mladi v času svojega šolanja nenehno zbirajo svoje reference s področja prostovoljnega dela, udeležbe na taborih itn.
BRLOG
Program z naslovom Razvijanje pozitivnega samo vrednotenj a mladostnikov je namenjen mladim od 13. do 19. leta, ki si želijo okrepiti svoje samospoštovanje in samopodobo. Program je brezplačen, delo je individualno. Informacije in prijave na tel. 041 892 153.
CID je odprt:
•	vsak delovni dan od 9. do 18. ure, vaje in programi potekajo do
21. ure;
•	ob sobotah info center ni odprt za javnost, vadba pa poteka od
10. do 22. ure;
• ob nedeljah in praznikih ter med božično-novoletnimi počitnicami je CID zaprt.
Tel.: 02 780 55 40 in 041 604 778
/a izven
(nadaljevanje s strani 24)
Dolg je seznam uspehov ptujskih judoistov, dotaknimo se samo tistih najodmevnejših:
-	osvojene štiri medalje na januarskem DP v Slovenski Bistrici (naslov za Klemna Feijana v kategoriji do 81 kg in Leo Murko do 78 kg);
-	zmaga Klemna Feijana na 23. New Jork Openu;
-	na EP v finskem Tampereju v kategoriji do 81 kg je Klemen Ferjan osvojil 9. mesto;
-	na mladinskem EP v Estoniji je Lea Murko osvojila bronasto medaljo;
-	na zaključnem tumiiju najboljših ekip v L SJL v Slovenski Bistrici je JK Drava zasedel 3. mesto.
Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Vsakega uspeha katerega koli ptujskega športnega kolektiva se zelo veselimo, še zlasti pa dosežkov KK Perutnina Ptuj, kije že vrsto let športna blagovna znamka našega mesta.
V globalni vasi postaja vseeno, od kod prihajamo. Bolj pomembno je, kam strmimo, kje so naši cilji.
»A smo kljub vsemu ponosni, da se lahko identificiramo z lepim koščkom našega sveta, ki je lahko skrit očem svetovljana, a se z vsakim našim uspehom temu svetu razkriva,« so Perutninarji zapisali ob dveh visokih jubilejih; 100 let Perutnine Ptuj in 20 let Kolesarskega kluba.
Borut Božič	Foto: Marjan Keiner
Kamenčki v mozaiku
letošnjih vrhunskih
dosežkov:
•	kolesarji Perutnine so januarsko sezono začeli s štirimi etapnimi zmagami na Kubi, med tem, ko je bil v skupnem seštevku najboljši Matija Kvasina na 3. mestu;
•	zmagovalni ritem se je nadaljeval z zmagama kolesarjev Perutnine Ptuj Jureta Golčer-ja na dirki Grand Prix Hydra-ulika in Boštjana Mervarja na dirki Grand Prix Palma;
•	poleti 2006 so zmage nizali
Jure Golčer	Foto: Marjan Keiner
kot po tekočem traku: Jure Golčer je zmagal na dirki v nemškem Schwarzwaldu, Boštjan Mervar je zmagal v Kranju in Mitja Mahorič v avstrijskem Raifeisenu.
Na glavni dirki sezone, na Dirki po Sloveniji je etapno zmago dosegel Borut Božič, medtem, ko je bil v skupnem seštevku Jure Golčer drugi;
•	na državnem prvenstvu v kolesarstvu na cestni dirki je zmagal Jure Golčer;
•	avgusta so Ptujčani dosegli ekipno zmago na močni večetapni dirki Rothaus Regio Tour v Nemčiji. Posamično je bil najvišje Mitja Mahorič, na 6. mestu;
•	na septembrskem svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v avstrijskem Salzburgu so nastopili: Matija Kvasina, Borut Božič, Hrvoje Mihojlovič in Gregor Gazvoda. V kronometru je bil Kvasina 27., Božič 76., Mihojlovič pa je odstopil.
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 5. leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 9. januarja 2007. Uvodno predavanje za starše, pa bo v ponedeljek, 8. januarja 2007, ob 17. uri. Informacije in prijave na tel. št. 051 220 984.
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo. (www.plavanje-dojenckov.com)
Plavalna zveza Slovenije, fotoarhiv PZS
V naši ekipi so zbrane modrost preteklosti, moč sedanjosti in vizija prihodnosti! Truditi se v vrhunskem športu pomeni veliko odpovedovanja. Ker se posameznik zlije z ekipo, od takrat lahko leti na njenih krilih. Naučili smo se zmagovati in to hočemo ponavljati vedno in povsod. Ves trud in napor sta poplačana s trenutkom zmagoslavja kogarkoli v ekipi. Takoj zatem hitimo naprej.
Srečko Glivar,
trener Kolesarkega kluba Perutnina Ptuj
tyfiysa/t 27
V prihajajočem letu želimo vsem poslovnim partnerjem in zaposlenim veliko osebnega zadovoljstva in neustavljive kreativnosti.

Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o.
OSOJNIKOVA 3,2250 PTUJ
Tel. 02 779 80 11 Fa*. 02 773 04 51 www.simamfrs.com

LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
M	—
|aj znanje, ne sanje! .
BORZA um


ORGANIZIRANO
Zakladnica znanih in malo manj znanih spretnosti in znanj!
SAMOSTOJNO
UČENJE
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
ITALIJANŠČINA
ŠPANŠČINA
FRANCOŠČINA
%

SVETOVALNO S t E D I i Č I PTUJ

telefon:
V-	02 749 21 51
e-pošta:
ptujObof zaznan ja. si
Se želite naučiti tujih jezikov?
Obiščite
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
brezplačno
informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah o izobraževanju
telefon:
02 749 21 55
e-pošta:
svetovanje@luptuj.org
ZA ZNANJE BREZ OMEJITEV!
Mestni trg 2, Ptuj
02 749 21 50
www.lu-ptuj.si
LEKARNA
Za vas smo tukaj:
med tednom od 8. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
dežurstvo: januar 2007
ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
1 TOP:	2 TOP.	3 TOP^-^r	4 TOPS--xd-	5 TOPS^-d	6 TOPd-^d	7 top.
Označene dni dežura naia lekarna, in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedaljah In praznikih	24 ur
POTRČEVA 23. 2250 PTUJ, tel. 02 787 84 90	www.lekarna-toplek.si
r LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.GO - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
DEŽURSTVO: jANUAR: 8.1.2007 - 31.1.2007
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELJO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZJUTRAJ DO 7. URE NASLEDNjEQA DNE.
Prodajalna
Pekarna
pekama zraven rdečega bloka v Ptuju (v tretjem paviljonu)
Tel. / faks: 02 792 24 51
•	Kruhi
•	Pekovsko pecivo
•	Pizze
•	Bureki
•	Pecivo za posebne priložnosti
BREZ SREDSTEV ZA POVEČANJE
VOLUMNA, UMETNIH AROM	M
IN BARVIL!	I
OKUSI SPREMEMBO - NAJCENEJŠI V MESTU
Nasmeh na obrazu in veselje v duši naj vas popelje v leto 2ooy\

U Q fl D n I
TISKOVINA
POŠTNINA PUČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
LETO XII 13. OKTOBER 2006 (
Vsebina
83.	ODLOK
o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje Pl 1-S6/IV (del Rabelčje vasi)
84.	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj
85.	ODLOK
o spremembi in dopolnitvi Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj
86.	ODLOK
o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru
87.	SKLEP
o določitvi volišč in volilnih območij za redne volitve župana oz. županje, članov in članic mestnega sveta ter članov in članic svetov četrtnih skupnosti v Mestni občini Ptuj v letu 2006
88.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Center
89.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Panorama
90.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Ljudski vrt
91.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Jezero
92.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Breg
93.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Spuhlja
94.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Grajena
95.	SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Rogoznica
96.	SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za šport Ptuj
83.
Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
ODLOK
o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje Pl 1-S6/IV (del Rabelčje vasi)
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
(predmet odloka)
S	tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za poselitveno območje Pl 1-S6/IV - del Rabelčje vasi (v nadaljnjem besedilu: OLN). Odlok določa vsebine in umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja ter naravne in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2.	člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OLN)
Z OLN se znotraj ureditvenega območja predvidi:
-	gradnja novih stanovanjskih objektov, s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
-	ureditev javne gospodarske infrastrukture.
2.	STRAN 13. OKTOBER 2006 V E S T NH K LETO XII	ŠTEVILKA 12
3.	člen	6. člen
(sestavni deli OLN)	(vplivno območje OLN)
I	Splošni del
II	Odlok OLN
III	Kartografski del OLN
Kartografski del OLN obsega naslednje grafične načrte:
1.	Načrt namenske rabe prostora:
1.1.	Pregledna situacija
1.2.	Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Ptuj
1.3.	Kopija katastrskega načrta
2.	Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije 2.1 Prikaz ureditvenega območja OLN
2.2.	Arhitektonska zazidalna situacija z zelenimi površinami
2.3.	Funkcionalno oblikovalski pogoji
2.3.1.	Vzdolžni prerez
2.4.	Situacija rušitev
3.	Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1.	Prometno tehnična situacija
3.2.	Zbirni načrt komunalnih vodov
3.3.	Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
IV	Priloge OLN
-	povzetek za javnost
-	obrazložitev OLN
V	Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi prostorskega akta
-	smernice in mnenja pristojnih organov in organizacij za načrtovanje OLN
-	strokovne podlage
4.	člen
Strokovne podlage je izdelalo podjetje DOMING, arhitekturni atelje, d. o. o., v mesecu juniju 2004. Izdelovalec OLN je podjetje URBIS, d. o. o., urbanizem, arhitektura, projektiranje, pod številko 248-OLN/2005, v maju 2006.
II.	UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE
5.	člen
(ureditveno območje OLN)
Predmet OLN je prostorska ureditev območja na zemljišču s parcelnimi številkami 631/2, 631/1, 632/2, 691/5, 691/4, del 629/12, del 629/9, 629/6, 629/17, 629/8, del 632/6, vse k. o. Krčevina pri Ptuju.
Meja območja obdelave poteka na severu po robu parcele številka 632/31, 632/2, in 691/3; na zahodu po meji parcel številka 629/16, 629/15, 629/13, 629/12 ter 629/11, 629/10 in 630/1, 630/2, na jugu po meji parcel številka 632/1 ter po parceli številka 1005, na vzhodu pa po meji parcel številka 632/6 in po parceli 632/1 vse k. o. Krčevina pri Ptuju.
Vplivno območje OLN je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve izven OLN, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
Vplivno območje obsega:
-	vse nove gradbene parcele znotraj OLN,
-	vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave (nahajajo se zunaj območja obdelave),
-	vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
7.	člen
(prikaz ureditvenega območja OLN)
Ureditveno območje OLN je podano v grafičnih prilogah (glej karto: "Prikaz ureditvenega območja OLN").
8.	člen
(posegi izven ureditvenega območja OLN)
Ne glede na določbo prejšnjega člena ureja ta OLN tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z določbami 26. in 27. člena tega odloka.
III.	UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Na območju OLN je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih objektov in dveh enodružinskih stanovanjskih objektov.
-	vrsta gradnje:
gradnja novih objektov - dva večstanovanjska objekta in dva enodružinska stanovanjska objekta,
-	osnovna namenska raba:
območje stanovanj - stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja,
-	podrobnejša namenska raba:
čiste stanovanjske površine, ki so pretežno namenjene stanovanjskim stavbam in spremljajočim ureditvam infrastrukturnih omrežij - površine za stanovanja,
-	vrste objektov glede na namen in funkcijo:
stavbe - enostanovanjske stavbe in nizke večstanovanjske stavbe.
Lokacija večstanovanjskih objektov:
Oba večstanovanjska objekta sta locirana na zemljišču s parcelnimi številkami 631/1, 691/5 in 691/4, vse k.o. Krčevina pri Ptuju. Skupna velikost parcel je 4.395 m2.
Oba objekta sta postavljena vzporedno s plastnicami; vzdolžna os objektov je postavljena v smeri severozahod - jugovzhod.
Dostopa v objekta sta z zahodne strani; uvoz v podzemno garažo prvega objekta (glede na os glavne dostopne ceste) je prav tako z zahodne strani. Na južnem robu predvidene gradnje in med obema predvidenima objektoma je predvideno večje zunanje parkirišče za stanovalce in obiskovalce.
Lokacija enodružinskih stanovanjskih objektov:
Objekta na zahodnem delu območja OLN, sta locirana na zemljišču s parcelnima številkama 629/17 in 629/6, obe k. o. Krčevina pri Ptuju. Daljša os objektov je v smeri severozahod - jugovzhod. Dostopa in dovoza do objektov sta urejena z obstoječe dostopne ceste, potekajoče po parceli številka 629/9, k. o. Krčevina pri Ptuju, z njunih vzhodnih strani. Na lastnih parcelah je urejeno parkiranje - po dve parkirni mesti na posamezen objekt. Parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita, pokrita ali garaže.
Velikost in izvedba objektov:
• večstanovanjska objekta (oznaki v načrtu sta A in B):
-	v objektu A je predvidenih skupno 15 stanovanj, s površino od 40 m2 do 90 m2 (bruto);
-	v objektu B je predvidenih skupno 15 stanovanj, s površino od 40 m2 do 90 m2 (bruto);
-	objekt A je tlorisnih dimenzij 16,20 m X 25,20 m;
-	objekt B je tlorisnih dimenzij 16,20 m X 21,20 m.
Oba objekta imata enako etažnost in sicer K+P+1N+M. Klet je vkopana v teren. V kleti objekta A so predvideni kletni boksi za stanovalce, dovoljena pa
S' ! tudi ureditev garaže za stanovalce. V eti objekta B pa je predvidena garaža in kletni boksi za stanovalce.
Objekta sta pokrita s šotorasto oblikovanimi strehami (oblikovana je kot vojaški šotor) v dvonaklonskem nagibu 5° in 35°. Streha bo pokrita z opečno kritino (tipa bobrovec ali zareznik) in bo kombinirana s pločevinastimi zaključki.
• enodružinski stanovanjski hiši Dva praviloma enaka pravokotna objekta, tlorisnih dimenzij 13,00 m x 9,00 m; etažnosti K+P+1N+M ali samo K+P+M. Oba stanovanjska enodružinska objekta sta podkletena. Streha bo dvokapna, v naklonu cca 35° in pokrita z opečno kritino (bobrovec ali zareznik).
Dostopi do objektov:
Do vseh objektov so zagotovljeni dostopi z obstoječega cestnega omrežja tako, kot je prikazano v grafičnem delu OLN. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe. Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.
Brežine in oporni zidovi:
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
varovati pred erozijo. Brežine z blagim naklonom je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev in zasaditev z grmovnicami. Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in praviloma obloženi z avtohtonim kamnom.
Odmiki objektov:
Odmiki posameznih objektov od parcelnih mej in medsebojni odmiki objektov so prikazani v grafičnih prilogah (glej karto "Funkcionalno oblikovalski pogoji").
Zunanja ureditev:
Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so razvidne iz grafičnih prilog (glej karto: "arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami"). Zelene površine, ki formirajo poljavni odprti prostor, so umeščene med grajeno strukturo stanovanjskega programa. Natančnejša ureditev zunanjega okolja mora biti podana v projektu "Načrt zunanje ureditve".
Zelenice in vrtovi:
Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru zunanje ureditve objektov na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov. Za zasaditev zelenih površin se uporabijo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le-teh se redvidi tako, da je ugodno za ohranitev io-diverzitete. Potrebno je skrbno zbiranje ozelenitev (upoštevanje higienske in oblikovalske funkcije, izbor drevesnih vrst in grmovnih vrst, ki so odporne na klimatske in specifične rastiščne razmere). Obvezna je zasaditev visokoraslega drevja ob večjih parkirnih površinah.
Javna razsvetljava:
Razsvetljava za osvetlitev zunanjih površin se naj načrtuje tako, da jo je mogoče v nočnem času prilagajati in sicer tako, da se lahko svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna, v drugi polovici noči izklopijo (oziroma tako, da so opremljena s svetlobnimi tipali).
Ureditev ulične in tudi vse ostale razsvetljave se naj načrtuje tako, da se uporabljajo svetilke s konstrukcijo oziroma obliko, ki omogoča osvetljevanje samo talnih površin (oziroma površin pod horizontalno ravnino svetilke), ne pa tudi širše okolice in neba.
Ograje:
Med grajeno strukturo se bodo na parcelnih mejah praviloma nahajale ograje. Ograje so lahko polne, lesene, žičnate
oziroma kombinirane. Lahko so zasajene z vzpenjalkami ali tudi drugačnimi živimi mejami. So lahko največje višine do 1,20 m. Ograje ne smejo posegati v območje pločnika ali zelenice ob cesti.
Ulična oprema:
Ulična oprema (napisi oziroma oznake ulice, luči, klopi, smetnjaki ter ostalo) morajo biti postavljeni tako, da ne zastirajo značilnih pogledov na stavbe, da ne motijo funkcionalno oviranih oseb ter da ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce objektov javne gospodarske infrastrukture.
Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti višina in pozicija opreme usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
10.	člen
(tolerance)
OLN v tekstu in grafiki prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, ki upoštevajo odmike od prometnic in med objekti.
Kot tolerance so dovoljene:
-	spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano možno širitvijo v grafičnih prilogah;
-	na podlagi ustrezne projektne dokumentacije so dopustne tolerance pri arhitektonskem oblikovanju, prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na omrežju internih cest v območju OLN), pod pogojem, da to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OLN, oziroma če so za izvedbo toleranc pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajal-cev;
-	OLN se lahko izvaja v več fazah, ki so lahko časovno medsebojno neodvisne,
-	posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve,
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.
11.	člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so opredeljene v grafičnih prilogah (glej
--------------------------------aiaramt------——----------
4.	STRAN 13. OKTOBER 2006 Vestnik LETO XII
karto: "Arhitektonska zazidalna situacija z zelenimi površinami").
Tudi elementi za zakoličenje objektov in elementi za zakoličenje gradbenih parcel so razvidni iz grafičnih prilog (glej karto: "Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel").
Predvideni objekti se nahajajo znotraj območja, omejenega z gradbeno črto.
12.	člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Znotraj območja obdelave se nahajata dva obstoječa zidana objekta, ki pa sta predvidena za rušitev. Območje obdelave je v naravi večja travnata površina v naklonu, z obstoječima objektoma lociranima na sredini zemljišča.
Urbanistični pogoji za posege na obstoječih objektih, ki veljajo po pričeti (delno realizirani) izvedbi OLN:
-	spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
-	rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb,
radnja objektov in naprav za potrebe omunale, energetike, prometa in zvez,
-	postavitev vseh vrst enostavnih objektov, kot jih določa 13. člen tega odloka,
-	urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti,
-	gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
-	odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
-	tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
-	rušenje objektov in naprav in druga vzdrževalna dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
-	novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri nadzidavah in dozidavah.
13.	člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev enostavnih objektov v
skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ogojih za gradnjo enostavnih objektov rez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05).
14.	člen
(pogoji za vzdrževalna dela)
Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati dele fasad objektov. Klimatske naprave je možno namestiti na fasado, ki ni vizuelno izpostavljena (ta je tista, ki ni vidna z dostopne cestne smeri), pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.
IV.	ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
15.	člen
(pogoji za prometno urejanje)
•	Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
-	celotno območje je dostopno iz južne strani iz glavne dostopne ceste,
-	v območju OLN so predvideni vsi komunalni in energetski vodi ob glavni dostopni cesti in v cestišču internih dostopnih cest (krožne poti okoli večstanovanjskih objektov),
•	Tehnični elementi dostopne ceste:
Z glavne dostopne ceste je urejen dostop na interno cesto, s katere je uvoz v podzemno garažo na jugu območja obdelave ter dovoz na zunanja parkirišča;
-	cestišče je širine 5,50 m;
-	izvedba cestišča ter dostopnih cest je v asfaltu;
-	ob vzhodni meji območja pozidave bo urejen asfaltiran pločnik, kot ločena površina za pešce in/ali kolesarje.
•	Tehnični elementi parkirišč:
Zunanja parkirišča so predvidena na južnem delu območja obdelave in tudi med obema večstanovanjskima objektoma:
-	velikost posameznega parkirnega mesta je najmanj 2,50 m x 5,00 m,
-	parkirišča so izvedena v asfaltu; možna je tudi izvedba v betonskih tlakovcih.
Na celotni trasi predvidenega cestnega omrežja je potrebno predvideti ustrezno
ŠTEVILKA 12
vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, postavljeno skladno z veljavnimi predpisi.
Pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati predpisane projekte cest oziroma prometne ureditve, pred ureditvijo gradbenih parcel posameznih objektov pa projekte zunanje ureditve.
•	Pešci:
Gibanje pešcev znotraj območja OLN se odvija po predvidenih dostopnih cestah po cestišču ter ob interni dostopni poti vzdolž večstanovanjskih objektov. Na vseh teh površinah je potrebno zagotoviti neovirano gibanje invalidov.
•	Kolesarji:
Kolesarski promet znotraj območja obdelave poteka po cestišču ali po interni dostopni poti vzdolž večstanovanjskih objektov.
•	Dostavne in interventne poti:
Pot za dostavna in za interventna vozila (za reševalno vozilo, gasilska vozila in vozila policije, vozila zaradi interventnega vzdrževanja, selitvena in druga podobna vozila) je speljana po cestišču; posebne urgentne poti niso predvidene.
16.	člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
•	Komunalna in energetska infrastruktura Analiza komunalne in energetske opremljenosti je pokazala, da je območje ustrezno opremljeno. Možna je navezava na obstoječe omrežje.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
OLN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati podane pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega lokacijskega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), če so strokovno in ekonomsko utemeljene in z njimi soglašajo posamezni upravljavci omrežij.
•	Oskrba s pitno vodo:
Priključitev obravnavanega območja se izvede iz obstoječega cevovoda PVC 280, ki je položen vzhodno od načrtovane zazidave.
Ustrezno dimenzioniran cevovod se položi v dostopnih cestah in se naveže zankasto v obstoječi cevovod PE 110.
Na cevovodu se predvidi tudi ustrezno število hidrantov, v skladu z veljavno zakonodajo.
17.	člen
•	Odvodnja odpadnih vod:
Predviden je ločen sistem odvodnje. Fekalne odpadne vode se navežejo na obstoječo kanalizacijo, ki poteka vzhodno oziroma južno od predvidene zazidave.
Meteorne odpadne vode se vodijo ločeno. Izdelati je potrebno širši koncept odvodnje, na katerega se nato naveže tudi meteorne vode predvidene zazidave. Pred izpustom v kanalizacijo morajo biti meteorne vode ustrezno predčiščene (peskolovi, lovilci olj).
Izpust fekalnih odpadnih vod v kanalizacijo mora ustrezati določilom, podanim v tovrstnem predpisu.
•	Elektrika:
Za oskrbo predvidene zazidave z električno energijo je potrebno:
-	v območju zgraditi novo transformatorsko postajo (TP 20/0,4 in moči 650 kVA),
-	navezati TP v obstoječe 20 kV omrežje,
-	zgraditi ustrezne nizkonapetostne priključke do posameznih objektov,
-	prestaviti oziroma demontirati obstoječe nadzemno omrežje in ga nadomestiti s kabelskim priključkom.
•	Telekomunikacijsko (TK) omrežje: Predvideni objekti se lahko vključijo v TK omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Za vključitev je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.
•	KRS omrežje:
Predvideni objekti se lahko vključijo v KRS omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Za vključitev je potrebno izdelati potrebno dokumentacijo.
•	Plinovod:
Za predvidene objekte je obvezna priključitev na javno plinovodno omrežje s priključnim plinovodom za posamezni objekt in individualnim merjenjem porabe plina za vsakega odjemalca posebej. Obstoječi plinovod poteka v južni dostopni cesti (EA-PE 90) in v cesti ob vzhodnem robu pozidave (S34-PE 90).
•	Ogrevanje:
Vsi objekti v predvideni pozidavi se bodo ogrevali na zemeljski plin.
•	Odvoz smeti:
Odvoz smeti se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom. Na območju OLN so predvidena ustrezno oblikovana mesta za smeti.
V.	REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOUA TER VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
•	Varstvo pred hrupom:
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št 105/05) je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih rekomernega hrupa je potrebno nivo rupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
•	Varstvo zraka:
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varstva zraka, tako, da ne bodo presežene posamezne vrednosti, ki so opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04-ZVO-1).
•	Varstvo voda:
Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati:
-	Pravilnik o gradnji na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in dokumentacije, ki ie potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04),
-	Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04).
Investitorji si morajo, za vse posege v območju OLN, k izdelani projektni dokumentaciji pridobiti predpisana soglasja.
•	Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04-ZVO-1), Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000).
Na območju se uvede ločeno zbiranje odpadkov.
Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
Za območje se določa tudi postavitev ekološkega otoka, ki je lociran ob vstopu na območje obdelave to je ob vstopu k večstanovanjskim stavbam na zahodni strani.
•	Talna ureditev:
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti
vodotesno tako, da ni možen iztok v pod-talje. Kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. V času gradnje mora biti omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati določila od 23. člena do 27. člena tega odloka ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani iz matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
18.	člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine) Kulturna dediščina:
Na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD) se območje predvidnega OLN nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
• Naravna dediščina:
Na območju predmetnega OLN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VI.	REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
19.	člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za območje OLN so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93-ZVPoz, 87/01 in 110/02-ZGO-1 ), v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
-	pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
-	pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
-	pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
-	dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
-	vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
Upoštevali smo naslednje predpise, tehnične smernice in standarde:
-	Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04,10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
Pri načrtovanju prostorske ureditve je na podlagi zgoraj navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah potrebno v projektih konkretno definirati naslednje ukrepe:
-	odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah),
-	potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska, kapacitete, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
-	intervencijske in postavitvene površine za gasilce v skladu s standardom DIN 14090.
Pri načrtovanju v fazi PGD se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
-	povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
-	možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VII.	NAČRT PARCELACIJE
20.	člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog (glej karto: "Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov").
Površine parcel smejo odstopati do + / -
5%.
21.	člen
(javno dobro)
V območju obdelave OLN bodo po izgradnji predstavljale javno dobro površine obstoječega in izvedenega cestnega omrežja.
Vlil. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
22.	člen
(etapnost gradnje)
Izvedba OLN je možna v eni sami ali v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture. Gradnja posameznih objektov lahko sledi v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Vendar stanovanjskih objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega uporabnega dovoljenja.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
Vlil. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
23.	člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OLN, določenih v 26. členu in 27. členu tega odloka, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Prav tako mora investitor pridobiti soglasja upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo PGD in PZI za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja OLN in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko infrastrukturo. Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni objekt.
24.	člen
(obveznost v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
-	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
-	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
-	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
-	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
-	v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
-	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
-	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
-	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
-	vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
-	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
-	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
25.	člen
(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)
Ob javni prometnici zagotoviti 1,0 m širok koridor z omejeno lastniško pravico zaradi izgradnje ali obnove objektov in omrežij komunalne ter energetske infrastrukture.
IX. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
26.	člen
(promet)
Za izvedbo ustreznega priključka na lokalno cesto je potrebno izven lokacijskega načrta izvesti priključek na predvideno napajalno cesto. Za priključitev na glavno dostopno cesto je potrebna rekonstrukcija obstoječe glavne dostopne ceste ter izvedba predvidenega priključka.
27.	člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in
TISKOVINA
LETO XII 29. NOVEMBER 2006 (~
U Q fl D n I
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
r n i K
fljj ) ISSN 1318-9QOX ŠTEVILKA 13
Vsebina
97.	POROČILO
o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj
98.	POROČILO
o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
99.	POROČILO
o izidu volitev članov svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj
100.	SKLEP
o izvolitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
101.	SKLEP
o potrditvi mandatov članom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
102.	UGOTOVITEV
o nastopu funkcije župana Mestne občine Ptuj
103.	UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju mandata člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj svetniku dr. Stefanu Čelanu
104.	SOGLASJE
k tarifnem sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in SKLEP
105.	TARIFNI SISTEM
za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj
106.	SOGLASJE
k splošnim pogojem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in SKLEP
107.	SPLOŠNI POGOJI
za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj
108.	SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Center
109.	POPRAVEK
sklepa o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije MČ Jezero
97.
Na podlagi 90. člena v zvezi s 108. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 -odločba US) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja
POROČItO
o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj
Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 26. oktobra 2006 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana Mestne občine Ptuj na volitvah, ki so bile 22. oktobra 2006, ugotovila
/.
1.	Na volitvah 22. oktobra 2006 je imelo pravico voliti: a/ 20.210 volivcev vpisanih v volilni imenik
b/ 1	volivec s potrdilom.
Skupaj: 20.211 volivcev
2.	Glasovalo je 10.792 volivcev, ali 53.40 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti.
Od tega je:
a/ 10.620 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja b/	144	volivcev glasovalo na volišču za
predčasno glasovanje
c/	27	volivcev glasovalo po pošti
c/	1	volivec glasoval s potrdilom
SKUPAJ: 10.792 volivcev
II.
Za volitve župana je bilo oddanih 10.787 glasovnic. Ker so bile prazne, oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 87 glasovnic neveljavnih.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1. dr. ŠTEFAN ČELAN	6.077 glasov oziroma	56,79%
2. RAJKO FAJT	1.806 glasov oziroma	16.88%
3. JOŽEF GLAZER	998 glasov oziroma	9,33%
4. ALOJZIJ ARKO	977 glasov oziroma	9,13%
5. PETER PRIBOŽIČ	663 glasov oziroma	6,20%
6. RAJKO BRGLEZ	100 glasov oziroma	0,93%
7. STOJAN ŽIŽEK	79 glasov oziroma	0,74%
—--------------------------OBOiD---------
2. STRAN 29. NOVEMBER 2006 Vestnik
hi.
Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je kandidat dr. Stefan ČELAN dobil večino oddanih veljavnih glasov, zato je v skladu s prvim odstavkom 107. člena Zakona o lokalnih volitvah izvoljen za župana Mestne občine Ptuj.
Številka: 041-5/2006-105 Datum: 26. 10. 2006
Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r. predsednik Volilne komisije Mestne občine Ptuj
LETO XII
ŠTEVILKA 13
98.
Na podlagi 90. člena v zvezi Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 - odločba US) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja
POROČILO
o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 26. oktobra 2006 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj na volitvah, ki so bile 22. oktobra 2006, ugotovila
I.
1.	Na volitvah 22. oktobra 2006 je imelo pravico voliti:
a/ 20.210 volivcev vpisanih v volilni imenik b/	1	volivec	s potrdilom.
Skupaj: 20.211 volivcev
2.	Glasovalo je 10.792 volivcev, ali 53.40 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od tega je:
a/	10.620 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja
b/	144	volivcev glasovalo na volišču za predčasno glasovanje
c/	27	volivcev glasovalo po	pošti
c/	1	volivec	glasoval s potrdilom
SKUPAJ: 10.792 volivcev
Oddanih je bilo 10.779 glasovnic. Ker so bile prazne, oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 370 glasovnic neveljavnih.
Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov:
Zap št.	Ime liste	Št. glasov VEJ	Št. qlasov VE2	Št. glasov VE3	Št. glasov VE4	SKUPAJ VE	Skupaj % glasov
1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA - N.Si	234	73	229	99	635	6,10
2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS	264	199	215	140	818	7,86
3	MARIJA CVETKO	31	15	95	28	169	1,62
4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA	49	11	0	17	77	0,74
5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE	274	258	214	143	889	8,54
6	SEG -STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE	31	36	35	17	119	1,14
7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA	36	58	50	22	166	1,59
8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	113	90	89	62	354	3,40
9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	650	522	653	464	2289	21,99
10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI	142	100	120	80	442	4,25
11	SLOVENSKA UUDSKA STRANKA	101	72	132	112	417	4,01
12	SOCIALNI DEMOKRATI	426	422	206	195	1249	12,00
13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	858	744	711	472	2785	26,76
	SKUPAJ	3209	2600	2749	1851	10409	100,00
II.
V skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah Volilna komisija Mestne občine Ruj ugotavlja, da nobena lista kandidatov, ki ji pripadajo mandati, ni prejela najmanj četrtino preferenčnih glasov volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, zato se pri delitvi mandatov kandidatom upošteva vrstni red kandidatov z list kandidatov.
III.
Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah (direktni mandati) je glede na število glasov, ki jih je prejela posamezna lista, razdeljenih 12. mandatov.
Po posameznih volilnih enotah so glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik v volilni enoti skladno s 84. členom Zakona o lokalnih volitvah pripadli direktni mandati naslednjim listam kandidatov:
VOLILNA ENOTA: 1
St. mandatov: 9, količnik: 356.56
Glasov	% gl.	Mand.	% ostan.	Št.	Ime liste
234	7.29	0	65.63	1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si
264	8.23	0	74.04	2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
31	0.97	0	8.69	3	MARIJA CVETKO
49	1.53	0	13.74	4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA
274	8.54	0	76.85	5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
31	0.97	0	8.69	6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
36	1.12	0	10.10	7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
113	3.52	0	31.69	8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
650	20.26	1	82.30	9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
142	4.43	0	39.83	10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
101	3.15	0	28.33	11	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
426	13.28	1	19.48	12	SOCIALNI DEMOKRATI
858	26.74	2	40.64	13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
VOLILNA ENOTA: 2
Št. mandatov: 8, količnik: 325.00
Glasov	% gl.	Mand.	% ostan.	Št.	Ime liste
73	2.81	0	22.46	}	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si
199	7.65	0	61.23	2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
15	0.58	0	4.62	3	MARIJA CVETKO
11	0.42	0	3.38	4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA
258	9.92	0	79.38	5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
36	1.38	0	11.08	6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
58	2.23	0	17.85	7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
90	3.46	0	27.69	8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
522	20.08	1	60.62	9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
100	3.85	0	30.77	10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
72	2.77	0	22.15	11	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
422	16.23	1	29.85	12	SOCIALNI DEMOKRATI
744	28.62	2	28.92	13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
VOLILNA ENOTA: 3
Št. mandatov: 7, količnik: 392.71
Glasov	% gl.	Mand.	% ostan.	Št.	Ime liste
229	8.33	0	58.31	1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si
215	7.82	0	54.75	2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
95	3.46	0	24.19	3	MARIJA CVETKO
214	7.78	0	54.49	5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
35	1.27	0	8.91	6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
50	1.82	0	12.73	7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
89	3.24	0	22.66	8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
653	23.75	1	66.28	9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
120	4.37	0	30.56	10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
132	4.80	o	33.61	11	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
206	7.49	0	52.46	12	SOCIALNI DEMOKRATI
711	25.86	1	81.05	13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
VOLILNA ENOTA: 4
Št. mandatov: 5, količnik: 370.20
Glasov	% gl.	Mand.	% ostari.	Št.	Ime liste
99	5.35	0	26.74	1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si
140	7.56	0	37.82	2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
28	1.51	0	7.56	3	MARIJA CVETKO
17	0.92	0	4.59	4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA
143	7.73	0	38.63	5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
17	0.92	0	4.59	6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
22	1.19	0	5.94	7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
62	3.35	0	16.75	8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
464	25.07	1	25.34	9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
80	4.32	0	21.61	10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
112	6.05	0	30.25	11	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
195	10.53	0	52.67	12	SOCIALNI DEMOKRATI
472	25.50	1	27.50	13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah so z list kandidatov direktni mandat dobile naslednje liste kandidatov:
Št. liste	ime liste	volilna enota	ime in priimek izvoljenega
1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si	0	-
2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS	0	-
3	MARIJA CVETKO	0	-
4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA	0	-
5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE	0	-
6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE	0	-
7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA	0	-
8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	0	-
9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	VE-1	METKA JUREŠIČ
		VE-2	RAJKO FAJT
		VE-3	MARJAN KOLARIČ
		VE-4	MILAN PETEK
10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI	0	--
11	SLOVENSKA UUDSKA STRANKA	0	-
12	SOCIALNI DEMOKRATI	VE-1	JOŽEF GLAZER
		VE-2	MIRJANA NENAD
13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	VE-1	dr. ŠTEFAN ČELAN
			EMIL MESARIČ
		VE-2	mag. MIRAN KERIN
			MARIJA MAGDALENC
		VE-3	MILAN ČUČEK
		VE-4	LIDIJA MAJNIK
IV.
Na podlagi 16. in 17. člena Zakona o lokalnih volitvah se preostalih 17 še nerazdeljenih mandatov do skupnega števila vseh 29 mandatov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki niso bili direktno podeljeni v volilnih enotah, razdeli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste kandidatov v več kot eni volilni enoti.
Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v več kot eni volilni enoti, je zaporedje ugotovljenih 29 najvišjih količnikov (D* Hondtov sistem), deljenih s števili od 1 do 29, ki pripadajo posameznim listam, naslednje:
PRVIH 29 KOLIČNIKOV PO D*HONDTU po glasovih, ki so jih prejele liste, je naslednjih:
Zap. št	količnik	Št.	Ime liste
1	2785.00		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2	2289.00		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
3	1392.50		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4	1249.00		SOCIALNI DEMOKRATI
5	1144.50		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
6	928.33		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
7	889.00		SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
8	818.00		DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
9	763.00		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
10	696.25		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
11	635.00		NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si
12	624.50		SOCIALNI DEMOKRATI
13	572.25		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
14	557.00		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
15	464.17		LDS - UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
16	457.80		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
17	444.50		SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
18*	442.00		ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
19	417.00		SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
20	416.33		SOCIALNI DEMOKRATI
21	409.00		DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
22	397.86		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
23	381.50		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
24	354.00		SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
25*	348.13		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
26	327.00		SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
27	317.50		NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA - N.Si
28*	312.25		SOCIALNI DEMOKRATI
29	309.44		LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Istoimenskim listam se pri delitvi 29. mandatov na ravni občine dodeli še toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom že direktno podeljenih mandatov po volilnih enotah.
Ti mandati se dodelijo listam v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov (izražene v odstotkih) v razmerju do količnika v volilni enoti. Pri delitvi je v zvezi s 84. členom Zakona o lokalnih volitvah upoštevan drugi stavek prvega odstavka 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 ZPoIS), ki določa, če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti (* - oznaka, da so pri tej zap. številki razdeljeni vsi mandati v tisti volilni enoti).
Na ta način so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in bili izvoljeni na naslednjih listah:
Št. liste	ime liste	volilna enota	ime in priimek izvoljenega
1	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA - N.Si	VE-1	JANEZ ROŽMARIN
		VE-3	PETER PRIBOŽIČ
2	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS	VE-1	ALBIN PIŠEK
		VE-2	MARIJA OVČAR
3	MARIJA CVETKO	0	--
4	AS - AKTIVNA SLOVENIJA	0	-
5	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE	VE-1	DEJAN KLASINC
		VE-2	MATEJ JANŽEKOVIČ
6	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE	0	--
7	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA	0	-
8	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	VE-2	MIROSLAV LETONJA
9	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	VE-1	SILVA FARTEK
		VE-3	MIRKO KEKEC
		VE-4	HELENA NEUDAUER
10	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI	VE-1	VLADO ČUŠ
11	SLOVENSKA UUDSKA STRANKA	VE-3	Dr. MARJAN JANŽEKOVIČ
12	SOCIALNI DEMOKRATI	VE-3	ŽIGA SIMONIČ
		VE-4	MIRAN MEŠKO
13	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	VE-2	JURIJ ŠARMAN
		VE-3	KONRAD RIŽNER
		VE-4	JOŽEF ŠTRAFELA
V.
Člani Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, izvoljeni na volitvah 22. oktobra 2006 so:
Volilna enota	ime in priimek izvoljenega	ime liste
1	dr. ŠTEFAN ČELAN	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	EMIL MESARIČ	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	METKA JUREŠIČ	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	SILVA FARTEK	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	JANEZ ROŽMARIN	NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. UUDSKA STRANKA - N.Si
1	ALBIN PIŠEK	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOK. SLOV. - DeSUS
1	DEJAN KLASINC	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1	VLADO ČUŠ	ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
1	JOŽEF GLAZER	SOCIALNI DEMOKRATI
2	mag. MIRAN KERIN	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2	MARIJA MAGDALENC	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2	JURIJ ŠARMAN	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2	RAJKO FAJT	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
2	MARIJA OVČAR	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOK. SLOV. - DeSUS
2	MATEJ JANŽEKOVIČ	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
2	MIRJANA NENAD	SOCIALNI DEMOKRATI
2	MIROSLAV LETONJA	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
3	MILAN ČUČEK	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
3	KONRAD RIŽNER	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
3	MARJAN KOLARIČ	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
3	MIRKO KEKEC	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
3	PETER PRIBOŽIČ	NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. UUDSKA STRANKA - N.Si
3	dr. MARJAN JANŽEKOVIČ	SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
3	ŽIGA SIMONIČ	SOCIALNI DEMOKRATI
4	LIDIJA MAJNIK	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4	JOŽEF ŠTRAFELA	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4	MILAN PETEK	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
4	HELENA NEUDAUER	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
4	MIRAN MEŠKO	SOCIALNI DEMKRATI
Številka: 041-2/2006-105 Datum: 26. 10. 2006
Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r. predsednik
Volilne komisije Mestne občine Ptuj
99.
Na podlagi 90. člena v zvezi s 112. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 -odločba US) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja
POROČILO
o izidu volitev članov svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj
Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 26. oktobra 2006 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju
izida glasovanja za volitve župana Mestne občine Ptuj na volitvah, ki so bile 22. oktobra 2006, zapisnika o izidu predčasnega glasovanja ter zapisnika o ugotovitvi izida glasovanja po pošti, ugotovila naslednji izid volitev članov svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj:
I.	MESTNA ČETRT BREG:
V volilni imenik na območju Mestne četrti Breg je bilo vpisanih 3.219 volivcev.
Glasovalo je 1.732 volivcev, od tega 1.731 po volilnem imeniku in 1 s potrdilom. Skupaj je bilo oddanih 1.732 glasovnic, od tega 44 neveljavnih in 1.688 veljavnih glasovnic.
Izid volitev je naslednji:
Volilna enota - 1 obsega naslednje ulice: Draženska cesta, Golobova ulica, Gromova ulica, llčeva ulica, Jezova ulica, Mejna cesta, Na postajo h. št. 1-27, Sagadinova ulica, Selska cesta, Sodnice, Suha veja, Toplakova ulica, Turniška ulica, Ul. Haloškega voda, Ul. Pohorskega bataljona, Ul. 1. maja, Ul. Sercerjeve brigade, Ul. Zetalskega Jožeta, Zidanškova ulica, Ul. 14. divizije, Zidanškova ulica, Zunkovičeva ulica, Zagrebška cesta od h.št. 32 naprej.
Število volivcev: 1.254 Število oddanih glasovnic: 678 Število neveljavnih glasovnic: 17 Število veljavnih glasovnic: 661
V volilni enoti se volijo trije člani sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
9	JOŽICA TEŽAK	235	35.55
12	VLADIMIR KORITNIK	169	25.57
3	LIDIJA KOKOL	150	22.69
11	IVAN ZAGORŠEK	129	19.52
7	IVAN STOPAJNIK	120	18.15
10	JOŽEF MILOŠIČ	116	17.55
13	IVAN KOLEDNIK	111	16.79
2	MOJCA NAHBERGER	108	16.34
6	STANISLAV ZAVEC	81	12.25
8	MILAN KRAJNC PAVLICA	72	10.89
1	ANDREJA MASTEN	71	10.74
5	ŽENJA HOTKO	70	10.59
4	UROŠ BUNDERLA	52	7.87
V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: JOŽICA TEŽAK, VLADIMIR KORITNIK in LIDIJA KOKOL.
Volilna enota - 2 obsega naslednje ulice: Arničeva ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Finžgarjeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, Jurčičeva ulica, Kersnikova ulica, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Meškova ulica, Na obrežju, Na postajo h.št. 29 in naprej, Ob železnici, Poljska cesta, Prežihova ulica, Petrovičeva ulica, Praprotnikova ulica, Stritarjeva pot, Rogaška cesta, Seliškarjeva ulica, Slekovčega ulica, Spolenakova ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Zagrebška cesta h. št. 1 -31.
Število volivcev: 1.097 Število oddanih glasovnic: 575 Število neveljavnih glasovnic: 17 Število veljavnih glasovnic: 558
V volilni enoti se volijo trije člani sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
2	FRANC MALEK	210	37.63
5	JANEZ ROŽMARIN	199	35.66
10	GORAZD OREŠEK	170	30.47
1	FRANC KRAVINA	129	23.12
4	GORAZD JURKOVIČ	102	18.28
9	FRANC JELEN	93	16.67
12	STANISLAV JURENEC	72	12.90
8	MIROSLAV SARKIČEVIĆ	65	11.65
11	FRANC HERCOG	65	11.65
7	ALOJZ CAJNKO	55	9.86
6	SONJA VULETIĆ CUJNIK	45	8.06
3	ALJOŠA CUJNIK	44	7.89
V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: FRANC MALEK, JANEZ ROŽMARIN in GORAZD OREŠEK.
Volilna enota - 3 obsega naslednje ulice: Abramičeva ulica, Gubčeva ulica, K mitreju, Koresova ulica, Mariborska cesta, Mestni log, Mežanova ulica, Mlinska cesta, Ob Dravi, Ob studenčnici, Pergerjeva ulica, Pot v toplice, Povodnova ulica, Rimska ulica, Trajanova ulica, Vespazianova ulica, Zadružni trg.
Število volivcev: 868 Število oddanih glasovnic: 479 Število neveljavnih glasovnic: 10 Število veljavnih glasovnic: 469
V volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
i	MAKS FERK	141	30.06
3	MARIJAN ROZMAN	110	23.45
9	ALJAŽ PETEK	80	17.06
2	MITJA PETEK	72	15.35
10	ZVONKO HAJDUK	72	15.35
11	ZORA LANGERHOLC	65	13.86
5	AUAŽ SELINŠEK	57	12.15
6	RENATA PINTARIČ	45	9.59
8	MIHAELA ZUPANIČ	43	9.17
4	PETRA HAMERŠAK	39	8.32
7	RAJMUND TOPOLOVEC	27	5.76
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: MAKS FERK in MARIJAN ROZMAN.
II. MESTNA ČETRT CENTER:
Mestna četrt Center je ena volilna enota, v kateri se voli sedem članov sveta.
V volilni imenik na območju Mestne četrti Center je bilo vpisanih 3.047 volivcev.
Glasovalo je 1.561 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.561 glasovnic, od tega 89 neveljavnih in 1.472 veljavnih glasovnic.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
3	BRANKA BEZELJAK GLAZER	499	33.90
7	BORIS MIOČINOVIĆ	471	32.00
25	ANDREJA ČELAN	461	31.32
18	TOMAŽ ALIČ	414	28.13
10	DEJAN LEVANIČ	405	27.51
9	mag. KSENUA VUK KOSTANJEVEC	373	25.34
16	OTO MESARIČ	356	24.18
8	ZORA ROSENFELD ARACKI	310	21.06
2	JANKO (JAKA) MARINIČ	308	20.92
27	IVAN PREAC	302	20.52
5	FRANJO ROZMAN	297	20.18
15	JERNEJ TERBUC	297	20.18
EKKKMD
17	BRANKO VNUK	290	19.70
24	BORIS GORNIK	277	18.82
11	KORNELIJA FRANCKA ORLAČ	271	18.41
23	PEPELKA BEZJAK	269	18.27
6	VINKO BRENČIČ	265	18.00
1	OLGA RADEJ	248	16.85
22	ELVIS DENIČ	247	16.78
20	MAG. ROBERT VIDOVIČ	236	16.03
12	STANISLAV GRIČNIK	203	13.79
13	MARIJA ZAMUDA	203	13.79
14	FRANČIŠKA ŽGEČ	202	13.72
19	PATRICIJA BABOSEK	201	13.65
26	DANICA ŽIŽEK	195	13.25
21	SIMON PUHAR	184	12.50
4	VIKTOR KELENC	171	11.62
V svet četrti so izvoljeni: BRANKA BEZELJAK GLAZER, BORIS MIOČINOVIĆ, ANDREJA ČELAN, TOMAŽ AUČ, DEJAN LEVANIČ, mag. KSENIJA VUK KOSTANJEVEC in OTO MESARIČ.
III.	MESTNA ČETRT JEZERO:
Mestna četrt Jezero je ena volilna enota, v kateri se voli sedem članov sveta.
V volilni imenik na območju Mestne četrti Jezero je bilo vpisanih 1.321 volivcev.
Glasovalo je 788 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 788 glasovnic, od tega 14 neveljavnih in 774 veljavnih glasovnic.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
2	ČRTOMIR ROSIČ	256	33.07
22	DR. UUBICA ŠULIGOJ	243	31.40
11	IZTOK ROGINA	209	27.00
23	BRANKO KOROŠEC	209	27.00
1	JANEZ ŽITNIK	199	25.71
21	ANDREJ KOROŠEC	181	23.39
12	KATJA BEZJAK	172	22.22
16	MARIJA CVETKO	168	21.71
13	BOJANA ROGINA	163	21.06
9	MAJA BOMBEK	159	20.54
5	MILENA PINTARIČ	158	20.41
3	JANEZ FERČIČ	155	20.03
18	FRANC KUHAR	148	19.12
6	MAGDA BRENČIČ	146	18.86
7	SUZANA ŠERBEC	144	18.60
19	GREGOR MILOŽIČ	144	18.60
8	DRAGO UUBEC	142	18.35
20	JANKO ČUŠ	138	17.83
14	VALERIJA PERŠA	131	16.93
4	SAŠO LONČAR	126	16.28
17	BRANKO VRŠIČ	126	16.28
15	ROBERT KRIŽANIČ	117	15.12
10	GREGOR DREVENŠEK	74	9.56
V svet četrti so izvoljeni: ČRTOMIR ROSIČ, dr. LJUBICA ŠULIGOJ, IZTOK ROGINA, BRANKO KOROŠEC, JANEZ ŽITNIK, ANDREJ KOROŠEC in KATJA BEZJAK.
ŠTEVILKA 13
IV.	MESTNA ČETRT UUDSKI VRT
V	volilni imenik na območju Mestne četrti Ljudski vrt je bilo vpisanih 4.969 volivcev.
Glasovalo je 2.690 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 2.689 glasovnic, od tega 111 neveljavnih in 2.578 veljavnih glasovnic.
Izid volitev je naslednji:
Volilna enota - 1 obsega naslednje ulice: Kajuhova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Potrčeva cesta h.št. 31;57 (neparne), Trubarjeva ulica, Vodova ulica, Zoisova pot, Zgečeva ulica, Župančičeva ulica, Bevkova ulica, Flegaričeva ulica, Kariževa ulica, Krambergerjeva pot, Natašina pot, Obrtniška ulica, Osterčeva_ulica, Potrčeva cesta h.št. 59-69 (neparne) in 56-70 (parne), Švajgerjeva ulica, Ul. Anice Kaučevič, Ul. Jožefe Lackove od n.št. 33 naprej, Ul. Lackove čete, Ul. Stanka Brenčiča, Žgečeva ulica, Muršičeva ulica.
Število volivcev: 1.348 Število oddanih glasovnic: 834 Število neveljavnih glasovnic: 24 Število veljavnih glasovnic: 810
V	volilni enoti se volijo trije člani sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
3	BORIS PERGER	253	31.23
6	LIJANA VALENTIN	211	26.05
10	MILAN ZUPANC	209	25.80
1	MIRJANA NENAD	183	22.59
8	MLADEN RAKUŠ	166	20.49
11	EDVARD KENDA	166	20.49
2	MARJAN BER	164	20.25
9	ZVONKO PLAJNŠEK	149	18.40
4	MARIJA KUŠAR	140	17.28
5	ŠPELCA VRBANEC	106	13.09
7	IVAN JURKOVIČ	87	10.74
V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: BORIS PERGER, LIJANA VALENTIN in MILAN ZUPANC.
Volilna enota - 2, ki obsega naslednje ulice: Frankovičeva ulica, Hercegova ulica, Peršonova ulica, Rabeljčja vas, Ul. Avgusta Hlupiča, Na jasi.
Število volivcev: 566 Število oddanih glasovnic: 323 Število neveljavnih glasovnic: 20 Število veljavnih glasovnic: 303
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
2	ALENKA KRABONJA	99	32.67
1	FRANC RANFL	77	25.41
4	STAŠA KRAJNC	69	22.77
3	LIDIJA VEBER	58	19.14
V volilni enoti je svet četrti izvoljena: ALENKA KRABONJA.
Volilna enota - 3 obsega naslednje ulice: Arbajterjeva ulica, Ulica 25. maja h.št. 1-13, 15, 17 in 19, Ul. 5. Prekomorske h.št. 9 in 11 ter 12-21, Volkmerjeva cesta h. št. 20 naprej.
Število volivcev: 1.527 Število oddanih glasovnic: 734 Število neveljavnih glasovnic: 38 Število veljavnih glasovnic: 696
V volilni enoti se volijo trije člani sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
11	ERIK ŠOLMAN	207	29.74
Ó	IZTOK UHAN	165	23.71
13	DAVID VISENJAK	158	22.70
10	MATEJA BEDRAČ	126	18.10
14	IVA SENIČAR	123	17.67
1	DANIJEL OVČAR	122	17.53
2	JANEZ VREČER	110	15.80
5	DANI TAHIROVIČ	110	15.80
8	ALEŠ HUZJAN	109	15.66
9	DRAGICA PALČIČ	104	14.94
7	DARJA GALUN	85	12.21
3	MARIJA OVČAR	68	9.77
12	CVETKA PINTAR	68	9.77
4	FILOMENKA BEDENIK	36	5.17
V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: ERIK ŠOLMAN, IZTOK UHAN in DAVID VISENJAK.
Volilna enota - 4 obsega naslednje ulice: Kraigherjeva ulica, Rimska ploščad h.št. 1 -25, Ulica 5. Prekomorske h.št. 1 -7, Volkmerjeva cesta h.št. 16, 17 in 18.
Število volivcev: 1.528 Število oddanih glasovnic: 798 Število neveljavnih glasovnic: 29 Število veljavnih glasovnic: 769
V volilni enoti se volijo trije člani sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
8	VALTER PLIBERŠEK	224	29.13
3	BOJAN SABATH	214	27.83
4	MATEJA MUZEK	194	25.23
12	NUŠKA GAJŠEK	191	24.84
1	ANGELCA RIJAVEC	179	23.28
7	ANDREJ KORPAR	158	20.55
9	MATEJ JANŽEKOVIČ	145	18.86
5	JOŽEF VAJSBAHER	112	14.56
2	ERVIN VINKO	96	12.48
10	DARKO UUBEC	94	12.22
6	MLADENKA BOGATINOVSKI	81	10.53
11	SANJA KOSTIĆ	80	10.40
V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni:VALTER PLIBERŠEK, BOJAN SABTH in MATEJA MUZEK.
V. MESTNA ČETRT PANORAMA
Mestna četrt Panorama je ena volilna enota, v kateri se voli sedem članov sveta.
V volilni imenik na območju Mestne četrti Panorama je bilo vpisanih 1.797 volivcev.
Glasovalo je 1.037 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.037 glasovnic, od tega 54 neveljavnih in 983 veljavnih glasovnic.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
25	IGOR MAJNIK	329	33.47
16	RUDOLF VRABL	314	31.94
22	MAG. KRISTINA DOKL	281	28.59
15	LIDIJA VURCER	274	27.87
26	JOSIP ČAČKOVIČ	266	27.06
13	BARBARA CENČIČ KRAJNC	253	25.74
6	ROZAUJA OJSTERŠEK	225	22.89
20	ALEŠ ŠTRAFELA	225	22.89
17	MAJDA FRAS	218	22.18
2	EMIL TOMAŠIČ	208	21.16
10	KLEMENTINA ŠPRAH	195	19.84
14	BOŽENA KMETEC-FRIEDL	188	19.13
19	JAKOB EMERŠIČ	186	18.92
3	MARTIN JAUŠOVEC	180	18.31
5	MATJAŽ DOLINŠEK	179	18.21
11	ELIZABETA SENČAR	177	18.01
7	JURIJ PAVEL EMERŠIČ	173	17.60
1	JANEZ GOMILŠEK	166	16.89
8	JANKO HRENKO	161	16.38
23	NELA GOLC	160	16.28
21	MIRAN TAJHMAN	158	16.07
24	GIZELA BRUMEC	155	15.77
4	ANTON SIMONIČ	147	14.95
9	DARKA VALENT	147	14.95
18	JOŽEF HOZJAN	127	12.92
12	ANDREJ HRABROSLAV PODBREZNIK	92	9.36
Kandidatka Rozalija OJSTERŠEK in kandidat Aleš ŠTRAFELA, ki enemu po številu prejetih glčasov pripada sedmi mandat v svetu četrti, sta prejela enako število (225) glasov. Na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o loklanih volitvah je zato tail sedmi mandat svetnika četrti določen z žrebom. Z žrebom je ta mandat dobila kandidatka Rozalija OJSTERŠEK.
V	svet četrti so izvoljeni: IGOR MAJNIK, RUDOLF VRABL, mag. KRISTINA DOKL, LIDIJA VURCER, JOSIP ČAČKOVIĆ, BARBARA CENCIČ KRAJNC in ROZALIJA OJSTERŠEK.
VI. PRIMESTNA ČETRT GRAJENA
V	volilni imenik na območju Primestne četrti Grajena je bilo vpisanih 1.981 volivcev.
Glasovalo je 903 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 899 glasovnic, od tega 23 neveljavnih in 876 veljavnih glasovnic.
Izid volitev je naslednji:
Volilna enota - 1 obsega naselje Grajena.
Število volivcev: 280 Število oddanih glasovnic: 169 Število neveljavnih glasovnic: 8 Število veljavnih glasovnic: 161
V	volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
3	MILAN PETEK	107	66.46
2	MARTA CEBEK	38	23.60
1	ALBIN KRAMBERGER	16	9.94
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: MILAN PETEK.
Volilna enota - 2 obsega naselje Grajenščak.
Število volivcev: 405
Število oddanih glasovnic: 164
Število neveljavnih glasovnic 4
Število veljavnih glasovnic: 160
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
4	PETER VAJNBERGER	64	40.00
2	JOŽEF ZELENIK	42	26.25
1	FRANC SLUGA	39	24.38
3	MIROSLAV ZELENIK	15	9.38
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: PETER VAJBERGER.
Volilna enota - 3 obsega naselje Mestni Vrh.
Število volivcev: 559
Število oddanih glasovnic: 255
Število neveljavnih glasovni: 2
Število veljavnih glasovnic: 253
V volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
7	ANDREJ REBERNIŠEK	104	41.11
3	SONJA OČIŠNIK	54	21.34
5	SONJA CIZERL	45	17.79
2	MARIJA ANA MALOVIČ	39	15.42
10	BOŽENA BRATUŽ	33	13.04
6	IRENA MURŠEC	30	11.86
4	ZLATKO JAUŠOVEC	26	10.28
8	FRANC ČEH	23	9.09
1	MITJA LEŠNIK	18	7.11
9	MIRAN MEŠKO	18	7.11
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: ANDREJ REBERNIŠEK in SONJA OČIŠNIK.
Volilna enota - 4 obsega naselje Krčevina pri Vurbergu.
Število volivcev: 737
Število oddanih glasovnic: 311
Število neveljavnih glasovnic: 9
Število veljavnih glasovnic: 302
V volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	St. glasov	% glasov
5	BRANKO POLANEC	134	44.37
1	MARJAN GERMOVŠEK	112	37.09
4	MARICA KOLARIČ	63	20.86
3	FRANC HAZENMAU	61	20.20
6	ANTON HORVAT	40	13.25
2	JANEZ PETEK	33	10.93
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: BRANKO POLANEC in MARJAN GERMOVŠEK.
VII. PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA
V	volilni imenik na območju Primestne četrti Rogoznica je bilo vpisanih 3.162 volivcev.
Glasovalo je 1.628 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.628 glasovnic, od tega 36 neveljavnih in 1.592 veljavnih glasovnic.
Izid volitev je naslednji:
Volilna enota - 1 obsega naselje Kicar.
Število volivcev: 667 Število oddanih glasovnic: 270 Število neveljavnih glasovnic: 3 Število veljavnih glasovnic: 267
V	volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
4	DRAGO ZORKO	92	34.46
6	FRANC DUH	79	29.59
7	JANKO REPIČ	59	22.10
3	NIKO KRAJNC	58	21.72
2	ŠTEFKA KRAJNČIČ	54	20.22
1	MARIJA VOJSK	52	19.48
5	ŽIGA SIMONIČ	41	15.36
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: DRAGO ZORKO in FRANC DUH.
Volilna enota - 2 obsega naselje Žabjak. Število volivcev: 290 Število oddanih glasovnic: 153 Število neveljavnih glasovnic: 1 Število veljavnih glasovnic: 152
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
2	IVAN ŠENKIŠ	84	55.26
3	ŠTEFAN PETEK	56	36.84
1	DRAGA VESEUAK	12	7.89
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: IVAN ŠENKIŠ.
Volilna enota - 3 obsega naselje Nova vas pri Ptuju.
Število volivcev: 343
Število oddanih glasovnic: 219
Število neveljavnih glasovnic: 6
Število veljavnih glasovnic: 213
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
i	MARJAN CAJNKO	84	39.44
5	JOŽEF KOLENKO	31	14.55
4	IGNAC VRHOVŠEK	28	13.15
7	LEONIDA ŠIREC	20	9.39
2	BRANKO KLEMENČIČ	18	8.45
6	JANKO VILČNIK	17	7.98
3	BORISLAV OGRINC	15	7.04
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: MARJAN CAJNKO.
Volilna enota - 4 obsega naselje Spodnji Velovlek.
Število volivcev: 186
Število oddanih glasovnic: 92
Število neveljavnih glasovnic: 2
Število veljavnih glasovnic: 90
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
4	FRANC SLATIČ	42	46.67
3	IVAN MAJERIČ	33	36.67
1	JANEZ ČUŠ	11	12.22
2	ANTON TEKMEC	4	4.44
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: FRANC SLATIČ.
Volilna enota - 5 obsega naslednje Pacinje.
Število volivcev: 175
Število oddanih qlasovnic: 90
Število neveljavnih glasovnic: 1
Število veljavnih glasovnic: 89
V volilni enoti se voli en član sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
1	DANIEL BRUNČIČ	63	70.79
2	SILVESTER KMET	26	29.21
V volilni enoti je v svet četrti izvoljen: DANIEL BRUNČIČ.
Volilna enota - 6 obsega naselje Podvinci. Število volivcev: 717 Število oddanih glasovnic: 359 Število neveljavnih glasovnic: 6 Število veljavnih glasovnic: 353
V volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
O >“> N	Kandidat	Št. glasov	% glasov
4	JANKO ČEH	184	52.12
1	MITJA LAH	165	46.74
5	ELIZABETA KRAMBERGER	64	18.13
6	JURE ŠEGULA	45	12.75
3	FRANC ZORKO	41	11.61
2	MIHELCA PIŠEK	39	11.05
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: JANKO ČEH in MITJA LAH.
Volilna enota - 7 obsega naslednje ulice: Anželova ulica, Brstje
h.št. 1, Cesta 8. avgusta, Čarmanova ulica, Dornavska cesta h.št. 10 naprej, razen 22-22/A, Gomilškova ulica, Kokolova ulica, Kratka ulica, Prečna pot, Slovenskogoriška cesta, Svržnjakova ulica, Frasova ulica, Ul. Anice Kolarič, Ul. Jožefe Lackove h.št. 1-32/A, Zechnerjeva ulica.
Število volivcev: 784 Število oddanih glasovnic: 445 Število neveljavnih glasovnic: 17 Število veljavnih glasovnic: 428
V volilni enoti se volita dva člana sveta.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
1	LUCIJA LAH	153	35.75
3	HEDVIKA BREZNIK	114	26.64
4	MITJA MIKLOŠIČ	108	25.23
2	IRENA NOVAK	87	20.33
6	MARTIN HORVAT	71	16.59
8	ANDREJ RAŠL	63	14.72
7	ZLATKO GAŠPERIČ	56	13.08
5	MILAN RAMŠAK	51	11.92
V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: LUCIJA LAH in HEDVIKA BREZNIK.
Vlil, PRIMESTNA ČETRT SPUHUA
Primestna četrt Spuhlja je ena volilna enota, v kateri se voli pet članov sveta.
V volilni imenik na območju Primestne četrti Spuhlja je bilo vpisanih 715 volivcev.
Glasovalo je 447 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 447 glasovnic, od tega 11 neveljavnih in 436 veljavnih glasovnic.
Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
Zap. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
2	EDVARD STRELEC	182	41.74
5	ALEŠ KOLARIČ	179	41.06
3	EDVARD RIŽNER	157	36.01
8	JELKA MAJCEN	143	32.80
1	DUŠAN KRAU	140	32.11
11	IGOR KETIŠ	129	29.59
9	TEREZIJA FUERBOS	124	28.44
4	SILVA SLAMERŠAK	117	26.83
6	ZVONIMIR KOSTANJEVEC	115	26.38
12	FEUKS CAFUTA	85	19.50
10	ANA ŠORI	66	15.14
7	ZDENKO LAZAR	29	6.65
V svet četrti so izvoljeni: EDVARD STRELEC, ALEŠ KOLARIČ, EDVARD RIŽNER, JELKA MAJCEN in DUŠAN KRAU.
Številka: 041- 3/2006-105 Datum: 26. 10. 2006
Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r. predsednik Volilne komisije Mestne občine Ptuj
100.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05)) in 10. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
J.
V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvolijo naslednji svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj:
1.	Jožef GLAZER, predsednik komisije
ŠTEVILKA 13
2.	Peter PRIBOZIC, podpredsednik komisije
3.	Rajko FAJT, član komisije
4.	mag. Miran KERIN, član komisije
5.	Matej JANŽEKOVIČ, član komisije.
2.
Ta sklepa velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-62/2006-105 Datum: 20. 11. 2006
Albin PIŠEK, s.r. predsedujoči
na 1. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
101.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05) in 12. člena Poslovnika Mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99), predloženega poročila Volilne komisije Mestne občine Ptuj o izidu volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj na rednih volitvah, ki so bile 22. oktobra 2006, ter v tej zvezi izdanih potrdil o izvolitvi kandidatov za člane Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o potrditvi mandatov članom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
1.
Potrdi se mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj izvoljenim kandidatom in kandidatkam z list kandidatov za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj na rednih lokalnih volitvah, ki so bile 22. oktobra 2006, in sicer:
Zap. štev.	ime in priimek	leto rojstva	naslov prebivališča	lista kandidatov
1.	dr. Štefan ČELAN	1957	Murkova ul. 4, Ptuj	LDS
2.	Milan ČUČEK	1950	Ul. Jožefe Lackove 30, Ptuj	LDS
3.	mag. Miran KERIN	1955	Arbajterjeva ul. 10, Ptuj	LDS
4.	Lidija MAJNIK	1953	Orešje 110, Ptuj	LDS
5.	Emil MESARIČ	1960	Panonska ul. 4, Ptuj	LDS
6.	Konrad RIŽNER	1942	Spuhlja 107/b, Ptuj	LDS
7.	Jurij ŠARMAN	1963	Kajuhova 5, Ptuj	LDS
8.	Marija MAGDALENC	1942	Rimska ploščad 10. Ptuj	LDS
9.	Jožef ŠTRAFELA	1952	Zavčeva ulica 18, Ptuj	LDS
10.	Rajko FAJT	1959	Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj	SDS
11.	Marjan KOLARIČ	1953	Podvinci 118/c	SDS
12.	Milan PETEK	1956	Grajena 37/a	SDS
13.	Mirko KEKEC	1965	Žabjak 22/a	SDS
14.	Metka JUREŠIČ	1960	Panonska ulica 5, Ptuj	SDS
15.	Silva FARTEK	1947	Ul. Sercerjeve brigade 30, Ptuj	SDS
16.	Helena NEUDAUER	1959	Klepova ulica 47, Ptuj	SDS
17.	Jožef GLAZER	1950	Prešernova ulica 10, Ptuj	SD
18.	Mirjana NENAD	1979	Zoisova pot 15, Ptuj	SD
19.	Žiga SIMONIČ	1986	Kicar 21 /c	SD
20.	Miran MEŠKO	1963	Mestni Vrh 60/c	SD
21.	Dejan KLASINC	1977	Gregorčičev drevored 11, Ptuj	SMS
22.	Matej JANŽEKOVIČ	1971	Rimska ploščad 11, Ptuj	SMS
23.	Albin PIŠEK	1930	Slomškova ulica 2, Ptuj	DeSUS
24.	Marija OVČAR	1947	Arbajterjeva ulica 10, Ptuj	DeSUS
25.	Janez ROŽMARIN	1951	Poljska cesta 13/a, Ptuj	N.Si
26.	Peter PRIBOŽIČ	1963	Ormoška cesta 89, Ptuj	N.Si
27.	Vlado ČUŠ	1957	Ciril Metodov drevored 9, Ptuj	Zeleni
28.	dr. Marjan JANŽEKOVIČ	1959	Brstje 26/a, Ptuj	SLS
29.	Miroslav LETONJA	1954	Arbajterjeva ulica 7, Ptuj	SNS
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 041-2/2006-105 Datum: 20. 11.2006
Albin PIŠEK, s.r. predsedujoči
na 1. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
1 °2*
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) v zvezi s 108. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV in 70/06 -odločba US), 12. člena Poslovnika Mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) in predloženega poročila Volilne komisije Mestne občine Ptuj o izidu volitev za župana v Mestni občini Ptuj, ki so bile 22. oktobra 2006, ter v tej zvezi izdanega potrdila Volilne komisije Mestne občine Ptuj o izvolitvi kandidata dr. Štefana Čelana za župana Mestne občine Ptuj, Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006,
ugotavlja:
iz pisnega poročila Volilne komisije Mestne občine Ptuj o izidu vofitev za župana, št. 041-5/2006-105, z dne 26. 10. 2006, ter na tej podlagi izdanega potrdila volilne komisije o izvolitvi dr. Štefana Čelana za župana Mestne občine Ptuj, izhaja, da na rednih volitvah za župana, 22. oktobra 2Ó06, ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid volitev za župana Mestne občine Ptuj.
Do začetka 1. (konstitutivne) seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj zoper ugotovljeni izid volitev za župana ter izdano potrdilo Volilne komisije Mestne občine Ptuj o izvolitvi dr. Štefana Čelana za župana Mestne občine Ptuj ni bilo vložene nobene pritožbe protikandidatov ali predstavnikov kandidatur. Izvoljeni kandidat dr. Štefan ČELAN, roj. 8. 12. 1957, stanujoč na Ptuju, Murkova ulica 4, zato 20. novembra 2006 nastopi mandat župana Mestne občine Ptuj.
Številka: 041-5/2006-105 Datum: 20. 11. 2006
Albin PIŠEK, s.r. predsedujoči
na 1. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
103.
Na podlagi četrtega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 73/95 - odločba US, 9/96 -odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98, 59/99 - odločba US, 70/00, 94/00 - skl. US, 100/00 skl. US: U-l-186/00-10, 28/01 -odločba US, 87/01 - ZSam-1, 16/02 - skl.US, 51/02 - ZLS-L, 108/03 - odločba US, 77/04 - odločba US, 72/2005, 21/06 - odločba US) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju mandata člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj svetniku dr. Štefanu Čelanu
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je dr. Štefan ČELAN na rednih lokalnih volitvah 2006 bil izvoljen za svetnika Mestnega sveta ter tudi za župana Mestne občine Ptuj. Zaradi nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj je podal pisno izjavo, da bo opravljal funkcijo župana.
Zato mu 20. novembra 2006 preneha mandat člana Mestnega sveta.
2.
Na podlagi veljavnih predpisov preide mandat člana sveta naslednjemu kandidatu na Listi kandidatov LDS - Liberalna demokracija Slovenije v VE-1, katera obsega območje Mestne četrti Breg in Mestne četrti Center.
Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotovi na koga preide mandat člana sveta, mu izda potrdilo o izvolitvi ter o tem uradno obvesti Mestni svet Mestne občine Ptuj .
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 006-1-3/02-106 Datum: 20. 11.2006
Albin PIŠEK, s.r. predsedujoči
na 1. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
104.
Na podlagi 97. člena Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 26/05 - UPB1), 14. člena Akta o določitvi metodologije za ripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distri-ucijskega omrežja (Ur. list RS, št. 74/05):
a)	daje Mestni svet Mestne občine Ptuj naslednje
SOGLASJE
k tarifnem sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj:
Mestni svet Mestne občine Ptuj soglaša s predlogom tarifnega sistema, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj, d. a., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj.
b)	sprejme Mestni svet Mestne občine Ptuj naslednji
SKLEP:
Z uveljavitvijo tega tarifnega sistema preneha veljati tarifni sistem za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Ur. Vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/02).
Številka: 354-49/2006 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
105.
Na podlagi 97. člena Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 26/05-UPB1), 14. člena Akta o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05) in po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, št. 354-49/2006 z dne 25. 09. 2006 Komunalno podjetje Ptuj d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj izdaja:
TARIFNI SISTEM
za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: tarifni sistem) doioča tarifne postavke za dobavljeno toploto in način oblikovanja in uporabe obračunskih elementov za dobavljeno toploto, obračunavanje toplote za različne skupine odjemalcev toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj, glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto ter druge elemente, predvsem s poudarkom na učinkoviti rabi toplote, zanesljivi oskrbi odjemalcev toplote s toploto ustrezne kakovosti, varstvom okolja in varstvom potrošnikov.
S tarifnim sistemom se urejajo naslednja poglavja in njihove vsebine:
1.	Splošne določbe;
2.	Tarifni elementi in tarifne postavke;
3.	Razvrstitev odjema toplote;
4.	Obračun in plačilo dobave toplote.
2.	člen
Distributer toplote za ogrevanje po teh pogojih je:
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj.
3.	člen
S tarifnim sistemom se določijo tarifne postavke za dobavljeno toploto in način oblikovanja in uporabe obračunskih elementov odjemalcem toplote na enoten in pregleden način.
4.	člen
V tarifnem sistemu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg teh pa imajo v teh splošnih pogojih uporabljeni pojmi naslednji pomen:
- distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega
dejavnost dobave toplote iz omrežja za distribucijo toplote, kot tudi dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
-	distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki je so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
-	distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu, kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, v nadaljevanju: "distributer";
-	merilna naprava je:
-	merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, kì meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
-	vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
-	primarni števec - merilnik toplotne energije: je merilna naprava vgrajena na odjemnem mestu odjemalca toplote, ki meri dobavljeno toploto neposredno, na kateri se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcu toplote;
-	obračunska moč: je zakupljena in I nastavljena moč v toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja;
-	odjemna enota: je s toploto oskrbljeno stanovanje oziroma poslovni prostor odjemalca toplote, ki ima svojo šifro in za katero dobavitelj izstavlja račun;
-	odjemno mesto: je točka, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
-	odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer na podlagi pisne pogodbe dobavlja toploto po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, s skupnim odjemnim mestom in skupno merilno napravo, v nadaljevanju: "odjemalec";
-	pooblaščenec odjemalcev/odjemalca:
je pravna ali fizična oseba, ki jo odje-
malec/odjemalci pisno pooblastijo za izvajanje določenih aktivnosti v zvezi z dobavo in odjemom toplote, v nadaljevanju: "pooblaščenec":
-	priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnih zahtevah distributerja o priključitvi na distribucijsko omrežje;
-	razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci oziroma njihovimi pooblaščenci/po-oblaščencem toplote, ki omogoča
Eorazdelitev stroškov za toplote, ki je ila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100%;
- splošni pogoji: s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj se urejajo odnosi med distributerjem in odjemalcem toplote za ogrevanje na vseh področjih medsebojnega sodelovanja; pripravil in sprejel jih je distributer toplote; pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pa je podal nanj soglasje Mestni svet Mestne občine Ptuj;
- števnina: je namenjena pokrivanju stroškov rednih pregledov, popravil, zamenjav in overjanju medinih naprav na odjemnem mestu v skladno s predpisi.
II. TARIFNI ELEMENTI IN TARIFNE POSTAVKE
5. člen
Tarifni elementi za katere se ugotavljajo tarifne postavke so:
- dobavljena količina toplote,
- obračunska moč,
- nestandardne storitve.
6.	člen
Tarifne postavke za posamezne tarifne elemente so:
- cena za enoto dobavljene količine za toploto (SIT/MWh ali SIT/kWh),
- cena za enoto obračunske moči (SIT/MW/leto ali SIT/kW/leto),
- cena za nestandardne storitve po javno objavljenem ceniku distributerja (SIT).
7. člen
Standardne storitve distributerja toplote, ki so vključene v ceni za enoto obračunske moči. so:
- strošek meritev toplote in obračun po merilniku toplotne energije (odjemnem mestu),
-	strošek obračuna po odjemnih enotah po v naprej določenem ali dogovorjenem razdelilniku stroškov dobavljene toplote.
8.	člen
Storitve, ki niso vključene v ceni za enoto obračunske moči so nestandardne storitve in jih lahko distributer ponudi in izvede na osnovi:
-	pri odjemalcu s samostojnim odjemnim mestom na podlagi naročila in dogovora z odjemalcem ali njegovim pooblaščencem;
-	pri odjemalcih s skupnim odjemnim mestom in imenovanim pooblaščencem na podlagi naročila in dogovora s pooblaščencem.
9.	člen
Cene za enoto obračunske moči in za enoto dobavljene količine se oblikujejo in potrjujejo v skladu z veljavno zakonodajo-
Cenik za nestandardne storitve sprejme direktor distributerja, začne pa veljati naslednji dan po sprejemu in je objavljen v skladu z veljavnimi predpisi.
III.	RAZVRSTITEV ODJEMA TOPLOTE
10.	člen
Odjemalci toplote so razvrščeni v dve tarifni skupini:
-	I. tarifna skupina: gospodinjski odjem, sem spadajo stanovanja v stavbi, ki ima več kot eno stanovanje in stanovanja v stanovanjsko poslovni stavbi;
-	II. tarifna skupina: ostali odjem, sem spadajo vsi odjemalci, ki niso navedeni kot gospodinjski odjem.
IV.	OBRAČUN IN PLAČILO DOBAVE TOPLOTE
11.	člen
Obračun dobave toplote se za posameznega odjemalca izvrši po razvrstitvi v ustrezno tarifno skupino z:
-	obračunom dobavljene količine toplote po veljavni ceni na enoto,
-	obračunom obračunske moči po veljavni ceni na enoto,
-	obračunom nestandardnih storitev v skladu z določili splošnih pogojev tega tarifnega sistema.
Postavke se seštevajo.
12.	člen
Izračun mesečnega stroška za dobavljeno količino toplote (stroški energija -variabilni del) za odjemno mesto:
-	Stroški energija (VD):
SIT = MWh X SIT/MWh
Pri čemer pomeni:
MWh - dobavi j ena količina toplote, ugotovljena na način, kot je določeno v XII. ali XIV. poglavju splošnih pogojev, SIT/MWh - cena za enoto dobavljene količine za toploto, tarifne skupine.
Vse postavke se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
Znesek stroška dobavljene toplote za odjemno mesto pri odjemalcih s skupnim odjemnim mestom, distributer razdeli med odjemalce v skladu z določili 32. ali 33. člena splošnih pogojev.
Obračun dobave toplote se vrši mesečno, v začetku meseca za pretekli mesec. V primeru, da imajo odjemalci s skupnim odjemnim mestom vgrajene delilmke stroškov toplote, se lahko distributer in odjemalci v pogodbi o dobavi toplote dogovorijo za akontacijsko plačilo stroškov za dobavljeno toploto, po končanem obračunskem obdobju pa se izdela poračun na osnovi dejansko mesečne dobavljene toplote ovrednotene z veljavno ceno v tem mesecu.
13.	člen
Izračun mesečnega stroška za obračunsko moč (stroški moč - fiksni del) za odjemno mesto odjemalcev
I.	tarifne skupine:
- Stroški moč (FD):
Distributer jih zaračunava v 12. mesečnih obrokih, mesečni obrok znaša: SIT = m2 ojj m X SIT/m2/mesec
Pri čemer pomeni:
m2odj .m. - seštevek neto ogrevanih površin odjemnih enot odjemnega mesta, SIT/m2/mesec - cena, izračuna se na način:
SIT/m2/mesec = PM gosp 0 x SIT/kW/mesec: m2 gosp 0
Pri čemer pomeni:
PM gosp 0 - obračunska moč ogrevalnih naprav odjemalcev celotne I. tarifne skupine (gospodinjski odjem) v sistemu daljinskega ogrevanja MO Ptuj v kW, SIT/kW/ mesec - cena za enoto obračunska moč, I. tarifna skupina, m2 gosp 0 - seštevek neto ogrevanih površin odjemnih enot vseh odjemnih mest (gospodinjski odjem) v sistemu daljinskega ogrevanja MO Ptuj.
Vse postavke se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
Znesek stroška za obračunsko moč za odjemno mesto, distributer med odjemalce (odjemne enote) razdeli po ogrevani površini v m2 posamezne odjemne enote.
14.	člen
Izračun mesečnega stroška za obračunsko moč (stroški moč - fiksni del) za odjemno mesto odjemalcev
II. tarifne skupine (ostali odjem):
-	Stroški moč (FD):
V	kolikor ni v pogodbi drugače dogovorjeno jih distributer zaračunava v sedmih mesečnih obrokih (oktober - april), mesečni strošek znaša:
SIT = PM X SIT/kW/mesec
Pri čemer pomeni:
PM - obračunska moč ogrevalnih naprav odjemalca v kW,
SIT/kW/mesec - cena za enoto obračunska moč II. tarifna skupina (ostali odjem).
Vse postavke se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
V	primeru, da priključna moč ni znana, lahko distributer toplote namesto obračuna po 13. členu, obračun izvede po določilih 12. člena tega tarifnega sistema.
Znesek stroška za obračunsko moč pri odjemalcih skupnega mesta z mešanim odjemom, distributer med odjemalce razdeli v skladu z določili 32. ali 33. člena splošnih pogojev, nato pa med odjemalce posamezne tarifne skupine po določilih 12. in 13. člena tega tarifnega sistema.
15.	člen
Distributer lahko z odjemalcem II. tarifne skupine in samostojnim odjemnim mestom, s pogodbo dogovori:
-	odjemalec, ki ima razmerje med priključno močjo in količino odjema
Si lote bistveno večje kot pri ostalih jemalcih in ima v toplotni postaji vgrajene varovalke s krmilno izvršilnimi elementi za omejevanje maksimalne moči, obračunsko moč, ki je manjša od priključne moči. Obračunska moč je osnova za izračun mesečnega stroška za obračunsko moč;
- odjemalec, ki razpolaga s tehničnimi možnostmi, ki povečajo učinkovitost delovanja distribucijskega omrežja (nižja povratna temperatura vode, celoletni odjem) ugodnejšo ceno za dobavljene količine toplote.
16.	člen
Odjemalcu, ki mu je distributer po določbah 56., 57. ali 58. člena Splošnih pogojev prekinil ali ustavil dobavo toplote ali odjemalec toplote po lastni želji ni odjemal, distributer za čas prekinitve ali ustavitve dobave toplote zaračunava, odjemalec pa je dolžan plačati:
- odjemalec s samostojnim odjemnim mestom stroške obračunske moči in števni ne,
- odjemalec s skupnim odjemnim mestom 100% delež obračunske moči, števnine in nestandardnih storitev ter 30% delež stroškov dobavljenih količin toplote.
17.	člen
V primeru menjave najemnika ali lastnika se stroški nastali v zvezi s prekinitvijo oziroma ustavitvijo dobave toplote izterjajo od dolžnika - dejanskega odjemalca, s katerim je distributer sklenil pravni posel o dobavi toplote.
18.	člen
Stroške rednih pregledov, popravil, zamenjav in overjanja merilnih naprav na odjemnem mestu v skladu s predpisi zaračunava distributer toplote odjemalcem s števnino v mesečnih obrokih, število obrokov je enako številu obrokom obračunske moči. Ceno števnine distributer zaračunava odjemalcem po ceniku distributerja.
19.	člen
Strošek za distributivni nadzor nad gradnjo priključnega voda in toplotne postaje se dogovori s pogodbo o distributivnem nadzoru.
20.	člen
Odjemalec mora plačati izstavljeni račun v plačilnem roku navedenem na izstavljenem računu, položnici ali drugem veljavnem dokumentu.
Če odjemalec ne poravna pravočasno svojih obveznosti, mu distributer toplote zaračunava zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva poplačila obveznosti.
21.	člen
Porabljeno električno energijo za obratovanje toplotne postaje plača odjemalec dobavitelju električne energije. Količino porabljene vode iz vodovodnega omrežja plača odjemalec dobavitelju vode.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Tarifni sistem se uporablja za vsa že sklenjena pogodbena razmerja, v kolikor se bistveno ne spremenijo pogodbena določila in nova razmerja v zvezi z dobavo toplote.
Ob podpisu pogodbe bo distributer odjemalcu brezplačno izročil natisnjen izvod tega tarifnega sistema. Odjemalce z že sklenjenimi pogodbami pa bo s tem aktom seznanil tako, da ga bo objavil v lasilu Mestne občine Ptuj "Ptujčan", aterega brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Mestni občini Ptuj. Akt pa bo objavljen tudi na spletnih straneh distributerja.
23.	člen
Po dnevu uvedbe eura, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja uvedbo eura, se oznaka valute SIT spremeni v EUR.
24.	člen
V kolikor se spremeni zakonodaja, ki se nanaša na predmet tega tarifnega sistema, je distributer dolžan pripraviti spremembe in dopolnitve, katere predloži Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj za izdajo soglasja k spremembam in dopolnitvam. V kolikor lokalna skupnost ne izda soglasja, distributer določila novo sprejete zakonodaje, ki so obvezna in zavezujoča, pri uporabi tarifnega sistema upošteva neposredno.
25.	člen
Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, prične pa se uporabljati 01. 10. 2006.
Jože CVETKO, univ. dipl. inž., s.r. direktor Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
106.
Na podlagi 70. člena Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 26/05 - UPB1), 22. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Ur. list RS, št.74/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) Mestni svet Mestne občine Ptuj
a)	daje naslednje
SOGLASJE
k splošnim pogojem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj:
Mestni svet Mestne občine Ptuj soglaša s predlogom tarifnega sistema, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj.
b)	sprejme naslednji
SKLEP:
Z uveljavitvijo teh splošnih pogojev preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01 in št. 3/02).
Številka: 354-38/2006 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
107.
Na podlagi 70. člena Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 26/05-UPB1), 22. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Ur. list RS, št. 74/05) in po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, št. 354-38/2006 z dne 25. 9. 2006, Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj izdaja
SPLOŠNE POGOJE
za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Splošni pogoji urejajo odnos med distributerjem toplote in odjemalcem toplote na način, ki omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije toplote.
S splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: "splošni pogoji") se urejajo odnosi med distributerjem in odjemalcem toplote za ogrevanje na vseh področjih medsebojnega sodelovanja.
2.	člen
S splošnimi pogoji se urejajo naslednja poglavja in njihove vsebine:
1.	Splošne določbe;
2.	Naprave distributerja toplote;
3.	Toplotne naprave odjemalca toplote;
4.	Vzdrževanje toplotnih naprav;
5.	Izdajanje soglasij;
6.	Izgradnja priključnega voda in toplotne postaje;
7.	Priključitev na omrežje;
8.	Začetek dobave toplote;
9.	Sklepanje pogodb o dobavi in odjemu;
10.	Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih;
11.	Storitev dobave toplote;
12.	Ugotavljanje količin dobavljene toplote;
13.	Reklamacije;
14.	Neupravičen odjem;
15.	Prekinitev dobave toplote;
16.	Obveznosti distributerja;
17.	Obveznosti odjemalca.
3.	člen
Distributer toplote za ogrevanje po teh pogojih je:
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj.
4. člen
V splošnih pogojih so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih izdanih na njegovi podlagi, poleg teh pa imajo v teh splošnih pogojih uporabljeni pojmi naslednji pomen:
- distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega dejavnost dobave toplote iz omrežja distribucijo toplote, kot tudi
za
dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
-	distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
-	distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu, kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, v nadaljevanju: "distributer";
- delilnik stroškov toplote: je naprava, ki omogoča, določitev deležev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode za posamezno odjemno enoto;
E lavni vod: je vod, ki z energijo oskr-uje več kot eno stavbo;
- hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
- interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja, kot so: radiatorsko, konvektorsko, talno, toplo-zračno, prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode, idr.;
- investitor: je pravna ali fizična oseba, ki se pojavlja pri izdaji soglasja;
- merilna naprava je:
- merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
- vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
- naprave daljinskega nadzora in upravljanja: je sklop naprav vgrajenih v kurilnicah in toplotnih postajah, sestavlja jih računalniška in programska oprema nameščena v centru vodenja distributerja, komunikacijska infra-
struktura, programatabilni krmilniki s programsko opremo in merilni senzorji za zajem različnih merilnih veličin;
obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč v toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja; obračunsko obdobje - je obdobje, za katero se izvajata delitev in obračun stroškov za toploto.
odjemna enota: je s toploto oskrbljeno stanovanje oziroma poslovni prostor odjemalca toplote, ki ima svojo šifro in za katero dobavitelj izstavlja račun; odjemno mesto: je točka kjer distributer toplote pod pogoji za aobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer na podlagi pisne pogodbe dobavlja toploto po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, s skupnim odjemnim mestom in skupno merilno napravo, v nadaljevanju: "odjemalec"; ogrevna voda: je medij, s katerim se prenaša toplota;
pooblaščenec odjemalcev/odjemalca: je pravna ali fizična oseba, ki jo odjemalec/odjemalci pisno pooblastijo za izvajanje določenih aktivnosti v zvezi z dobavo in odjemom toplote, v nadaljevanju: "pooblaščenec"; priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnih zahtevah distributerja o priključitvi na distribucijsko omrežje;
priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj, priključni vod: je vod, ki s toplotno energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje; primerljivo obračunsko obdobje: je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote ali porabe sanitarne tople vode podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe; razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci oziroma njihovimi pooblaščenci/po-oblaščencem toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za
več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100%;
-	sanitarna topla voda: je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki se v izmenjevalniku toplote ogreva;
-	soglasje: je pisni dokument, ki ga izda distributer pred določeno aktivnostjo investitorja ali odjemalca;
-	toplotna postaja: je vezni člen med to-lotnim omrežjem (vključno s pri-jučnim vodom) in internimi toplotnimi
napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz prikfjučne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave;
-	števnina: je namenjena pokrivanju stroškov rednih pregledov, popravil, zamenjav in overjanju merilnih naprav na odjemnem mestu v skladno s predpisi.
II.	NAPRAVE DISTRIBUTERJA TOPLOTE
5.	člen
Naprave, ki so v lasti ali upravljanju distributerja so:
-	distribucijsko omrežje,
-	merilniki toplotne energije (le tisti katere je nabavil ali zamenjal distributer na svoje stroške),
-	naprave daljinskega nadzora in upravljanja.
III.	TOPLOTNE NAPRAVE ODJEMALCA TOPLOTE
\
6.	člen
Toplotne naprave, ki so v lasti odjemalca
so:
-	priključni vod,
-	toplotna postaja,
-	merilnik toplotne energije
-	vodomer sanitarne tople vode,
-	interne toplotne naprave,
-	delilniki stroškov toplote.
IV.	VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH NAPRAV
7.	člen
Naprave iz 5. člena teh splošnih pogojev, ki so v lasti ali upravljanju distributerja nadzira in vzdržuje distributer na svoje stroške.
Naprave iz 6. člena teh splošnih pogojev, ki so v lasti odjemalca, nadzira in vzdržuje odjemalec.
Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj, brez ali z vgrajenimi merilnimi napravami. V primerih z vgrajenimi merilnimi napravami, odjemalec prevzema pogodbeno količino toplote na merilnem mestu,
priključna postaja in povezovalni vodi med priključno postajo in hišno postajo/ postajami pa so v lasti odjemalcev, ki preko ten prevzemajo toploto.
Distributer lahko vzdržuje naprave ali odpravlja okvare, ki so v lasti odjemalca na podlagi sklenjene pogodbe z odjemalcem ali po sprotnem naročilu pooblaščenca in proti plačilu odjemalca.
8.	člen
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov delovanja priključnega voda in naprav v toplotni postaji odjemalca, te naprave nadzira in na njih izvaja tekoča vzdrževalna dela distributer.
Tekoča vzdrževalna dela na napravah obsegajo:
-	občasno kontrolo stanja in delovanja naprav,
-	čiščenje prostora toplotne postaje in naprav, razen v primerih, ko imajo dostop do teh naprav tudi delavci odjemalca ali, da odjemalec uporablja prostor tudi v druge namene,
-	zamenjava tesnil na vretenih zapornih ventilov, električnih varovalk in žarnic,
-	nastavitev regulacijskih naprav temperature predtočne ogrevne vode v internih toplotnih napravah odjemalca,
-	dopolnjevanje z vodo odjemalčevih internih naprav, ki niso posledica praznjenja naprav s strani odjemalca ali njegovih izvajalcev,
-	manjši preventivni opleski in popravilo toplotne izolacije cevi in armatur (do 3 m2},
-	čiščenje in mazanje gibljivih delov,
-	registracija napak v delovanju naprav s predlogom ukrepov za njihovo odpravo, katere dostavi pooblaščencu.
9.	člen
Redne preglede, popravila, zamenjavo in overjanje merilnih naprav na odjemnem mestu v skladu s predpisi opravlja distributer ali od njega pooblaščena oseba.
Stroške, ki nastanejo v zvezi z deli iz prejšnjega odstavka tega člena distributer zaračuna, odjemalec pa plača distributerju z mesečno števnino.
10.	člen
Odjemalec sme s soglasjem pooblaščenca in brez predhodnega obvestila distributerja zapreti glavne zaporne elemente samo v naslednjih primerih:
-	če se pokvarijo toplotne naprave odjemalca katerih posledica bi bila večja materialna škoda,
-	če preti neposredna nevarnost okvare na napravah ali drugem premoženju odjemalca.
V teh primerih mora odjemalec takoj obvestiti distributerja.
Praznjenje internih naprav, ki so povezane na distribucijsko omrežje direktno (brez izmenjevalnikov), lahko odjemalec izvede le po predhodnem zaprtju glavnih zapornih ventilov. Ponovno polnjenje naprav po naročilu in proti plačilu odjemalca izvede distributer.
V.	IZDAJA SOGLASIJ
11.	člen
Investitor ali odjemalec ima pravico priključiti svoje naprave toplotne energije na distribucijsko omrežje, razširiti in spremeniti že zgrajene naprave in se iz njega oskrbovati s toploto v skladu z veljavnimi predpisi.
J 2. člen
Projektant, investitor ali odjemalec (v nadaljevanju: "vlagatelj") si mora pridobiti od distributerja ustrezno pisno soglasje za:
-	priključitev na distribucijsko omrežje in v primeru razširitve ali spremembe obstoječih ogrevalnih naprav, ki vplivajo na spremembo pogojev obratovanja ali priključne moči,
-	posege v varstvenem pasu distribucijskega omrežja in
-	preprodajo distributerjeve toplote.
13. člen
Na podlagi pisne vloge vlagatelja in priloženih dokumentov, navedenih v nadaljevanju, distributer izda projektne pogoje ali soglasje:
a)	za pridobitev projektnih pogojev je potrebno k vlogi priložiti:
-	idejno zasnovo s situacijo objekta z vrisanim predvidenim priključnim vodom in lokacijo toplotne postaje,
-	oceno priključne moči objekta.
b)	za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam je potrebno k vlogi priložiti:
-	projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ali projekte za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav (radiatorsko in toplozračno ogrevanje, klimatizacija, pripravo sanitarne tople vode in podobno), toplotne postaje (projekte strojnih in električnih instalacij) in priključnega voda,
-	spremembe navedenih projektov.
c.) za pridobitev uporabnega dovoljenja je potrebno k vlogi priložiti:
-	poročilo izvajalca o brezhibnem delovanju toplotnih naprav v stavbi, hidravličnem in toplotnem uravno-vešenju naprav vgrajenih v toplotni postaji in internih toplotnih naprav,
-	projekte izvedenih del (PID) in projekte za vzdrževanje in obratovanje (POV) strojnih in električnih instalacij v toplotni postaji in priključnem vodu,
-	navodila, izjave o skladnosti, garancijske liste, poročila o pregledih, umerjanjih... za vgrajene naprave v toplotni postaji in priključnem vodu,
-	podpisano pogodbo o dobavi toplote in
-	potrdilo o plačanemu prispevku za priklop ali razširitev.
14.	člen
Distributer mora vlagatelju predložiti pisne projektne pogoje ali pisno soglasje, če je vloga za izdajo projektnih pogojev ali soglasja k projektnim rešitvam usklajena s splošnimi pogoji in sistemskimi obratovalnimi navodili in če to dopuščajo zmogljivosti distribucijskega omrežja ter ekonomičnost dobave toplote.
Rok za izdajo projektnih pogojev je 15 dni za enostavni ali manj zahtevni objekt oziroma 30 dni za zahtevni objekt, od datuma prejema pravilno izpolnjene vloge vlagatelja.
Stroške priprave projektnih poqojev in soglasij plača distributerju vlagatelj po ceniku distributerja.
15.	člen
Izdano pisno soglasje velja do pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma najdlje eno leto oa izdaje.
16.	člen
Investitor ali odjemalec nima pravice do priključitve:
-	če ni pogojev za priključitev,
-	če bi zaradi priključitve prišlo do večje motnje v oskrbi s toplotno energijo,
-	če bi zaradi priključitve odjemalca nastali distributerju nesorazmerno visoki stroški.
Rok za pritožbo zoper odločbo distributerja o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev je 15 dni. Pritožba se vloži pri distributerju, ki jo je dolžan z vso potrebno dokumentacijo nemudoma odstopiti pristojnemu občinskemu organu. O pritožbi odloči župan Mestne občine Ptuj.
VI.	IZGRADNJA PRIKLJUČNEGA VODA IN TOPLOTNE POSTAJE
17.	člen
Priključni vod in toplotno postajo lahko zgradi le strokovno usposobljeni izvajalec.
Distributer nadzoruje gradnjo priključnega voda in toplotne postaje. Nadzira predvsem izpolnjevanje predpisov in standardov, projektnih pogojev iz soglas-
OSEKD
ŠTEVILKA 13	29. NOVEMBER 2006
Vestnik
LETO XII
STRAN 19
ja ter drugih zahtev opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih.
Za nadziranje gradnje priključnega voda in toplotne postaje sklene investitor ali odjemalec z distributerjem (najmanj 14 dni pred začetkom del) pisno pogodbo o distributivnem nadzoru. Stroške distributivnega nadzora plača investitor ali odjemalec po ceniku distributerja.
18. člen
V kolikor je v času odjema toplote vstop v toplotno postajo omogočen delavcem odjemalca ali delavcem njegovega izvajalca, brez prisotnosti in nadzora delavcev distributerja, mora imeti odjemalec v toplotni postaji vgrajen merilnik toplotne energije z baterijskim napajanjem, pri merilniku z električnim napajanjem pa mora biti električno napajanje izvedeno tako, da se v slučaju prekinitve dovoda električnega toka za napajanje merilnika, odjemalcu avtomatsko zapre dovod toplotne energije.
Odjemalec je dolžan v kolikor bo to potrebno, v svojih prostorih omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav.
Odjemalec toplote in izvajalec distribucije toplote sta dolžna, v kolikor je to potrebno, v pogodbi urediti obveznost odjemalca, da dovoli priključevanje novih odjemalcev na svoji nepremičnini in pogoje pod katerimi to dovoli.
VII.	PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
19. člen
Investitor/odjemalec ali njihov izvajalec sme priključiti svoje toplotne naprave na distribucijsko omrežje potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz projektnih pogojev oziroma izdanega soglasja k projektni dokumentaciji ter zahteve iz sistemskih obratovalnih navodil in le ob prisotnosti in nadzorom delavca distributerja.
20.	člen
Rok priključitve se določi v pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje. Nove priključitve so med ogrevalno sezono možne le, če to ne moti dobave toplote drugih odjemalcev. Stroški priključitve (praznjenje in polnjenje sistema) bremenijo investitorja/odjemalca.
21.	člen
Odjemalec s priključitvijo v celoti prevzame pravice in obveznosti iz tega akta, tarifnega sistema in veljavnih tarifnih postavk.
Distributer prevzame s priključitvijo jamstvo za brezhibno dobavo ogrevne toplote do toplotne postaje.
Vlil. ZAČETEK DOBAVE TOPLOTE
22.	člen
Distributer toplote začne praviloma dobavljati toploto potem, ko so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij in ko je sklenjena ustrezna pogodba z investitorjem oziroma odjemalcem v skladu s temi splošnimi pogoji. V primeru, da je na eno odjemno mesto priključenih več odjemalcev, je obvezna sestavina pogodbe razdelilnik stroškov dobavljene toplote.
Distributer toplote in investitor/odjemalec potrdita začetek dobave toplote ali spremembo odjemalčevih toplotnih naprav z zapisnikom.
V zapisniku o začetku dobave mora biti poleg ostalega navedena obračunska moč in popisano stanje merilnih naprav na odjemnem mestu.
Kadar zaradi pogojev, ki niso vezani na naprave distributerja toplote ali odje-malčeve toplotne naprave ni možno skleniti pogodbe iz 1. odstavka tega člena, se na podlagi naročila in pisnega sporazuma lahko začne poskusno obratovanje odjemalčevih topfotnih naprav. To ni mogoče, če bi zaradi takega obratovanja nastala neposredna ali posredna škoda.
IX. SKLEPANJE POGODB O DOBAVI IN ODJEMU
23.	člen
Pogodbo o dobavi toplote skleneta distributer in odjemalec/investitor praviloma za nedoločen čas. Pogodba je sklenjena, ko jo odjemalec/investitor podpiše in io izroči distributerju.
Kolikor pogodba o dobavi in odjemu ni sklenjena v pisni obliki, pa odjemalec toplote dejansko odjema toploto, se domneva, da je bila pogodba sklenjena, z dnem dobave toplote.
24.	člen
Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje tako distributerja, kot odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga prekinjena dobava toplote na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote. V tem primeru sklenjena pogodba zavezuje pogodbeni stranki še največ dvanajst ( 12) mesecev od dne, ko na odjemnem mestu odjemalca neprekinjeno ni več izkazana dobava toplote. Če želi odjemalec po prenehanju pogodbe ponovno začeti z odjemom toplote, mora odjemalec izvesti vse zahtevane postopke, kot pri prvi priključitvi na omrežje.
25.	člen
Pogodba o dobavi toplote vsebuje najmanj:
-	podatke o odjemalcu,
-	naslov odjemnega mesta,
-	obračunsko moč,
-	uvrstitev v tarifno skupino,
-	ceno na dan sklenitve pogodbe, način obračuna in delitev stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno za več odjemalcev,
-	morebitne posebnosti pogodbenega razmerja.
26.	člen
Odjemalec lahko odstopi od pogodbe o dobavi toplote pisno s 30-anevnim odpovednim rokom. Distributer upošteva odpoved s prvim naslednjim obračunskim obdobjem po preteku odpovednega roka.
Odstop od pogodbe o dobavi toplote ni mogoč v primerih:
-	zahteve po odstopu od pogodbe s strani posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu,
-	zahteve po odstopu od pogodbe, ko bi se tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe odjemalec želel ogrevati, pa je na določenem območju na podlagi posebnega kogentnega predpisa predpisan obvezen način ogrevanja.
Če odjemalec odpove dobavo toplote, je odjemalec dolžan plačati ob morebitni ponovni priključitvi strošek ponovne priključitve na omrežje.
27.	člen
V primeru, da odjemalec toplote zaradi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema ne želi več odjemati toplote pod navedenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odstop od pogodbe o dobavi toplote v skladu z določili splošnih pogojev ni mogoč, odstopi od pogodbe o oskrbi s toploto z odpovednim rokom 45 dni. V tem primeru mora od pogodbe o oskrbi s toploto odstopiti v roku 30 dni po javni objavi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema, sicer se šteje, da se s spremembami strinja.
28.	člen
Odjemalec mora distributerja pisno obvestiti o statusnih in ostalih spremembah, ki vplivajo na razmerje med distributerjem in odjemalcem.
V	primeru sprememb, ki vplivajo na razmerje med distributerjem in odjemalcem je dolžan odjemalec poravnati vse obveznosti do distributerja, vključno za mesec v katerem je javil spremembo.
V	primeru spremembe odjemalca, prevzema dosedanji odjemalec obveznost plačevanja dobavljene toplote in drugih stroškov tako dolgo, do kfer ni na predpisan način obvestil o spremembah distributerja.
V	primeru spremembe odjemalca mora dosedanji odjemalec z obveznostmi in pravicami, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe seznaniti novega odjemalca, novi odjemalec pa prevzame obveznosti in pravice iz sklenjene pogodbe.
Dosedanji odjemalec je dolžan o spremembi obvestiti distributerja.
Obvestilo obsega:
-	ime, priimek in naslov (stari in novi) dosedanjega odjemalca,
-	ime, priimek in naslov novega odjemalca,
-	priloženo listino o prenosu lastninske pravice,
Evidenca odjemalcev vsebuje za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike podatke:
-	firmo,
-	naslov sedeža firme in naslov odjemnega mesta,
-	številko transakcijskega računa in banke, pri kateri je odprt,
-	izpisek iz sodnega registra ali iz davčnega urada,
-	davčno številko.
V	primeru oddaje nepremičnine v najem lahko odjemalec pisno pooblasti najemnika za plačevanje stroškov za ogrevanje. Pooblastilo preda distributerju toplote.
V	primeru, da najemnik ne poravnava stroškov distributerju je odjemalec (lastnik) subsidiarno-nadomestno odgovoren za plačilo neporavnanih obveznosti.
Do prejema obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec.
29.	člen
V	primeru odstopa odjemalca od pogodbe ali prekinitve dobave toplotne energije odjemalcu v skladu z določili teh splošnih pogojev, odjemalec dovoljuje distributerju, da obdrži naprave v njegovi lasti v prostorih ali na zemljišču odjemalca in, da jih lahko uporabi tudi za druge potrebe ali pa jih demontira in omogoči nemoteno vzdrževanje.
Odjemalec je distributerju prav tako odgovoren za škodo, ki jo je povzročil na napravah, ki so v upravljanju ali lasti distributerja.
X. POSEBNA RAZMERJA NA SKUPNIH ODJEMNIH MESTIH
30.	člen
Odjemalci toplote s skupnim odjemnim mestom tvorijo skupino odjemalcev istega odjemnega mesta. Tako distributer izpolnjuje svoje obveznosti vsem posamičnim odjemalcem kot skupini odjemalcev hkrati pod istimi pogoji.
Za potrebe aktivnosti in zastopanja odjemalcev napram distributerju, odjemalci
imenujejo svojega pooblaščenca, za primer odsotnosti pooblaščenca pa tudi namestnika pooblaščenca ter o tem pisno obvestijo distributerja.
Po predhodni koordinaciji z odjemalci, so zraven že navedenih pravic in obveznosti v teh splošnih pogojih, naloge pooblaščenca ali namestnika pooblaščenca, predvsem:
-	da distributerju sporoča želeni čas ogrevanja za stavbo kot celoto dnevno normalno/nočno reducirano,
-	da distributerju naroča ogrevanje stavbe izven pogojev, ki so določeni v
1.	odstavku 36. člena teh splošnih pogojev,
-	da lahko sodeluje pri odčitavanju merilnih naprav,
-	da lahko zahteva, distributer pa mu je dolžan to izročiti podatke o porabi in stroških za odjemno mesto kot celoto in s tem seznanjati odjemalce,
-	da lahko v primeru, ko so ga odjemalci za to pooblastili, od distributerja zahteva, distributer pa mu je dolžan izročiti podatke o neplačanih storitvah posameznih odjemalcev skupnega odjemnega mesta in je v smislu določil zakonodaje o varovanju osebnih podatkov odqovoren za nadaljnje posredovanje teh podatkov,
-	da koordinira med distributerjem, hišno upravo in odjemalci v zvezi z vzdrževanjem naprav, ki po teh splošnih pogojih niso obveznost izvajalca,
-	da zastopa druge interese odjemalcev napram distributerju.
31.	člen
Odjemalci skupnega odjemnega mesta lahko odpovedo pogodbe o dobavi toplote pisno s 30-dnevnim odpovednim rokom. Distributer upošteva odpoved s prvim naslednjim obračunskim obdobjem po preteku odpovednega roka.
Odpoved velja le, če pogodbo odpovedo vsi odjemalci skupnega odjemnega mesta.
Zahteva po odstopu od pogodb ni mogoča tudi v primeru odpovedi pogodb vseh odjemalcev skupnega odjemnega mesta, ko bi se tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe odjemalci toplote iz skupnega odjemnega mesta želeli ogrevati, pa je na podlagi posebnega predpisa določen obvezen način ogrevanja.
Ce se odjemalci toplote znova odločijo za dobavo toplote na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev, morajo pred priklopom poravnati vse fiksne stroške dobave po ceniku distributerja, ki bi jih plačevali, če bi toploto prejemali nepretrgoma.
32.	člen
Lastniki odjemnih enot s skupnim odjem-
nim mestom v skladu z veljavno zakonodajo sklenejo pisni dogovor, ki distributerju omogoča porazdelitev stroškov za toploto, ki jo je dobavil v stavbo preko skupne merilne naprave za več odjemalcev. Kopijo pisnega dogovora distributerju dostavi pooblaščenec.
Lastniki, ki so se v skladu z veljavno zakonodajo dogovorili za vgradnjo delil-nikov stroškov ogrevanja, za odčitavanje in izdelavo razdelilnika stroškov ogrevanja pa pooblastili upravnika ali sklenili pogodbo s pooblaščenim izvajalcem, mora izvajalec kopijo pogodbe dostaviti distributerju, z distributerjem pa skleniti
Eogodbo (dogovor) o dostavi razdelilni-a stroškov za toploto.
Deleže stroškov za toploto za posamezno odjemno enoto dostavi pooblaščenec oziroma pooblaščeni izvajalec odjemalcev distributerju do vsakega 2. v mesecu za pretekli mesec.
V kolikor distributer do navedenega dne v mesecu ne prejme razdelilnika, obračuna toploto po zadnjih znanih deležih.
33. člen
V kolikor odjemalci s skupnim odjemnim mestom, distributerju ne dostavijo razdelilnika stroškov dobavljene toplote, obračunske moči in nestandardnih storitev, delitev opravlja distributer, brez podpisane pogodbe in dogovora med odjemalci.
Za ključ delitve v tem primeru distributer uporabi:
- med obračunskimi enotami I. tarifne skupine - gospodinjski odjem, ogrevano površino obračunskih enot;
- med obračunskimi enotami II. tarifne skupine - ostali odjem, priključno moč vgrajenih ogrevalnih naprav v odjemnih enotah, z dodatkom sorazmernega deleža priključnih moči vgrajenih ogrevalnih naprav v skupnih prostorih;
- na odjemnih mestih z mešanim odjemom, med tarifnimi skupinami priključno moč ogrevalnih naprav.
V primerih, da priključna moč ogrevalnih naprav ni znana, lahko distributer uporabi ogrevano površino;
V ogrevano površino spadajo vsi prostori, razen balkonov, lož, shramb, kletni prostori , skupni prostori.
V kolikor je odjemalec spremenil namembnost prostorov, iz prejšnjega odstavka in so ogrevani, se ti prostori upoštevajo v ogrevano površino.
34. člen
V kolikor je na podlagi odločbe inšpekcijskega organa potrebno zagotovitvi minimalne standarde in nemoteno oskrbo s toploto, sme distributer v toplotnih postajah in skupnih internih toplotnih napravah
ŠTEVILKA 13	29. NOVEMBER 2006
v lasti odjemalcev s skupnim odjemnim mestom, ki nimajo organizirane hišne uprave ali pisno pooblaščenega pooblaščenca tako, da bi organizirali odpravo okvar in nujnih vzdrževalnih del, ki po teh pogojih niso obveznost distributerja, dela opraviti brez odjemalčevega naročila, stroške izvedbe in delitve pa zaračunati odjemalcem po ceniku distributerja, odjemalci pa so storitev dolžni plačati distributerju. Za ključ delitve uporabi kriterije navedene v 33. členu teh splošnih pogojev.
35.	člen
Distributer na odjemnih mestih, za katere opravlja delitev stroškov na osnovi 33. člena teh splošnih pogojev, upošteva:
-	da se ogrevanje vrši z 9 urno noč-nim/znižanim režimom ogrevanja,
-	da izključitev posameznega odjemalca (odjemne enote) iz skupnega ogrevanja ni mogoča;
-	da stroške oarevanja in ostale stroške plača distributerju uporabnik prostorov;
-	da stroške ogrevanja in ostale stroške za nenaseljene prostore, za prostore, katere distributerju niso bile pravočasno dostavljene statusne spremembe plača distributerju lastnik prostora.
XI. STORITEV DOBAVE TOPLOTE
36.	člen
Ogrevalna sezona se praviloma prične 1. oktobra, ko je zunanja temperatura tri dni zapo redoma ob 21.00 uri 12°C ali manj, konča pa se, ko zunanja temperatura po 15. aprilu preseže ob 21.00 uri trikrat zaporedoma 12°C, oziroma praviloma najdlje do 3. maja.
Izven navedenih pogojev v prvem odstavku tega člena lahko distributer prične z dobavo toplote za potrebe ogrevanja po naročilu vsaj 30% pooblaščencev odjemalcev skupnih odjemnih mest, ki se oskrbujejo s toploto iz distribucijskega omrežja.
Tri dni po začetku ogrevalne sezone, morajo biti oskrbovani vsi odjemalci, ki imajo obratovalno usposobljeno toplotno postajo in interne naprave ter do distributerja poravnane vse finančne obveznosti.
Izjemoma zaradi vremenskih razmer lahko distributer dobavi toploto tudi izven pogojev kot so navedeni v prvem in drugem odstavku tega člena, kar se distributer in odjemalec dogovorita s pogodbo.
Pri ugodnih zunanjih temperaturah v času ogrevalne sezone (nad 15°C), lahko distributer dobavlja toploto za potrebe ogrevanja prostorov s prekinitvijo.
Dobava toplote za posebne namene (gradbeno ogrevanje, začasno ogrevan-
Vestnik
je ipd.) je v času ogrevalne sezone možna le na osnovi predhodnega ogleda o možnosti priključka in sklenjene pogodbe za dobavo toplote.
37.	člen
Distributer dobavlja v distribucijsko omrežje z indirektnimi toplotnimi postajami ogrevno vodo s temperaturo 130/70°C in tlakom 6 barov, v distribucijsko omrežje z direktnimi toplotnimi postajami pa dobavlja ogrevno vodo s temperaturo 110/70°C in tlakom največ do 4,5 barov. Temperatura ogrevne vode se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature.
38.	člen
Če se v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe mesta s toploto pogoji za dobavo toliko spremenijo, da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijski mreži in/ali odjemalčevih toplotnih napravah, poravna vse stroške, ki nastanejo na distribucijski mreži distributer toplote, odjemalec pa vse stroške na odjemalčevih toplotnih napravah.
Če odjemalec ne prevzame stroškov popravila odjemalčevih toplotnih naprav ali če popravilo ni opravljeno pravočasno in ni časovno usklajeno z deli na distribucijski mreži, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje ali pa distributer toplote opravi delo na odjemalčeve stroške.
XII.	UGOTAVLJANJE KOLIČIN DOBAVLJENE TOPLOTE
39.	člen
Dobavljene količine toplote v MWh se ugotavljajo praviloma mesečno na podlagi odčitkov na merilniku toplotne energije in vodomera, ki so nameščeni na odjemnem mestu.
Merilne naprave na odjemnem mestu odčitava distributer toplote, razen če se odjemalec in distributer toplote ne dogovorita drugače.
40.	člen
Distributer skrbi, da so merilne naprave vgrajene na merilnem mestu tipsko odobrene in overjene v skladu s predpisom o meroslovnih zahtevah za vodomere oziroma predpisom o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije.
41.	člen
Odjemalec mora distributerju toplote omogočiti dostop do merilnih naprav na odjemnem mestu zaradi odčitavanja in nadziranja naprav, predpisanih z zakoni in podzakonskimi akti ter s temi splošnimi pogoji.
LETO XII	STRAN 21
Če distributer zaradi razlogov na strani odjemalca, ni mogel odčitati merilnih naprav, mora odjemalec na podlagi obvestila distributerja toplote sporočiti pravilni odčitek v dogovorjenem času in na način, kakor to določi distributer toplote.
Če odjemalec ne sporoči odčitka merilnih naprav, mu distributer toplote za obračunski mesec obračuna dobavljene količine toplote skladno z določili 45. člena teh splošnih pogojev. Poračun dejanske porabe toplote se izvrši takoj naslednji mesec, ko distributer pridobi odčitek iz merilne naprave po zadnji veljavni ceni.
42.	člen
Distributer in odjemalec imata poleg rednih pregledov pravico preverjati točnost merilnih naprav. Če so pri kontrolnem pregledu ugotovljena večja odstopanja merilnih naprav, kot določajo predpisi, poravna stroške preizkusa distributer toplote, sicer pa tisti, ki je pregled zahteval.
Če pokaže preizkus merilnih naprav večje odstopanje, kakor dopuščajo veljavni predpisi, ki urejajo merilne naprave, se šteje, da je merilna naprava v okvari, dobavljena toplota pa se za obdobje od ugotovitve okvare do odprave okvare merilne naprave določi z izračunom za primerljivo obračunsko obdobje.
43.	člen
Če očitni znaki kažejo, da je merilna naprava na odjemnem mestu v okvari, se dobavljeno količino toplote določi z izračunom za primerljivo obračunsko obdobje.
44.	člen
Če je pri odjemalcu zaradi spremembe priključne ali obračunske moči potrebno zamenjati merilno napravo na odjemnem mestu, poravna stroške nabave in zamenjave merilne naprave odjemalec.
45.	člen
Dobavljena količina toplote, se za obračunsko obdobje, ko distributer toplote ni prejel odčitka iz merilnika toplotne energije na odjemnem mestu, določi:
Q = Q(h) X K X Y Pri tem pomenijo:
Q dobavljena količina toplote v MWh,
Q(h) obračunska moč toplotnih naprav v MW (1 MW= 1000 kW)
K ekvivalentno število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko močjo v obračunskem obdobju
Y	faktor odjema toplote znaša:
0,65 = za stanovanje z 9. urno nočno prekinitvijo obratovanja,
0,60 = za šole z eno izmeno,
0,75 = za šole z dvema izmenama in prekinitvijo obratovanja in poslovne prostore,
1,00	= poskusno obratovanje, neupravičeni odjem in posebne namene.
T(n)-t(z sr)
K = 24 X Z X---------------
T(np)-t(z min)
Pri tem pomenijo:
Z število ogrevalnih dni,
T(n) 20 °C, srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov,
t(np) 20 °C, projektna notranja temperatura,
t(z srjsrednja zunanja dnevna temperatura, merjena na meteorološki postaji
distributerja v Ptuju, v primeru okvare pa po podatkih Agencije za meteorologijo
RS za temperature ob 7.00, 14.00 in
21.00	uri, po enačbi t(z sr) = (t7 + tl4 + 2 X t21)/4,
t(z min) računska minimalna zunanja temperatura (-21 °C).
46.	člen
Količina dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode se v primeru okvare merilne naprave ali v času izven ogrevne sezone, če je odjem pod mejo točnosti merilne naprave, ugotovi na osnovi odčitkov vodomera, ki je vgrajen pred napravo za pripravo sanitarne tople vode po obrazcu:
Q = 2 X V X (T(tv) - 10)
Pri tem pomenijo:
Q - toplota za pripravo tople vode (kWh),
V	- količina vode (m3),
T(tv)- srednja temperatura tople vode.
XIII.	REKLAMACIJE
47.	člen
Odjemalec lahko pri distributerju reklamira:
a.	) količino in kvaliteto dobavljene
toplote,
b.	) nepravilno delovanje merilnih naprav,
c.	) obračun toplotne energije,
d.	) zastoje in okvare pri dobavi toplote.
Reklamacije za točke a.) in b.) lahko prijavi izključno le pooblaščenec v pisni obliki.
Reklamacije pod točko c) in d.) drugih odjemalcev se upoštevajo le, če so nujne in zahtevajo takojšnje ukrepanje, morajo pa biti prvi naslednji dan potrjene v pisni obliki.
48.	člen
Reklamacije zaradi zastoja in motenj pri odjemalcih s skupnim odjemnim mestom mora distributer odpraviti v najkrajšem možnem času, stroške odprave okvar, ki po teh splošnih pogojih niso obveznost distributerja le-ta zaračuna odjemalcu.
V kolikor je na podlagi podane reklamacije ugotovljena napaka, ki se je ne da odpraviti v najkrajšem možnem času (48 ur), je potrebno odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev podati pisni odgovor o rešitvi reklamacije najkasneje v treh dneh od prejema reklamacije.
O	pisnih reklamacijah odloča distributer tako, da odjemalca pisno obvesti o svojem stališču do posredovane reklamacije, njegovih že storjenih ukrepih in predlogih za odklonitev negativnih vplivov v prihodnje.
49.	člen
Pisno reklamacijo, ki se nanaša na obračun ali količino dobavljene toplote, mora pooblaščenec oz. odjemalec sporočiti v roku 8 dni po prejemu računa. Distributer je dolžan v roku 15 dni odgovoriti na reklamacijo. Reklamacija ne odloži roka plačila računa.
Če se ugotovi, da je obračun napačen, je distributer dolžan vrniti preveč plačano vsoto z zakonsko določenimi obrestmi odjemalcu v roku 15 dni od dneva, ko je ugotovljeno, da je reklamacija upravičena.
50.	člen
Če preizkus merilnih naprav pokaže odstopanja od predpisanega, se v ugotovljenem % odstopanja, poračuna prevzete količine ogrevne toplote za tisto časovno obdobje, za katerega se dokazno odstopanja nanašajo, vendar največ za zadnje tri mesece pred ugotovitvijo odstopanja.
XIV.	NEUPRAVIČEN ODJEM
51.	člen
Za neupravičen odjem toplote se šteje vsaka poraba toplote, ki ni prijavljena in za katero odjemalec ni pridobil soglasja distributerja.
Za nekontroliran odjem toplote se šteje, če je odjemalec, ki je pridobil soglasje distributerja za odjem toplote namerno vplival na merilne naprave v škodo distributerja ali če mu ne omogoči odčitavanja merilnih naprav.
52.	člen
Za čas ugotovljenega neopravičenega odjema ima distributer pravico zaračunati porabljeno toploto skladno z 45. in 46. členom teh splošnih pogojev in z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote Y= 1.
53.	člen
Če trajanja neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se predpostavlja neupravičen odjem toplote za obdobje od zadnjega kontrolnega pregleda merilne naprave na odjemnem mestu, oziroma se zaračuna za največ 12 mesecev.
54.	člen
Odjemalec mora distributerju plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo je povzročil z neupravičenim odjemom toplote.
55.	člen
Če odjemalec priključi svoje naprave brez vednosti distributerja na sistem ogrevanja v objektu, ki je že priključen na distribucijsko mrežo, lahko distributer sam sestavi zapisnik o začetku obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali ugotovljen.
Distributer v takem primeru odjemalcu obračuna priključno moč iz že danega soglasja, ostale odjemalce na istem odjemnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priključitvi, zaradi ureditve pogodbenega razmerja.
XV.	PREKINITEV DOBAVE TOPLOTE
56.	člen
Distributer prekine dobavo toplote zaradi:
-	rednega ali izrednega vzdrževanja
-	pregledov ali remontov,
-	preizkusov ali kontrolnih meritev,
-	razširitve omrežja
Za predvideno prekinitev mora distributer izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalca.
Distributer mora o predvideni prekinitvi pravočasno obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
57.	člen
Distributer ustavi odjemalcu dobavo toplotne energije po poprejšnjem 15-dnevnem obvestilu (opomin, dopis, dnevno časopisje, radio) v naslednjih primerih:
-	če odjemalec moti dobavo energije drugim odjemalcem,
-	če odjemalec odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distribu-
terja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje,
-	če odjemalec v primeru pomanjkanja energije ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema energije z omrežja,
-	če odjemalec na opomin dobavitelja ne zniža odjemne moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
-	če odjemalec onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja energijo brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
-	če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukciji objektov in drugih komunikacij, ter komunalnih objektov
-	če odjemalec ne plača dobavljene energije v roku določenem v pogodbi o dob avi oziroma splošnih pogojih za dobavo in odjem energije,
-	če odjemalec v roku, ki ga določi distributer oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci.
58.	člen
Distributer ustavi dobavo toplote takoj, brez predhodnega obvestila:
-	če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
-	če odjemalec brez soglasja distributerja priključi na njegovo omrežje svoje objekte, naprave ali napeljave oziroma če omogoči priključitev drugih objektov, naprav ali napeljav preko svojih objektov, naprav ali napeljav, najkasneje v roku 48 ur po prejemu obvestila,
-	če odjemalec poškoduje svoje ali distributerjeve toplotne naprave, tako da je ogrožena redna dobava toplotne energije,
-	če odjemalec odstrani žig z merilnih ali regulacijskih naprav
-	če odjemalec spreminja kemijske ali fizikalne lastnosti ogrevne vode,
-	če ob pomanjkanju toplote zaradi okvare vira ali transportne poti, ne upošteva navodil o omejevanju odvzema toplote.
59.	člen
Ponovna dobava toplote po ustavitvi dobave toplote iz razlogov na strani odjemalca, se začne potem, ko se odpravijo razlogi za ustavitev in ko se distributerju toplote poravnajo nastali stroški in škoda. Stroške ponovne priključitve na omrežje plača odjemalec.
60.	člen
Distributer opravlja vsa vzdrževalna dela na distribucijski mreži, ki zahtevajo prekinitev dobave toplote, praviloma v času izven ogrevalne sezone.
Distributer je v zimskih mesecih dolžan obvezno ponovno priključiti odjemalca v 24 urah od zahteve, če odjemalec, ki odjema toploto za potrebe gospodinjstva, pri distributerju v dveh dneh po izvedeni prekinitvi dobave zahteva ponovno priključitev in izkaže, da bi mu zaradi prekinitve dobave lahko nastala nevarnost za življenje ali zdravje in da si iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel zagotoviti drugega načina ogrevanja. V kolikor odjemalec toplote tega ne izkaže, distributer šteje, da nevarnost ne obstaja.
Distributer mora odjemalca v zimskih mesecih s predhodnim 15 dnevnim obvestilom opozoriti o bodoči prekinitvi, da si v času prekinitve dobave zagotovi drug način ogrevanja.
XVI.	OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJA
61.	člen
Obveznosti distributerja so predvsem:
-	da po določilih pogodbe in splošnih pogojev dobavlja odjemalcem potrebne količine toplote,
-	da svojo organiziranost opravlja tako, da lahko ves čas spremlja informacije odjemalcev o motnjah pri dobavi toplote,
-	da na zahtevo odjemalca motnje na napravah, ki so v njegovi lasti in mu onemogočajo odjem toplotne energije v ustrezni količini in kakovosti proti plačilu odpravi v najkrajšem času,
-	da v primeru večjih okvar na distribucijskih napravah, sanacijo izvaja po prioriteti odjemalcev,
-	da varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi od odjemalca, pri upravljanju dejavnosti in nalog po teh pogojih, razen, če drugi preapisi ne zahtevajo, da se taki podatki objavijo ali posredujejo državnim ali občinskim organom,
-	da skrbi za redno in investicijsko vzdrževanje svojih osnovnih sredstev,
-	da ustrezno obvešča odjemalca o predvidenih prekinitvah ogrevanja,
-	da odpravi morebitne prekinitve ogrevanja v najkrajšem možnem času,
-	da v primeru večjih okvar takoj ukrene vse potrebno za preprečitev večje škode,
-	da preverja in nastavlja regulacijske naprave na toplotni postaji za zagotovitev ustreznih obratovalnih pogojev, ki izhajajo iz projektne dokumentacije odjemalca in pogodb o dobavi toplote ter tehničnih smernic za priključitev na
STRAN 23
distribucijsko omrežje ne glede na sprememDo kakovosti ogrevanja pri odjemalcu,
-	da pri neposrednem sistemu ogrevanja na osnovi odjemalčevega naročila in proti plačilu, napolni in izprazni interne toplotne naprave odjemalca,
-	da skrbi za tekoče vzdrževanje toplotne postaje,
-	da obvešča odjemalca o predvidenih ustavitvah dobave toplote v sredstvih javnega obveščanja,
-	da ob primeru večje okvare v odje-malčevi toplotni postaji odklopi toplotno postajo od vročevodnega omrežja,
-	da zagotavlja 24 urno dežurno službo,
-	da ščiti interese skupnih porabnikov pred individualnimi, dokler je to smotrno.
XVII.	OBVEZNOSTI ODJEMALCA
62.	člen
Dolžnosti odjemalca so predvsem:
-	da podpiše pogodbo o dobavi in odjemu toplote,
-	da skrbi za redno vzdrževanje toplotnih naprav, ki so v njegovi lasti ali solasti,
-	da ne sme spreminjati nastavitve pretoka in temperature na napravah v toplotni postaji,
-	da skrbi, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru, vstop pa dovol en le pooblaščenim osebam s strani odjemalca in vsak čas dostopna delavcem distributerja,
-	da obvesti distributerja o okvari merilne naprave,
-	da skrbi, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav,
- da vzdržuje prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer so odjemalčeve toplotne naprave tako, da bodo distributerju zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore,
-	da sproti obvešča distributerja o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu,
- da omogoči priključitev toplotnih naprav tretje osebe na priključni vod, če ta prenese dodatne obremenitve, o čemer presodi distributer, ki izda ustrezno pisno soglasje,
-	da v toplotni postaji omogoči distributerju priključitev naprav za daljinski nadzor in upravljanje,
-	da ne dela sprememb na internih toplotnih naprav brez pisnega soglasja distributerja,
-	da z obratovanjem odjemalčevih toplotnih naprav ne moti druaih odjemalcev ali distributerja,
-	da vsako leto do 1. septembra opravi redni letni pregled in izvrši popravila internih toplotnih naprav, tako da so usposobljene za nemoteno obratovanje v naslednji ogrevalni sezoni,
-	da ne spremeni s soglasjem potrjene priključne moči, brez odobritve distributerja,
-	da takoj javi distributerju okvare, ki motijo odjem toplote,
-	da odgovarja za škodo in posledice, ki bi utegnile nastati distributerju ali drugim odjemalcem zaradi obratovalne neusposobljenosti svojih toplotnih naprav ali zaradi nestrokovnega poseganja v skupne naprave hiše,
-	da pri direktnem sistemu ogrevanja sam ne polni oziroma prazni svoje interne toplotne naprave z ogrevalno vodo, ampak mora delo naročiti pri distributerju,
-	da usposobi svoje interne toplotne naprave za normalno ogrevanje,
-	da omogoči distributerju dostop za pregled internih toplotnih naprav po predhodnem obvestilu,
-	da redno plačuje toploto in druge storitve distributerja,
-	da v primeru pomanjkanja toplote upošteva navodila o omejitvi porabe,
-	da ne preprodaja dobavljene toplote brez soglasja distributerja
-	da plačuje porabljeno električno energijo v toplotni postaji distributerju električne energije, porabljeno vodo za polnjenje internih toplotnih naprav v direktnih toplih postajah pa dobavitelju vode;
-	da prijavi distributerju dobavljeno toploto tudi, če ne prejme računa za dobavljeno toploto v roku dveh mesecev.
XVIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Splošni pogoji veljajo za distributerja in odjemalca toplote, ne glede na to, ali je sklenil posebno pogodbo ali ne.
64.	člen
Ob podpisu pogodbe bo distributer odjemalcu brezplačno izročil natisnjen izvod teh splošnih pogojev. Odjemalce z že sklenjenimi pogodbami pa bo s tem aktom seznanil tako, da ga bo objavil v
lasilu Mestne občine Ptuj "Ptujčan", aterega prejemajo vsa gospodinjstva v Mestni občini Ptuj. Akt bo pa tudi objavljen na spletnih straneh distributerja.
65.	člen
V kolikor se spremeni zakonodaja, ki se nanaša na predmet teh splošnih pogojev, je distributer dolžan pripraviti spremembe in dopolnitve, katere predloži Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj za izdajo soglasja k spremembam in dopolnitvam. V kolikor lokalna skupnost ne izda soglasja, distributer določila novo sprejete zakonodaje, ki so obvezna in zavezujoča, pri uporabi splošnih pogojev upošteva neposredno.
66.	člen
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pričnejo pa se uporabljati 1. 10. 2006.
Jože CVETKO, univ. dipl. inž., s.r. direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d.
108.
Na podlagi 45. člena Zakona o lokalnih volitvah v zvezi s 25. členom Zakona o volitvah v Državni zbor je svet Mestne četrti Center na seji, dne 16. 10. 2006, sprejel
SKLEP
o	razrešitvi in imenovanju članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Center
7.
Razrešijo se naslednji člani ter njihovi namestniki Volilne komisije Mestne četrti Center:
1.	) Katja MAUČEC, Ciril Metodov
drevored 14, 2250 Ptuj - članica
Erika ŠAFRANKO, Gregorčičev drevored 13, 2250 Ptuj - namestnica
2.	) Robert MUHIČ, Ul. heroja Lacka 5,
2250 Ptuj - član
Tomaž KRAJNC, Kvedrova 2, 2250 Ptuj - namestnik.
2.
Namesto njih se imenujejo:
1.	) Sandra HRUŠKAR, Ul. 25. maja 10,
2250, Ptuj - članica
Božena KRIVEC, Miklošičeva ul. 11, 2250 Ptuj - namestnica
2.	) Karelina FRIDL, Čufarjeva ul. 12,
2250 Ptuj - članica
Dalibor MARKEŽ, Peršonova ul. 34, 2250 Ptuj - namestnik.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 264/06 Datum: 16. 10. 2006
Mag. Metod GRAH, s.r. predsednik sveta Mestne četrti Center
109.
POPRAVEK
V Sklepu o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Jezero, št. 205/06 z dne 6. 9. 2006, objavljenem v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 12/06, z dne 13.10. 2006, se v 1. točki pod 3. zaporedno številko besedilo "Janko, st." črta in nadomesti z imenom "Franc, rojen 3.10.1943".
Ta popravek se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 244/06 Datum: 20. 10. 2006
Edvard STRELEC, s.r.
predsednik sveta Mestne četrti Jezero
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in tisk: Gratis d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošla Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, xMetka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -
SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov.
Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
U R fl D n I
Vsebina
110.	ODLOK
o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj
111.	ODLOK
o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
112.	ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnova šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj
113.	ODLOK
o spremembi Odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj
114.	SKLEP
o potrditvi mandata svetnici Mestnega sveta Mestne občine Ptuj naslednji z liste kandidatov LDS - Liberalna demokracija Slovenije v VE-1
115.	SKLEP
financiranju političnih strank v Mestni občini Ptuj
116.	SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj
117.	SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
118.	SKLEP
o dopolnitvi Sklepa o potrditvi cene storitev na javnih parkiriščih, odvoza nepravilno parkiranih vozil in kleščenja vozil na območju Mestne občine Ptuj
119.	SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj
120.	SKLEP o izvolitvi Komisije za statut in poslovnik
121.	SKLEP o izvolitvi Statutarno pravne komisije
122.	SKLEP o izvolitvi Komisije za vloge in pritožbe
123.	SKLEP o izvolitvi članice Komisije za odlikovanja in priznanja
124.	SKLEP o izvolitvi Komisije za odlikovanja in priznanja
125.	SKLEP o imenovanju Odbora za splošne zadeve
126.	SKLEP o imenovanju Odbora za gospodarstvo
127.	SKLEP o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti
128.	SKLEP o imenovanju Odbora za finance
129.	SKLEP o imenovanju Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
130.	SKLEP o imenovanju Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo
131.	STATUTARNI SKLEP
Primestne četrti Spuhlja
132.	SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
133.	SOGLASJE
k ustanovitvi lekarniške podružnice Videm pri Ptuju
134.	JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Ptuj v letu 2007
110.
Na podlagi 20. in 22. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06, ZLV-UPB2) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 43. seji, dne 24. julija 2006, sprejel
ODLOK
o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj
1.	člen
Za volitev članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj se določi ena volilna enota, v kateri se voli 29 svetnikov mestnega sveta.
2.	člen
S	tem odlokom preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/98 in 6/06), ki je določal 4 VE.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj,
2.	člen
ODLOK
uporablja pa se za naslednje redne volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj.
Številka: 007-25/2006-105 Datum: 24. 7. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
111.
Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/2004 UPB1, 14/05-popr.( 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS in 111 /05 - odi. US) in v povezavi s 58. in 63. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84, 32/85 popr., 33/89, 24/92 - odločba US, 29/95 ZPDF in 44/97 ZSZ/) in 11. čl. statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Spremeni se 7. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04,12/04 in 13/05) tako, da glasi:
"Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja:
A.	za stanovanjske namene
•	vi. coni 15,78 SIT/m2 0,0658 €/m2
•	v 2. coni 13,47 SIT/m2 0,0562 €/m2
•	v 3. coni 8,84 SIT/m2 0,0368 €/m2
B.	za poslovne namene
•	vi. coni 46,82 SIT/m2 0,1953 €/m2 . v 2. coni 25,64 SIT/m2 0,1069 €/m2
C.	nezazidana stavbna zemljišča
-	za stanovanjsko gradnjo
•	vi. coni 2,31 SIT/m2 0,0096 €/m2
• v 2. coni	1,73 SIT/m2 0,0072 €/m2
• v 3. coni	1,16 SIT/m2 0,0048 €/m2
-	za poslovno proizvodno gradnjo
•	vi. coni 12,20 SIT/m2 0,0509 €/m2
•	v 2. coni 7,20 SIT/m2 0,0300 €/m2
•	v 3. coni 4,06 SIT/m2 0,0169 €/m2."
Ta odlok začne naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 2007.
Številka: 007-32/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
112.
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odi. US, 8/96, 31 /00 in 36/00) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05 ), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnova šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj
I. člen
V 20. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/06) se v zadnjem stavku zadnjega odstavka število "60 dni" nadomesti s številom "20 dni".
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji da po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-9/04 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
113.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 10. izredni seji, dne 21. avgusta 2006, sprejel
o spremembi Odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj
1.	člen
V Odloku o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj, ki je bil sprejet na 43. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, dne 24. julija 2006, se 3. člen spremeni tako, da glasi:
"Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1.2007."
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 007-25/2006-105 Datum: 21.8. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
114.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), 12. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) ter 1. tč. Sklepa VK MO Ptuj o naslednjem kandidatu na Listi kandidatov LDS - Liberalna demokracija Slovenije za volitve članov mestnega sveta v VE-1, št. 041 -2/2006-105 z 30. 11. 2006, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
SKLEP
o potrditvi mandata svetnici Mestnega sveta Mestne občine Ptuj naslednji z liste kandidatov LDS - Liberalna demokracija Slovenije v VE-1
1.
Potrdi se mandat svetnici Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Mojci HORVAT, roj. 1975, stanujoči na Ptuju, Ulica heroja Lacka 1, kot naslednji na Listi kandidatov LDS-Liberalna demokracija Slovenije za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v volilni enoti - 1.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 006-1-3/02-106 Datum: 6. 12. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
115.
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Ur. list RS, št. 100/05-UPB1) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
SKLEP
financiranju političnih strank v Mestni občini Ptuj
I.
Politični stranki, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za Mestni svet Mestne občine Ptuj in pri tem dobila najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana mestnega sveta, se dodelijo sredstva iz proračuna Mestne občine Ptuj sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah.
II.
V skladu s pogoji iz I. točke tega sklepa, pripadajo posameznim političnim strankam mesečno sredstva v naslednji višini:
Zap št.	Ime politične stranke	Število glasov	Znesek v SIT/ mes.	Znesek v EUR/mes.
1.	Liberalna demokracija Slovenije	2785	294.847,95	1.225,40
2.	Slovenska demokratska stranka	2289	242.336,43	1.007,16
3.	Socialni demokrati	1249	132.231,63	549,56
4.	Stranka mladih Slovenije	889	94.118,43	391,16
5.	Demokratična stranka upokojencev Slovenije	818	86.601,66	359,92
6.	Nova Slovenija	635	67.227,45	279,40
7.	Zeleni Slovenije	442	46.794,54	194,48
8.	Slovenska ljudska stranka	417	44.147,79	183,48
9.	Slovenska nacionalna stranka	354	37.477,98	155,76
III.
Političnim strankam se sredstva nakazujejo mesečno na transakcijski račun stranke. Politična stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma razdružitvijo in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna naslednica politične stranke, ki je s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehala. Če politična stranka pravne naslednice nima, ostanejo sredstva proračunu.
IV.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v Mestni občini Ptuj št. 414-10-18/03 z dne 3. 2. 2003.
STRAN 3
V.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporabljati pa se začne z dnem veljavnosti Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2007.
Številka: 410-113/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
116.
Na podlagi 3. člena Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj
1.	Vrednost točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj znaša 15,33 SIT (0,0639 EUR).
2.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 414-2/03-507 z dne 19. 12. 2005 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 13/05).
3.	Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1. 1.2007.
Številka: 414-2/03-507 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r župan Mestne občine Ptuj
117.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptui potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ruj kot sledi:
VRSTA PORABE:	CENA v SIT CENA v EUR
A)	Majhna poraba
do vključ. 400 SmVleto
Variabilni del	111,26	SIT/Sm3	0,46 EUR/Sm3
B)	Srednja poraba nad 400 Sm3/leto
Variabilni del	95,48	SIT/Sm3	0,40 EUR/Sm3
C)	Velika poraba
instai, moč nad 50 kW
Variabilni del	88,54	SIT/Sm3	0,37 EUR/Sm3
Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine.
2.	Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 301-16/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
118.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), 6. člena Odloka o koncesiji za urejanje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/00) in 11. člena Pogodbe o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel naslednji
SKLEP
o dopolnitvi Sklepa o potrditvi cene storitev na javnih parkiriščih, odvoza nepravilno parkiranih vozil in kleščenja vozil na območju Mestne občine Ptuj
1.
V prvem odstavku Sklepa o potrditvi cene storitev na javnih parkiriščih, odvoza nepravilno parkiranih vozil in kleščenja vozil na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/01, 6/01, 8/03 in 11/04) se pri storitvi MODRA CONA (kratkotrajno parkiranje do 120 minut) vsebina dopolni in spremeni, kot sledi:
Storitev	Cena
MODRA CONA (kratkotrajno parkiranje do 120 minut)	
Tarifa 1 : Miklošičeva ul., Slomškova ul., Slovenski trg	150 SIT (0,63 EUR)/uro
Tarifa 2: Minoritski trg, Cvetkov trg, Cankarjeva ul., Prešernova ul., Raičeva ul., Vinarski trg, Lackova ul., Dravska ulica, Rimska ^ploščad pri Zdravstvenem domu, Cučkova ulica.	100 SIT (0,42 EUR)/uro
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 301-203/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
119.
Na podlagi 11. in 24. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj v naslednji sestavi:
1.	Samo BAUMAN, Peršonova ulica 1, Ptuj
2.	Slavko BRGLEZ, Belšakova 35, Ptuj
3.	Marko ČUŠ, Rimska ploščad 23, Ptuj
4.	Dragica PALČIČ, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj
5.	Jakob RAJH, Arbajterjeva ul. 8, Ptuj
6.	Emil TOMAŠIČ, Orešje 144, Ptuj
7.	Jožef ZELENKO, Grajenščak 54, Ptuj
2.
Predsednika nadzornega odbora izvoli nadzorni odbor izmed članov nadzornega odbora.
3.
Mandatna doba izvoljenih članov nadzornega odbora traja dokler traja mandat sedanjega Mestnega sveta Mestne občine Ptuj.
4.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-77/2006-105 Datum: 6. 12. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r župan Mestne občine Ptuj
120.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi Komisije za statut in poslovnik
7.
V Komisijo za statut in poslovnik se izvolijo naslednji svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj:
1.	Helena NEUDAUER, za predsednico
2.	Vlado ČUŠ, za podpredsednika
3.	Jožef ŠTRAFELA, za člana
4.	Marija OVČAR, za članico
5.	Jožef GLAZER, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-65/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
121.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi Statutarno pravne komisije
7.
V Statutarno pravno komisijo se izvolijo naslednji svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj:
1.	Milan PETEK, za predsednika
2.	Miroslav LETONJA, za podpredsednika
3.	Emil MESARIČ, za člana
4.	Dejan KLASINC, za člana
5.	Miran MEŠKO, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-68/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
122.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi Komisije za vloge in pritožbe
7.
V Komisijo za vloge in pritožbe se izvolijo naslednji svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj:
1.	Milan ČUČEK, za predsednika
2.	doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ, za podpredsednika
3.	Žiga SIMONIČ, za člana
4.	Albin PIŠEK, za člana
5.	Metka JUREŠIČ, za članico.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-66/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
123.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi članice Komisije za odlikovanja in priznanja
7.
Mojca HORVAT se izvoli za članico Komisije za odlikovanja in priznanja.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v
Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-67/06-105 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
124.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 106. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o izvolitvi Komisije za odlikovanja in priznanja
7.
V Komisijo za odlikovanja in priznanja se izvolijo naslednji svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj:
1.	Peter PRIBOŽIČ, za predsednika
2.	Albin PIŠEK, za podpredsednika
3.	Mirjana NENAD, za članico
4.	Silva FARTEK, za članico.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-67/06-105 Datum: 20. 11.2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
125.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za splošne zadeve
7.
V Odbor za splošne zadeve se imenujejo:
------------------------—Bf----------------
6.	STRAN 22. DECEMBER 2006 Vestnik LETO XII
1.	Matej JANŽEKOVIČ, za predsednika
2.	Silva FARTEK, za podpredsednico
3.	doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ, za člana
4.	Žiga SIMONIČ, za člana
5.	Jožef ŠTRAFELA, za člana
6.	Boris PERGER, za člana
7.	Ignac VRHOVŠEK, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-73/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
126.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za gospodarstvo
1.
V Odbor za gospodarstvo se imenujejo:
1.	Rajko FAJT, za predsednika
2.	Konrad RIŽNER, za podpredsednika
3.	Matej JANŽEKOVIČ, za člana
4.	Miran MEŠKO, za člana
5.	doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ, za člana
6.	Erih ŠARA, za člana
7.	Vasja STRELEC, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-70/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
127.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 1. seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti
1.
V Odbor za družbene dejavnosti se imenujejo:
1.	Lidija MAJNIK, za predsednico
2.	Helena NEUDAUER, za podpredsednico
3.	Vlado ČUŠ, za člana
4.	Miroslav LETONJA, za člana
5.	Dejan KLASINC, za člana
6.	Dejan LEVANIČ, za člana
7.	Stanislav LEPEJ, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-71/06-105 Datum: 20. 11.2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
128.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 1. seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za finance
1.
V Odbor za finance se imenujejo:
1.	Marija MAGDALENC, za predsednico
2.	Marija OVČAR, za podpredsednico
3.	Mirko KEKEC, za člana
4.	Jurij ŠARMAN, za člana
5.	Peter PRIBOŽIČ, za člana
6.	mag. David VISENJAK, za člana
7.	Peter LETONJA, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-69/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
ŠTEVILKA 14
129.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 1. seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
1.
V Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo se imenujejo:
1.	Miran MEŠKO, za predsednika
2.	Milan ČUČEK, za podpredsednika
3.	Janez ROŽMARIN, za člana
4.	Marjan KOLARIČ, za člana
5.	Dejan KLASINC, za člana
6.	Marjan GERMOVŠEK, za člana
7.	Gregor ŠMIGOC, za člana.
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-72/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
130.
Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 1. seji, dne 20. novembra 2006, sprejel
SKLEP
o imenovanju Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo
1.
V Odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo se imenujejo:
1.	Albin PIŠEK, za predsednika
2.	Mirjana NENAD, za podpredsednico
3.	mag. Miran KERIN, za člana
4.	Metka JUREŠIČ, za članico
5.	Janez ROŽMARIN, za člana
6.	Robert KRIŽANIČ, za člana
7.	doc. dr. Miran VRABL, za člana.
flBEXD
ŠTEVILKA 14	22. DECEMBER 2006 Vestnik LETO XII
2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 100-74/06-105 Datum: 20. 11. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
131.
Na podlagi 75. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/02, 1/03, 6/03 in 12/05) je svet Primestne četrti Spuhlja na svoji prvi seji, dne 21. novembra 2006, sprejel naslednji
STATUTARNI SKLEP
Primestne četrti Spuhlja
1.	člen
S	tem statutarnim sklepom se začasno, do sprejetja statuta Primestne četrti Spuhlja, za ureditev temeljnih načel za organizacijo in delovanje četrti uporabljajo vsi veljavni splošni predpisi prejšnje, to je Mestne četrti Jezero, v kolikor niso v nasprotju z ustavo in zakonom.
2.	člen
Četrt zastopa predsednik sveta, ki je pooblaščen tudi za vsa opravila v zvezi z registracijo četrti.
3.	člen
Sedež primestne četrti Spuhlja je Spuhlja 12 a, Ptuj. Obliko pečata četrti določa 76. člen Statuta Mestne občine Ptuj.
4.	člen
Statutarni sklep prične veljati takoj in velja do sprejetja statuta ter se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 010/06 Datum: 1.12. 2006
Edvard STRELEC, s.r predsednik sveta Primestne četrti Spuhlja
132.
Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 43/06) in 11. člena Statuta
Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik mestne občine Ptuj, št 6/99 - UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 2. seji, dne 6. decembra 2006, naslednje
SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., s sedežem Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja in sicer:
• 13.288,00 SIT/MWh (55,45 EUR/MWh) za variabilni del cene.
2.	To soglasje prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 301-2/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r župan Mestne občine Ptuj
133.
Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03, 12/05) izdaja Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 2. seji, dne 6. decembra 2006,
SOGLASJE
k ustanovitvi lekarniške podružnice Videm pri Ptuju
1.
Mestna občina Ptuj kot soustanoviteljica javnega zavoda Lekarne Ptuj izdaja soglasje k ustanovitvi lekarniške podružnice Videm pri Ptuju.
2.
To soglasje velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 170-4/2006 Datum: 6. 12. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
STRAN 7
134.
Mestna občina Ptuj na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/1998, 27/2002, 15/2003) in Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02, 10/03) objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Ptuj v letu 2007
I. SPLOŠNI POGOJI
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
1.	1 športna društva,
1.2 zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
1.	3 zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
1.4	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,
1.	5 vrtci, osnovne šole, poklicne, sred-
nje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.
2.	Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
2.	1 da imajo sedež v Mestni občini Ptuj;
2.	2 da delujejo v okviru panožne strokovne zveze ali društva;
2.	3 da so registrirani najmanj eno leto;
2.	4 da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu;
2.	5 da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti;
2.	6 da imajo urejeno evidenco o članstvu;
2.	7 da društvo deluje v javnem interesu.
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA JE ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE NASLEDNJIH LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA:
1.	Selektivni šport otrok in mladine
2.	Kakovostni in vrhunski šport
3.	Šolanje strokovnih kadrov
4.	Del in nalog profesionalnih trenerjev
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
III.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Ptuj v letu 2007 znaša skupaj 42.967.049,00 SIT in sicer:
-	postavka 7353 dotacije klubom in društvom: 34.714.000,00 SIT
-	postavka 7354 profesionalni trenerji:
7.487.299.00	SIT
-	postavka 7359 Šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za potrditev licenc:
765.750.00	SIT.
IV.	MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV
Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2007 na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj in ocenitve s strani strokovne komisije-
Prednost pri izboru izvajalcev istih programov bodo imela športna društva, katerih programi so bili sofinancirani že v letu 2006, oziroma izvajalci, ki svoje programe izvajajo nepridobitno.
V.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2007 morajo biti porabljena do konca leta 2007.
VI.	ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN ODDAJE PRIJAVE
Prijave pošljite s priporočeno pošiljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov:
Zavod za šport Ptuj Čučkova ul. 7 2250 Ptuj
s pripisom "JAVNI RAZPIS 2007 -ŠPORT (NE ODPIRAJ)"
Rok za prijavo na javni razpis je 11. 1. 2007.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v tajništvu Zavoda za šport Ptuj.
Prepozno oddane prijave ter prijave, ki niso oddane na razpisnih obrazcih naročnika ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upoštevale.
VII.	DATUM ODPIRANJA PRIJAV
Odpiranje prijav bo komisija opravila 15. 1. 2007. Odpiranje prijav ne bo javno.
Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene ovojnice, ki vsebujejo prijave.
Vlil. VSEBINA PRIJAVE
Prijava mora biti oddana na razpisnih
obrazcih naročnika.
Prijavi je potrebno priložiti naslednje
priloge:
1.	potrdilo o registraciji (izda Upravna enota Ptuj - velja za društva),
2.	fotokopijo odločbe Upravne enote Ptuj o vpisu v register društev, če je v letu 2006 prišlo do statusnih sprememb (velja za društva),
3.	finančno ovrednoten program športne dejavnosti za leto 2007 z navedenimi predvidenimi viri financiranja, prireditve in akcije ter mednarodne nastopi,
4.	koledar nacionalne športne zveze za leto 2007 oz. za sezono 2006/2007 (velja za društva, ki nastopajo v tekmovalnih sistemih svojih nacionalnih športnih zvez - društva katerih nacionalne športne zveze za leto 2007 koledarja še niso sprejele, morajo to v prijavi posebej navesti),
5.	dokazilo o zagotovljenem in ustrezno usposobljenem strokovnem kadru za izvedbo programa (pogodbe oz. dogovore s strokovnimi delavci ter dokazila o njihovi strokovni izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti -fotokopije diplom),
6.	kratko poročilo o doseženih rezultatih v letu 2006,
7.	pred podpisom pogodbe bodo morali izbrani izvajalci dostaviti tudi zaključni račun s finančnim poročilom za leto 2006.
IX. IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV
Vsi prijavljeni izvajalci bodo o izidu prijav pisno obveščeni, ko bo komisija za odpiranje prijav in pripravo predloga izbora izvajalcev letnega programa zaključila svoje delo, vendar najkasneje do 15. februarja 2007.
Izvajalci, katerih prijave bodo izbrane za sofinanciranje, bodo o tem obveščeni s sklepom župana Mestne občine Ptuj.
Z izbranimi izvajalci, ki so imeli programe sofinancirane že v letu 2006, bodo najprej sklenjene pogodbe o začasnem sofinanciranju, po podrobnem izračunu sredstev za posamezne programske postavke in pravnomočnosti izdanih sklepov pa še celoletne pogodbe o sofinanciranju programov v letu 2007.
X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Zainteresirani izvajalci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo (predpisani obrazci) vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 12. uro v tajništvu Zavoda za šport Ptuj, Cučkova ul. 7, Ptuj ali pa jo prejmejo po elektronski pošti (zahtevek se mora posredovati na e-naslov: športni. zavod.ptuj@amis.si). Razpis bo z vsemi informacijami in obrazci dosegljiv tudi na spletem naslovu: http://www.sportnizavod-ptuj.si/
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na zgornjem elektronskem naslovu ter vsak delovni dan med 9. in 12. uro tudi osebno ali na tel. številki 02/ 787 76 30 pri strokovnem delavcu (Marjanu Lenartiču) oziroma v tajništvu Zavoda za šport Ptuj.
Mestna občina Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1. Ptuj.
Oblikovanje in tisk: Grafis d. o. o.. Rače. Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov.
Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
VOLITVE 2006
Seznam:
Kandidatov za volitve župana List kandidatov za volitve v mestni svet Kandidatov za volitve v četrtne svete
Seznami so bili uradno objavljeni 7.10.2006 na spletni strani: www.volitve.si
MESTNA OBČINA PTUJ Volilna komisija
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 - odločba US), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 - ZPolS- A in 78/06) je Volilna komisija Mestne občine Ptuj sestavila naslednji
SEZNAM KANDIDATOV
za volitve župana Mestne občine Ptuj, ki bodo 22. oktobra 2006
Kandidati so:
1.	ALOJZIJ ARKO, roj. 7.6.1944,
PTUJ, KRČEVINA PRI VURBERGU 132 poklic: DR. DENTALNE MEDICINE, SPEC.
ČELJUSTNE KIRURGIJE delo: UPOKOJENEC predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - Mestni odbor Ptuj
2.	DR. ŠTEFAN ČELAN, roj. 8.12.1957 PTUJ, MURKOVA ULICA 4
poklic: DR. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, delo: ŽUPAN MESTNE OBČINE PTUJ predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - Zbor članov MO LDS Ptuj
-	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (DeSUS) - Območni odbor Ptuj
-	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE -Volilni štab SMS Ptuj
3.	PETER PRIBOŽIČ, roj. 20.5.1963 PTUJ, ORMOŠKA CESTA 89 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ZOOT.
delo: VODJA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE PTUJ predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si) - Mestni odbor Ptuj
4.	RAJKO FAJT, roj. 6.12.1959,
PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 9 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTRO delo: RAVNATELJ
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS - Kandidacijska konferenca Mestnega odbora Ptuj
5.	RAJKO BRGLEZ, roj. 11.10.1953 PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 40
poklic: DR. MEDICINE, SPECIALIST MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA delo: DR. MEDICINE
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE, ZELENI PTUJA
-	Kandidacijski zbor
6.	STOJAN ŽIŽEK, roj. 4.12.1956 PTUJ, ULICA 25. MAJA 9 poklic: STROJNI TEHNIK delo: PODJETNIK
predlagatelj: STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN)
-	Predsedstvo SSN
7.	JOŽEF GLAZER, roj. 16.10.1950 PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 10
poklic: UNIV. DIPLOMIRANI SOCIOLOG delo: SVETNIK V ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI - Območna organizacija Ptuj
Glasuje se za 1 (enega) kandidata.
Številka: 041-5/06-105 Datum: 3.10.2006
Predsednik VK Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r.
MESTNA OBČINA PTUJ Volilna komisija
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 - odločba US), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95, 70/00 - ZPolS-A in 78/06)je Volilna komisija Mestne občine Ptuj sestavila naslednji
SEZNAM
LIST KANDIDATOV
za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki bodo 22. oktobra 2006
L VOLILNA ENOTA: obsega območje Mestne četrti Breg in Mestne četrti Čenter
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
L NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
1	JANEZ ROŽMARIN, roj. 26.04.1951 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 13 A
poklic: TEHNIK TK delo: VODJA RAJONA PTUJ - ORMOŽ
2	MARIJAN ROZMAN, roj. 31.10.1956 naslov: PTUJ, K MITREJU 3
poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: INŠPEKTOR
3	RENATA PINTARIČ, roj. 27.02.1964 naslov: PTUJ, PERGERJEVA ULICA 3
poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: PEDAGOGINJA
4	MAG. ROBERT VIDOVIČ, roj. 03.02.1965 naslov: PTUJ, SLOVENSKI TRG 6
poklic: MAG. ŽIVILSKIH ZNANOSTI delo: TEHNOLOG
5	STANISLAV ZAVEC, roj. 03.11.1958 naslov: PTUJ, TURNIŠKA ULICA 26
poklic: DIPL. ING. KEM. TEH. delo: TEH.VODJA CEN. ZA EKO. IN VAR.OKOLJA
6	BERNARDA SIPOŠ, roj. 26.06.1954 naslov: PTUJ, POT V TOPLICE 4
poklic: SOCIALNA DELAVKA delo: GOSPODINJA
7	IVAN STOPAJNIK, roj. 30.11.1979 naslov: PTUJ, ILČEVA ULICA 20
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK - STROJNIK
2.	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
1	ALBIN PIŠEK, roj. 20.02.1930 naslov: PTUJ, SLOMŠKOVA ULICA 2
poklic: VIŠJI PROMETNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
2	ZVONKO HAJDUK, roj. 12.06.1946 naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 24 poklic: INŽENIR ORGANIZACIJE DELA delo UPOKOJENEC
3	OLGA RADEJ, roj. 18.09.1927 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 8 poklic: TRGOVKA delo: UPOKOJENKA
4	GABRIEL BERLIČ, roj. 07.05.1946 naslov: PTUJ, JADRANSKA ULICA 2
poklic: PRED. UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE delo: DIREKTOR
5	ALOJZ CAJNKO, roj. 14.09.1941 naslov: PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA 12 poklic: NOVINAR delo: UPOKOJENEC
6	MARIJA ZAMUDA, roj. 30.12.1939 naslov: PTUJ, GREGORČIČEV DREVORED 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
7	JOŽEF MILOŠIČ, roj. 22.04.1938 naslov: PTUJ, ULICA 1. MAJA 7
poklic: POKLICNI ŠOFER - AVTOBUSA delo: UPOKOJENEC
8	OTO MESARIČ, roj. 22.08.1941
naslov: PTUJ, CIRIL METODOV DREVORED 17 poklic: KV KALILEC delo: UPOKOJENEC
9	FRANC HERCOG, roj. 13.09.1945 naslov: PTUJ, SLEKOVČEVA ULICA 6 poklic: ŽIVILSKI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
3.	MARIJA CVETKO
1	MARIJA TRSTENJAK MAJCEN, roj. 25.05.1946 naslov: PTUJ, POT V TOPLICE 7 poklic: TRGOVKA delo: UPOKOJENKA
4.	AS-AKTIVNA SLOVENIJA
1	MITJA PETEK, roj. 13.06.1980 naslov: PTUJ, TRAJANOVA ULICA 9
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DRŽAVNI SVETOVALEC
2	ALJOŠA CUJNIK, roj. 13.07.1980 naslov: PTUJ, FINŽGARJE VA ULICA 10
poklic: INŽ. GRADBENIŠTVA delo: MODERATOR SPLETNIH STRANI
3	NATALIJA SBÜ1L, roj. 05.07.1984 naslov: PTUJ, DRAŽENSKA CESTA 7
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ŠTUDENTKA
4	SONJA VULETIĆ CUJNIK, roj. 27.01.1947 naslov: PTUJ, FINŽGARJEVA ULICA 10
poklic: UČITELJICA GLASBE delo: UPOKOJENKA
5	JERNEJ ŠOŠTAR, roj. 01.01.1982 naslov : PTUJ, MARIBORSKA CESTA 2
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: ŠTUDENT
5.	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1	DEJAN KLASINC, roj. 30.12.1977
naslov: PTUJ, GREGORČIČEV DREVORED 11 poklic: POSLOVNI TEHNIK delo: ORGANIZATOR DELA
2	JERNEJ TERBUC, roj. 01.07.1988 naslov: PTUJ, OBGRAJENI 3
poklic: DIJAK delo: DIJAK GIMNAZIJE PTUJ
3	MAJA SMILJAN, roj. 25.03.1982 naslov: PTUJ, GOLOBOVA ULICA 6
poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA MATEMATIKE IN KEMIJE
4	GAŠPER MALEK, roj. 04.10.1983 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 40 A
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT FAKULTETE ZA ŠPORT
5	JURI J ALIČ, roj. 27.11.1984 naslov: PTUJ, AŠKERČEVA ULICA 16
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT FILOZOFIJE
6	MOJCA NAHBERGER, roj. 17.03.1975 naslov: PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA 114 A
poklic: DIPL. VZGOJITELJICA delo: VZGOJITELJICA
7	ALJAŽ SELINŠEK, roj. 06.01.1983 naslov: PTUJ, K MITREJU 1 A
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT ZGODOVINE
8	ANA NIMAC, roj. 24.06.1986 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 3
poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA SOCIOLOGIJE IN ZGODOVINE
9	ROMAN GOLOB, roj. 23.07.1972 naslov: PTUJ, SLOVENSKI TRG 9 poklic: VODOVODAR delo: VODOVODAR
6.	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1	JANKO LAH, roj. 21.11.1972
naslov : PTUJ, MIKLOŠIČEVA ULICA 3
poklic: ZOBNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2	MATJAŽ HORVAT, roj. 24.05.1964 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 3
poklic: IZTERJEVALEC delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
3	VLADKA BEDRAČ, roj. 20.02.1971 naslov: PTUJ, KREMPLJEVA ULICA 4 poklic: ARANŽER delo: ARANŽER
4	DAMIR DIMOVSKI, roj. 10.03.1969 naslov: PTUJ, FINŽGARJEVA ULICA 18 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
5	DARJA MILIČ, roj. 01.10.1961 naslov: PTUJ, REMČEVA ULICA 9
poklic: S.P. GOSTINSTVO delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
6	KATARINA ANŽELJ, roj. 20.11.1939 naslov: PTUJ, ILČEVA ULICA 10
poklic: UPOKOJENKA delo: UPOKOJENKA
7	JANA SKAZA, roj. 16.03.1978 naslov: PTUJ, MIKLOŠIČEVA ULICA 3 poklic: EKONOMIST delo: MANAGER
8	ŽENJA HOTKO, roj. 09.09.1975 naslov: PTUJ, TOPLAKOVA ULICA 1
poklic: PROFESOR ANG. delo: PREDAVATELJICA
7.	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
1	BORIS KRAJNC, roj. 20.07.1945 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 2
poklic: ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE delo: UPOKOJENEC
2	FRANC ŠTRUCL, roj. 26.05.1944 naslov: PTUJ, SODNICE 3
poklic: KV. DELAVEC delo: UPOKOJENEC
3	BOŽENA RIBIČ, roj. 19.04.1940 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 3
poklic: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA
4	ROBERT MUHIČ, roj. 03.11.1941 naslov: PTUJ, ULICA HEROJA LACKA 5 poklic: MIZAR delo: UPOKOJENEC
5	ALOJZIJA KRZNAR, roj. 17.06.1955 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 5
poklic: ŠOLSKA SOCIALNA PEDAGOGINJA delo: SOCIALNA DELAVKA
6	VOJISLAV VELIČKOVIĆ, roj. 12.07.1940 naslov: PTUJ, POTRČEVA CESTA 48
poklic: STROJNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
7	ERIKA ŠAFRANKO, roj. 30.09.1946 naslov: PTUJ, GREGORČIČEV DREVORED 13 poklic: UČITELJICA delo: UPOKOJENKA
8.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
L PETER LETONJA, roj. 23.06.1959 naslov: PTUJ, KREMPLJEVA ULICA 8 poklic: STROJNI TEHNIK delo: VARNOSTNIK
2	FRANC HIMELRAJH, roj. 16.09.1972 naslov: PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 22 poklic: STROJNI TEHNIK delo: VARNOSTNIK
3	NATALIJA ŽUNKO, roj. 05.08.1981 naslov: PTUJ, AŠKERČEVA ULICA 5
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ŠTUDENT
4	ANTON PRIMOŽIČ, roj. 27.11.1944 naslov: PTUJ, DRAŽENSKA CESTA 23
poklic: VOZNIK - INŠTRUKTOR delo: UPOKOJENEC
5	ROBERT REBERNIK, roj. 15.08.1965 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 27 poklic: IND. AVTOKLEPAR delo: VRTNAR
6	NINA POTOČNIK, roj. 09.12.1980 naslov: PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 22
poklic: KMETIJSKA TEHNICA delo: GOSTINSKI DELAVEC
7	JOŽE VAUPOTIČ, roj. 02.01.1983 naslov: PTUJ, NA OBREŽJU 7
poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: POKLICNI VOZNIK
8	MARIJA KEKEC, roj. 30.09.1959
naslov: PTUJ, GREGORČIČEV DREVORED 9 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: NEZAPOSLENA
9.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	METKA JUREŠIČ, roj. 20.07.1960 naslov: PTUJ, PANONSKA ULICA 5 poklic: SPECIALNA PEDAGOGINJA delo: SPECI. PEDAG.
2	SILVA FARTEK, roj. 02.08.1947
naslov: PTUJ, ULICA ŠERCERJE VE BRIGADE 30 poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: UPOKOJENKA
3	ERIH ŠARA, roj. 29.08.1940
naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 29
poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo: UPOKOJENEC
4	STANISLAV JURENEC, roj. 24.04.1945 naslov: PTUJ, PRAPROTNIKOVA ULICA 9 poklic: KLJUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
5	ZORA ROSENFELD ARACKI, roj. 03.01.1946 naslov: PTUJ, CANKARJEVA ULICA 3
poklic: ZOBNA ASISTENTKA delo: UPOKOJENKA
6	FRANJO ROZMAN, roj. 09.01.1965 naslov: PTUJ, POTRČEVA CESTA 42
poklic: POSLOVNI SEKRETAR delo: POSLOVNI SEKRETAR
7	IVAN ZAGORŠEK, roj. 18.09.1954 naslov : PTUJ, TOPLAKOVA ULICA 6
poklic: KLJUČAVNIČAR delo: KLJUČAVNIČAR
8	DAMIR ŽERAK, roj. 08.02.1981
naslov: PTUJ, CIRIL METODOV DREVORED 12 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
9	GORAZD JURKOVIČ, roj. 03.11.1949 naslov: PTUJ, OB ŽELEZNICI 13
poklic: KLJUČAVNIČAR delo: KLJUČAVNIČAR
10.ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
1	VLADO ČUŠ, roj. 11.02.1957
naslov: PTUJ, CIRIL METODOV DREVORED 9 poklic: PROFESOR KINEZIOLOGIJE delo: DIREKTOR PODJETJA
2	MAG. ZDENKA BEZJAK, roj. 20.11.1963 naslov : PTUJ, MARIBORSKA CESTA 4
poklic: MAGISTRA TEHNIČNIH ZNANOSTI delo: VODENJE EKOLOŠKIH PROJEKTOV
3	ANDREJ CAFUTA, roj. 26.10.1968 naslov : PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 22
poklic: INŠTRUKTOR AEROBIKE delo: INŠTRUKTOR AEROB. IN ŠPORTNI TRENER
4	ALEKSANDER FENOS, roj. 01.02.1972 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 32
poklic: FRIZERSKI MOJSTER delo: FRIZERSKI MOJSTER
5	PEPELKA BEZJAK, roj. 27.02.1946 naslov: PTUJ, PANONSKA ULICA 5
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
6	FRANC JELEN, roj. 31.05.1955 naslov: PTUJ, JURČIČEVA ULICA 7
poklic: INŽENIR GRADBENIŠTVA delo: GRADBENI REFERENT
7	DAVORIN TOPOLOVEC, roj. 29.11.1965 naslov: PTUJ, OSOJNI KOVA CESTA 26
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: DIREKTOR PODJETJA
8	FRANC KLANEČEK, roj. 08.09.1965 naslov : PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 9 poklic: ZIDAR delo: ZIDAR
9	MILAN KRAJNC PAVLICA, roj. 26.12.1974 naslov : PTUJ, ZIDANŠKOVA ULICA 27
poklic: PROJEKT MANAGER delo: SVETOVALEC
11.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1	ROBERT ČEH, roj. 05.03.1962 naslov: PTUJ, NA OBREŽJU 19
poklic: DOKTOR MEDICINE - SPEC. RADIOLOG delo: DIREKTOR BOLNICE PTUJ
2	MIHAELA ZUPANIČ, roj. 11.10.1975 naslov: PTUJ, GUBČEVA ULICA 13
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
3	MARJAN SIMONIČ, roj. 09.08.1949 naslov : PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA 45 poklic: PRAVNIK delo: PRAVNI REFERENT
4	RAJMUND TOPOLOVEC, roj. 26.08.1937 naslov : PTUJ, ABRAMIČEVA ULICA 14 poklic: STROJNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
5	JOŽEFA LOVŠIN, roj. 10.03.1964 naslov: PTUJ, SELSKA CESTA 9
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: RAČUNOVODKINJA
6	ROBERT TURK, roj. 13.03.1965 naslov: PTUJ, REMČEVA 2
poklic: SPECIALIST STROJNE OBDELAVE delo: REZKALEC
7	MIROSLAV KOROŠEC, roj. 05.04.1927 naslov: PTUJ, ABRAMIČEVA ULICA 13 poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
12.SOCIALNI DEMOKRATI
1	JOŽEFGLAZER, roj. 16.10.1950 naslov : PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 10
poklic: UNIV. DIPL. SOC. delo: SVETNIK V ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE RS
2	DEJAN LEVANIČ, roj. 09.05.1981 naslov: PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 25
poklic: ABSOLVENT SOC. IN FIL. delo: SVETOVALEC POSLANSKE SKUPINE SD
3	META PUKLAVEC, roj. 17.06.1945 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 9
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KEM. TEHNOLOGIJE delo: UPOKOJENKA
4	MAG. DANILO TOPLEK, roj. 13.05.1952 naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 25 D
poklic: MAGISTER EKONOMIJE delo: GENERALNI DIREKTOR TALUM D.D.
5	JANKO (JAKA) MARINIČ, roj. 24.11.1959 naslov: PTUJ, JADRANSKA ULICA 7
poklic: PROFESOR LIKOVNE PEDAGOGIKE delo: PROFESOR
6	MAG. KSENIJA VUK KOSTANJEVEC, roj. 28.01.1971 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 2
poklic: MAGISTRA ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE delo: VODJA PRODAJE
7	ALJAŽ PETEK, roj. 22.06.1981 naslov: PTUJ, GUBČEVA ULICA 18
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: VODJA PROJEKTOV
8	PATRICIJA BABOSEK, roj. 27.10.1987 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 5
poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA PREV. IN TOLM. ANGL. IN SLOV. JEZIKA S KNJIŽ.
9	BORIS GORNIK, roj. 07.05.1939 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 28 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. METALURGIJE delo: UPOKOJENEC
13.LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	DR. ŠTEFAN ČELAN, roj. 08.12.1957 naslov: PTUJ, MURKOVA ULICA 4
poklic: DOKTOR KEMIJSKE TEH. delo: ŽUPAN MESTNE OBČINE PTUJ
2	EMIL MESARIČ, roj. 18.11.1960 naslov: PTUJ, PANONSKA ULICA 4
poklic: STROJNI TEHNIK delo: REGIJSKI KOORDINATOR LDS
3	MOJCA HORVAT, roj. 15.12.1975 naslov: PTUJ, ULICA HEROJA LACKA 1 poklic: UNIV. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA delo: OPERATIVNA INŽENIRKA
4	MAKS FERK, roj. 14.10.1953
naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 46
poklic: PROMETNI TEHNIK delo: REFERENT V ŠPEDICIJI
5	GORAZD OREŠEK, roj. 29.04.1973 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 29
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. EL. delo: VODJA PE
6	JOŽICA TEŽAK, roj. 02.03.1954 naslov: PTUJ, ULICA 14. DIVIZIJE 11
poklic: GRADBENA TEHNICA delo: KOMUNALNA NADZORNICA
7	MIRAN VRABL, roj. 29.09.1948 naslov : PTUJ, MARIBORSKA CESTA 11
poklic: KIRURG - TRAVMATOLOG delo: GLAVNI CENZOR ZAV. MARIBOR
8	FRANC MALEK, roj. 27.12.1957 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 40 A poklic: ORODJAR delo: SKLADIŠČNIK
9	DARKO JAZBEC, roj. 04.10.1964 naslov: PTUJ, ULICA 1. MAJA 15 poklic: ZDRAVNIK delo: KIRURG
2.	VOLILNA ENOTA: obsega območje Mestne četrti Ljudski vrt V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov
1.	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
1	CVETKA PINTAR, roj. 06.03.1962 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 5
poklic: MAG. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA delo: UČITELJICA
2	IVAN JURKOVIČ, roj. 11.09.1942 naslov: PTUJ, VODOVA ULICA 11 poklic: DR. VET. MED. delo: INŠPEKTOR
3	MARIJA KUŠAR, roj. 22.03.1945 naslov: PTUJ, ULICA LACKOVE ČETE 45
poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: UPOKOJENKA
4	RAHELA SIMONIČ, roj. 27.01.1974 naslov: PTUJ, KAJUHOVA ULICA 5 poklic: DR. MEDICINE delo: ZDRAVNICA
2.	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
1	MARIJA OVČAR, roj. 05.01.1947 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 10
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENKA
2	STANISLAV LEPEJ, roj. 16.03.1942 naslov: PTUJ, NA JASI 15
poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
3	JANEZ VREČER, roj. 20.05.1945 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 9
poklic: UNIV. DIPL. AGRONOM delo: UPOKOJENEC
4	ŠPELCA VRBANEC, roj. 24.10.1948 naslov: PTUJ, KAJUHOVA ULICA 3
poklic: ADMINISTRATORKA delo: UPOKOJENKA
5	MILAN ZUPANC, roj. 25.01.1932 naslov: PTUJ, KAJUHOVA ULICA 3
poklic: TEHNIČNI RISAR delo: UPOKOJENEC
6	MILAN KRAJNIK, roj. 28.05.1937 naslov: PTUJ, FRANKOVIČEVA ULICA 6
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
7	LIDIJA VEBER, roj. 11.07.1958 naslov: PTUJ, NA JASI 36
poklic: UNIV. DIPL. AGRONOM delo: ENOLOG
8	JOŽEF VAJSBAHER, roj. 19.03.1946 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 23 poklic: PLOVNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
3.	MARIJA CVETKO
1	SILVA KAJTEZOVIČ, roj. 16.12.1940 naslov: PTUJ, TRUBARJEVA ULICA 4 poklic: ADMINISTRATIVNI TEHNIK delo: UPOKOJENKA
4.	AS-AKTIVNASLOVENIJA
1	MARIJA MURKO, roj. 23.10.1958 naslov: PTUJ, RABELČJA VAS 27
poklic: ADMINISTRATOR delo: DIREKTOR PODJETJA
2	MATJAŽ VULETIČ, roj. 18.04.1967 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 25 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: KOMERCIALIST
5.	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1	MATEJ JANŽEKOVIČ, roj. 23.03.1971 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 11 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: VINAR
2	MARKO ČUŠ, roj. 20.06.1974 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 23
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: STROK. SODELAVEC ZA REG. RAZ. PROG.
3	REBEKA PŠAJD, roj. 29.08.1984 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 8
poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA LIKOVNE PEDAGOGIKE
4	DAMIJAN ŠNEBERGER, roj. 16.08.1978 naslov: PTUJ, LANGUSOVA ULICA 14 B
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: KINO OPERATER
5	MARKO OROZOVIĆ, roj. 23.05.1981 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 22
poklic: ŠTUDENT delo: ABSOLVENT GRAFIČNE TEHNIKE
6	SUZANA HERAK, roj. 06.08.1974 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 16
poklic: POSLOVNA SEKRETARKA delo: POSLOVNA SE KRETARKA NA ODD. ZA OKOLJE IN PROSTOR
7	MIJO SAUER, roj. 04.03.1982
naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 25
poklic: ŠTUDENT delo: ABSOLVENT FAK. ZA POLIC.
VAR. VEDE
8	TADEJ VREŽE, roj. 12.04.1985 naslov: PTUJ, NA JASI 21
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT FAKULTETE ZA TURIZEM
6.	SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1	DARKO LJUBEČ, roj. 12.05.1962 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 8 poklic: TEKSTILNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2	BORIS GORIČAN, roj. 28.01.1961 naslov: PTUJ, NA JASI 3
poklic: FRIZER delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
3	KSENIJA KUKOVEC, roj. 07.01.1953 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 29
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4	FILIP STOJČEVSKI, roj. 20.03.1973 naslov: PTUJ, VODOVA ULICA 18
poklic: GIMNAZIJSKI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5	DARKO MURKO, roj. 16.05.1961 naslov: PTUJ, PERŠONOVA ULICA 25
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
6	FILOMENKA BEDENIK, roj. 18.02.1945 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 1 poklic: UPOKOJENKA delo: UPOKOJENKA
7	ANDREJ FORŠTNARIČ, roj. 10.02.1966 naslov: PTUJ, KRAMBERGERJEVA POT 8 poklic: RAČUNALNIŠKI TEHNIK delo: SERVIS RAČUNALNIKOV
8	FRANC FRAS, roj. 24.09.1952
naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 23 poklic: UPOKOJENKA delo: UPOKOJENEC
7.	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
1	STOJAN ŽIŽEK, roj. 04.12.1956 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 9
poklic: STROJNI TEHNIK delo: DIREKTOR
2	BRANKO KUMER, roj. 19.01.1959 naslov: PTUJ, RABELČJA VAS 33 A
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. delo: DIREKTOR JZ ŠC PTUJ
3	SANJA VELIČKOVIĆ, roj. 18.07.1965 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 15
poklic: DIPL. ING. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE delo: STROKOVNI SODELAVEC
4	ALOJZ SKOK, roj. 03.05.1952 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 9
poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: SVETOVALEC PRODAJE
5	MARJAN ZAFOŠTNIK, roj. 14.09.1948 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 12 poklic: RAČUNALNIČAR delo: VARNOSTNIK
6	DIJANA KOŠTRO, roj. 20.03.1973 naslov: PTUJ, NATAŠINA POT 3
poklic: GRADBENI TEHNIK delo: SVETOVALEC V PRODAJI
7	DARINKA ČRETNIK, roj. 23.12.1952 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 20
poklic: PROFESORICA SLOVENSKEGA JEZIKA delo: UČITELJICA
8	DUŠAN KOLARIČ, roj. 11.12.1951 naslov: PTUJ, RABELČJA VAS 33
poklic: DOKTOR MEDICINE delo: ZDRAVNIK
8.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1	MIROSLAV LETONJA, roj. 07.08.1954 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 7
poklic: VLAKOVNI MANIPULANT delo: VLAKOVNI MANIPULANT
2	ROK LETONJA, roj. 27.01.1983 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 7 poklic: ORODJAR delo: NEZAPOSLEN
3	NATALIJA MLAKAR, roj. 07.08.1982 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 3
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: TRGOVKA
4	KONRAD BELŠAK, roj. 07.11.1955 naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 1 poklic: VARNOSTNIK delo: VARNOSTNIK
5	DANIJEL FORŠTNERIČ, roj. 16.07.1954 naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 9 poklic: GRADBENI TEHNIK delo: REFERENT III/2
6	JOŽICA PIRŠ. roj. 07.02.1960
naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 1 poklic: ŠIVILJA delo: NEZAPOSLENA
7	BRANKO DOVEČAR, roj. 03.11.1968 naslov: PTUJ, TRUBARJEVA ULICA 11 poklic: MESAR delo: MESAR
9.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	RAJKO FAJT, roj. 06.12.1959
naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 9 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTRO delo: RAVNATELJ
2	DRAGICA PALČIČ, roj. 23.02.1954 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 1 poklic: DIPLOMIRANA EKONOMISTKA delo: RAČUNOVODKINJA
3	BORIS PERGER, roj. 25.04.1943
naslov: PTUJ, ULICA JOŽEFE LACKOVE 44 poklic: INŽ. RADIOLOGIJE delo: UPOKOJENEC
4	ANDREJ KORPAR, roj. 22.10.1984 naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 3 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
5	DARJA NADELSBERGER BENE, roj. 20.12.1952 naslov: PTUJ, ZOISOVA POT 1
poklic: UNIV. DIPL. SOC. DEL. delo: DIREKTORICA
6	STANKO TOMINC, roj. 12.03.1955 naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 4 poklic: DOKTOR MEDICINE - SPEC. FIZIATER delo: ZDRAVNIK
7	TADEJ BOJNEC, roj. 01.09.1970 naslov: PTUJ, LANGUSOVA ULICA 26
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DRŽAVNI PODSEKRETAR
8	SVETLANA KLINKON, roj. 27.04.1946 naslov: PTUJ, LANGUSOVA ULICA 21
poklic: DOKTOR MEDICINE - PEDIATER delo: ZDRAVNICA
10.ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
1	RAJKO BRGLEZ, roj. 11.10.1953 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 40
poklic: DOKTOR MEDICINE delo: ZDRAVNIK SPECIALIST MEDICINE DELA
2	MIHA PRIMC, roj. 29.06.1981 naslov: PTUJ, POTRČEVA CESTA 55 A poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
3	ALBINA MURKO, roj. 25.09.1947 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 8
poklic: TEHNIČNA RISARKA delo: UPOKOJENKA
4	DR. LJLBIŠA JOVANOVIČ, roj. 03.03.1941 naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 11 poklic: DOKTOR MEDICINSKIH ZNANOSTI delo: ZDRAVNIK
5	JAKOB RAJH, roj. 19.11.1954 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 8
poklic: PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE delo: PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE
6	MAJA METLIČAR, roj. 26.04.1984 naslov: PTUJ, ULICA ANICE KAUČEVIČ 11 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
7	MARJAN BER, roj. 22.11.1948
naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 2 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: TRGOVSKI POSLOVODJA
8	ERVIN VINKO, roj. 17.09.1985 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 11 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
ll.SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1	BRANKO BRUMEN, roj. 14.07.1957 naslov: PTUJ, KARIŽEVA ULICA 1
poklic: PRAVNIK delo: PREDSEDNIK FECC SLOVENIJE
2	MILAN SENČAR, roj. 02.05.1969 naslov: PTUJ, OBRTNIŠKA ULICA 9 poklic: ELEKTROTEHNIK delo: DIREKTOR
3	DARJA GALUN, roj. 19.03.1961 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 5
poklic: MAGISTER ZNANOSTI delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
4	FRANC RANFL, roj. 20.10.1944
naslov: PTUJ, ULICA AVGUSTA HLUPIČA 6 poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo: SVETOVALEC
5	BOŽIDAR VUKAŠINOVIČ roj. 11.07.1966 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 4 poklic: TEHNIK delo: DIREKTOR
12.SOCIALNI DEMOKRATI
1	MIRJANA NENAD, roj. 26.05.1979 naslov: PTUJ, ZOISOVA POT 15
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: STIKI Z JAVNOSTMI
2	ALENKA KRABONJA, roj. 25.03.1971 naslov: PTUJ, PERŠONOVA ULICA 39 poklic: DR. DENTALNE MEDICINE delo:
ZOBOZDRAVNICA
3	ANTON ROGINA, roj. 24.01.1968 naslov: PTUJ, VODOVA ULICA 6 A
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DIREKTOR SAVAGTI
4	MAG. EDVARD KENDA, roj. 15.04.1956 naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 14 poklic: MAGISTER VETERINE, DR. VET. MED. delo: VETERINARSKI INŠPEKTOR
5	NUŠKA GAJŠEK, roj. 28.11.1981 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 29,
poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOGINJA, delo: GOSTINSTVO
6	MAG. DAVID VISENJAK, roj. 08.10.1976 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 3
poklic: MAGISTER EKONOMIJE delo: PRODAJNIK ZA TUJINO
7	DANI TAHIROVIČ, roj. 01.09.1980 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 5
poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: TRG. POTNIK
8	ANA OSTRMAN, roj. 19.07.1940 naslov : PTUJ, KAJUHOVA ULICA 5 poklic: UNIV. DIPL. SOCIOLOGINJA delo: UPOKOJENKA
13.LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	MAG. MIRAN KERIN, roj. 03.12.1955 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 10
poklic: MAGISTER PSIHOLOGIJE delo: DIREKTOR CSD PTUJ
2	MARIJA MAGDALENC, roj. 29.07.1942 naslov: PTUJ. RIMSKA PLOŠČAD 10
poklic: EKONOMISTKA delo: PREDAVATELJICA NA VIŠJI ŠOLI
3	JURIJ ŠARM AN, roj. 22.11.1963 naslov : PTUJ, KAJUHOVA ULICA 5 poklic: UČITELJ delo: DIREKTOR
4	MITJA PETRIČ, roj. 24.08.1969 občina: Ptuj
naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 25
poklic: SVETOVALEC delo: FINANČNO SVETOVANJE
5	SAMO BAUMAN, roj. 14.01.1976 naslov: PTUJ, PERŠONOVA ULICA 1
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: VODJA PROJEKTOV
6	LIJANA VALENTIN, roj. 28.02.1956 naslov: PTUJ, NATAŠINA POT 4
poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: DIREKTORICA DRUŽBE
7	BOJAN SABATH, roj. 15.06.1958
naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 18 poklic: UČITELJ delo: UČITELJ
8	MATEJA MUZEK, roj. 28.07.1979 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 31
poklic: ABSOLVENTKA EKONOMIJE delo: ŠTUDENTKA
3.	VOLILNA ENOTA: obsega območje Mestne četrti Jezero,
Primestne četrti Spuhlja in Primestne četrti Rogoznica
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov
1. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
1	PETER PRIBOŽIČ, roj. 20.05.1963 naslov: PTUJ, ORMOŠKA CESTA 89 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ZOOT. delo: VODJA ODDELKA KSS
2	IGOR KETIŠ, roj. 08.03.1958 naslov: PTUJ, SPUHLJA 107 E
poklic: DIPL. ORG. MENDŽ. PRAV. delo: VODJA ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE
3	SONJA KOLENKO, roj. 08.04.1968 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 102
poklic: UNIV. DIPL. PSIHOLOGINJA delo: PSIHOLOGINJA
4	JANKO ČUŠ, roj. 19.01.1967
naslov: PTUJ, ŠPINDLERJEVA ULICA 17
poklic: INŽ. STROJNIŠTVA delo: VODJA TEHNIČNIH
PREGLEDOV
5	JANEZ FERČIČ, roj. 08.08.1959 naslov: PTUJ, NA TRATAH 10 poklic: MIZAR delo: TESAR
6	MILENA PINTARIČ, roj. 03.09.1970 naslov: PTUJ, ŠTRAFELOVA ULICA 28 poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: GOSPODINJA
7	SILVESTER KMET, roj. 01.12.1970 naslov: PACINJE, PACINJE 40
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA delo: TEHNOLOG - VODJA PROGRAMA PRIPRAVE
2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
1	IGNAC VRHOVŠEK, roj. 02.07.1944 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 34 poklic: PLOVNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
2	FRANC ZORKO, roj. 08.12.1957 naslov: PTUJ, PODVINCI 26
poklic: KV GUMAR delo: PRIPRAVLJALEC GUMI ZMESI
3	MARTA TUŠEK, roj. 12.07.1949 naslov: PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 20
poklic: GRADBENA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
4	FELIKS CAFUTA, roj. 29.01.1939 naslov: PTUJ, SPUHUA 96
poklic: TEHNIK LESNE INDUSTRIJE delo: UPOKOJENEC
5	FRANC TRBUC, roj. 04.11.1948 naslov: PTUJ, NA TRATAH 18
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SKEIAGIS
6	IRENA NOVAK, roj. 22.04.1966 naslov: PTUJ, GOMILŠAKOVA ULICA 5
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA REFERENTKA
7	FRANC KUHAR, roj. 15.09.1941 naslov: PTUJ, BRSTJE 14
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
3. MARIJA CVETKO
1 MARIJA CVETKO, roj. 26.04.1938 naslov: PTUJ, ORMOŠKA CESTA 130 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: UPOKOJENKA
5. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1	ROBERT KRIŽANIČ, roj. 22.03.1973 naslov: PTUJ, ROGOZNISKA CESTA 44
poklic: GOSTINEC delo: PROJEKTNI VODJA IN MANAGER V KULTURI
2	IZTOK ROGINA, roj. 23.10.1982 naslov: PTUJ, WILHELMOVA ULICA 1
poklic: ŠTUDENT delo: ABSOLVENT ANG. JEZIKA IN GEOGRAFIJE ’
3	MATEJA ŠIREC, roj. 27.03.1976 naslov: PTUJ, PREČNA POT 4
poklic: DIPL. UPRAVNA ORGANIZATORKA delo: ANALITIK NA MINISTRSTVU ZA PROMET
4	MARJAN PERGER, roj. 17.11.1975 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 111 A poklic: VZGOJITELJ delo: VZGOJITELJ
5	BOGDAN FICJAN, roj. 05.04.1974 naslov: PTUJ, SPODNJI VELOVLEK 38 poklic: KUHAR delo: KUHAR
6	MARTINA LJUBEČ, roj. 29.10.1980 naslov: PTUJ, SPUHLJA 132 A
poklic: TRGOVKA delo: NATAKARICA PRI PTUJSKIH 5
7	PRIMOŽ KOKOL, roj. 05.04.1984 naslov: PTUJ, SPUHLJA 73
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT RAČUNALNIŠTVA
6. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1	MATEJ CUNK, roj. 03.05.1973
naslov: PTUJ, SLOVENJEGORIŠKA CESTA 35 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. delo: VARSTVO PRI DELU
2	RADO PRAVDIČ, roj. 04.06.1966 naslov: PTUJ, KICAR 77 F
poklic: ŽIVILSKI TEHNIK delo: PERUTNINA PTUJ
3	LUCIJA LAH, roj. 12.06.1977
naslov: PTUJ, GOMILŠKOVA ULICA 12
poklic: UPRAVNI TEHNIK delo: STROKOVNI SODELAVEC
BIRO CENTRA
4	DARIJ AMBROŽ, roj. 09.03.1960 naslov: PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 14
poklic: TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5	ROBERT PISAR, roj. 18.12.1980 naslov: PTUJ, KICAR 20 A poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
6	ZLATKO GAŠPARIČ, roj. 13.07.1974 naslov : PTUJ, ZECHNERJEVA ULICA 20
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
7	DRAGA VESELJAK, roj. 13.07.1955 naslov: PTUJ, ŽABJAK 23 A
poklic: GOSPODINJA delo: GOSPODINJA
7.	NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
1	MAJDA BABIČ - HORVAT, roj. 12.07.1964 naslov: PTUJ, DORNAVSKA CESTA 15
poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo: POSLOVODJA IN SVETOVALEC ZA FFS
2	MARIO ERČEVIĆ, roj. 02.08.1962 naslov: PTUJ, KICAR 110 C
poklic: DR. VET. MED. delo: URADNI VETERINAR ZA INŠP. NADZOR
3	JANKO KRISTOVIČ, roj. 30.05.1949 naslov: PTUJ, PACINJE 88 B
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4	MARIJANA ŠERUGA, roj. 26.03.1957 naslov: PTUJ, ZECHNERJEVA ULICA 9 poklic: UPRAVNI TEHNIK delo: SVETOVALEC
5	DRAGO KOLARIČ, roj. 29.10.1952 naslov: PTUJ, PODVINCI 121 B
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
6	MILAN LAŠIČ, roj. 10.07.1978 naslov: PTUJ, KICAR HOB
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: PROKURIST
7	LJUBOJURIČ, roj. 18.07.1958 naslov: PTUJ, K JEZERU 7
poklic: DIPLOMIRANI VARNOSTNIK delo: JAVNA UPRAVA
8.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1	DARINKA ZIERNICKY, roj. 02.01.1965 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 118 B poklic: ŠIVILJA delo: ŠIVILJA
2	MARJAN ŠMID, roj. 30.08.1960 naslov: PTUJ, PODVINCI 55
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: VOZNIK
3	PETER POLANEC, roj. 06.07.1978 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 68
poklic: EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK delo: SKLADIŠČNIK
4	MILENA PIHLER, roj. 09.11.1967 naslov: PTUJ, SPODNJI VELOVLEK 15 A poklic: TEKSTILNI KEMIK II delo: ŠIVILJA
9.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	MARJAN KOLARIČ, roj. 23.09.1953 naslov: PODVINCI, PODVINCI 118 C
poklic: PROMETNI TEHNIK delo: VLAKOVNI ODPRAVNIK
2	MIRKO KEKEC, roj. 29.11.1965
naslov: PTUJ, ŽABJAK 22 A poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo: VODJA PROIZVODNJE
3	KATJA BEZJAK, roj. 23.08.1980 naslov: PTUJ, KERENČIČEVA ULICA 1 poklic: MAG. FILOZOFIJE delo: SAMOSTOJNA PREVAJALKA
4	DRAGO LJUBEČ, roj. 30.12.1966 naslov: PTUJ, K JEZERU 5 C
poklic: STROJNI TEHNIK delo: DIREKTOR
5	ŠTEFKA KRAJNČIČ, roj. 12.11.1961 naslov: KICAR, KICAR 84
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: REFERENTKA
6	MARJAN CAJNKO, roj. 14.08.1955
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU. NOVA VAS PRI PTUJU 100 B poklic: STRUGAR delo: VZDRŽEVALEC
7	SILVO PILINGER, roj. 30.12.1961 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 101 D poklic: REZKAR delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
10.ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
1	VIKTORIJA BEZJAK, roj. 13.11.1962 naslov: PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 34
poklic: UNIV. ORG. IZOBR. delo: UNIV. ORG. IZOBR.
2	BRANKO VRŠIČ, roj. 13.09.1963 naslov: PTUJ, RIBIŠKA POT 9 A poklic: ORODJAR delo: ORODJAR
3	TOMAŽ ŠERBEC, roj. 10.01.1966 naslov: PTUJ, BRSTJE 5 B
poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4	MAJABOMBEK, roj. 20.09.1982 naslov: PTUJ, ŠERONOVA ULICA 18 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
5	BORISLAV OGRINC, roj. 09.10.1958 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 82 poklic: GUMARSKI TEHNIK delo: DELOVODJA
6	ANTON TEKMEC, roj. 08.06.1951 naslov: PTUJ, SPODNJI VELOVLEK 12 A poklic: KLJUČAVNIČAR delo: DELOVODJA
7	SREČKO VODA, roj. 09.03.1962
naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 116 E
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: SKLADIŠČNIK
ll.SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1	DR. MARJAN JANŽEKOVIČ, roj. 03.09.1959 naslov: PTUJ, BRSTJE 26 A
poklic: DOKTOR ZNANOSTI delo: PREDSTOJNIK KATEDRE UM
2	SLAVKO BRGLEZ, roj. 23.04.1932 naslov: PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 35
poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo: UPOKOJENEC
3	ANA ŠORI, roj. 18.06.1947 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 127 A poklic: EKONOM delo: UPOKOJENKA
4	BRANKO KLEMENČIČ, roj. 25.03.1964 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 114 poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: KMETOVALEC
5	MARIJA VOJSK, roj. 12.11.1949 naslov: KICAR, KICAR 45 B
poklic: TELEFONISTKA delo: UPOKOJENKA
6	IVAN MAJERIČ, roj. 30.10.1957
naslov: SPODNJI VELOVLEK, SPODNJI VELOVLEK 8 poklic: KMETOVALEC delo: KMETOVALEC
7	JANKO REPIČ, roj. 05.02.1963 naslov: KICAR, KICAR 1
poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: KLETAR
12.SOCIALNI DEMOKRATI
1	ŽIGA SIMONIČ, roj. 05.07.1986 naslov: KICAR, KICAR 21 C
poklic: ŠTUDENT KOM. INŽ. delo: ŠTUDENT KOM. INŽ
2	DR. LJUBICA ŠULIGOJ, roj. 18.05.1934 naslov: PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 8
poklic: DR. ZGODOVINSKIH ZNANOSTI delo: UPOKOJENKA
3	DUŠAN GABROVEC, roj. 09.02.1952
naslov: PTUJ, SLOVENSKOGORIŠKA CESTA 37 poklic: OBLIKOVALEC KOVIN delo: DIREKTOR
4	MIRJANA PETROVIČ - FOLTIN, roj. 23.04.1965 naslov: PTUJ, ULICA JOŽEFE LACKOVE 13 A poklic: DR. DENTALNE MEDICINE delo: ZOBOZDRAVNICA
5	ANDREJ LACKO, roj. 22.02.1965
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 91 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: PODJETNIK
6	MAGDA BRENČIČ, roj. 12.10.1945 naslov: PTUJ, RAJŠPOVA ULICA 2
poklic: FIZIOTERAPEVTKA delo: UPOKOJENKA
7	LEONIDA ŠIREC, roj. 07.06.1964 naslov: PTUJ, NOVA VAS PRI PTUJU 49
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFERNTKA
13.LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	MILAN ČUČEK, roj. 22.05.1950
naslov: PTUJ, ULICA JOŽEFE LACKOVE 30 poklic: SAMOSTOJNI PODJETNIK delo: DIREKTOR LIBRA D.O.O.
2	KONRAD RIŽNER, roj. 26.02.1942 naslov: PTUJ, SPUHLJA 107 B
poklic: FINOMEHANIK delo: UPOKOJENEC
3	HEDVIKA BREZNIK, roj. 13.12.1957
naslov: PTUJ, SLOVENSKOGORIŠKA CESTA 12 poklic: UČITELJICA delo: PEDAGOŠKA DELAVKA
4	GREGOR ŠMIGOC, roj. 25.07.1980 naslov: PTUJ, SPUHLJA 79 A
poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: ŠTUDENT
5	VASJA STRELEC, roj. 08.05.1982 naslov: PTUJ, SPUHLJA 112
poklic: ABSOLVENT FIZIKE delo: ŠTUDENT
6	MARTIN POTOČNIK, roj. 27.11.1953 naslov: PTUJ, KRATKA ULICA 7
poklic: STROJNI TEHNIK delo: REZKALEC V CNC-ju
7	STEFAN PETEK, roj. 14.08.1966 naslov: PTUJ, ŽABJAK 9
poklic: PROFESOR GLASBE delo: RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE
4.	VOLILNA ENOTA: obsega območje Mestne četrti Panorama in Primestne četrti Grajena
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
1.	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
1	EMIL TOMAŠIČ, roj. 27.10.1939 naslov: PTUJ, OREŠJE 144
poklic: INŽ. ORG. DELA delo: UPOKOJENEC
2	ELIZABETA SENČAR, roj. 03.11.1949 naslov: PTUJ, OREŠJE 104
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
3	JAKOB EMERŠIČ, roj. 30.06.1940 naslov: PTUJ, ČUFARJEVA ULICA 16
poklic: DIPL. LIT. KOMPARATIVIST delo: UPOKOJENEC
4	SONJA OČIŠNIK, roj. 09.10.1967 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 87 C
poklic: DR. VET. MED. delo: INŠPEKTORICA
5	JOSIP ČAČKOVIĆ, roj. 05.03.1938 naslov: PTUJ, VIČAVA 84
poklic: DR. MEDICINE delo: UPOKOJENEC
2.	DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
1	MAG. KRISTINA DOKL, roj. 12.12.1951 naslov: PTUJ, OREŠJE 15
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: DIREKTORICA DOMA UPOK. PTUJ
2	JANEZ GOMILŠEK, roj. 18.09.1938 naslov: PTUJ, ULICA VIDE ALIČ 44 poklic: STROJNI TEHNIK delo PODJETNIK
3	ALBIN KRAMBERGER, roj. 23.02.1941 naslov: PTUJ, GRAJENA 16 A
poklic: LIVAR delo: UPOKOJENEC
4	MARIJA ANA MALOVIČ, roj. 19.02.1944 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 17 A
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
5 ANTON SIMONIČ, roj. 15.11.1944 naslov: PTUJ, SOVRETOVA POT 15 poklic: STROJNI TEHNIK delo UPOKOJENEC
3. MARIJA CVETKO
1 BOJAN MIŠKO, roj. 17.06.1960 naslov: PTUJ, OREŠJE 70
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR - ORODJAR delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
4. AS-AKTIVNA SLOVENIJA
1 ALEŠ VODA, roj. 09.07.1977 naslov: PTUJ, KLEPOVA ULICA 57 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE delo: RAZVIJALEC PROGRAMER
5. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1	BOŽENA BRATUŽ, roj. 07.12.1950 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 70 B
poklic: VZGOJITELJICA delo: RAVNATELJICA VRTCA PTUJ
2	ALENKA SLAVINEC, roj. 05.06.1977 naslov: PTUJ, OREŠJE 142
poklic: UNIV. DIPL. KOMUNIKOLOGINJA delo: MARKETING IN VODENJE
3	DAMJAN KAUČEVIČ, roj. 10.07.1984 naslov: PTUJ, GRAJENŠČAK 4 A
poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT VIŠJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO
4	VESNA KOLARIČ, roj. 21.04.1963 naslov: PTUJ, GRAJENA 1
poklic: UČITELJICA delo: UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA
5	DARJA KRAJNC, roj. 16.11.1976 naslov: PTUJ, ČRTKOVA ULICA 7
poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo:
SAMOSTOJNA PODJETNICA
6. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1	IGOR HRŽENJAK, roj. 15.04.1960 naslov: PTUJ, VIČAVA 17
poklic: STROJNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2	DANILO CIZERL, roj. 01.03.1966 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 108 A
poklic: STROJNI TEHNIK delo AVTOPREVOZNIK
3	EDITA PETEK, roj. 14.03.1963 naslov: PTUJ, SOVRETOVA POT 42
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: GEODETSKA UPRAVA
4	VLADIMIR PETEK, roj. 23.09.1961 naslov: PTUJ, SOVRETOVA POT 42
poklic: STROJNI TEHNIK delo: AVTOPREVOZNIK
5	BOJAN ČERČEK, roj. 31.05.1973 naslov: PTUJ, MAISTROVA ULICA 25 poklic: STRUGAR delo: ČISTO MESTO PTUJ
7. NEODVISNA LISTA MESTNIH ČETRTI PTUJA
1	PETER PUŠENJAK, roj. 16.05.1964 naslov: PTUJ, ULICA VIDE ALIČ 1
poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
2	BRANKO LENART, roj. 09.06.1970 naslov: PTUJ, MAISTROVA ULICA 24
poklic: PROMETNI TEHNIK delo: VLAKOVNI ODPRAVNIK
3	JASNA LANGMAID, roj. 15.01.1956 naslov: PTUJ, OREŠJE 102
poklic: EKONOMISTKA delo: SVETOVALKA
4	SAŠA ŠNEPF, roj. 25.05.1971 naslov: PTUJ, ULICA VIDE ALIČ 8
poklic: ELEKTROTEHNIK delo: PODJETNIK
5	SILVIJO LUKNER, roj. 02.07.1964 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 49 poklic: PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK delo: VLAKOVNI ODPRAVNIK
8.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1	IVAN PŠAJD, roj. 10.01.1953 naslov: PTUJ, GRAJENA 17 poklic: RECEPTOR delo RECEPTOR
2	BORIS MATJAŠIČ, roj. 18.07.1969 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 34 A
poklic: METALURG delo: POMOČNIK VODJA PERUTNINA PTUJ
3	VESNA HORVAT, roj. 11.03.1981 naslov: PTUJ, GRAJENA 17
poklic: PRODAJALKA delo: PRODAJALKA
4	ANTON CEBEK, roj. 08.07.1955 naslov: PTUJ, GRAJENA 19
poklic: KLJUČAVNIČAR delo: VODJA VZDRŽEVANJA
9.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1	MILAN PETEK, roj. 30.03.1956 naslov: GRAJENA, GRAJENA 37 A
poklic: PRAVNIK delo: VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC
2	HELENA NEUDAUER, roj. 19.04.1959 naslov: PTUJ, KLEPOVA ULICA 47
poklic: UNIV. DIPL. PRAVNICA delo: ODVETNICA
3	AVGUST LAH, roj. 27.07.1941 naslov: PTUJ, ULICA VIDE ALIČ 2
poklic: INŽENIR AGRONOMIJE delo UPOKOJENEC
4	MARJAN GERMOVŠEK, roj. 06.10.1956
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI VURBERGU 152 A
poklic: INŽ. STROJNIŠTVA delo: DIREKTOR
5	MARJAN GAJZER, roj. 10.01.1950 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 39 A poklic: AVTOELEKTRIKAR delo: KONTROLOR
10.ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
1	ERVIN HOJKER, roj. 02.10.1944 naslov: PTUJ, GRAJENA 40 poklic: UČITELJ delo: RAVNATELJ
2	BARBARA CENČIČ KRAJNC, roj. 13.11.1977 naslov: PTUJ, OREŠJE 4
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: EKONOMISTKA
3	ZLATKO JAUŠOVEC, roj. 21.08.1961 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 36 A
poklic: PROFESOR delo: POMOČNIK RAVNATELJA
4	MIRAN TAJHMAN, roj. 27.03.1966 naslov: PTUJ, ŠTUKI 29 A
poklic: GRADBENI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
5	DUŠAN KORPAR, roj. 30.11.1959 naslov: PTUJ, OREŠJE 185
poklic: KUHARSKI TEHNIK delo: KUHAR
11.SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1	ANDREJ REBERNIŠEK, roj. 17.10.1968 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 42 B
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KMET. delo: KMETIJSKI SVETOVALEC
2	ROZALIJA OJSTERŠEK, roj. 22.02.1944 naslov: OREŠJE, OREŠJE 174
poklic: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA delo: UPOKOJENKA
3	BRANKO POLANEC, roj. 13.06.1964
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI
VURBERGU 42 E
poklic: UČITELJ delo: UČITELJ
4	IGOR TUMPEJ, roj. 19.08.1962 naslov: PTUJ, SOVRETOVA POT 50
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KMET. delo: SVETOVALEC - SPECIALIST
5	MIROSLAV ZELENIK, roj. 02.04.1952 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 39 B
poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: DIREKTOR
12.SOCIALNI DEMOKRATI
1	MIRAN MEŠKO, roj. 07.07.1963 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 60 C
poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ŽIV. TEHNOLOGIJE delo: VODJA PRODAJE
2	JOŽEFZELENIK, roj. 18.03.1954 naslov: PTUJ, GRAJENŠČAK 54
poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: UPOKOJENEC
3	MAJDA FRAS, roj. 21.09.1954 naslov: PTUJ, PIVKOVA ULICA 9 A
poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFENTKA ZA KOMPENZACIJE
4	SAŠA ŽIVKOVIĆ, roj. 16.08.1975 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 46 poklic: GOSTINEC delo: NATAKAR
5	ALEŠŠTRAFELA roj. 17.07.1980 naslov: PTUJ, ZAVCEVA ULICA 18
poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: PROGRAMER
13.LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1	LIDIJAMAJNIK, roj. 10.02.1953 naslov: PTUJ, OREŠJE 110
pokjic: PRU delo VIŠJA KNJIŽNIČARKA
2	jožef Strafela, roj. 22.02.1952 naslov: PTUJ, ZAVČEVA ULICA 18 poklic: STROJNI ING. delo: TEHNOLOG
3	JANEZ VERTIČ, roj. 04.06.1951 naslov: PTUJ, MESTNI VRH 105 A poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA delo: VODJA PROIZVODNJE
4	MARTA CEBEK, roj. 04.02.1960 naslov: PTUJ, GRAJENA 19
poklic: FRIZERKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA
5	RUDOLF VRABL, roj. 29.01.1952 naslov: PTUJ, OREŠJE 202
poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: DIREKTOR DRUŽBE
Številka: 041-2/2006-105 Datum: 3.10.2006
Predsednik VK Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r.
MESTNA OBČINA PTUJ Volilna komisija
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 - odločba US), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 - ZPolS- A in 78/06) je Volilna komisija Mestne občine Ptuj sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI MESTNE OBČINE PTUJ, ki bodo 22. oktobra 2006
(ključ sortiranja: izžreban vrstni red)
1.	MESTNA ČETRT BREG
1.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Draženska cesta, Golobova ulica, Gromova ulica, Ilčeva ulica, Jezova ulica, Mejna cesta, Na postajo h.št. 4-27, Sagadinova ulica, Toplakova ulica, Ul. Haloškega voda, Ul. 1. maja, Ul. Šerceijeve brigade h.št. 14-36, Ul. Žetalskega Jožeta, Ul. 14. divizije, Zidanškova ulica h.št. 7 in 13-27, Na postajo h.št. 1, 2 in 3, Selska cesta, Sodnice, Suha veja, Tumiška ulica, Ul. Pohorskega bataljona, Ul. Šerceijeve brigade h.št. 2-7, Zidanškova ulica h.št. 1-12, (razen h.št. 7), Žunkovičeva ulica
Kandidati so:
L ANDREJA MASTEN, roj. 15.06.1971 naslov : PTUJ, ULICA 1. MAJA 7 poklic: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA delo: PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
2.	MOJCA NAHBERGER, roj. 17.03.1975 naslov: PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA 114 A poklic: VZGOJITELJICA
delo: VZGOJITELJICA
predlagatelj: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
3.	LIDIJA KOKOL, roj. 13.05.1947 naslov: PTUJ, SELSKA CESTA 21 poklic: INŽ. AGRONOMIJE delo: UČITELJICA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
4.	UROŠ BUNDERLA, roj. 27.03.1983 naslov: PTUJ, TOPLAKOVA ULICA 1 poklic: ŠTUDENT EKONOMIJE delo: ŠTUDENT EKONOMIJE predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
5.	ŽENJA HOTKO, roj.09.09.1975 naslov: PTUJ, TOPLAKOVA ULICA 1 poklic: PROFESOR. ANGL.
delo: PREDAVATELJICA
predlagatelj: SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
6.	STANISLAV ZAVEC, roj. 03.11.1958 naslov: PTUJ, TURNIŠKA ULICA 26 poklic: DIPL. ING. KEM. TEH. delo: TEHNIČNI VODJA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDKA STRANKA (N.Si)
7.	IVAN STOPAJNIK, roj. 30.11.1979 naslov: PTUJ, ILČEVA ULICA 20 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDKA STRANKA (N.Si)
8.	MILAN KRAJNC PAVLICA, roj. 26.12.1974 naslov: PTUJ, ZIDANŠKOVA ULICA 27 poklic: ABSOLVENT
delo: PROJEKT MANAGER predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
9.	JOŽICA TEŽAK, roj. 02.03.1953 naslov: PTUJ, ULICA 14. DIVIZIJE 11 poklic: GRADBENA TEHNICA delo: KOMUNALNA NADZORNICA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
10.	JOŽEF MILOŠIČ, roj. 22.04.1938 naslov: PTUJ, ULICA 1. MAJA 7
poklic : POKLICNI ŠOFER - AVTOBUSA delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 11.IVAN ZAGORŠEK, roj. 18.09.1954 naslov: PTUJ, TOPLAKOVA ULICA 6 poklic: KLJUČAVNIČAR delo: KLJUČAVNIČAR predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
12.VLADIMIR KORITNIK, roj. 29.10.1956 naslov: PTUJ, ILČEVA ULICA 16 poklic: KOMERCIALIST delo: KOMERCIALIST
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
13.1 VAN KOLEDNIK, roj. 09.11.1940 naslov: PTUJ, SAGADINOVA ULICA 16 poklic: STROJNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Volijo se 3 (trije) člani sveta.
II.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Čehova ulica, Čopova ulica, Finžgaijeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, Kersnikova ulica, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Meškova ulica, Na obrežju, Ob železnici h.št. 3-15, Poljska cesta h. št. 1-20 A, Prežihova ulica, Rogaška cesta h.št. 19 in 20, Seliškarjeva ulica, Slekovče-ga ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Na postajo h.št. 29-71, Ob železnici h.št. 1,2, 18, 20, 21, 23, 25 in 26, Poljska cesta h.št. 21-49, Rogaška cesta (razen h.št. 19 in 20), Spolenakova ulica, Zagrebška cesta h.št. 1-31, Jurčičeva ulica, Petrovičeva ulica, Praprotnikova ulica, Stritarjeva pot, Amičeva ulica
Kandidati so:
1.	FRANC KRAVINA, roj. 11.10.1951 naslov: PTUJ, OB ŽELEZNICI 23 poklic: GRAFIČNI INŽ
delo: DIREKTOR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
2.	FRANC MALEK, roj. 27.12.1957 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 40 A poklic: ORODJAR
delo: SKLADIŠČNIK
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
3.	ALJOŠA CUJNIK, roj. 13.07.1980 naslov: PTUJ, FINŽGARJEVA ULICA 10 poklic: INŽ. GRADBENIŠTVA
delo: MODERATOR SPLETNIH STRANI predlagatelj: AS - AKTIVNA SLOVENIJA
4.	GORAZD JURKOVIČ, roj. 11.03.1949 naslov : PTUJ, OB ŽELEZNICI 13 poklic: KLJUČAVNIČAR
delo: KLJUČAVNIČAR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
5.	JANEZ ROŽMARIN, roj. 26.04.1951 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 13 A poklic: TEHNIK TK
delo: VODJA RAJONA PTUJ - ORMOŽ
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDKA
STRANKA (N.Si)
6.	SONJA VULETIĆ CUJNIK, roj. 27.01.1947 naslov: PTUJ, FINŽGARJEVA ULICA 10 poklic: UČITELJICA GLASBE
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : AS - AKTIVNA SLOVENIJA
7.	ALOJZ CAJNKO, roj. 14.09.1941 naslov: PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA 12 poklic: NOVINAR
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
8.	MIROSLAV SARKIČEVIĆ, roj. 04.06.1983 naslov: PTUJ, PRAPROTNIKOVA ULICA 6 poklic: ŠTUDENT PRAVA
delo: ŠTUDENT PRAVA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
9.	FRANC JELEN, roj. 31.05.1955 naslov: PTUJ, JURČIČEVA ULICA 7 poklic: INŽ. GRADBENIŠTVA delo: INŽ. GRADBENIŠTVA predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
10.	GORAZD OREŠEK, roj. 29.04.1973 naslov: PTUJ, POLJSKA CESTA 29 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. EL. delo: VODJA POSLOVNE ENOTE
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
II.	FRANC HERCOG, roj. 13.09.1945 naslov : PTUJ, SLEKOVČEVA ULICA 6 poklic: ŽIVILSKI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS,
12.STANISLAV JURENEC, roj. 24.04.1945 naslov: PTUJ, PRAPROTNIKOVA ULICA 9 poklic: KLJUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Volijo se 3 (trij3) člani sveta.
III.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Abramičeva ulica, Gubčeva ulicaaa, K mitreju, Koresova ulica, Mariborska cesta, Mestni log, Mežanova ulica, Mlinska cesta, Ob Dravi, Ob studenčnici, Pergerjeva ulica, Pot v toplice, Povodnova ulica, Rimska ulica, Trajanova ulica, Vespazianova ulica, Zadružni trg.
Kandidati so:
1.	MAKS FERK, roj. 14.10.1953
naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 46
poklic: PROMETNI TEHNIK
delo: REFERENT V ŠPEDICIJI
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
2.	MITJA PETEK, roj. 13.06.1980 naslov: PTUJ, TRAJANOVA ULICA 9 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: DRŽAVNI SVETOVALEC predlagatelj : AS - AKTIVNA SLOVENIJA
3.	MARIJAN ROZMAN, roj. 31.10.1956 naslov: PTUJ, K MITREJU 3 poklic: DIPL. EKONOMIST
delo: INŠPEKTOR V IGRALNICI predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
4.	PETRA HAMERŠAK, roj. 10.12.1980 naslov: PTUJ, PERGERJEVA ULICA 2 poklic: DIPL. ORG. TURIZMA delo: ADMINISTRATORKA predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
5.	ALJAŽ SELINŠEK, roj. 06.01.1983 naslov: PTUJ, K MITREJU 1 A poklic: ŠTUDENT
delo: ŠTUDENT ZGODOVINE
predlagatelj: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
6.	RENATA PINTARIČ, roj. 27.02.1964 naslov: PTUJ, PERGERJEVA ULICA 3 poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: PEDAGOGINJA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
7.	RAJMUND TOPOLOVEC, roj. 26.08.1937 naslov: PTUJ, ABRAMIČEVA ULICA 14 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
8.	MIHAELA ZUPANIČ, roj. 11.10.1975 naslov: PTUJ, GUBČEVA ULICA 13 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
9.	ALJAŽ PETEK, roj.22.06.1981 naslov: PTUJ, GUBČEVA ULICA 18 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMIST delo: VODJA PROJEKTOV predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
10.	ZVONKO HAJDUK, roj. 12.06.1946 naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 24 poklic: INŽENIR ORGANIZACIJE DELA delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
11.	ZORA LANGERHOLC, roj. 25.08.1947 naslov: PTUJ, MARIBORSKA CESTA 34 A poklic: INŽ. KEMIJE
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Volita se 2 (dva) člana sveta.
2.	MESTNA ČETRT CENTER Celotna četrt je ena volilna enota
Kandidati so:
1.	OLGA RADEJ, roj. 18.09.1927 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 8 poklic: TRGOVKA
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
2.	JANKO (JAKA) MARINIČ, roj. 24.11.1959 naslov: PTUJ, JADRANSKA ULICA 7 poklic: PROFESOR
delo: PROFESOR
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
3.	BRANKA BEZELJAK GLAZER, roj. 08.02.1951 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 10 poklic: PROFESORICA SLOVENŠČINE
delo: SAMOSTOJNA KULTURNA DELAVKA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
4.	VIKTOR KELENC, roj. 14.07.1932 naslov: PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 5 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
5.	FRANJO ROZMAN, roj. 09.01.1965 naslov: PTUJ, POTRČEVA CESTA 42 poklic: POSLOVNI SEKRETAR delo: POSLOVNI SEKRETAR predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
6.	VINKO BRENČIČ, roj. 28.09.1929 naslov: PTUJ, ULICA HEROJA LACKA 7 poklic: DR. STOMATOLOGIJE
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
7.	BORIS MIOČINOVIĆ, roj. 22.08.1953 naslov: PTUJ, CANKARJEVA ULICA 6 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK
delo: VODJA ODDELKA UNZ NA UE PTUJ predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
8.	ZORA ROSENFELD ARACKI, roj. 03.01.1946 naslov: PTUJ, CANKARJEVA ULICA 3 poklic: ZOBNA ASISTENTKA
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
9.	MAG. KSENIJA VUK KOSTANJEVEC, roj. 28.01.1971 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 2
poklic: MAG. ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE
delo: VODJA PRODAJE
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
10.	DEJAN LEVANIČ, roj. 09.05.1981 naslov: PTUJ, OSOJNIKOVA CESTA 25 poklic: ABSOLVENT SOC. IN FIL.
delo: SVETOVALEC POSLANSKE SKUPINE SD predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
ll.KORNELIJA FRANCKA ORLAČ, roj. 15.02.1981 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 3 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
12.STANISLAV GRIČNIK, roj. 27.06.1959 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 9 poklic: ORODJAR delo: ORODJAR
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
13.	MARIJA ZAMUDA, roj. 30.12.1939
naslov: PTUJ, GREGORČIČEV DREVORED 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
14.	FRANČIŠKAŽGEČ, roj. 27.09.1934 naslov: PTUJ, KVEDROVA ULICA 4 poklic: OTROŠKA NEGOVALKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
15.	JERNEJ TERBUC, roj. 01.07.1988 naslov: PTUJ, OB GRAJENI 3 poklic: DIJAK
delo: DIJAK
predlagatelj: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 16.OTO MESARIČ, roj. 22.08.1941
naslov: PTUJ, CIRIL METODOV DREVORED 17 poklic: KV KALILEC delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
17.	BRANKO VNUK, roj. 25.11.1963 naslov: PTUJ, MIKLOŠIČEVA ULICA 6 poklic: UNIV. DIPL. UMET. ZGOD. delo: KONSERVATOR
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
18.	TOMAŽ ALIČ, roj. 01.09.1976 naslov: PTUJ, PANONSKA ULICA 5 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK delo: ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
19.	PATRIC1JA BABOSEK, roj. 27.10.1987 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 5 poklic: ŠTUDENTKA PREV. IN TOLM. ANG. JEZ. delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
20.	MAG. ROBERT VIDOVIČ, roj. 03.02.1965 naslov: PTUJ, SLOVENSKI TRG 6 poklic: MAG. ŽIVILSKIH ZNANOSTI delo: TEHNOLOG
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
21.SIMON PUHAR, roj. 19.07.1978 naslov: PTUJ, MESTNI TRG 4 poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: VODJA TEHNIKE predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
22.	ELVIS DENIĆ, roj. 16.09.1978 naslov: PTUJ, VOŠNJAKOVA ULICA 3 poklic: DIPL.UPR.ORG.
delo: SPREMLJEVALEC DIJAKA S POS. POTR. predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
23.	PEPELKA BEZJAK, roj. 27.02.1946 naslov: PTUJ, PANONSKA ULICA 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
24.	BORIS GORNIK, roj. 07.05.1939 naslov: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 28 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. METALURGIJE delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
25.	ANDREJ A ČELAN, roj. 21.08.1970 naslov: PTUJ, MURKOVA ULICA 4 poklic: PROFESORICA -
delo: PROF. SOCIOLOGIJE IN SLOVENŠČINE predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
26.	DANICA ŽIŽEK, roj. 31.03.1961 naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 9 poklic: ŠIVILJA
delo: ŠIVILJA
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI 27.IVAN PREAC roj. 03.05.1932 naslov: PTUJ, DRAVSKA ULICA 7 poklic: UPOKOJENEC delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Voli se 7 (sedem) članov sveta.
3.	MESTNA ČETRT JEZERO Celotna četrt je ena volilna enota
Kandidati so:
1.	JANEZ ŽITNIK, roj.18.07.1936 naslov: PTUJ, BRSTJE 5 B poklic: KMETIJSKI TEHNIK predlagatelj: MO N.SI PTUJ delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
2.	ČRTOMIR ROSIČ, roj. 05.12.1968 naslov: PTUJ, WILHELMOVA ULICA 5 poklic: DIPL. ING. LES.
delo: DELOVNI INŠTRUKTOR
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
3.	JANEZ FERČIČ, roj. 08.08.1959 naslov: PTUJ, NA TRATAH 10 poklic: MIZAR delo TESAR
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
4.	SAŠO LONČAR, roj. 15.12.1984 naslov: PTUJ, NA TRATAH 15 A poklic: ELEKTROTEHNIK delo: ŠTUDENT
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
5.	MILENA PINTARIČ, roj. 03.09.1970 naslov: PTUJ, ŠTRAFELOVA ULICA 28 poklic: KMETIJSKI TEHNIK
delo: GOSPODINJA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
6.	MAGDA BRENČIČ, roj. 12.10.1945 naslov: PTUJ, RAJŠPOVA ULICA 2 poklic: FIZIOTERAPEVTKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
7.	SUZANA ŠERBEC, roj. 13.03.1966 naslov: PTUJ, BRSTJE 5 B poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: RAČUNOVODKINJA predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
8.	DRAGO LJUBEČ, roj. 30.12.1966 naslov: PTUJ, K JEZERU 5 C poklic: STROJNI TEHNIK delo: DIREKTOR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
9.	MAJA BOMBEK, roj. 20.09.1982 naslov: PTUJ, ŠERONOVA ULICA 18 poklic: ŠTUDENTKA
delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
14.	stran
VOLITVE 2006 - Volilni razglasi Mestne občine Ptuj
4.	MESTNA ČETRT LJUDSKI VRT
10.GREGOR DREVENŠEK, roj. 25.10.1981 naslov: PTUJ, NA TRATAH 18 poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: ŠTUDENT
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 11.IZTOK ROGINA, roj. 23.10.1982 naslov: PTUJ, WILHELMOVA ULICA 1 poklic: ŠTUDENT
delo: ABSOLVENT ANG. JEZIKA IN GEOGRAFIJE predlagatelj : SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
12.	KATJA BEZJAK, roj. 23.08.1980 naslov: PTUJ, KERENČIČEVA ULICA 1 poklic: MAG. FILOZOFIJE
delo: SAMOSTOJNA PREVAJALKA predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
13.	BOJANA ROGINA, roj. 31.12.1985 naslov: PTUJ, WILHELMOVA ULICA 1 poklic: ŠTUDENTKA
delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
14.	VALERIJA PERŠA, roj. 01.10.1980 naslov: PTUJ, ČUČKOVA ULICA 3 poklic: DIPL. EKONOMISTKA delo: EKONOMISTKA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
15.	ROBERT KRIŽANIČ, roj. 22.03.1973 naslov: PTUJ, ROGOZNIŠKA CESTA 44 poklic: GOSTINEC
delo: PROJEKTNI VODJA IN MANAGER V KULTURI predlagatelj : SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
16.	MARIJA CVETKO, roj. 26.04.1938 naslov : PTUJ, ORMOŠKA CESTA 130 poklic: TRGOVSKA POSLOVODKINJA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: ANTON KUHAR “IN SKUPINA VOLIVCEV”
17.	BRANKO VRŠIČ, roj. 13.09.1963 naslov: PTUJ, RIBIŠKA POT 9 poklic: ORODJAR
delo: ORODJAR
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
18.	FRANC KUHAR. roj. 15.09.1941 naslov: PTUJ, BRSTJE 14
poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
19.	GREGOR MILOŽIČ, roj. 23.03.1987 naslov: PTUJ, K JEZERU 17 poklic: RAČUNALNIŠKI TEHNIK delo: ŠTUDENT
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
20.	JANKO ČUŠ, roj. 19.01.1967
naslov: PTUJ, ŠPINDLERJEVA ULICA 17 poklic: INŽ. STROJNIŠTVA delo: VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
21.	ANDREJ KOROŠEC, roj. 25.11.1960 naslov: PTUJ, RIBIŠKA POT 12 poklic: VKV DELAVEC
delo: ŠOFER
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
22.	DR. LJUBICA ŠULIGOJ, roj. 18.05.1934 naslov: PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 8 poklic: DR. ZGODOVINSKIH ZNANOSTI delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
23.	BRANKO KOROŠEC, roj. 20.09.1952 naslov: PTUJ, ORMOŠKA CESTA 122 poklic: STRUGAR
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
Voli 7 (sedem) članov sveta.
1.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Kajuhova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Potrčeva cesta h. št. 31-57 (neparne), Trubarjeva ulica, Vodova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica, Zupančičeva ulica, Bevkova ulica, Flegaričeva ulica, Kariževa ulica, Krambergerjeva pot, Natašina pot, Obrtniška ulica, Osterčeva ulica, Potrčeva cesta h.št. 59-69 (neparne) in 56-70 (parne), Švajgerjeva ulica, Ul. Anice Kaučevič, Ul. Jožefe Lackove od h.št. 33 naprej, Ul. Lackove čete, Ul. Stanka Brenčiča, Žgečeva ulica, Muršičeva ulica
Kandidati so:
L MIRJANANENAD, roj. 26.05.1979 naslov: PTUJ, ZOISOVA POT 15 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: VETERINARSKI INŠPEKTOR predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
2.	MARJAN BER. roj .22.11.1948
naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 2 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA delo: TRGOVSKI POSLOVODJA predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
3.	BORIS PERGER, roj. 25.04.1943
naslov: PTUJ, ULICA JOŽEFE LACKOVE 44 poklic: INŽ. RADIOLOGIJE delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
4.	MARIJA KUŠAR, roj. 22.03.1945 naslov: PTUJ, ULICA LACKOVE ČETE 45 poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
5.	ŠPELCA VRBANEC, roj. 24.10.1948 naslov: PTUJ, KAJUHOVA ULICA 3 poklic: ADMINISTRATORKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
6.	LIJANA VALENTIN, roj. 28.02.1956 naslov: PTUJ, NATAŠINA POT 4 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: DIREKTORICA DRUŽBE
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
7.	IVAN JURKOVIČ, roj. 11.09.1942 naslov: PTUJ, VODOVA ULICA 11 poklic: DR VET. MED.
delo: INŠPEKTOR
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
8.	MLADEN RAKUŠ, roj. 03.07.1967 naslov: PTUJ, ULICA LACKOVE ČETE 12 poklic: METALURŠKI TEHNIK
delo: REFERENT
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
9.	ZVONKO PLAJNŠEK, roj. 16.09.1960 naslov: PTUJ, VODOVA ULICA 13 poklic: TRGOVINSKI POSLOVODJA delo: ZPIZ
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
10.	MILAN ZUPANC, roj. 25.01.1932 naslov: PTUJ, KAJUHOVA ULICA 3 poklic: TEHNIČNI RISAR
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
11.	EDVARD KENDA, roj. 15.04.1956
naslov: PTUJ, ULICA STANKA BRENČIČA 14 poklic: DR. VET. MED., MAG. VETERINE delo: VETERINARSKI INŠPEKTOR predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
Volijo se 3 (trije) člani sveta.
II.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Frankovičeva ulica, Hercegova ulica, Peršonova ulica, Rabeljčja vas, Ul. Avgusta Hlupi-ča, Na jasi
Kandidati so:
1.	FRANC RANFL, roj. 20.10.1944
naslov: PTUJ, CESTA AVGUSTA HLUPIČA 6 poklic: INŽ. KMETIJSTVA delo: SVETOVALEC
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
2.	ALENKA KRABONJA, roj. 25.03.1971 naslov: PTUJ, PERŠONOVA ULICA 39 poklic: DR. DENTALNE MEDICINE delo: ZOBOZDRAVNICA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
3.	LIDIJA VEBER, roj. 11.07.1958 naslov: PTUJ, NA JASI 36 poklic: UNIV. DIPL. AGRONOM delo: ENOLOG
predlagatelj : DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
4.	STAŠA KRAJNC, roj. 03.11.1985 naslov: PTUJ, RABELČJA VAS 21 poklic: ŠTUDENTKA
delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI Voli se 1 (den) član sveta.
III.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Arbajteijeva ulica, Ulica 25. maja h.št. 1-13, 15, 17 in 19, Ul. 5. Prekomorske h.št. 9 in 11 ter 12-21, Volkmerjeva cesta h.št. 20 naprej
Kandidati so:
1.	DANIJEL OVČAR, roj. 08.04.1975 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 10 poklic: DIPL. EKONOMIST
delo: FINANČNI SVETOVALEC predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
2.	JANEZ VREČER, roj. 20.05.1945 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 9 poklic: UNIV. DIPL. AGRONOM
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj : DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
3.	MARIJA OVČAR, roj. 05.01.1947 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 10 poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
4.	FILOMENKA BEDENIK, datum roj.: 18.02.1945 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 1 poklic: UPOKOJENKA
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
5.	DANI TAHIROVIČ, roj. 01.09.1980 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 5
poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: TRGOVSKI POTNIK predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
6.	IZTOK UHAN, roj. 08.03.1963 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 5 poklic: ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE delo: KOMERCIALIST
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
7.	DARJA GALUN, roj. 19.03.1961 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 5 poklic: MAGISTER ZNANOSTI delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
8.	ALEŠ HUZJAN, roj. 13.09.1976
naslov : PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 5 poklic: STROJNI TEHNIK -delo: VZDRŽEVALEC
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
9.	DRAGICA PALČIČ, roj. 23.02.1954 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 1 poklic: DIPL. EKONOMISTKA
delo: RAČUNOVODKINJA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA
STRANKA - SDS
10.	MATEJA BEDRAČ, roj. 28.05.1979 naslov : PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 7 poklic: DIPL. EKONOMISTKA
delo: RAČUNOVODSKA REFERENTKA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
11.	ERIK ŠOLMAN, roj. 18.01.1951
naslov: PTUJ, VOLKMERJEVA CESTA 52 poklic: ZDR. SPECIALIST delo: PEDIATER
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
12.	CVETKA PINTAR, roj. 06.03.1962 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 5 poklic: MAG. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA delo: UČITELJICA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
13.	DAVID VISENJAK, roj. 08.10.1976 naslov: PTUJ, ARBAJTERJEVA ULICA 3 poklic: MAGISTER EKONOMIJE delo: PRODAJNIK ZA TUJINO predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
14.IVA SENICAR, roj. 27.03.1986 naslov: PTUJ, ULICA 25. MAJA 15 poklic: ŠTUDENTKA delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
Volijo se 3 (trije) člani sveta.
IV.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Kraigherjeva ulica, Rimska ploščad h.št. 1-25, Ulica 5. Prekomorske h.št. 1-7, Volkmerjeva cesta h.št. 16,17 in 18.
Kandidati so:
1.	ANGELCA RIJAVEC, roj. 03.01.1959 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 15 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: RAČUNOVODKINJA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
2.	ERVIN VINKO, roj. 17.09.1985 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 11 poklic: ŠTUDENT
delo: ŠTUDENT
predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
3.	BOJAN SABATH, roj. 15.06.1958
naslov: PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 18 poklic: UČITELJ delo: UČITELJ
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4.	MATEJA MUZEK, roj. 28.07.1979 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 31 poklic: ABSOLVENTKA EKONOMIJE delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
5.	JOŽEF VAJSBAHER, roj. 19.03.1946 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 23 poklic: PLOVNI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj : DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
6.	MLADENKA BOGATINOVSKI, roj. 09.07.1983 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 21 poklic: ŠTUDENTKA PRAVA
delo: ŠTUDENTKA PRAVA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
7.	ANDREJ KORPAR, roj. 22.10.1984
naslov : PTUJ, ULICA 5. PREKOMORSKE 3 poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
8.	VALTER PLIBERŠEK, roj. 22.10.1942 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 5 poklic: UČITELJ
delo: ŠPORTNI PEDAGOG
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
9.	MATEJ JANŽEKOVIČ, roj. 23.03.1971 naslov: PTUJ, RIMSKA PLOŠČAD 11 poklic: ELEKTROTEHNIK
delo: VINAR
predlagatelj : SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
10.	DARKO LJUBEČ, roj. 12.05.1962 naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 8 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
predlagatelj: SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ
SLOVENIJE
ll.SANJA KOSTIĆ, roj. 03.06.1978
naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 17 poklic: POSLOVNI TEHNIK delo: ADMINISTRATORKA predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
12.NUŠKA GAJŠEK, roj. 28.11.1981
naslov: PTUJ, KRAIGHERJEVA ULICA 29 poklic: UNIV. DIPL. POLITOLOGINJA delo: GOSTINSTVO predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
Volijo se 3 (trije) člani sveta.
5.	MESNA ČETRT PANORAMA Celotna četrt je ena volilna enota
Kandidati so:
L JANEZ GOMILŠEK, roj. 18.09.1938 naslov: PTUJ, ULICA VIDE ALIČ 44 poklic: STROJNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
2.	EMIL TOMAŠIČ, roj. 27.10.1939 naslov: PTUJ, OREŠJE 144 poklic: INŽ. ORG. DELA
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
3.	MARTIN JAUŠOVEC, roj. 18.09.1943 naslov: PTUJ, ULICA KNEZA KOCLJA 10 poklic: ELEKTROTEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
4.	ANTON SIMONIČ, roj. 15.11.1944 naslov: PTUJ, SOVRETOVA POT 15 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
5.	MATJAŽ DOLINŠEK, roj. 01.11.1970 naslov: PTUJ, MAISTROVA ULICA 32 poklic: VZDRŽEVALEC STROJEV delo: VOZNIK
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
6.	ROZALIJA OJSTERŠEK, roj. 22.02.1944 naslov: OREŠJE, OREŠJE 174
poklic: VIŠJA MED. SESTRA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
7.	JURIJ PAVEL EMERŠIČ, roj. 17.04.1978 naslov: PTUJ, ČUFARJEVA ULICA 16 poklic: UNIV. DIPL. ZGOD. TEOLOG delo: PROFESOR ZGODOVINE predlagatelj : SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
8.	JANKO HRENKO, roj. 13.12.1946 naslov: PTUJ, ULICA KNEZA KOCLJA 16 poklic: AVTOLIČAR
delo: AVTOLIČAR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
9.	DARKA VALENT, roj. 29.01.1965 naslov: PTUJ, VIČAVA 45 poklic: MAGISTRA ZNANOSTI
delo: VODJA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
10.	KLEMENTINA ŠPRAH, roj. 29.04.1964 naslov: PTUJ, VIČAVA 48
poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
1LELIZABETA SENČAR, roj. 03.11.1949 naslov: PTUJ, OREŠJE 104 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
12.	ANDREJ HRABROSLAV PODBREZNIK, roj. 05.08.1939 naslov: PTUJ, VIČAVA 69
poklic: EKONOMIST delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
13.	BARBARA CENČIČ KRAJNC, roj. 13.11.1977 naslov: PTUJ, OREŠJE 4
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: EKONOMISTKA
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
14.	BOŽENA KMETEC-FRIEDL, roj. 05.11.1960 naslov: PTUJ, OREŠJE 85
poklic: BIBLIOTEKARKA delo: BIBLIOTEKARKA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
15.	LIDIJA VURCER, roj. 15.06.1955 naslov: PTUJ, OREŠJE 21
poklic: KOMERCIALNA TEHNICA delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
16.	RUDOLF VRABL, roj. 29.01.1952 naslov: PTUJ, OREŠJE 202 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: DIREKTOR DRUŽBE
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
17.	MAJDA FRAS, roj. 21.09.1954 naslov: PTUJ, PIVKOVA ULICA 9 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFENTKA ZA KOMPENZACIJE predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
18.	JOŽEF HOZJAN, roj. 06.03.1956 naslov: PTUJ, VIČAVA 66 poklic: EKONOMSKI TEHNIK delo: RECEPTOR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
19.	JAKOB EMERŠIČ, roj. 30.06.1940 naslov: PTUJ, ČUFARJEVA ULICA 16 poklic: DIPL. LIT. KOMPARATIVIST delo: UPOKOJENEC
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
20.	ALEŠ Strafela, roj. I7.07.i980 naslov: PTUJ, ZAVČEVA ULICA 18 poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK delo: PROGRAMER
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
21.	MIRAN TAJHMAN, roj. 27.03.1966 naslov: PTUJ, ŠTUKI 29 A poklic: GRADBENI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
22.	MAG. KRISTINA DOKL, roj. 12.12.1951 naslov: PTUJ, OREŠJE 15
poklic: UNIV. DIPL. EKONOMISTKA delo: DIREKTORICA DOMA UPOKOJENCEV PTUJ predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
23.	NELA GOLC, roj. 10.07.1985 naslov: PTUJ, REŠE VA ULICA 6 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: ŠTUDENTKA
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
24.	GIZELA BRLMEC, roj. 08.01.1943 naslov: PTUJ, REŠEVA ULICA 6 poklic: UPOKOJENKA
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
25.IGOR MAJNIK, roj. 15.05.1952 naslov: PTUJ, OREŠJE 110 poklic: PRAVNIK delo: ODVETNIK
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
26.JOSIP ČAČKOVIĆ, roj. 05.03.1938 naslov: PTUJ, VIČAVA 84 poklic: DR. MEDICINE delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
Voli se 7 (sedem) članov sveta
6. PRIMESTNA ČETRT GRAJENA
I. VOLILNA ENOTA obsega naselje Grajena Kandidati so:
1.	ALBIN KRAMBERGER, roj. 23.02.1941 naslov: GRAJENA, GRAJENA 16 A poklic: LIVAR
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
2.	MARTA CEBEK, roj. 04.02.1960 naslov: GRAJENA, GRAJENA 19 poklic: FRIZERKA
delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
3.	MILAN PETEK, roj. 30.03.1956 naslov: GRAJENA, GRAJENA 37 A poklic: PRAVNIK
delo: VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Voli se 1 (en) član sveta.
II.	VOLILNA ENOTA obsega naselje Grajenščak Kandidati so:
L FRANC SLUGA, roj. 17.02.1960
naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 64 B poklic: ŠOFER delo: VINOGRADNIK
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2.	JOŽEF ZELENIK, roj. 18.03.1954 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 54 poklic: UNIV. DIPL. PRAVNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
3.	MIROSLAV ZELENIK, roj. 02.04.1952 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 39 B poklic: ELEKTROTEHNIK
delo: DIREKTOR
predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
4.	PETER VAJNBERGER, roj. 06.07.1950 naslov: GRAJENŠČAK, GRAJENŠČAK 64 poklic: INŽ. ORG. DELA
delo: VODJA VZDRŽEVANJA predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
Voli se 1 (en) član sveta.
III.	VOLILNA ENOTA obsega naselje Mestni Vrh Kandidati so:
L MITJA LEŠNIK, roj. 27.07.1979
naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 60 B poklic: DIPL. EKONOMIST delo: HOTELIR
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
2.	MARIJA ANA MALOVIČ, roj. 19.02.1944 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 17 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
3.	SONJA OČIŠNIK, roj. 09.10.1967 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 87 C poklic: DR. VET. MED.
delo: INŠPEKTORICA
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.SI)
4.	ZLATKO JAUŠOVEC, roj. 21.08.1961 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 36 A poklic: PROFESOR
delo: ŠOLSKI SVETOVALEC-PEDAGOG predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
5.	SONJA CIZERL, roj. 11.03.1970
naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 108 A poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: POMOČNIK RAČUNOVODJE predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
6.	IRENA MURŠEC, roj. 14.10.1957 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 87 A poklic: PREDMETNA UČITELJICA delo: UČITELJICA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
7.	ANDREJ REBERNIŠEK, roj. 17.10.1968 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 42 B poklic: UNIV. DIPL. INŽ. KEMT.
delo: SVETOVALEC - SPECIALIST predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
8.	FRANC ČEH, roj. 27.11.1938
naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 65 A poklic: STROJNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
9.	MIRAN MEŠKO, roj. 07.07.1963
naslov : MESTNI VRH, MESTNI VRH 60 C poklic: UNIV. DIPL. INŽ. ŽIV. TEHNOLOGIJE delo: VODJA PRODAJE predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
10.	BOŽENA BRATUŽ, roj. 07.12.1950 naslov: MESTNI VRH, MESTNI VRH 70 B poklic: VZGOJITELJICA
delo: RAVNATELJICA VRTCA PTUJ
predlagatelj: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
Volita se 2 (dva) člana sveta.
IV.	VOLILNA ENOTA obsega naselje Krčevina pri Vurbergu
Kandidati so:
1.	MARJAN GERMOVŠEK roj. 06.10.1956
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI
VURBERGU 152 A
poklic: INŽ. STROJNIŠTVA
delo: DIREKTOR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
2.	JANEZ PETEK, roj. 29.06.1954
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI
VURBERGU 149 B
poklic: ORGANIZATOR DELA
delo: GOSTINEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
3.	FRANC HAZENMALI, roj. 09.10.1955
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI VURBERGU 20 B poklic: POŠTAR delo: POŠTAR
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4.	MARICA KOLARIČ, roj. 01.11.1961
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI VURBERGU 41 poklic: PRODAJALKA delo: PRODAJALKA
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
5.	BRANKO POLANEC, roj. 13.06.1964
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI
VURBERGU 42 E
poklic: INŽ. STROJNIŠTVA
delo: UČITELJ
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
6.	ANTON HORVAT, roj. 21.04.1955
naslov: KRČEVINA PRI VURBERGU, KRČEVINA PRI
VURBERGU 133 A
poklic: POŠTNI DELAVEC
delo: POŠTAR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
Volita se 2 (dva) člana sveta.
7.	PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA
I.	VOLILNA ENOTA, ki obsega naselje Kicar
Kandidati so:
L MARIJA VOJSK, roj. 12.11.1949 naslov: KICAR, KICAR 45 B poklic: TELEFONIST delo: UPOKOJENKA
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
2.	ŠTEFKA KRAJNČIČ, roj. 12.11.1961 naslov: KICAR, KICAR 84 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFERENTKA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
3.	NIKO KRAJNC, roj. 04.10.1958 naslov: KICAR, KICAR 81 A poklic: EKONOMIST
delo: PODJETNIK
predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4.	DRAGO ZORKO, roj. 20.08.1960 naslov: KICAR, KICAR 24 poklic: ZIDAR
delo: DELOVODJA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
5.	ŽIGA SIMONIČ, roj. 05.07.1986 naslov: KICAR, KICAR 21 C
poklic: ŠTUDENT KOMUNALNEGA INŽENIRINGA delo: ŠTUDENT
predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
6.	FRANC DUH, roj. 29.04.1954 naslov: KICAR, KICAR 121 A poklic: GRADBENI DELOVODJA delo: NEZAPOSLEN
predlagatelj : DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
7.	JANKO REPIČ, roj. 05.02.1963 naslov: KICAR, KICAR 1 poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: KLETAR
predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Volita se 2 (dva) člana sveta.
II.	VOLILNA ENOTA, ki obsega ulico Žabjak Kandidati so:
1.	DRAGA VESELJAK, roj. 13.07.1955 naslov: ŽABJAK, ŽABJAK 23 A poklic: GOSPODINJA
delo: GOSPODINJA
predlagatelj : SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
2.	IVAN ŠENKIŠ, roj. 30.08.1968 naslov: ŽABJAK, ŽABJAK 15 A poklic: EKONOMIST
delo: ŠEF POSTAJE
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
3.	ŠTEFAN PETEK, roj. 14.08.1966 naslov: ŽABJAK, ŽABJAK 9 poklic: PROFESOR GLASBE
delo: RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE predlagatelj : LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Voli se 1 (en) član sveta.
III.	VOLILNA ENOTA, ki obsega Ulico Nova vas pri Ptuju Kandidati so:
1.	MARJAN CAJNKO, roj. 14.08.1955
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 100 B poklic: STRUGAR delo: VZDRŽEVALEC
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
2.	BRANKO KLEMENČIČ, roj. 25.03.1964
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 114 poklic: KMETOVALEC delo: KMETOVALEC
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
3.	BORISLAV OGRINC, roj. 09.10.1958
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 82 poklic: GUMARSKI TEHNIK delo: DELOVODJA
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
4.	IGNAC VRHOVŠEK, roj. 02.07.1944
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 34 poklic: PLOVNI TEHNIK delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
5.	JOŽEF KOLENKO, roj. 02.03.1963
naslov: NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 102 poklic: KMETIJSKI TEHNIK delo: KMETOVALEC
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
6.	JANKO VILČNIK, roj. 23.06.1944
naslov : NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 123 poklic: TRGOVEC delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
7.	LEONIDA ŠIREC, roj. 07.06.1964
naslov : NOVA VAS PRI PTUJU, NOVA VAS PRI PTUJU 49 poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: REFERENTKA predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
Voli se 1 (en) član sveta.
IV.	VOLILNA ENOTA, ki obsega naselje Spodnji Velovlek Kandidati so:
L JANEZ ČUŠ, roj, 24.01.1939
naslov: SPODNJI VELOVLEK, SPODNJI VELOVLEK 20 poklic: KV ELEKTROMONTER delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
2.	ANTON TEKMEC, roj. 08.06.1951
naslov: SPODNJI VELOVLEK, SPODNJI VELOVLEK 12 A poklic: KLJUČAVNIČAR delo: DELOVODJA
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI
3.	IVAN MAJERIČ, roj. 30.10.1957
naslov : SPODNJI VELOVLEK, SPODNJI VELOVLEK 8 poklic: KMETOVALEC delo: KMETOVALEC
predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
4.	FRANC SLATIČ, roj. 29.07.1959
naslov : SPODNJI VELOVLEK, SPODNJI VELOVLEK 2
poklic: STRUŽENJE
delo: STRUŽENJE NA CNC
predlagatelj : LDS LI BERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
Voli se 1 (en) član sveta.
V.	VOLILNA ENOTA, ki obsega naselje Pacinje Kandidati sta:
1. DANIEL BRUNČIČ, roj. 08.03.1974 naslov: PACINJE, PACINJE 11 A poklic: ELEKTROTEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj : SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA- SDS
2.	SILVESTER KMET, roj. 01.12.1970 naslov: PACINJE, PACINJE 40 poklic: UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA delo: TEHNOLOG
predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
Voli se 1 (en) član sveta.
VI.	VOLILNA ENOTA obsega naselje Podvinci Kandidati so:
1.	MITJA LAH, roj 24.09.1979
naslov: PODVINCI, PODVINCI 123 B poklic: ŠTUDENT delo: ŠTUDENT
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2.	MIHELCA PIŠEK, roj. 20.06.1949 naslov: PODVINCI, PODVINCI 89 poklic: PRAVNICA
delo: SAMOSTOJNA PODJETNICA predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
3.	FRANC ZORKO, roj. 08.12.1957 naslov: PODVINCI, PODVINCI 26 poklic: KV GUMAR
delo: PRIPRAVLJALEC GUMI ZMESI predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
4.	JANKO ČEH, roj. 22.05.1962 naslov: PODVINCI, PODVINCI 75 A poklic: VOZNI LIČAR
delo: LIČAR
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
5.	ELIZABETA KRAMBERGER, roj. 13.08.1954 naslov: PODVINCI, PODVINCI 59 B poklic: GOSTINSKA TEHNICA
delo: VODJA KUHINJE
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA
STRANKA- SDS
6.	JURE ŠEGULA, roj. 24.11.1985 naslov: PODVINCI, PODVINCI 111 poklic: ŠTUDENT
delo: ŠTUDENT
predlagatelj : ZELENI SLOVENIJE - ZELENI Voli se 2 (dva) člana sveta.
VII.	VOLILNA ENOTA obsega naslednje ulice: Anželova ulica, Brstje h.št. 1, Cesta 8. avgusta, Čarmanova ulica, Domavska cesta h.št. 10 naprej, razen 22-22/A, Gomilškova ulica, Kokolova ulica, Kratka ulica, Prečna pot, Slovenskogoriška cesta, Svržnjakova ulica, Frasova ulica, Ul. Anice Kolarič, Ul. Jožefe Lackove h.št. 1-32/A, Zechneijeva ulica
Kandidati so:
1.	LUCIJA LAH, roj. 12.06.1977
naslov: PTUJ, GOMILŠAKOVA ULICA 12
poklic: UPRAVNA TEHNICA
delo: UPRAVNA DELAVKA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
2.	IRENA NOVAK, roj. 22.04.1966 naslov: PTUJ, GOMILŠAKOVA ULICA 5 poklic: EKONOMSKA TEHNICA
delo: SAMOSTOJNA REFERENTKA predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
3.	HEDVIKA BREZNIK, roj. 13.12.1957
naslov: PTUJ, SLOVENSKOGORIŠKA CESTA 12 poklic: UČITELJICA delo: UČITELJICA
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4.	MITJA MIKLOŠIČ, roj. 18.10.1967 naslov: PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 2 poklic: INŽ. RADIOLOGIJE
delo: RADIOLOG
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
5.	MILAN RAMŠAK, roj. 04.09.1947 naslov: PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 19 poklic: POKLICNI ŠOFER
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
6.	MARTIN HORVAT, roj. 07.11.1963 naslov: PTUJ, DORNAVSKA CESTA 15 poklic: PROMETNI TEHNIK
delo: VLAKOVNI ODPRAVNIK predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS
7.	ZLATKO GAŠPERIČ, roj. 13.07.1974 naslov: PTUJ, ZECHNERJEVA ULICA 20 poklic: STROJNI TEHNIK
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
predlagatelj : SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ
SLOVENIJE
8.	ANDREJ RAŠL, roj. 01.08.1967 naslov: PTUJ, SVRŽNJAKOVA ULICA 4 poklic: INŽ. STROJNIŠTVA
delo: FOTOGRAF
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
Volita se 2 (dva) člana sveta.
8.	PRIMESNA ČETRT SPUHLJA Celotna četrt je ena volilna enota
Kandidati so:
1.	DUŠAN KRALJ, roj. 29.01.1958 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 134 A poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2.	EDVARD STRELEC, roj. 21.03.1955 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 112 poklic: ING. TEKSTILNE KONFEKCIJE delo: CONTROLING
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
3.	EDVARD RIŽNER, roj. 20.01.1970 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 107 B poklic: TALILEC - LIVAR
delo: VZDRŽEVALEC
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
4.	SILVA SLAMERŠAK, roj. 01.11.1948 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 64 C poklic: EKONOMSKA TEHNICA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
5.	ALEŠ KOLARIČ, roj. 30.05.1972 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 106 A poklic: GRADBENI INŽ.
delo: VODJA GRADBIŠČA
predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA
STRANKA - SDS
6.	ZVONIMIR KOSTANJEVEC, roj. 17.12.1980 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 18
poklic: ELEKTROTEHNIK delo: ELEKTROTEHNIK
predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
7.	ZDENKO LAZAR, roj. 15.03.1964 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 5
poklic: VARNOSTNIK Z MED. CERTIFIKATOM delo VARNOSTNIK RECEPTOR predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
8.	JELKA MAJCEN, roj. 21.02.1960 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 118 poklic: GRADBENA INŽENIRKA delo: ZAVAROVALNA ZASTOPNICA predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
9.	TEREZIJA FÜRBOS, roj. 08.09.1947 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 87 B poklic: VIŠJA UPRAVNA DELAVKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
10.	ANA ŠORI, roj. 18.06.1947 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 127 A poklic: EKONOM
delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 11.IGOR KETIŠ, roj. 08.03.1958 naslov: PTUJ, SPUHLJA 107 E poklic: DIPL. ORG. MENDŽ. PRAV. delo: VODJA ZA UPRAVNO PRAVNE ZADEVE predlagatelj : NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA (N.Si)
12.FELIKS CAFUTA, roj. 29.01.1939 naslov: SPUHLJA, SPUHLJA 96 poklic: TEHNIK LESNE INDUSTRIJE delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
Voli se 5 (pet) članov sveta.
Številka: 041-3/2006-105 Datum: 4.10.2006
Predsednik VK Tomaž NEUDAUER, univ..dipl.prav, s.r.
telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj obsega površine za postavitev varovalne ograje ob cesti ter vse potrebne priključke.
X. KONČNE DOLOČBE
28.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN)
Po prenehanju veljavnosti OLN se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem OLN. Za objekte se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka. Novogradnje se ne dopustijo. Glede postavitve pomožnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upoštevajo pogoji iz 13. člena tega odloka.
29.	člen
(vpogled OLN)
OLN s prilogami je v času uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj.
30.	člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-57/05 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
84.
Na podlagi 23. člena v povezavi s 173. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-l) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP-mesto), ki jih je izdelala družba Geodetski zavod Celje, d. o. o., Celje, pod številko projekta 24D/06, in z datumom junij 2006.
S spremembami PUP-mesto se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj (odlok je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 7/94 in Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 11/97; v nadaljnjem besedilu: odlok).
2.	člen
2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
"2. člen
S PUP se, na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Mestne občine Ptuj, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za približno 2200 ha veliko območje mesta Ptuja.
PUP-mesto ne velja za dele območja mesta Ptuja, za katere so že bili sprejeti izvedbeni prostorski akti, in sicer za območja že sprejetih posebnih ureditvenih pogojev oziroma lokacijskih načrtov:
-	Pll-Cl Staro mestno jedro - Ptuj (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88),
-	Pl 1 -C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 9 (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/90),
-	Pl 1 -C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 14 /del/ (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/97),
-	Pl 1 -C 1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 16 (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/90),
-	del Pll-Rl Ljudski vrt (del LN; PUP-mesto velja za nogometno igrišče) (objava: Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 8/93),
-	Pl 1-S6/1 Nova vas pri Ptuju (pri novi cerkvi) (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/99),
-	Pl 1-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske) (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
16/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/02),
-	P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje B (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/04),
-	del Pl 1-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/05),
-	OLN za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/04),
-	DLN za avtocesto na odseku Slivnica -Draženci (54. člen) (objava; Uradni list RS, št. 73/05).
Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta pa bodo iz ureditvenega območja PUP-mesto izvzeti naslednji lokacijski načrti:
-	del Pil-Sl Orešje (sicer PUP; del LN za območje med začetnim delom Ulice Orešje in reko Dravo; "pozidava Belšak"),
-	Pl 1 -Sl/1 Sovretova pot,
-	Pl 1-S2/2 Krčevina pri Ptuju,
-	Pil -S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A,
-	P11-S6/IV Rabelčja vas - zahod (zahodno od Pl 1-S6/III RVZ "breg"),
-	Pil-Sl 4/2 Budina,
-	Pl 1-Sl4/3 Budina - ob Rogoznici,
-	Pil -Sl 5/2 Med Dravo in Studenčnico - vrtec Breg,
-	(del) Pil-Sl 8 Ob Selski cesti (sicer PUP; del LN za območje južno od Ulice Sercerjeve brigade),
-	(del) Pl 1-S23 Nova vas pri Ptuju -Ulica Jožefe Lacove (sever) (sicer PUP; del LN za osrednji in vzhodni del območja severno od Ulice Jožefe Lackove),
-	Pl 1 -15 Ob Potrčevi cesti,
-	Pl 1-R3 Stadion ob Volkmerjevi cesti,
-	Pl 1-R4 Toplice (del),
-	P11-R8 Staro ptujsko (mestno) pokopališče,
-	Pl 1-Rl 1 Jezero,
-	Pl 1 -Pl /2 Industrijska cona - sever,
-	P11-P2/1 Parkirišče pri mostu.".
3.	člen
Za tretjim členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
"3.a člen
Spremembe PUP-mesto se nanašajo na:
-	uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
8. STRAN 13. OKTOBER 2006 Vestnik LETO XII	ŠTEVILKA 12
4. člen
družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04-72, 9/04 -popravek, Uradni list RS, št. 73/05 -3251-/54. člen/),
-	uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Mestne občine Ptuj,
-	uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
-	uskladitev z novimi naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave,
-	varovanje kvalitete bivanja,
-	prikaz ogroženih območij zaradi poplav,
-	merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,
-	uskladitev z zakonodajo glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	merila in pogoje za potrebe obrambe in civilne zaščite,
-	uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,
-	tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu.
V	tekstualnem delu vsebujejo spremembe
PUP-mesto:
-	besedilo odloka,
-	seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega druŽDenega plana za območje Mestne občine Ptuj),
-	prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP-mesto (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),
-	smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
V	grafičnem prikazu so dopolnjene
naslednje prostorske vsebine:
-	kartografska dokumentacija PUP-mesto se dopolni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj,
-	izločitev površin, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti in posebnimi ureditvenimi pogoji),
-	grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se rikaže v analogni in v digitalni obli-
Za 4. členom se doda nov 4.a. člen, ki se glasi:
"4.a člen
Uporabljeni izrazi imajo v tem odloku naslednji pomen:
Poselitveno območje: je območje, ki ima pretežno skupne oblikovne značilnosti in namensko rabo in zanj veljajo enotna podrobna merila in pogoji za urejanje prostora.
Širše območje:
obsega eno ali več poselitvenih območij, in se zanje lahko določijo skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora in graditev v obliki splošnih meril in pogojev za urejanje prostora.
Pretežna namembnost v poselitveni enoti: v poselitveni enoti morajo površine namenjene osnovni dejavnosti obsegati pretežni del, to je več kot 50 % vseh površin. Spremljajoče dejavnosti lahko zasedejo le	manj	kot 50	% površin
območja.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):
je razmerje	med	zazidano	površino
stavbe in celotno	površino	gradbene
parcele;
za prostostoječe enodružinske stavbe je običajni FZ=0,3; za bloke je običajni FZ=0,4.
Faktor zelenih površin (Z): je razmerje	med	površino	gradbene
parcele, ki mora ostati zelena, in celotno površino gradbene parcele;
za prostostoječe enodružinske stavbe v mestnem okolju je običajni Z=0,5; za bloke je običajni Z=0,3.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI): je razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele; pri tem je bruto tlorisna površina skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom;
za prostostoječe enodružinske stavbe je običajni Fl=0,9 do 1,2; za bloke je običajni Fl=l,2 do 2,0 (pri P+2).
Dozidava objekta:
je povečanje zazidane površine obstoječega objekta do največ 50 % ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava objekta, ki poveča zazidane površine obstoječega objekta za več kot 50 % ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnoven objekt, pomeni gradnjo novega objekta.
Nadzidava objekta:
je povečanje objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
Arhitekturne značilnosti stavbe so: načrtovani gabariti stavbe, kompozicija in tekstura fasad z odprtinami in strešnimi venci, oblika, tekstura in barva kritine ter strešni elementi. Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavbe so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični ali komunikacijski elementi (klimatske naprave, oglasni panoji, svetlobni napisi in podobno). Arhitekturne značilnosti stavbe je dovoljeno spreminjati le z načrtom arhitekture.
Podzemna stavba:
je tista, katere gabariti, lega v prostoru, gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena. Podzemne stavbe se lahko gradijo povsod, če njihova gradnja ni v nasprotju z drugimi predpisi.
Izrazi s področja urejanja prostora, ki so uporabljeni v tem odloku, razen zgoraj opredeljenih, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
5.	člen
V	drugem odstavku 5. člena se zaporedje besed "prostorskih izvedbenih" zamenja z zaporedjem besed "izvedbenih prostorskih".
6.	člen
V	prvem odstavku 6. člena se za besedo "funkcije" doda beseda "poselitvenih".
7.	člen
Točka d) 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
"dl) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi, in sicer: grad Ptuj (300 metrski pas), grad Turnišče z okolico, grad Ristavec z okolico, arheološko območje Hajdine in Brega, arheološko območje Vičave, Panorame, Rabelčje vasi in Potrčeve ceste, arheološko območje ob Mariborski cesti (mitrej), arheološka območja ob cesti proti Dornavi in druge s predpisi opredeljene spomenike in območja.
d2) Kot območja ohranjanja narave se urejajo:
- zavarovana območja (ZO):
——--•'■MIMiB»-——
Vestnik
(glej Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79 in 33/89) zeleni pas mesta Ptuj (ZO)
Turnišče - okolje gradu (SON -spomenik oblikovane narave) platana - Potrčeva cesta (NS - naravni spomenik)
Hincejeva sekvoja (NS) sekvoja na Ptujskem gradu (NS)
-	območja, predlagana za zavarovanje:
Krajinski park Drava (KP)
Ptujsko jezero (NS)
Turniška studenčnica (NS)
Hajdinska studenčnica (NS) platana - Potrčeva cesta (NS) Hincejeva sekvoja v Orešju (NS)
-	naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena (NVDP, NVLP): (glej Zakon o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04)
Drava - rečna loka 1 (NVDP)
Drava - stara struga (NVDP)
Ptujsko jezero (NVDP)
Hajdinska studenčnica (NVDP) Turniška studenčnica (NVDP) Hincejeva sekvoja v Orešju (NVDP) platana - Potrčeva cesta (NVDP) sekvoja na Ptujskem gradu (NVLP) lipa na Ptujskem gradu (NVLP)
-	ekološko pomembna območja (EPO): (glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04)
Drava - spodnja EPO 41500 Dravsko polje EPO 42500
-	posebna varstvena območja (PosVO): (glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04)
Drava (PosVO SI5000011)
Drava (potencialno PosVO SI3000220)
e) Šolsko namembnost ohranja območje srednješolskega centra. Sportno-rekre-acijska, šolska in zdravstvena namembnost se opredeljujejo kot prevladujoče namembnosti območja na levem bregu Drave, vzhodno od železniške proge med Ormoško cesto in ulico Na tratah -območje Stadiona z okolico. Območje vojašnice se po opustitvi vojaške namembnosti nameni za šolske, muzejske in druge dejavnosti humanistične usmeritve."
8.	člen
V točki f) 6. člena se črta besedilo "stadiona - Štuki pri srednješolskem centru," ter tudi besedilo "Območje hipodroma v Turniščah se nameni dvonamenski rabi za hipodrom in kmetijstvo."
9.	člen
V	točki h) 6. člena se besedi "rudarskih nahajališč" nadomestita z besedami: "nahajališč mineralnih surovin".
V	točki h) 6. člena se na koncu odstavka pika spremeni v vejico in doda besedilo: "avtocest in hitrih cest.".
10.	člen
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
"6.a člen
Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljala infrastrukturnih sistemov."
11.	člen
Na koncu zadnjega odstavka 7. člena se doda stavek: "To določilo ne velja za zaščitene objekte.".
12.	člen
Dosedanji 10. člen se črta in se nadomesti z novima 10. in 10.a členom, ki se glasita:
d)	Spomeniki oziroma območja kulturne dediščine in varstva narave
10. člen
Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.
Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.
V	primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture.
Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih gradnjah je potrebno upoštevati dovolj velik odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.
Podrobnejša razdelitev na območju kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
lO.a člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednost in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve PUP za območje mesta Ptuj" (Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, februar 2006), ki se hranijo na sedežu Mestne občine Ptuj.
Za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in 61/06 ZDru-1), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
13.	člen
V drugem odstavku 12. člena se črta besedilo "stadiona - Štuki pri srednješolskem centru,".
Črta se celotno besedilo šestega odstavka
12.	člena.
14.	člen
13.	člen odloka se spremeni, tako da se ta člen glasi:
"g) Kmetijstvo in gozdarstvo
13.	člen
gl ) Kmetijska zemljišča
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem pianu temu namenjene.
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših kmetijskih zemljišč območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
aom»
-	obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;
-	obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
-	gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP;
-	gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z družbenim planom občine;
-	melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene z DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha;
-	obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic;
-	dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje;
-	ureditev obor za živino in divjad;
-	ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje.
-	postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP, čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba električnega priključka na kmetijskem zemljišču - električni pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno gojenje povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, pod pogojem, da je pridobljeno pozitivno mnenje pristojnega organa oz. službe in da se gradnja pričela po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.
Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago
zadostnega zemljišča.
Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče -zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči.
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi sprehajalne in jahalne poti, kolesarske steze in steze s športnimi napravami ter podobno, toda le po obstoječih poteh.
V	območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK") so dopustni naslednji posegi:
-	gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;
-	gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov;
-	rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov;
-	gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah;
-	gradnja komunalne infrastrukture;
-	postavitev ograj za obore;
-	ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena).
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih objektov.
g2) Gozdna zemljišča
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu.
V	območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.
ŠTEVILKA 12
Na območju gozdov je dovoljena:
-	izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
-	izvedba gozdnih učnih poti,
-	priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah -Uradni list RS, št. 104/04),
-	postavitev stalne gozdne žičnice,
-	ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št. 94/03),
-	postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.
Dopustni so naslednji posegi v gozd in
gozdni prostor:
-	ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,
-	gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nanaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah),
-	postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,
-	gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo
Hjtivno vplivali na gozdni ekosistem in cije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor.
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odi.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A in 110/02 ZGO-1).
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimen-tov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
-«maram»-
g3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni
V	varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi.
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.
g4) Ostala območja
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:
-	stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;
-	ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pq morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.
V	projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora.
Ce ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.
Gradnje, navedene pod četrto alinejo 2. odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašajo:
-	upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo,
-	pristojna institucija za varstvo narave ter
-	pristojno vodnogospodarsko podjetje.
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih
zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata ..
.. upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter
.. pristojna institucija za varstvo narave.
Na kmetijskem delu območja Panorame se dopušča le obnova in vzdrževanje obstoječih objektov."
15.	člen
Besedilo 14. člena se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom:
"h) Ostala območja posebnih namembnosti
-	pokopališča
-	območja poseganja v vodni režim
-	varovalni pas železniške proge
-	plinovodno omrežje
-	nahajališča mineralnih surovin
-	deponija komunalnih odpadkov v Brstju
-	čistilna naprava mesta
-	območje avtocest in hitrih cest
14.	člen
1.	Pokopališča:
V	območju novega pokopališča v Rogoznici se dopuščajo:
-	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti;
-	sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v park oziroma spominski park - pod pogoji posebnih občinskih predpisov in tega odloka.
V	območju starega pokopališča v Rogoznici se dopuščajo v prejšnjem odstavku navedeni posegi, razen novogradnje ter dozidave objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti.
V	območju starega mestnega pokopališča se dopuščajo le posegi po drugi alineji 1. odstavka te točke.
2.	Območja poseganja v vodni režim:
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1 ; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrl-A, 10/04 Odi.US, 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:
-	gradnjo objektov javne infrastrukture,
-	gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,
-	ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
-	ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
-	gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
-	gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
-	gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.
Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO).
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1.
Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno območje.
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
3.	Varovalni pas železniške proge:
-	za vsak poseg v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 ) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se
pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane proge;
-	za vsak objekt, lociran v 200 m varovalnem pasu železnice si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS;
redvidene cestne povezave morajo iti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega tira;
-	objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega obstoječega tira;
-	pri vseh prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02);
-	pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno upoštevati Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, 101/05).
4.	Plinovodno omrežje:
V	območju prenosnega in distribucijskega plinovoda se dopušča:
-	posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda;
-	posege po konkretni osnovni planski opredelitvi pod sledečimi pogoji: k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v varovalnem pasu prenosnega plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi voda mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda;
-	k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; v tem
asu se ne dovoljujejo novogradnje ivalnih objektov;
-	v varovalnem pasu vseh daljnovodov v širini po 5 m od osi plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.
5.	Nahajališča mineralnih surovin:
V	območju nahajališč mineralnih surovin
-	gramoznicah, glinokopih i podobnem,
se dopuščajo:
-	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje surovine, njeno predelavo in prodajo;
-	sanacijski posegi oziroma pretvorba
-----------awf«»-----------------
Vestnik
območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma - pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.
Na območjih mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.
Nahajališča mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.
6.	Deponija komunalnih odpadkov v Brstju:
V	območju zaprte deponije komunalnih odpadkov v Brstju se dopušča sanacijske posege in monitoring. Deponijo komunalnih odpadkov se sanira in nadzira v skladu s sanacijskim programom za sanacijo ter zapiranje obstoječe deponije, in ki mora biti usklajen z veljavno okoljevarstveno zakonodajo.
7.	Čistilna naprava mesta:
V	območju čistilne naprave mesta se dopuščajo novogradnje, dozidave, vzdrževanje ter obnove objektov in naprav čistilne naprave, kompostarne in sortiranje komunalnih odpadkov.".
8.	Območje avtocest in hitrih cest :
V	območju, ki ga ureja PUP-M, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti DARS, d. d.:
-	HC Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj (ter navezovalna in priključne ceste mesta Ptuj, prva faza),
-	AC (avtocesta) odsek Slivnica -Draženci na območju Mestne občine Ptuj.
V	območju avtocest in hitrih cest se dopušča:
-	posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest in hitrih cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto in hitro cesto;
-	posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem, da ne bodo ovirali posegov v zvezi z avtocesto in hitro cesto.
Vse posege v varovalni pas bodoče hitre ceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d. d., oziroma upravljalca ceste.
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanje njenega videza.
V	varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o javnih cestah.
DARS, d. d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite red morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali odo posledica obratovanja avtocest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtocest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob avtocestah potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
16.	člen
Besedilo 15. člena se spremeni, tako da se glasi:
"Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta
15.	člen
V	območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta (označba "b" v grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji") se dopuščajo:
-	novoaradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, ter da ta dela ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ,
-	vzdrževanje objektov in naprav;
-	prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;
ripravljalna dela za izvedbo izvedenega prostorskega načrta.
V	tem območju objektom ni mogoče spreminjati namembnosti; na objektih pa so dopustna vzdrževalna dela.
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega
prostorskega načrta in tudi
-	da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,
-	da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,
-	da so predvidena dela v skladu z rešitvami v izvedbenih prostorskih aktih."
17.	člen
V 16. členu se v zadnjem stavku črtata besedi "naravne in".
18.	člen
Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Osnovni urbanistični pogoji
17. člen
I. STANOVANJSKI IN CENTRALNI DELI OBMOČJA ("MESTO")
Postavitev posameznih stavb se dopušča, če se izvaja tako, da se:
-	ohranja dominantni učinek Gradu in starega mestnega jedra v podobi mesta in v poglavitnih pogledih s posameznih mestnih delov;
-	ustvarja za mesto in njegove posamezne dele povezujoče dominante;
-	povezuje in premošča razlike med vizuelno preveč različnimi deli mesta;
-	homogenizira posamezne dele mesta, ki so to v urbanističnem smislu zaradi starosti, stila ali programa stavb, zaradi funkcionalnih potreb, naravnih danosti, komunikacij ali zaradi oblike kompleksa zazidljivih zemljišč;
-	ob primarnih in sekundarnih mestnih cestah, določenih s tem odlokom, tvori veliko homogenost pozidav odsekov v posameznih delih mesta v urbanističnem smislu.
Kot urbanistični element za homogenizacijo mesta oziroma posameznih njegovih delov, se morajo uporabljati, ob že omenjenih dominantah tudi stavbe, ki premoščajo prevelike razlike, stavbe, ki zapolnjujejo vrzeli med pozidavo, formiranje gradbenih linij, poenotenje smeri slemen stavb, višinskih, volumenskih in tlorisnih gabaritov, naklonov streh, kritin, strukturalnih elementov fasad, oblikovanja dostopov do zgradb, uskladitev barv, ograj, povezovalni drevoredi, vegetacija, ki prekrije moteče objekte ali prevelike razlike med objekti itd. v odvisnosti od kvalitete in dominacije zatečenih značilnosti v posameznem delu mesta.
Vrste objektov po funkcijah, to so stanovanjski, javni, proizvodni objekti itd., oziroma deli objektov z različno funkcijo, morajo praviloma s svojo zunanjo podobo in postavitvijo v okolje odražati, glede na dano okolje, različnost svojih funkcij. Pri oblikovanju teh zunanjih podob in pri postavitvah v okolje se mora praviloma upoštevati tradicionalno izročilo.
Pri določevanju homogenizirajočih urbanističnih elementov za posamezno stavbo se mora upoštevati določila o stopnji homogenizacije, prikazana na grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji". Večja stopnja homogenizacije območja je določena, večja mora biti podobnost med postavitvami ter oblikovanji novogradenj in prevladujočih stavb v območju.
Homogenost območja pomeni obvezno prilagajanje urbanističnim in arhitekturnim značilnostim soseščine. Deljena je na tri stopnje in sicer:
V velika homogenost zazidave M srednja homogenost zazidave N nehomogena zazidava
velika homogenost (V): za mestno tkivo, grajeno po enotnih principih, ki ga je potrebno obdelovati kot zelo občutljivo in zahtevno. V to stopnjo je uvrščeno staro mestno jedro in kvalitetno oblikovana območja mesta;
srednja homogenost (M): za območje manj izrazite enotnosti arhitekture, ki pa jo je potrebno izboljševati. Taka so območja organizirane gradnje vseh namembnosti. Oblikovni principi so nastavljeni za celotno območje in jih je pri gradnji potrebno upoštevati (npr. tip zazidave, oblika strehe, orientacija, gradbena črta itd.);
nehomogena zazidava (N): so območja mešanih namembnosti, brez razpoznavne enotnosti oblikovanja arhitekture. Na teh območjih je potrebno upoštevati tiste pogoje poenotenja, ki so izvedljivi (npr. barva kritine in fasade) in tako doseči bolj urejen videz območja.".
Pred večjimi oziroma višjimi javnimi objekti se praviloma uvede, v odvisnosti od pomena, velikosti oziroma višine ter obiska teh objektov, nepozidane površine. V primerih, kjer je večje število javnih objektov v neposredni bližini, se morajo nepozidane površine pred temi objekti urediti v obliki trga. Trgi se praviloma oblikujejo tudi ob križiščih pomembnih cest in na naravno centralnih ali poudarjenih točkah. Ob utrjenih površinah trgov se morajo urediti parkovne površine.
Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava lokacijskega načrta, je potrebno zasnovati predvsem cestno mrežo območja, potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji, pozidavo območja, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, zasnove skupnih ureditev zelenih površin, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).
II.	STANOVANJSKO-KMEČKI DEU OBMOČJA ("PRIMESTNA NASELJA")
Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
-	izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb;
-	ohranjanja pogleda na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;
-	gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov; oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov; lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;
-	morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.
III.	RAZPRŠENA GRADNJA
Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
-	izbora vrste terena za gradnjo, lociranja objektov glede na ceste in poti;
-	ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;
-	lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;
-	morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih.".
19.	člen
kategorizirane občinske ceste državne kolesarske steze
10 m, 5 m,
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Odmiki
18.	člen
Objekte in pomožne objekte, ki so pritlični ali visokopritlični in imajo strehe v skladu z določili 19. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.
Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi po krajevni tradicionalni razdalji oziroma na obstoječe temelje. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi tudi, če tako narekuje oblikovanost terena, ali če zahteva za manjšo razdaljo oziroma za gradnjo prav od parcelne meje (strnjena ulična gradnja ali vrstna gradnja) izhaja iz zahtev homogenizacije dela mesta, v katerem se lokacija nahaja. Zadoščeno pa mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam ter ko ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora. Razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, morajo biti utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 40. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika.
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.".
20.	člen
Za 18. členom se doda novi 18.a člen, ki se glasi:
"Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja
18.a člen
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani
avtoceste	40 m,
hitre ceste	35 m,
glavne ceste	25 m,
regionalne ceste	15 m,
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
2. glavne železniške proge	200 m,
regionalne železniške proge	200 m,
industrijskega tira: merjeno od osi skrajnih tirov;	80 m,
3. nihalne žičnice	20 m,
krožne žičnice	15 m,
žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica: merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;	5 m,
4. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda	
nazivne napetosti 400 kV	25 m,
nazivne napetosti 220 kV	25 m,
nazivne napetosti 110 kV	15 m,
prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda	
nazivne napetosti 10/20 kV	10 m,
kabliranega distribucijskega elektroenergetskega	voda
nazivne napetosti 10/20 kV	5 m,
merjeno od osi skrajnih vodov;	
5. prenosnega plinovoda	
z obratovalnim tlakom 16 bar in več	100 m,
distribucijskega plinovoda	
z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar	30 m,
drugega distribucijskega plinovoda,	
manjšega od 1 bar:	5 m,
merjeno od osi voda;
6.	vodovoda, kanalizacije,
toplovoda oziroma vročevoda,
voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in
drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje:	1,5 m,
merjeno od osi posameznega voda.
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in
ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
-	v primeru celinskih voda 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in
-	v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
2.	po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij;
3.	po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;
4.	po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:
-	akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in
-	akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
5.	po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
-	akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in
-	akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
6.	po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
-	akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,
-	akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,
-	akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
-	akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
7.	po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,
zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
-	registra kulturne dediščine,
-	akta o razglasitvi kulturnega spomenika in
- akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
8.	po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča,
vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;
9.	po predpisih, ki urejajo področje obrambe;
10.	po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.".
21.	člen
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Gabariti objektov in strehe
19.	člen
Prevladujoče etažnosti objektov v posameznih poselitvenih območjih morajo biti po določilih grafičnih prilog "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji".
Območji centralnih dejavnosti praviloma morata imeti več, najmanj pa eno stavbo takih gabaritov, da učinkujejo kot pomembne dominante mestne podobe. Posamezni deli mesta, v urbanističnem smislu, morajo imeti najmanj eno stavbo, ki učinkuje dominantno v tem delu mesta in kot poudarek v mestni podobi. Po več dominantnih stavb se mora zgraditi tudi ob primarnih cestah, vodečih v center mesta.
V stanovanjsko - kmečkih delih območja lahko znaša etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi zadostitve določilom 17. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Ce podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča
v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti do 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih - po preveritvi zadostitve določilom 17. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.
Strehe stavb morajo biti v celoti ali v večjem delu simetrične dvokapnice s slemeni vzporednimi daljši stranici. Nad krajnimi stranicami se stavbe lahko zaključujejo s strešino prečno na streho večjega dela stavbe ali z večkapno strešino. Dovoljeni so čopi v območjih, kjer ti prevladujejo. Enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih.
Strehe nad vhodnimi, središčnimi ali drugimi poudarjenimi deli stavb ter strehe nad iz glavnih gmot izstopajočimi kubusi se dopuščajo prekrivati s posebno oblikovanimi strehami. To velja tudi za vetrolove, tako imenovane "zimske vrtove", balkone, svetlobne pasove, svetlob-nike in strešne okenske hišice. Odpiranje strešin je dopustno do 10 % površine strehe. V območjih razpršene gradnje na kmetijskih delih mestnega območja se dopušča tudi slamnata streha.
Zgoraj omenjeni večji deli strešnih ploskev morajo imeti naklon 35 - 45 stopinj in kritina mora biti žgana opeka ali betonska v obliki in barvi žgane opeke. Dopušča se tudi uporaba stekla oziroma ustrezne plastike na zasteklitvah. Na manjših strešnih elementih se dopušča uporaba tudi drugih kritin. Manjši deli streh se lahko izvedejo tudi kot pohodne terase.
Izjemoma se sme na objektih, kjer zaradi velikih prostih razponov ni smotrno uporabiti streh za naklonom, navedenim v prejšnjem odstavku, uporabiti tudi na celotni strehi manjši naklon in eternitna ali pločevinasta kritina. Širina, opredeljena kot "veliki prosti razpon" znaša >
16,00	m.
Na objektih v območju PUP-mesto, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov strešnih ploskev, kot so navedeni v
8.	odstavku tega člena, v kolikor uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naselju.".
-----------------------------------cBiOjO--------------------------------------
16. STRAN 13. OKTOBER 2006 Vestnik LETO XII	ŠTEVILKA 12
22. člen
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Novogradnje zahtevneje oblikovanih in pomembnejših objektov
20.	člen
Zahtevneje oblikovane stavbe smejo odstopati od zgoraj navedenih določil glede streh in kritin. Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno.
K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.".
23.	člen
Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju določil iz zadnjih dveh predhodnih členov. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.".
24.	člen
Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Urejanje prostega prostora
23.	člen
Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le, če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.
Pri urejanju stavbnih in kmetijskih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno, se praviloma dopušča uporabljati le naravni material. To
določilo velja tudi za obnovo.
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti, za javne servise za goriva ter v območjih posebnih namembnosti po "h" točki 6. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP-a, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo.
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov, in odpadnih materialov. Medsosedske ograie se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljata javne ceste.
Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograie na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in v enaki oddaljenosti od ceste.
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.".
25.	člen
Besedilo 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Oblikovanje večjih elementov urbane opreme
24.	člen
Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 40. členu tega odloka.
Večje objekte urbane opreme: avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in stojnice in podobno, se dopušča postavljati pod pogoji,
-	da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih,
-	da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,
-	da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca
javne ceste,
-	da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,
-	da so oblikovani estetsko in
-da je k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov pridobljeno pritrdilno mnenje Službe mestnega arhitekta.
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati v prostor le na podlagi soglasja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Mestne občine Ptuj.".
26.	člen
Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Postavljanje spominskih obeležij
25.	člen
Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 40. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.".
27.	člen
V	26. členu se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem ter se v nadaljevanju dodajo tri nove alinee, ki se glasijo:
"-upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami;
-	vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;
-	približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravlialcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito.".
V	istem členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
"V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca
prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.".
28.	člen
Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Posebni pogoji prometnega urejanja
27.	člen
Kot primarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in obojestranskim pločnikom, z voziščem z robnima pasovoma širine približno 7 m in skupne širine približno 12 m, se urejajo glavne mestne vpadnice, zahodna obvoznica z mostom in vzhodna obvoznica ob zunanjem robu industrijske cone.
Kot sekundarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in eno ali dvostranskim pločnikom, z voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 9 m do 10,5 m, se urejajo ceste, ki povezujejo mestne dele in preostale pomembne vpadnice. Te ceste smejo biti, če ni dovolj prostora, tudi enosmerne, širine vozišča
3.5	m.
Preostale ceste so terciarne mestne ceste s po enim voznim pasom za vsako od smeri, z eno ali dvostranskim pločnikom ali brez pločnika, voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 6 m do 8 m. Lahko so tudi enosmerne, širine vozišča
3.5	m.
Praviloma ne sme biti slepih ulic.Cesta se sme priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Terciarne ceste se po možnosti ne priključujejo direktno na primarne ceste. Razdalje med polnimi križišči na sekundarnih cestah praviloma ne smejo biti manjše od 100 m. V primerih, da so priključki na krajši razdalji, so praviloma dopustni le za eno smer. Vsako križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na ulicah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem
4.6	m, potrebnim za komunalna in gasilska vozila.
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesreč.
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno od vozišča.
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak
objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma posega. Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti od vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo obnoviti.
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten.
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni parceli, ki
E ri pada objektu, ne sme znašati manj ot:
- za stanovanjske objekte: blok in mestne stavbe: 1,5 PM/stanovanje vila - blok: 2 PM/stanovanje, stanovanjske hiše: 3 PM, domovi za ostarele (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): 1 PM/5 postelj,
- za poslovne objekte:
1 PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM,
- za prodajne prostore:
1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne prostore s prehrambenimi artikli oziroma
1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne prostore z neprehrambenimi artikli,
- za prireditvene prostore:
1 PM/5 sedežev,
- za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM,
-	za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev,
srednje šole: 1 PM/ 10 dijakov, visoke šole: 1 PM/4 študente,
-	za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni objekt):
1	PM/100 m2 bruto proizvodne
površine.
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem časovno diferencirane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin posebej.
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles.".
29.	člen
Besedilo 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Posebni pogoji urejanja vodovoda
28.	člen
Upoštevati je potrebno določila 33. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04 in 26/06), glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo.
Vodovodno omrežje se praviloma ureja v povezovalnih zankah. Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s
E'itno vodo in pridobiti vodno pravico, adar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine požarne vode ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega inšpektorata.
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v celem mestu in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.
18. STRAN 13. OKTOBER 2006 VE ST NIK LETO XII	ŠTEVILKA 12
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m.
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v skladu z določili Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne na območju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav ter z Merili in kriteriji za nove priključke in za povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.".
30.	člen
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Posebni pogoji urejanja kanalizacije
29.	člen
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe.
V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred izpustom v kanalizacijo.
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatra-vitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste, drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo poniko-
valnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ce ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Javna kanalizacija se mora zaključiti v mestni čistilni napravi.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02,41 /04 ZVO-1 in 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01,62/01 in 41/04 ZVO-1) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02 in 41/04 ZVO-1).
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka.
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, Id se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).".
31.	člen
Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Posebni pogoji električnega omrežja
30.	člen
V	središčnih delih mesta, območje bodoče razširitve centra na levem bregu Drave, bodoči center na desnem bregu, območje bodočega humanističnega centra in območje mestnega parka, se morajo vsi novozgrajeni in obnovljeni elekro-energetski vodi kablirati.
Kablirajo se tudi 20 kV daljnovodi na območjih Ptujskih toplic in na območju širitve soseske Rabelčja vas - zahod.
Javna razsvetljava mora poudarjati dominante mesta in kvalitetne ambiente. Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami na žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov za posamezne dele mesta oziroma naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta.
V	vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o svetlobnem onesnaževanju.
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, mostovi, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje moteče.
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujoči h ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Varnostna oddaljenost objekta:
-	od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m,
-	od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in
-	od zemeljskih elektroneregetskih kablov znaša najmanj 2 m.".
32.	člen
Za 30. členom se doda novi 30.a člen, ki se glasi:
"Posebni pogoji drugih omrežij
30.a člen KTV (kabelska TV)
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
34. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno, glede na pozidavo, ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, zakoličbe, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega omrežja in nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki so nastale zaradi del na obravnavanem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogled, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in dokumentiranje izvedbe del).
Bazne postaje mobilne telefonije
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje).
Vročevodno in plinovodno omrežje
Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manjšim od 4 bar, se morajo na eno ali drugo omrežje priključiti.
Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda najmanjša.
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec."
33.	člen
Spremeni se besedilo 31. člena tako, da se glasi:
"Odlagališča in odlaganje odpadkov
31.	člen
Novogradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi izvedbenega prostorskega načrta.".
Za 31. členom se doda nov 31 .a člen, ki se glasi:
"31 .a člen
Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev:
-	ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi,
-	vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov,
-	odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti ločevani po vrsti in/ali izvoru,
-	mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki):
-	zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov,
-	njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil,
-	podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero),
-	zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod.".
35.	člen
V 32. členu se kratica "PIN" v vseh sklonih nadomesti z besedami "izvedbeni prostorski načrt" v ustreznih sklonih.
36.	člen
Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:
"Posebni pogoji za varstvo in izboljšanje okolja pred hrupom
33.	a člen
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja od avtocesti, glavnih ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.".
37.	člen
Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Posebni protipožarni pogoji
34.	člen
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
Za specifične požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi.
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte.
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja.
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo povezane vse kovinske mase na objektu.
38.	člen
V 35. členu se dodajo novi 2., 3. in 4. odstavek, ki se glasijo:
"Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako,
da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.".
39.	člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
36. člen
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč.
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih elementov hidrocentral mora občinski upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti.
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s snegobrani.
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer.
V poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.".
40.	člen
Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki se glasi:
"Pogoji za obrambo in civilno zaščito 36.a člen
Pogoji v zvezi z gradnjo zaklonišč na območju mesta Ptuja so določeni s posebnim občinskim odlokom oziroma je potrebno upoštevati veljavni predpis o določitvi območja z omejitvijo razponov konstrukcije do 6 m in ter tudi določilo o obvezni ojačitvi prve plošče v takšni meri, da zdrži rušenje objekta nanjo.
Pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav ter posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za obrambo in civilno zaščito.
Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje".
41.	člen
V	37. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"V ožji in širši coni letališča Moškanjci in vzletišča za helikopterje, lociranega v območju bolnišnice ter v smereh zračnih poti, se morajo, pri posegih v prostor, upoštevati višinske omejitve, prikazane v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.".
42.	člen
Spremeni se besedilo 40. člena, tako da se glasi:
"Merila za določanje pomožnih objektov 40. člen
Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05).
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki ustrezajo merilom enostavnega objekta.".
43.	člen
V	42. členu se spremeni 4. odstavek tako, da se glasi:
"Nova gradbena parcela mora biti velika:
-	za stanovanjske hiše najmanj 500 m2,
-	za atrijske in vrstne hiše najmanj 250
m2,
-	za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2,
-	za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov.".
Za 4. odstavkom istega člena se doda nov 5. odstavek, ki se glasi:
"Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.".
44.	člen
V	43. členu se za besedo "razen" preostanek besedila nadomesti z besedilom: "tistih, ki jih je možno odstraniti na podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.".
45.	člen
V	44. členu se beseda "arhitektonske" v vseh sklonih nadomesti z besedo "arhitekturne" v ustreznih sklonih.
Na koncu istega člena se črta pika in se v nadaljevanju doda besedilo: "(razen v primerih, kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more podati z 20. členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi).".
46.	člen
V	47. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
"Z dnem uveljavitve sprememb PUP-mesto prenehajo veljati že realizirani izvedbeni prostorski akti in sicer:
•	posebni prostorski ureditveni pogoji:
-	Pl 1-11 Zdravstveni center Ptuj, -P11-S22 Nova vas pri Ptuju II
(območje severno in vzhodno od ZN Cerkev),
-	P11-S23 Nova vas pri Ptuju III (območje ob Ulici Jožefe Lackove),
-	Pl 1-S20 Štuki III Ptuj;
•	izvedbeni prostorski načrti - zazidalni načrti:
-	območje Pl l-Ol Obrtna cona Ptuj,
-	območje lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križanja ceste M3 z železnico v Ptuju (že realizirano v celoti, razen podhoda za pešce in kolesarje, ki je prenešen v PUP-M),
-	območje Pil-Pl Industrijska cona I Ptuj, razen območja Pl 1-P1/2.".
47.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
48.	člen
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 350-05-104/04 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
85.
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05-UPB1 ), 15. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06-ZVCP1 -UP&3), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 70/06-ZP-l-UPB3), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj
J. člen
V 46. členu Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj - kazenske določbe - se doda nova, šesta alinea, ki glasi:
"če parkira v nasprotju z 19. členom tega odloka.".
2.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-21/05 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
86.
Na podlagi 4. in 13. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02-ZGO-1) sta Občinski svet Občine Markovci, na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06), na 29. seji, dne 21. septembra 2006
in
Mestni svet Mestne občine Ptuj, na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - uradno prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05), na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejela
ODLOK
o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se na območju Mestne občine Ptuj in Občine Markovci ureja plovbni režim na reki Dravi in akumulacijskem jezeru Ptujsko jezero (v nadaljevanju besedila: Ptujsko jezero). Določa se plovbno območje, načine in pogoje za izvedbo prireditev, čas plovbe, pristanišče in vstopno izstopna mesta, vzdrževanje plovbnega območja in pristojbine, javni prevoz in oddajanje plovil, vpis čolnov in plavajočih naprav, omilitveni ukrepi in spremljanje stanja okolja v času izvajanja odloka, nadzor nad izvajanjem odloka in kazenske določbe v primeru kršitev določil tega odloka.
2.	člen
(1)	Plovbni režim sporazumno določata Mestna občina Ptuj in Občina Markovci na podlagi soglasja Dravskih elektrarn Maribor, a. o. o. (v nadaljevanju DEM), pri tem pa se mora plovbni režim prilagajati pogojem energetske izrabe reke Drave.
(2)	Sredstva za izvajanje odloka zagotavljata občini v naslednjem razmerju:
-	Mestna občina Ptuj 80,1 %,
-	Občina Markovci 19,9 %.
(3)	Upravljanje s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti je izbirna lokalna gospodarska javna služba. Za gradnjo in upravljanje s pristaniščem in vstopno izstopnimi mesti na plovbnem območju ter za gradnjo in upravljanje plavajočih naprav Mestna občina Ptuj in Občina Markovci izvedeta postopek izbire koncesionarja in podelita koncesijo.
3.	člen
V tem odloku imajo posamezni pojmi pomen, kot je določeno v Pomorskem zakoniku (PZ, Uradni list RS, št. 37/04-UPB-1, 98/05 in 49/06) in Zakonu o plovbi po celinskih vodah (ZPCV, Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02-ZGO-1 ) ter na njuni podlagi izdanih predpisov.
II. PLOVBNI REŽIM
A.	PLOVBNO OBMOČJE
4.	člen
(1)	Plovbno območje je reka Drava od "sotočja" pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero, do območja 500 m pred jezom v Markovcih.
(2)	Plovba v plovbnem območju je dovoljena, če so na plovbnem območju zagotovljene ustrezne globine in širine, ki dovoljujejo varno plovbo.
5.	člen
(1 ) Plovbno območje se deli na tri cone:
1.	CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera, dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih.
2.	CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini, gorvodno do železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu, gorvodno do "sotočja" pri Termah Ptuj. Plovba je prepovedana v razdalji 50 m od obale, kar se označi s stabilnimi plavajočimi bojami (v nadaljevanju besedila: bojami).
3.	CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obale. Območje cone C mora biti označeno z bojami.
(2) Plovbno območje je prikazano na karti v merilu 1:25000, ki je sestavni del tega odloka. Karto globin z označbo plovbne poti je potrebno izdelati pred začetkom izvajanja plovbe na plovbnem območju.
6.	člen
(1)	CONA A: v njej je dovoljena plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni
Eogon, katerih hitrost ne presega 20 m/h. Dovoljeno je smučanje na vodi.
(2)	CONA B: v njej je dovoljena plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišia dovoljena hitrost od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do "sotočja" pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Ob športnih in turistično rekreacijskih prireditvah je hitrost plovbe lahko
22 STRAN 13. OKTOBER 2006
tudi višja, v skladu s pravili za izvedbo posamezne prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini, gor-vodno do prvega mostu.
(3)	CONA C: v njej velja prepoved plovbe za vsa plovila, razen za plovila za zaščito, vzdrževanje, reševanje in pomoč, plovila policije, inšpekcijskih služb, iavnih služb na področju upravljanja voda in druga plovila državnih organov, ki izvajajo naloge iz svoje pristojnosti ter za plovila, namenjena za potrebe naravovarstvenega upravljanja in raziskovanja. Za vzdrževalna dela, naravovarstveno upravljanje in raziskovanje je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN). Na območju 500 m pred jezom v Markovcih je zaradi varnosti plovil potrebna predhodna telefonska najava in soglasje obratovalne službe DEM.
7.	člen
Na plovbnem območju mora vsak, ki upravlja plovilo, ravnati skladno z določili tega odloka in s pogoji za varno plovbo, ki jih določa ZPCV ter smiselni uporabi določb PZ in predpisov sprejetih na njuni podlagi.
8.	člen
Z vseh plovil je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave.
B.	ŠPORTNE, REKREACIJSKE IN TURISTIČNE PRIREDITVE
9.	člen
Na plovbnem območju so dovoljene športne, rekreacijske in turistične prireditve (v nadaljevanju besedila: prireditve). Organizator prireditve na plovbnem območju mora pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa in ZRSVN. Pristojni organ z dovoljenjem odredi primerno območje prireditvenega prostora, glede na vrsto prireditve in določi pogoje za izvedbo same prireditve. V času prireditve ni dovoljena plovba in zadrževanje ostalih plovil na območju, ki je določeno za prireditev. Organizator prireditve mora prireditveni prostor vidno označiti, skrbeti za varen in nemoten potek prireditve in organizirati reševalno službo. Za prireditev je potrebno pridobiti tudi soglasje ZRSVN, DEM in skrbnika.
C.	ČAS, V KATEREM JE DOVOLJENA PLOVBA
---------■■■■«■»-------------
Vestnik
10.	člen
(1)	Plovba na plovbnem območju je dovoljena od 1. junija do 1. oktobra za vsa plovila v dnevnem času od 7. do 19. ure.
(2)	Od 1. maja do 1. junija je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon v coni B.
(3)	Za plovila, opredeljena v tretjem odstavku 6. člena, in za namene, opredeljene v 9. členu, je plovba dovoljena tudi izven časa, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena, v skladu s soglasji iz 9. člena.
(4)	Skrbnik plovbnega območja lahko prepove plovbo na plovbnem območju, če so vremenske ali druge naravne danosti takšne, da ne dopuščajo varne plovbe. Nočna plovba ni dovoljena. Prav tako lahko tudi inšpektor za plovbo po celinskih vodah prepove plovbo na plovbnem območju, če ugotovi, da je stanje plovbnega območja takšno, da ogroža varnost plovbe.
III.	PRISTANIŠČE IN VSTOPNO IZSTOPNA MESTA
11.	člen
(1)	Gradnja in upravljanje s pristaniščem in vstopno izstopnimi mesti na plovbnem območju ter gradnja in upravljanje plavajočih naprav na lokacijah, ki se določijo v soglasju z DEM in ZRSVN, je izbirna gospodarska javna služba, za katero se podeli koncesija. Pravice in obveznosti subjektov se definirajo s koncesijsko pogodbo. Pogoje, obseg, trajanje, financiranje in drugo v zvezi s koncesijo bo določal poseben koncesijski akt (odlok).
(2)	Za skrbnika plovbnega območja se s tem odlokom imenuje Brodarsko društvo Ranca Ptuj. Razmerja med občinama in skrbnikom se bodo podrobneje uredila s posebno pogodbo. Skrbnik plovbnega območja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe na plovbnem območju.
12.	člen
Na plovbnem območju reke Drave in Ptujskega jezera je pristanišče na lokaciji pristana v Budini.
13.	člen
Na plovbnem območju Mestne Občine Ptuj sta vstopno izstopni mesti na lokaciji pri peš mostu gorvodno (levi breg) in na lokaciji pri Termah Ptuj (desni breg).
LETO XII	ŠTEVILKA 12
14.	člen
(1)	Na plovbnem območju Občine Markovci sta vstopno izstopni mesti za vsa plovila v naselju Zabovci pri športnem parku in v naselju Markovci 600 m pred jezom HE Formin.
(2)	Na desnem bregu pri železniškem mostu in na levem bregu na koncu parka sta dodatni vstopno izstopni mesti za vzdrževanje, naravovarstveno upravljanje ali raziskovanje, zaščito, reševanje in pomoč, plovila policije, inšpekcijskih služb, javnih služb na področju upravljanja in druga plovila državnih organov.
15.	člen
Plovila je dovoljeno splaviti le v pristanišču, razen za plovila iz 2. odstavka 14. člena.
IV.	VZDRŽEVANJE PLOVBNEGA OBMOČJA IN PRISTOJBINE
16.	člen
(1)	Vzdrževanje plovbnega območja se zagotovi s sredstvi proračuna Mestne občine Ptuj in Občine Markovci s pristojbino, ki jo pobira koncesionar od lastnikov plovil za spuščanje plovil v vodo, za stalne ali začasne priveze plovil ter od lastnikov plavajočih naprav. Pobrana sredstva koncesionar odvaja v proračuna obeh občin v razmerju iz 2. odstavka 2. člena tega odloka.
(2)	Pristojbina se določa v točkah.
(3)	Pristojbina za plovilo znaša za:
-	spuščanje plovil v vodo 10 točk,
-	stalen privez 350 točk na leto,
-	začasen privez 7 točk na dan, riveze v času od 1. maja do 1. okto-ra 150 točk.
(4)	Pristojbina, ki jo plačajo lastniki plavajočih naprav, znaša 15 točk/m2 na leto.
(5)	Ne glede na 3. odstavek tega člena se pristojbina ne pobira za udeležence:
-	prireditev,
-	tekmovanj in
-	treningov klubov iz Mestne občine Ptuj in Občine Markovci, ki se ukvarjajo z vodnimi športi in so člani Kajakaške zveze Slovenije ali Veslaške zveze Slovenije ali Jadralne zveze Slovenije.
(6)	Z dnem uveljavitve tega odloka znaša vrednost točke 100 tolarjev. Vrednost točke se usklajuje s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in Občinskega sveta Občine Markovci.
ŠTEVILKA 12
13. OKTOBER 2006
V E S T N I K
LETO XII
STRAN 23
17.	člen
Plovila ali plavajoče naprave ni dovoljeno sidrati, privezovati na obalo ali polagati na vodno dno brez ustreznega dovoljenja ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem.
V.	JAVNI PREVOZ IN ODDAJANJE PLOVIL
18.	člen
Javni prevoz oseb in stvari s plovili je dovoljen na podlagi plovbnega dovoljenja, ki ga izda pristojen upravni organ, po predhodnem soglasju z DEM. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo vodne površine, plovna pot in drugi pogoji. Javni prevoz oseb in stvari se lahko opravlja kot javni prevoz v linijski ali prosti plovbi. Prevoznik je dolžan opravljati javni prevoz oseb v linijski plovbi v vnaprej določeni liniji in po vnaprej določenem voznem redu.
19.	člen
V	pristanišču je dovoljeno oddajanje plovil. Na vidnem mestu mora biti izobešeno navodilo za uporabo oddanega plovila, cenik in čas oddajanja. Plovilo se sme oddati samo osebi, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za upravljanje s plovilom in ki ni pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi ali v takšnem psihofizičnem stanju, da je nesposobna opravljati plovilo.
VI.	VPIS ČOLNOV IN PLAVAJOČIH NAPRAV
20.	člen
Plavajoče naprave, ki so daljše od 10 metrov in širše od 3 metrov, se vpišejo v vpisnik plavajočih naprav pri pristojni upravni enoti; čolni, ki se uporabljajo za celinsko plovbo, pa se vpišejo v vpisnik čolnov celinske plovbe pri pristojni upravni enoti.
21.	člen
Čoln oziroma plavajoča naprava se označi v skladu z veljavnimi predpisi.
22.	člen
Zahtevo za vpis, spremembo vpisa ali izpis čolna ali plavajoče naprave vloži lastnik pri pristojnemu organu.
VII.	OMILITVENI UKREPI IN SPREMLJANJE STANJA OKOUA
V	ČASU IZVAJANJA ODLOKA
23.	člen
(1) Zaradi uvedbe plovbnega režima in ostalih določil odloka so za doseganje
okoljskih ciljev potrebni dodatni omilitve-ni ukrepi za varstvo površinske vode in podtalnice ter za varstvo živega sveta, varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot.
(2)	Dodatno spremljanje stanja okolja v času izvajanja odloka pa je potrebno z vidika hrupa, površinskih voda in podtalnice ter z vidika živega sveta, varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot.
(3)	Načini spremljanja stanja okolja in načini izvajanja omilitvenih ukrepov v času izvajanja odloka se morajo izvajati v skladu z Okoljskim poročilom za Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru skupaj z dodatkom za varovana območja, ki ga je pod številko 2781/05 z datumom marec 2006, dopolnjeno po reviziji 9. 5. 2006, izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d. o. o.
Vlil. NADZOR
24.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo za to pristojne inšpekcijske službe.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
25.	člen
(1)	Z globo 200.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	ravna v nasprotju s 6. členom odloka,
2.	ravna v nasprotju s 7. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju z 9. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju s 17. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z 18. členom odloka,
8.	ravna v nasprotju z 19. členom odloka,
9.	ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
10.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka.
(2)	Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z globo 60.000,00 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
26.	člen
(1) Z globo 150.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	ravna v nasprotju s 6. členom odloka,
2.	ravna v nasprotju s 7. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju z 9. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju s 17. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z 18. členom odloka,
8.	ravna v nasprotju z 19. členom odloka,
9.	ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
10.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka.
(2) Z globo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1.	ravna v nasprotju s 6. členom odloka,
2.	ravna v nasprotju s 7. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju z 9. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju s 17. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z 18. členom odloka,
8.	ravna v nasprotju z 19. členom odloka,
9.	ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
10.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Plovbno območje, ki ga določa ta odlok, se uredi z izvedbenim prostorskim aktom - medobčinskim lokacijskim načrtom, ki ga sprejmeta Mestna občina Ptuj in Občina Markovci.
28.	člen
(1)	Koncesionar plovbnega območja mora postaviti ustrezno signalizacijo, ki bo zagotavljala varno plovbo, pred začetkom izvajanja plovbe na plovbnem območju.
(2)	Koncesionar je prav tako dolžan poskrbeti, da bo vsak uporabnik reke Drave in Ptujskega jezera seznanjen s pogoji in omejitvami plovbe.
29.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Mestni svet Mestne občine Ptuj in Občinski svet Občine Markovci in naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 015-04/2005-9 Datum: 21.9. 2006
Franc KEKEC, s.r. župan Občine Markovci
Številka: 015-04-11/04 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
87.
Na podlagi in 41. in 76. člena Zakona o lokalnih volitvah (UPB2, Uradni list RS št. 22/06) je Volilna komisija Mestne občine Ptuj na seji, dne 24. avgusta 2006, sprejela
SKLEP
o določitvi volišč in volilnih območij za redne volitve župana oz. županje, članov in članic mestnega sveta ter članov in
članic svetov četrtnih skupnosti v Mestni občini Ptuj v letu 2006
/.
S tem sklepom se določijo volišča in volilna območja za izvedbo volitev župana oz. županje, članov in članic mestnega sveta ter članov in članic svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj, ki bodo v Mestni občini Ptuj v letu 2006.
II.
Določijo se na slednji sedeži volišč in volilna območja:
Zap. št. volišč	Sedež volišča	Volilno območje
001	Mestna hiša (Magistrat), Mestni trg 1	Jenkova ulica, Krempljeva ulica, Med vrti, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Novi trg, Osojnikova cesta h. št. 1,3,5,7,9, Raičeva ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Trstenjakova ulica, Vinarski trg, Ulica Heroja Lacka, Ulica Viktorina Ptujskega, Vodnikova ulica in Zelenikova ulica
002	OŠ Olga Meglič, Prešernova ul. 31	Aškerčeva ulica, Cafova ulica, Cankarjeva ulica, Cvetkov trg, Dravska ulica, Grajska ulica, Jadranska ulica, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Prešernova ulica, Vičava h. št. 1 -4, Vošnjakova ulica, Vrazov trg
003	Perutnina, Potrčeva cesta 10	Ciril Metodov drevored, Grohajreva pot, Kvedrova ulica h. št. 2 in naprej, Osojnikova cesta h. št. 11, Panonska ulica, Potrčeva cesta h. št. 1,1 a, 2, 3, 4, 6, 8, 10, 14
004	Dom krajanov, Potrčeva cesta 34	Gregorčičev drevored, Kvedrova ulica h. št. 1, Osojnikova cesta h. št. 2,4,6,21,22,25,26, Potrčeva cesta h. št. 16-54 (parne) in h. št. 9-29 (neparne)
005	OŠ dr. Ljudevita Pivka, Raičeva ul. 2	Erjavčeva pot, Maistrova ulica h. št. 1-18, Ob Grajeni, Remčeva ulica, Tiha pot, Volkmerjeva cesta h. št. 5, 7, 9, 10, 11 in 19
006	OŠ Ljudski vrt, Zupančičeva ul. 10	Kajuhova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Potrčeva cesta h. št. 3157 (neparne), Trubarjeva ulica, Vodova ulica, Zoisova pot, Zgečeva ulica, Župančičeva ulica
007	OŠ Ljudski vrt, Župančičeva ul. 10	Bevkova ulica, Flegeričeva ulica, Kariževa ulica, Krambergerjeva pot, Langusova ulica, Meglova pot, Natašina pot, Obrtniška ulica, Osterčeva ulica, Potrčeva cesta h. št. 59-69 (neparne) in 56-70 (parne), Švajgerjeva ulica, Ulica Anice Kaučevič, Ulica Jožefe Lackove od h.št. 33 naprej, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka Brenčiča, Zgečeva ulica, Murščeva ulica
008	OŠ Ljudski vrt, Župančičeva ul. 10	Frankovičeva ulica, Hercegova ulica, Peršonova ulica, Rabelčja vas, Ulica Avgusta Hlupiča, Na Jasi
009	Avla Šolskega centra Ptuj, Volkmerjeva ul. 19	Arbajterjeva ulica, Ul. 25. maja h. št. 1-13, Ulica 5. Prekomorske h. št. 9 - 11
010	MC Ljudski vrt, Rimska ploščad 24	Kraigherjeva ulica, Rimska ploščad h.št. 24 in 25, Ulica 5. Prekomorske h.št. 1 -7
Oil
012
013
014
015
016
017
018
019
020
021
022
023
024
025
12	13. OKTOBER 2006
V E STN I K LETOX"________________________________stran 25
Vrtec, Potrčeva cesta 9 Dijaški dom, Arbajterjeva ul. 6
Dom krajanov bratje Reš, Volkmerjeva ul. 26
Dom krajanov bratje Reš, Volkmerjeva ul. 26
Dom krajanov Olge Meglič, Vičava 42
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Cučkova ul. 1
Dom krajanov, Belšakova ulica 20/a
Gostilna Kuhar, Ormoška c.65
Gasilski dom Spuhlja, Spuhlja 12/a OS Breg, Rogaška c. 6
OS Breg, Rogaška c. 6
Rimska ploščad h. št. 1 -23, Volkmerjeva cesta h. št. 16, 17 in 18
Ulica 25. maja h. št. 14 in naprej, Ulica 5. Prekomorske h. št. 1221, Volkmerjeva cesta h. št. 20 in naprej (razen h. št. 25, 26, 31,33, 75, 77 in 79)
Crtkova ulica6 Čufarjeva ulica, Gajzerjeva ulica, Pivkova ulica, Reševa ulica,Štuki, Volkmerjeva cesta h.št. 25, 26, 31,33, 75, 77 in 79, Zavčeva ulica, Ulica Kneza Koclja, Kettejeva ulica
Klepova ulica, Krčevina pri Ptuju, Maistrova ulica h. št. 19 in naprej, Ulica Vide Alič h. št. 20 in naprej, Sovretova pot h.št.
14 ter 20 in naprej
Orešje, Ulica Vide Alič h. št. 1-19, Vičava h. št. 11- 136 (razen h. št. 1-4), Sovretova pot h.št. 2-19 (razen h.št. 14)
Arnuševa ulica, Čučkova ulica, Dornavska cesta h.št. l-8b, Kogejeva pot, Na Tratah, Nova cesta, Ormoška cesta h. št. 1 -30, Rajšpova ulica, Rogozniška cesta, Špindlerjeva ulica, Vegova ulica, Vrtnarska pot, Znidaričevo nabrežje
Belšakova ulica, Brstje, Dornavska cesta, h.št. 22 in 22a, Hermanova ulica, Kerenčičeva ulica, Macunova ulica, Mladinska ulica, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica, Ulica Franca Kosca, Wilhelmova ulica, Puhova ulica
K jezeru, Ob Rogoznici, Ormoška cesta h. št. 32 in naprej, Ribiška pot
naselje Spuhlja
Čehova ulica, Čopova ulica, Finžgarjeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, Kersnikova ulica, Lazarjeva ulica,
Linhartova ulica, Meškova ulica, Na obrežju, Ob železnici h. št. 315, Poljska cesta h. št. 1 -20a, Prežihova ulica, Rogaška cesta h. št. 19 in 20, Seliškarjeva ulica, Slekovčeva ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica
Na postajo h.št. 29-71, Ob železnici h. št. 1,2, 18, 20 in naprej, Poljska cesta h. št. 21 in naprej, Rogaška cesta (razen h. št 19 in 20), Spolenakova ulica, Zagrebška cesta h. št. 1-31, Jurčičeva ulica, Petrovičeva ulica, Praprotnikova ulica, Stritarjeva pot, Arničeva ulica
Dom krajanov Zadružni trg 12
Dom krajanov Turnišče, Selska cesta 2
Dom krajanov Turnišče, Selska cesta 2
Dom krajanov, Slovenskogoriška cesta 18
Abramičeva ulica, Gubčeva ulica, K Mitreju, Koresova ulica, Mariborska cesta, Mestni log, Mežanova ulica, Mlinska cesta, Ob Dravi, Ob Studenčnici, Pergerjeva ulica, Pot v toplice, Povodnova ulica, Rimska ulica, Trajanova ulica, Vespazianova ulica, Zadružni trg
Draženska cesta, Golobova ulica, Gromova ulica, Jezova ulica, Mejna cesta, Na postajo h. št. 4 in naprej, Sagadinova ulica, Toplakova ulica, Ulica haloškega voda, Uiicajjrvega maja, Ulica Sercerjeve brigade h. št. 14 in naprej, Ulica Zetalskega Jožeta, Ulica 14. divizije, Zidanškova ulica h. št. 7 ter h. št. 13 in naprej
llčeva ulica, Na postajo h. št. 1,2 in 3, Selska cesta, Sodnice,
Suha veja, Turniška ulica, Ulica Pohorskega bataljona, Ulica Sercerjeve brigade h. št. 2-7, Zagrebška cesta h.št. 32 in naprej, Zidanškova ulica h. št. 1-12 (razen h. št.7), Zunkovičeva ulica
Anželova ulica, Brstje h. št. 1, Cesta 8. Avgusta, Čarmanova ulica, Dornavska cesta h. št. 10 in naprej razen 22-22a, Gomilšakova ulica, Kokolova ulica, Kratka ulica, Prečna pot, Slovenskogoriška cesta, Svržnjakova ulica , Frasova ulica Prečna pot, Ulica Anice Kolarič, Ulica Jožefe Lackove h. št. l-32a, Zechnerjeva ulica
				——	 26. STRAN 13. OKTOBER 2006 VESTNI K LETO XN ŠTEVILKA 12		
026	Potrč Ivica, Žabjak 65	naselje Žabjak
027	Dom krajanov, Slovenskogoriška cesta 18	Nova vas pri Ptuju h., št. 32 in naprej
028	Gasilski dom Kicar	naselje Kicar
029	Gasilski dom Spodnji Velovlek	naselje Spodnji Velovlek
030	Gasilski dom Pacinje	naselje Pacinje
031	Gasilski dom Podvinci	naselje Podvinci
032	Pisarna PGD Grajena, Grajena 50/a	naselje Grajena
033	Ivan Kampi, Grajenščak 12/a	naselje Grajenščak
034	Društvo upokojencev- pisarna Grajena	naselje Krčevina pri Vurbergu
035	Primestna četrt Grajena - sejna soba, Grajena 57	naselje Mestni vrh
901	Mestna hiša (Magistrat), Mestni trg	volišče za predčasno glasovanje (78. člen ZLV)
905	Športna dvorana Mladika - sejna soba, Cučkova ul. 8	posebno volišče dostopno invalidom (79.a člen ZVDZ)
		III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema.		
Številka: 041-2/2006-105 Datum: 24. 8. 2006		
	Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r. predsednik VK MO Ptuj	
88.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Mestne četrti Center na seji, dne 31.
8.	2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Center
7.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.	) Marjana TOPLAK KOKOL, Ormoška
cesta 61, 2250 Ptuj - predsednica
Elvis DENIČ, Vošnjakova ulica 3,
2250 Ptuj	- namestnik
2.	) Katja MAUČEC, Ciril Metodov drevo-
red 14, 2250 Ptuj	- članica
Erika ŠAFRANKO, Gregorčičev drevored 13, 2250 Ptuj - namestnica
3.) Robert MUHIČ, Ul. heroja Lacka 5, 2250 Ptuj	- član
Tomaž KRAJNC, Kvedrova 2, 2250 Ptuj	- namestnik
2.
• Sedež Volilne komisije Mestne četrti Center je v prostorih Jadranske ulice 6.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 178/06 Datum: 1. 9. 2006
Mag. Metod GRAH, s.r. predsednik sveta Mestne četrti Center
89.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Mestne četrti Panorama na seji, dne
4.	9. 2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Panorama
1.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.	) Aljaž ČERČEK, Maistrova ulica 26,
2250 Ptuj	- predsednik
Peter FRAS, Pivkova 9, 2250 Ptuj
- namestnik
2.	) Majda KRAMBERGER, Orešje 175,
2250 Ptuj	- članica
Anica HORVAT, Orešje 165, 2250 Ptuj	- namestnica
3.) Meta MAJNIK, Orešje 110, 2250 Ptuj
- članica
Aleš ŠTRAFELA, Zavčeva ulica 18, 2250 Ptuj	- namestnik
2.
• Sedež Volilne komisije Mestne četrti Panorama je v prostorih Doma krajanov Olge Meglič, Vičava 46.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 110/06 Datum: 5. 9. 2006
Jože ŠTRAFELA, s.r. predsednik sveta Mestne četrti Panorama
90.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Mestne četrti Ljudski vrt na seji, dne
5.	9. 2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Ljudski vrt
J.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.	) Boris PREMZL, Ul. 5. prekomorske 2,
2250 Ptuj	- predsednik
Borut FEKONJA, Volkmerjeva c. 60, 2250 Ptuj	- namestnik
2.	) Marjan BER, Ul. Stanka Brenčiča 2,
2250 Ptuj	- član
Uroš POTOČNIK, Ul. Avgusta Hlupiča 8, 2250 Ptuj	- namestnik
3.	) Boštjan DAJČMAN, Žgečeva ulica 8,
2250 Ptuj	- član
Ivan SATLER, Rabelčja vas 16, 2250 Ptuj	- namestnik
2.
• Sedež Volilne komisije Mestne četrti Ljudski vrt je v Domu krajanov Ljudski vrt, Rimska ploščad 24.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 164/06 Datum: 7. 9. 2006
Darinka ČRETNIK, s.r. predsednica sveta Mestne četrti Ljudski vrt
91.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Mestne četrti Jezero na seji, dne 4.
9.	2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Jezero
1.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.	) Mitja HORVAT, K jezeru 12, Ptuj
-	predsednik
Darja GRANDL, Šeronova ul. 6, Ptuj
-	namestnica
2.	) Venčeslav GALUN, Brstje 28/a, Ptuj
- član
Albin BRLEK, Severova ul. 3, Ptuj
- namestnik
3.	) Janko ČUŠ, st., Špindlerjeva ul. 17,
Ptuj	- član
Aleksander KOKOL, Ormoška cesta 61, Ptuj	- namestnik
2.
• Sedež Volilne komisije Mestne četrti Jezero je v Domu krajanov Budina -Brstje, Belšakova ulica 20/a.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 205/06 Datum: 6. 9. 2006
Edvard STRELEC, s.r. predsednik sveta Mestne četrti Jezero
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Mestne četrti Breg na seji, dne 7. 9. 2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Mestne četrti Breg
1.
V Volilno komisijo se imenujejo:	<
1.	) Milan MASTEN, Spolenakova 18,
2251 Ptuj	- predsednik
Zinka GAJZER, Sodnice 14, 2251 Ptuj
-	namestnica
2.	) Martin OGRINC,Mežanova 1, 2251
Ptuj	- članica
Sandra MERTEL, Poljska c. 41/b,
2251 Ptuj	- namestnica
3.	) Oto VELUNŠEK, Zadružni trg 1, 2251
Ptuj	- član
Eva HORVAT, Poljska c. 15, 2251 Ptuj
-	namestnica
2.
• Sedež Volilne komisije Mestne četrti Breg je v prostorih Doma krajanov Turnišče, Selska cesta 2.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 180/06 Datum: 12. 9. 2006
Franc ŠTRUCL, s.r. predsednik sveta Mestne četrti Breg
93.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je Volilna komisija Mestne občine Ptuj na 7. seji, dne 19. septembra 2006, sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Spuhlja
J.
V Volilno komisijo Primestne četrti Spuhlja se imenujejo:
1.	Zinka KOKOL, Spuhlja 73, Ptuj
- za predsednico
Danilo BELA, Spuhlja 92, Ptuj
- za namestnika predsednice
2.	Franc ČEH, Spuhlja 143, Ptuj
-	za člana
Alenka RIŽNER, Spuhlja 22, Ptuj
-	za namestnico člana
3.	Ivan BEZJAK, Spuhlja 32/a, Ptuj
-	za člana
Bošjan ŠAMPERLI, Spuhlja 62, Ptuj
-	za namestnika člana.
2.
• Sedež Volilne komisije Primestne četrti Spuhlja je v prostorih Gasilskega doma Spuhlja, Spuhlja 12/a.
3,
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 041-3/2006-105 Datum: 19. 9. 2006
Tomaž NEUDAUER, univ. dipl. prav., s.r. predsednik VK MO Ptuj
94.
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Primestne četrti Grajena na seji, dne
7.	9. 2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Grajena
I.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.) Danica GAJZER, Grajena 52/a ,
2250 Ptuj	- predsednica
Angela VAUPOTIČ, Grajena 56,
2250 Ptuj	- namestnica
2.	) Branko PETEK, Mestni vrh 87/b, 2250
Ptuj	- član
Nataša KOSI - HERGA, Krčevina pri Vurbergu 14, 2250 Ptuj - namestnica
3.	) Danica GERMOVŠEK, Krčevina pri
Vurbergu 152/a, 2250 Ptuj - članica
Mojca HORVAT, Mestni vrh 79/b, 2250 Ptuj	- namestnica
2.
• Sedež Volilne komisije Primestne četrti Grajena je v prostorih Grajena 57.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 39/06 Datum: 7. 9. 2006
Andrej REBERNIŠEK, s.r. predsednik sveta Primestne četrti Grajena
Na podlagi 113. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-ZLV-UPB2 in 70/06 - Odločba US) je svet Primestne četrti Rogoznica na seji, dne 25. 8. 2006 sprejel
SKLEP
o imenovanju predsednika in članov ter njihovih namestnikov Volilne komisije Primestne četrti Rogoznica
1.
V Volilno komisijo se imenujejo:
1.	) Boris ŽLENDER, Slovenskogoriška
cesta 18, 2250 Ptuj - predsednik
Ivan KEKEC, Nova vas 84,2250 Ptuj - namestnik
2.	) Rozalija VRHOVŠEK, Nova vas 34,
2250 Ptuj	- članica
Milan BEZJAK, Nova vas 117, 2250 Ptuj	- namestnik
3.	) Milan PETEK, Podvinci 68, 2250 Ptuj
- član
Marjan SERDINŠEK-st., Nova vas 58, 2250 Ptuj	- namestnik
2.
• Sedež Volilne komisije Primestne četrti Rogoznica je v prostorih Doma krajanov Slovenskogoriške čete, Slovenskogoriška cesta 18.
3.
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 47/06 Datum: 6. 9. 2006
Drago ZORKO, s.r. predsednik sveta Primestne četrti Rogoznica
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/06) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda za šport Ptuj
J.
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Vladimirja SITARJA, roj. 1961, profesorja športne vzgoje, stanujočega Videm 11, 2284 Videm pri Ptuju, za direktorja Zavoda za šport Ptuj.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 103-10-13/02-105 Datum: 25. 9. 2006
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
Oblikovanje in tisk: Grafis d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS, Darja Galun * SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov.
Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.