XIII. tečaj 1. zvezek z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom N ji h Svetosti papeža Leona XIII., Njih Prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje I*. Stanislav Šlirabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 1 zvezka. 8v. rožni venec ................................................ Veneli del I.................................... 1. Marijino brezmadežno spočetje.......................... 2. Marijina mladost, in njena zaroka...................... b. Angeljevo oznanjenje ................................... 4. Zvonjenje „ Zdrava Marija1-............................. Vsakdanji kruli................................................. 1. Za mesec jauuarij, prosinec (31)........................ Življenje sv. Leonarda Portoniavriškega I. pogl. Rojstvo sv. Leonarda. 1’erva leta njegove mladosti . II. pogl. Kako je sv. Leonard v Rim prišel in tam v solo hodil III. pogl. Sv. Leonard razodene svojo željo svet zapustiti in sto pi po mnogih srečno premaganih zaprekah v redovni stan . Iz Svete dežele.............................................. • Sv. Tomaža Akviuskega Razlaganje Gospodove molitve „Očenaš.“ Uvod 1. Gospodova molitev jo zanesljiva ........................ 2. Gospodova molitov je prava............................. b. „ „ je dobro vrejena (vravnana] 4. „ j« pobožna............................ 6. „ „ je ponižna . . . . . Priporočilo v molitev........................................... Zahvala za vslisnuo molitev..................................... 1 2 5 7 11 13 13 15 18 21 25 20 29 30 30 31 31 32 32 V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1894. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. (Dalje.) §. 11. O slabljenju, p r e g 1 a š e vm n j u in raztezanju samoglasnikov v korenih. Kratka pervotna e in o oslabevata v I in vi, kar daje po naše it, ki se more tudi popolnoma zgubiti, prim. stsl. večer ù in v 16 e r a, naše : veéé’r' in .v č é'r a j ; hoteti in h ti- t è t i, naše : k o t è‘ 11, h(6’t ') m h t é‘ t ì, z a h t è‘ v a t i ; *s o-p i t i in s ù p a t i. naše : s o p r t ì.n-) in s p a‘ t i ; p o r j a in prutfl, naše: pó‘rjem in pàr’t. V nekoliko primerih imamo pri nas oslabel samoglasnik, kjer ima stara slovenščina še polnega, v drugih velja nasprotno, prim. stsl. stobor ft in naše s t à b ir r, stsl. k o t o r ù j I in naše k à té' ri3), nasproti,- stsl. 11 v fi *), naše 1 e,v, stsl. mi-č i, s) naše m e- č , g. m e‘ č a i), stsl. r i c i, naše r e c i-, stsl. r h p u t ft, naše r o p o-1. 7) Samoglasnika e in o sta vštrična glasova in more stati v tem istem korenu zdaj ta zdaj oni, kar imenujemo preglas : t e‘-č i, t é‘ k à ,1, t ó‘ č i m . t o1 č i .1, o t o' k (insci) , o t 6’ k (gc-schiculsl) ; re‘či, ré'kàj, prè‘rok, o t -r o; k (in-fàns) ; 1 e‘-i«ež, 1 (V m i m ; okle [p| n i‘ t i, o k 1 o p s). Pri tem je lehko tudi e z T, o z ù nadomeščen, prim. stsl. š T d- 9), naše š à*,l, šla’, p o š a’ s t in ho d i1 ti; ž el'n e m in g n a‘ 11 (iz g u n a-t i), go n i‘ t i. Ker se er, or, el, ol pred soglasniki spreminja v rè, ra, It, la, se v takih primerih na videz v pregiala v a : strežem, s t r a‘ ž i m ; (v 1 e- č e m. ,v 1 a' Č i m ; pl è’ z a m, p 1 a’ z i m, o-slabelo stsl. plùzéti, naše po,lzi‘. — Pa tudi pervotno dolgi è se pregiala v dolgi o t. j. a : 1 e' z e m, 1 a’ z i m, p r e‘-1 a z, g. p r e 1 a‘ z a, I0) Stari nosni c (iz /n, cm, ali 1 n, I m) se pregiala v tj (iz on, on) : z m e‘ d e m (iz z m e‘ t e m), z m ó’ t a ; zal é‘ k n i- * ’ V V Dftlin, Kogister zhes v To Biblio: Dolila Samfonova li u t ali luba. 2) Trub., Postilla 1. SO: Taku fu letti Ditoze fvble imi v rt o p v. 3) Stari kajkavski Hervatje, kaker Vrameo, Potrotič, pišejo: kot eri; kranjski stori pisatelji imajo o le še v sestavah rtekoteri, vlakoteri. Prim. rusko: kotorvj, p. k t o r v, 6. kter>’. ‘) Hrv, lav se vietila sè stsl. IT v ft ; pri nas je ohranjeni porvotni c. r’l Iz gotskega moki; tudi tu je pii uas stari c ohranjen, hrv. nia-č. ") Primeri še naše rff‘dkà,v in stsl. rii .Uk v (poleg rcillky) iz. notri. rcttich, in to iz lat. radice. 7) Primori tudi hrv. topot, topotati, stsl. tiipiUii, tflputoti, našo tàpta‘tì ; „Ta reli Catehismus“, Krelj Pa. 2. Hzhemu Ajdjc tapazhejo (—-tiip t o’j o). *> Daini, Sal. rnodr. 5; Ou bo Pravizo oblojkcl k'oklopu; 1 Toss. ó: ohlizheni s’ O ki o pom to vero. ") Iz ‘Sed, “bed, "0 Plot, kjer se čroz hodi. XIII. tečaj. V Gorici, 1894. I. zvezek. Sv. rožni venec. P. F. H. V neki lepi cerkvi matere božje je sedela stara ženica na samotnem prostoru. V roči je deržala rožni venec ali moljek in pridno prebirala jagode na njem. Svoje oči pa je imela neprenehoma oberujene na prelepo podobo matere božje z božjim detetom v naročji. Neki gospod, ki je prišel v cerkev, da si ogleda prelepo stavbo in dragocene vmetelnosti, zapazi ženico, stopi k njej ter jej šaljivo in smeje reče : ,Kaj ne, mati, sv. rožni venec je kaj lepa molitev" ? „Seveda“, odverne ženica, „je rožni venec prav lepa molitev. Saj mej to molitvijo lahko premišljujem, kar hočem1* ! Pri teli besedah se tujec zaničljivo nasmeja in gre proč. Seveda je te besede pobožne ženice razumel po svoje, ko nov dokaz, kako malo vredna je ta molitev. Ni pa pomislil, da je priprosti odgo-govor stare ženice kratko in jedernato izrazil vzvišenost in lepoto sv. rožnega venca. V resnici je sv. rožni venec ravno zavoljo tega tako lepa in prekoristna molitev, ker more človek pri tem misliti, kar hoče, to se pravi, da mu ponuja in vzbuja yse one misli in čutila, ki morajo prešinjati pobožnega molivca. __ 2 __ „Očenaš“ in „češčenamarija“, iz keterih je sveti rožni venec deloma sestavljen, niso človeške besede. Gospodovo molitev je Jezus sam učil ; druga je zložena iz besed sv. Duha. Ta molitev krepča dušo mislečega kristijaua kaker nebeška mana. Spominja ga, da ima ljubeznjivo mater priprošnjico pri nebeškem Očetu. To pa yzbuja v njegovem serci čutila ljubezni, hvaležnosti, zaupanja in kesanja. Skrivnosti pa, ketere vmes vklepamo, vabijo dušo, naj vedno zbrano premišljuje neskončno vsmiljenje-in ljubezen božjo, ki se nam kaže v delu našega odrešenja. Seveda se ne more tajiti, da moli marisikateri sv. rožni venec brez vsakega dušnega prida, brez gorečnosti in vneme. To pa zato, ker mej molitvijo nič ne misli, ali pa misli, kar hoče, to je. prostovoljno misli na posvetne reči. Ko njegova usta izgovarjajo božje besede, njegovo serce za to še ne ve ne. Če kedo tako moli, je pač vsaka njegova molitev le golo blebetanje. Mnogo jih moli pa sv. rožni venec razmišljeno tudi zato, ker ne znajo najti iz besed bogatega zaklada vzvišenih misli in tolažbe, ketere jim ponuja ta lepa molitev. Pervi, ki prostovoljno razmišljeno molijo, si morejo pomagati le s tem, da odlože svojo dušno lenobo, in pazijo na besede, ketere izgovarjajo. Drugim pa hočemo z razlaganjem skrivnosti sv. rožnega venca pokazati, česa jih spominjajo skrivnosti, in kaj morejo in smejo mej to molitvijo misliti Naj bi padle te besede na rodovitna tla in obrodile stoteri sad po želji sv. očeta Leona XIII, ki priporočajo vernim brez razločka stanu vsako leto v svojih prelepih okrožnicah pobožno-molitev sv. rožnega venca. V ta namen zdihnimo : Kraljica sv. rožnega venca, piosi za nas! Veseli del. I. ,,K e t e r e g a si devica od sv. Duha spočel a". „In angelj ji je rekel : Ne boj se Marija ! ker si milost našla pri Bogu. — Glej, spočela boš v svojem telesu in rodil* Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus“. (Luk. I. 30. 31.) 1. Marijino brezmadežno spočetje in rojstvo. Leta 733. po vstanovljenji mesta Rima, 21 let pred rojstvom Kristusovim, dne 8. septembra v soboto v jutru je bila — 3 — rojena v Nazaretu v dolenji Galileji sveta devica, ki je imela biti po prerokovanji prerokov mati obljubljenega Odrešenika. Njeni starisi so bili Joaliim, ki je bil iz rodu Juda, po Natami iz rodu Davidovega, in pa Ana, ki je bila po mnenji sv. Avguština iz rodu Levi. Oba sta bila doma iz bližnjega mesteca Sefo-rije. Bila sta pravična in hodila s popolnim sercem po poti Gospodovih zapovedi. Joaliim je obdeloval dedščino svojih očetov in vžival tisto blago srečo in zadovoljnost, ketero so vedno zavidali modrijani in mogočniki tega svèta, ko jim je postala sreča nemila. Na posestvih v Seforiji, Nazaretu in Jeruzalemu, ki so bila lastnina Joahima in Ane, je sezidala pozneje cesarica Helena cerkve. Po šegi jutrovcev je redil po svojih posestvih mnogo-brojne črede, ketere mu je Bog blagoslovil prav očividno. V svojem dvajsetem letu se je zaročil z Ano. Ko je štel štirideset let, še ni imel otrok, kar so imeli Judje za sramoto in božjo kazen. Vedno je prosil Boga, naj ga blagoslovi z dediči. Zdelo se mu je vže, da Bog ne bo vslišal njegove prošnje. Necega dne gre zopet v Jeruzalem, da opravi v tempeljnu daritev in prosi Boga zato, kar mu je največe britkosti delalo. Duhovnik, ki je ravno opravljal službo v tempeljnu, ni hotel sprejeti njegove daritve, očital mu je, da je brez otroK. To je bila pač najhujša poskušnja za zvestega božjega služabnika. Ves žalosten je šel iz tempeljua v puščavo k svojim čredam. Tu je bival daleč proč od svoje žene. Ana, njegova zvesta žena, je slutila, zakaj ne pride mož domov. Deialo jej je hudo žalost ; ne toliko zavoljo sramote njene nerodovitnosti, kaker pa zavoljo sramote in žalosti njenega moža, ki ga je iz serca ljubila. Še bolj goreče je jela Boga prositi, naj vzame to žalost od moža in nje. Prigodi je, da se Joakimu v puščavi pri čredi prikaže an-gelj, ki mu je naznanil, da je Bog vslišal njegovo prošnjo in molitev. Tudi mu je velel, naj se verne nazaj k svoji žalostni ženi. Ko je bila Ana še obljubo storila v svoji molitvi, da hoče sad svojega telesa darovati Bogu v tempeljnu, če vsliši njeno molitev, prikaže se tudi njej angelj in prinese veselo sporočilo, da jej bo Bog dal otroka, katerega bodo občudovali vsi narodi. Vsa vesela se odpravi na pot in hiti naproti svojemu možu, da mu prinese veselo vest. Pri zlatih vratih tempeljna se Joaliim in Ana srečata ter s priserčnim poljubom objameta in pozdravita. Sramota je bila toraj Ani odvzeta, imela je postati mati. Z — 4 — veseljem pričakuje,, dne, ko bo njeuo dete zagledalo luč sveta. Slednjič se je približal tisti srečni čas. Vže leži ljubo dete v naročji svoje matere. Ne more se ga nagledati. Veselimo se tudi mi presrečne matere ! Da. bodi pozdravljeno nebeško dete! Tvoje rojstvo je podobno jutranji zarji ; ti si zgodnja danica, ki nam naznanja vzhajajoče sonce. Ti si izvoljena, od ketere hoče sin božji meso in kri na se vzeti, da postane naš odrešenik in zveličar ! V resnici si nam dragoceu zaklad nebeški ! Modro je bilo, da je Bog tako dragocen zaklad izročil srečnim starišem še le po do'gi poskušnji in goreči molitvi. Cenili so ga tako tem bolj in hvalili zanj Boga. Tudi ona stara Ana, mati preroka Samuelja, je morala dolgo prenašati sramoto nerodovitnosti, da je bila potem s tem večini veseljem napolnjena, ko je dobila sinu. Naj bi pa ona. keteri je Bog odločil tako visok in imeniten namen, tudi delila osodo vseh Adamovih otrok, naj bi bila tudi ona pri rojstvu omadeževana s podedovanim grehom ? Tridentinski cerkveni zbor je v svoji peti seji, določujoč nauk katoliške cerkve o izvirnem grehu, izvzel Marijo. Papež. Pij IX. pa so ta nauk katoliške cerkve dne 8. decembra 1854. razglasili za versko resnico z besedami : „Nigdar nismo opuščali naše posebne in očitne molitve sv. cerkve v ponižnosti in pestu darovati Bogu Očetu in njegovemu Sinu, da razsvetli naš um z močjo sv. Duha ; priporočivši se pomoči vseh nebeščanov, proseč v goreči molitvi tolažnika sv. Duha, izrekamo po njegovem navdihnjenji na čast presvetega trojedinega Boga, v poveličanje in slavo deviške božje porodnice, v prospeh sv. vere, iz oblasti našega gospoda Jezusa Kristusa, sv. apostoljev Petra in Pavla, te)’ svoje lastne : nauk keteri uči, da je bila blažena devica Marija v pervem trenotku svojega spočet ja po posebni milosti in odlikovanji vsemogočnega Boga, glede na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika sveta,, prosta in obvarovana vsacega madeža izvirnega greha, ta nauk je razodet od Boga ; zato ga morajo vsi pravoverni terdno in stanovitno verovati N Kateri Marijin častivec bi se tega nauka iz vsega serca ne veselil ? Najčistejši, Najsvetejši, ki sovraži tudi senco greha, naj si izvoli za mater omadeževano z izvirnim grehom ? Kaj tacega se ne more misliti. To se ne strinja sè svetostjo Božjo. Oe je hotel Sin božji človek postati, je moral biti rojen iz brezmadežne čiste device. — 5 — (’e je Eva, naša perva mati, prišla cista iz stvarnikove roke, koliko bolj je morala vže od rojstva sem biti čista in nedolžna naša druga Eva, ki pervo glede časti neskončno presega. Da, Marija ne sme biti ponižana pod Evo ; ona je in ostane vsem devicam in ženam vzor, v katerem naj se ogledujejo, vzor nedolžnosti, in čistosti, na ketero naj se vse njenega spola vedno ozirajo. Milost dušnega prerojenja, ketero smo vsi prejeli brez našega zasluženja v zakramentu sv. kersta precej po rojstvu, prejela je tudi blažena Devica, pa v trenotku svojega spočetja, tako da se je greli še doteknil ni. 2. Marijina mladost in njena zaroka. Dete, ki je bilo v pervem trenotku svojega spočetja obdarovano s toliko milostjo, se je razvijalo tudi nadalje celo posebno. Ko je deklica spolnila tretje leto, jo pripeljejo stariši ysled obljube v tempelj, da jo posvetijo Bogu, ter se tam izuči vseh judovskih vednosti. V tempeljnu se je Marija z drugimi judovskimi devicami učila postave očetov in starega hebrejskega jezika, v katerem so bilo pisane sv. bukve. Iz tega nauka je zajemala navdušenost za izreke prerokoy, ki jej je delala naj-veče veselje ; vedno je premišljevala božje obljube in yedno goreče prosila Boga, naj kmalu izpolni, kar je obljubil in napovedal po svojih prerokih. Natanko je spolnjevala Mojzesovo postavo in obrede svojega ljudstva. Zato je bila Marija z veseljem vedno pri jutranjih in večernih daritvah v tempeljnu ; natanko se je deržala Judom zapovedanega očiščevanja in ostrega posta. Tudi se je naučila Marija v t°j šoli tistih koristnih vednosti in ročnih del. ketere hvali sv. Duh pri dobrih ženah (Preg. 31. 10). Tukaj je vertila vretence iz cedrovega lesa, ali pa sedela poleg okvira ter vezla prelepe preproge z raznimi podobami za tempelj, ali pa tkala krasno tkanino, po keteri so slovele judovske žene. Sv. Epifanij nam pripoveduje, da je bila Marija v vseli teh delih prava umetelnica, kaker je tudi v čednostih in pobožnosti svoje verstnice daleč presegala. V spomin na to imenujejo kristijani v jutrovih deželah še dandanašnji snežno bele nitke, ki v vlažnih jesenskih dneh po zraku plavajo ..matere božje prejo". Poleg molitve je Marija ljubila posebno tudi dela usmiljenja. Od jedi, ki jo je dobivala, je prihranila vedno nekoliko, — 6 — da je delila vbozira. V zalivalo za to njeno vsmiljenje so prišli pogostokrat angelji k ujej in jej prinesli najlepšega sadja. Tako se je razcvetala devica, na ketero se z veseljem in radostjo ozirajo vsa stoletja. Z nenavadno telesno lepoto je združevala še večo lepoto svoje bogoljubne duše. Govorila je malo in le o pravem času, nigdar ni najmanjša laž omadeževala njenih ust. Njen glas je bil ljubeznjiv ; njeno govorjenje polno tolažbe za vsakega, ki jo je slišal. V vseli čednostih je bila najpopolnejša mej vsemi devicami. Ko je Marija dopolnila štirinajsto leto, so jeli misliti na to, da jo dajo v zakon kakemu možu. Stariši so jej bili vže pomerii ; tudi si je bila že pridobila spretnosti, ketere je tisti čas zahteval od dobre gospodinje. Marija pa se je zakona branila, ker se je bila že Bogu posvetila sklenivši živeti v vednem devištvu. Ali temu so njeni vadili oporekali, ker se do tedaj kaj tacega še ni slišalo. Zato vpraša veliki duhovnik za svet Boga, in Bog je odobril Marijino obljubo. Na to je rekel veliki duhovnik zbrani množici tako le : ,.Ker je Bog vpeljal nov način svoje službe, moramo poiskati moža, keteremu bomo v skerb in varstvo izročili devico. Pa kedo je ta ?“ Duhovnik zopet vpraša Jehovo, ki odgovori z besedami preroka Izaija: «Pognala bo mladika iz korenine Jese, in iz nje cvetlica, in Gospodov duh bo na ujej počival11. Na to je vkazal veliki duhovnik, naj vsi mladeniči iz Davidovega rodu prineso vejice k oltarju. Ciger vejica bo jela cveteti ter se bo na njo vsedel golobček, temu naj se izroči devica. Določeni dan so prišli vsi mladeniči z vejicami v tempelj. Le eden, Jožef, sin Jakobov, ni prinesel vejice. Brez dvojbe si iz ponižnosti ni upal snubiti device. Pa nobena vejica ni jela cveteti, in Gospod je rekel, da ravno ta, s keterim se ima devica zaročiti, ni prinesel vejice. Zdaj Jožefa prisilijo, da tudi on prinese svojo vejico. Precej se jame razcvetati in z nebes prileti bel golob, ki sede na njo. Tako so spoznali vsi, da se ima devica z Jožefom zaročiti. Ko se je po judovskem običaju zaroka zveršila, kaj pa da so blagrovali vsi Jožefa zavoljo take neveste. Božja previdnost je toraj Jožefa izvolila za moža blaženi devici, da je bil varih njene čistosti in priča njenih čednosti. To pa se ni zgodilo samo za to, ker ga sv. pismo imenuje pravičnega, svetega moža, ampak tudi da je Jezus po svojem redniku dobil pravico do Davidovega prestola po besedah: „Gospod Bog. mu bo dal sedež Davida njegovega očeta in bo kraljeval v hiši — 7 — Jakopovi vekomaj (Luk. 1, 32). Drugi vzrok je še tudi, da sta imela Jezus in Marija rednika in variha, in pa, da ne bi Judje imeli Marije za prešuštnico ter jo po postavi kamenjali. Sveti marternik Ignacij pravi, da tudi še zavoljo tega. da bi rojstvo obljubljenega Odrešenika ostalo skrito hudobnemu duhu. Da hudobni duh ni spoznal Odrešenika v č'oveški podobi, tega nam je dokaz to, ker se je derznil skušati Jezusa v puščavi. S tem se je hotel satan ravno prepričati, ali je Jezus res obljubljeni mesija. Jožefa in Marijo so posnemali razni zakonski ter ohranili devištvo. Tako sta v zderžnem zakonu po deviški živela sv. Pulj-herija in Marcijan, sv. cesar Julijan sè sv. Baziliso, sv. E Ivani, angleški kralj, sé svojo ženo Edito, sv. Cecilija z Valerijanom, sv. Henrik I. sè sv. Kunignndo i. dr. — Vsi ti so zakonskim lep zgled, da jim je pri spolnjevanji svojih zakonskih dolžnosti misliti tudi na svoje lastno posvečenje ter bolj skerbeti za nebesa ko za posvetne reči. Z Marijo, brezmadežno in deviško božjo porodnico je vzešla na nebu pobožnega življenja nova, do tedaj nepoznana zvezda — vedno devištvo. Do tedaj so imele Evine hčere zekon za uaj-večo srečo, od tedaj jim je najviši vzor zvesto posnemanje vedno brezmadežne device Marije. Njej je sledilo tisoč in tisoč devic, ki jo obdajajo kaker krasen venec zvezd. V stari zavezi je bila za žensko največa sramota in ponižanje, če je ostala neomožena. Drugače je v novi zavezi. Tu se je duši odoerla veliko blažja ljubezen ko zakonska, ljubezen do Boga, Odrešenika. Njemu se posveti, njemu se zaroči, njemu se daruje iz vsega serca tisoč in tisoč devic. V tej ljubezni vživajo mir, ki jim ga svet ne more dati. Zato uči sv. apostelj Povelj : „Kedor je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopidel. In žena ueom.žena, in devica misli, kar je Gospodovega, da bila sveta na telesu in na duhu. Reterà je pa omožena. misli n i to, kar je posvetnega, kako bi možu dopadla“ (I. Kor. 33). 3. Angeljevo oznanjenje. Ko je bila sveta devica z Jožefom zaročena, sta šla dolu v Nazaret. Tu sta v priprostosti svojega serca sveto služila svojemu Bogu. Svoj čas sta si razdelila mej molitev in delo. Jožef je preživel sebe in svojo deviško zaročnico s tesarstvom ; ta pa mu je oskerbavala gospodinjstvo ter mu služila v ponižni lju- — 8 — bežni. Pogostokrat sta se pogovarjala o božjih obljubah in o prihodnjem mesiji. Posebno je devica Marija rada sama molila v tihi izbici, zdihovala po obljubljenem Obrešeniku, ki so ga preroki napovedovali, in ki bo rešil ljudstvo greha, ter goreče prosila Boga, naj kmalu spolni svojo obljubo. In glej ! ko sveta devica zopet enkrat tako moli iu zdihuje po obljubljenem Odrešeniku, obda jo na enkrat nebeška svitloba, pred njo stoji angelj Gabrijel z nebeškim naznanilom ter jej reče : ,.Z d r a v a, milosti polna, Gospod s t e b o j, b 1 a-poslovljena ti mej ženami!'4 (Luk. 1, 28). „Zdrava, Marija !“ to je : „Veseli, raduj se, o devica, ker •te je Bog obsul se svojimi milostmi, in si zavoljo svoje svetosti zaslužila njegovo posebno, dopadajenje," uči sv. Krizolog. „Milosti polna,- to je, ker si bolj kaker vsi pravični s posvečujočo milostjo božjo obdarovana, ker te je Bog Zveličarju mater izvolil. «Gospod s teboj,“ to je. Bog ie s teboj se svojimi obilnimi milostmi, in bo kmalu osebno s teboj, ker bo sprejel od tvojega telesa svoje meso. „Blagoslovljena ti mej ženami,“ to je: najbolj oblagodarjena in srečna si ti mej ženami. Kar se more lepega in blazega hvaliti pri ženskem spolu, vse je združevala Marija v sebi. Devico hvališ zavoljo njene nedolžnosti, vdovo zavoljo njene vdanosti v božjo voljo, ženo zavoljo dobre izreje otrok. Glej, Marija je združevala vse te čednosti; ona je vzor devicam, ženam in vdovam. Blagoslovljena pa se sme še posebno im eno-vati, ker je po posebni milosti ona sama združevala čast device in matere ob enem. Ona sama je spočela brez mesenega poželenja in rodila brez bolečin; po pravici jo toraj angelj pozdravlja ko milosti polno in blagoslovljeno mej ženami/ „Ko je Marija to slišala, se je prestrašila njegovega govorjenja, ter je mislila, kakšno bi bilo to pozdravijenje“ (Luk. I. 29). Marija se je vstrašila zavoljo nadčloveške postave, svitlobe in veličanstva angeljevega, pa tudi zavoljo nenavadnega pozdra-vljenja. Zato pravi sv. pismo : „Ter je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje/ „Oko device se zbega pri pogledu na nenavadno moško postavo," pravi sv. Ambrož. Sv. Hijeronim pa piše Leti : „I)evica naj posnema Marijo, ketero je našel angelj Gabrijel samo v njeni izbici. Vstrašila se je pač zato, ker je zagledala moža, keterega gledati ni bila vajena. (List 7.) Marija ni odgovorila na angeljevo pozdravljenje. Spoštova- — 9 — nje in ponižna sramožljivost in strah so jej zave/ali jezik, ko je mislila, kaj bi odgovorila. Po Marijinem zgledu je prava devica najraje mej domačimi. Tz hiše gre le, keder jo opravila silijo ; saj leta bečela iz panja le, da si tvarine za delo nanosi. Če ostane devici še kaj prostega časa, ko je opravila delo, ga oberne za molitev, premišljevanje, branje koristnih in podučnih bukev in za dela kerščanskega vsmiljenja. Ni češe r pa se kerščanska devica ne boji bolj kaker praznega, nepotrebnega govorjenja, hvale in prilizovanja. Saj si je le predobro v svesti svojih napak in slabosti, ('e najde pa tudi kaj dobrega na sebi, hvali za to Boga, od keterega prihaja vse dobro. Marija se je vstrašila celo angelja in njegovega pozdra-vljenja, ker je na sebi videla le svoje slabosti. Zato je v svoji ponižnosti zaerdela, ko je slišala hvalo iz angeljevih ust. Angelj Gabrijel jo skuša potolažiti in jej reče : „Ne boj se Marija ! ker si milost našla pri Bogu“ (Luk. I. 30). Hotel je reči : Ne čudi se, devica, besedam, s keterimi sem te pozdravil, če tudi se sama sebi zdiš majhina in nizka, in v svoji ponižnosti meniš, da ne zaslužiš te hvale, vender te je s è svojo milostjo obdaroval Bog, ki ponižne povikšuje. Spoznal te je vredno, da postaneš mati njegovega Sinu. „Glej spočela boš v svojem telesu in rodila Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega imenovan; in gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj ; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.“ (Luk. I. 31 — 33). Glej, prerokovanje preroka Izaija, da bo Mesija od device rojen, za keterega hitro spolnjenje si Boga tako goreče prosila, tisto prerokovanje se ima po tebi spolniti ; ti boš postala mati Odrešenikova. ,.Marija pa je rekla angelju: kako se bo to zgodilo, ker moža ne poznam ?•* (Luk. I. 34.) Sveta devica ne dvoji nad spolnjenjem tega, kar jej je bil angeli naznanil. Ker je pa obljubila vedno čistost, b; rada vedela, kako se more združiti obljubljeno devištvo s častitljivim, njej naznanjenim materstvom. „lu angelj je odgovoril in jej rekel : „Sveti Dup bo prišel v te, in moč Najvišjega te bo obsenčila ; in za tega voljo bo Sveto, ketero bo lojeno iz tebe, imenovano Sin božji“ (Luk. 1. 35). — 10 — V dokaz, da je mogoč tak čudež, ji pove angelj, kaj je storil Gospod njeni teti Elizabeti. „Glej ! Elizabet, tvoja teta, je tudi spočela sinu v svoji starosti; in ta mesec je vže šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna ; ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč“ (Luk. I. 36, 37). Ko je angelj Gabrijel sporočil sveti devici naročilo trojedi-nega Boga, je čakal odgovora in privoljenja Marijinega. Tako visoko čisla Gospod prirojeno človeško prostost, da ga proti njegovi volji noče niti z milostmi oblagodariti. „0d tvojega privoljenja, dobrotljiva devica, je odvisno naše zveličanje. Vesoljni svet, kleče pred teboj, pričakuje tvojega privoljenja. In to po pravici ! Saj je od tvoje besede odvisna tolažba nesrečnim, od-kupljenje vjetim, rešenje padlim, zveličanje vseli Adamovih otrok, blager vsega tvojega naroda. Odgovori hitro, o devica! O gospa, izreci besedo, ketero željno pričakujejo narodi zemlje, duše pred peklom, da tudi vsi nebeščani ! In celo Gospod in kralj vseh kraljev hrepeni ravno tako po tvojem privoljenji, kaker je hrepenel olepšati te sè svojimi milostmi ; saj je sklenil odrešiti svet“ (sv. Bernard). Ko je Marija spoznala iz augeljevega odgovora, da bo deviška mati Sinu božjega, je izrekla, ponižno moleč nerazumljive sklepe troj edinega Boga, za nebo in zemljo vesele besede : „Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi." (Luk. I. 38). V trenotku, ko je sveta devica izgovorila te besede, se je zgodil čudež, keterega angelji molijo, človek časti, nebo občuduje in pekel pred njim trepeta. „ Beseda je meso postala.“ Večni Sin večnega Očeta je jel bivati v naročji blažene device, da postane nam enak in doverši naše odrešenje. Marijine besede: «Glej dekla sem Gospodova! v Gospodovih rokah sem !“ kako podučljive so za nas vse. Ke bi si ljudje te besede globoko v svoja serca zapisali sè zlatimi čerkami, ne znali bi, kaj je maloserčnost in obupnost, nezadovoljnost in vedno mermranje, ošabnost in prevzetnost, skratka, neznali bi nič o napakah in pregrehah, ki omadežavajo in težijo naša serca. Toraj, o sveta devica Marija, ponižna nevesta sv. Duha, po svoji ponižnosti iz mej tisočerih izvoljena za mater Sinu božjega, prosi za nas, da bi bili vedno močni v svetem zaupanji in s teboj molili: Glej, hlapec Gospodov, dekla Gospo-va sem ; zgodi se mi po tvoji volji. Amen. — 11 4. Zvonjenje „ Z d rava Marija11 za molitev angeljevega pozdravljenja. Trikrat na dan, y jutro, opoldne in zvečer nas opominja sv. cerkev se zvonjenjem k molitvi. Na glas zvona se zbere v kerščanski hiši družina, popotnik na cesti se odkrije, da moli angeljevo pozdravljenje ter zalivali trojedinega Boga za odrešenje. Preden zjutraj sonce izza gora prisije, molimo; zakaj Zveličarja nam je Marija rodila, ki nam naznanja, da je napočil dan našega odrešenja, kaker nam je jutranja zarja napovedovalka vzhajajočega sonca. O poldne se zopet zahvalimo za milost, ki nam je prišla po včlovečeuji Sinu božjega ; zakaj kaker nam sonce prinese dan in se svojo gorkoto vse oživlja, tako je včlo-večenje Jezusa Kristusa pregnalo temo greha in nam prineslo novo življenje in Boga. In ko se bliža noč, zopet molimo včlo-večenega Sinu božjega, zakaj ko bo tema smerti čez nas prišla, bo ljubezen Očeta, ki je dal svojega edinorojenega Sinu za nas, edina luč našega upanja. In kedar nas tarejo križi in nadloge, nam more dajati moč le spomin na Njega, ki je iz ljubezni do nas postal vbogo dete, da nas stori otroke božje in dediče nebeškega kraljestva. Po zanesljivih sporočilih je vpeljal to molitev papež Janez XXII. Vže kakih sto let pred njim je bila navada zvoniti dela-pust. Leta 1327, pa je papež Janez XXII. priporočil vernim, naj molijo trikrat „Zdrava Marija.11 Kedor to stori, dobi deset dni odpustka. Ta navada se je ohranila 41 let. Leta 1363 je pa naročil cerkveni zbor v L a vozu („Lavaux“ ua Francoskem) naj »zdrava-maiijo11 zvone tudi zjutraj pred sončnim vzhodom. Moli naj se pri tem petkrat »Gospodova molitev" na čast petim Jezusovim ranam in sedemkrat »Zdrava Marija11 na čast sedmerega veselja Marijinega. Naslednje leto je shod v Bezijézu (.Béziers11 na Francoskem) določil, naj se daje se svitom dneva trikrat znamenje se zvonom. Kedor ga sliši, naj moli trikrat Gospodovo molitev in Zdrava Marija. Za to pobožnost zadobi dvajset dni odpustka. Da so jeli tudi o poldne zvoniti, se je pa tako-le zgodilo : Leta 1456 so Turki vže štiri mesce oblegali Belgrad. Mesto je bilo v toliki stiski, da so je nekateri misliti prepustiti — 12 — sovražniku. V največi sili se verže sv. Janez Kapistran, zaupajoč ua Marijino pomoč, na čelu brambovcev nad sovražnika in ga popolnoma premaga ter zdrobi. Vsi so pripisovali to zmago pomoči nebeške kraljice. Ko so v Rimu zvedeli o njej, je zapovedal papež Kalist III., naj se obhajajo zaliv,dne molitve po vseh cerkvah vesoljnega kerščan-skega sveta V večen spomin te zmage pa je zapovedal, naj se po vsem kerščanskem svetu daje znamenje mej drugo in tretjo uro, ker je bil mej to uro sovražnik kerščanstva premagan pri Pri Belgradi!. To navado so pozneje preložili na poldan. Pri glasu zvona naj molijo verni angeljevo pozdravljenje. Papeži so za to molitev pozneje podelili razne odpustke, da bi verne tem bolj spodbujali, naj jo pobožno in zvesto molijo. Zvečer se navadno daje po zvonjenji «zdrava Marija" še znamenje z manjšim zvonom, ki nas spominja, naj v svojih molitvah ne zabimo vbogih duš v vicah. To lepo navado so vpeljali po Laškem, zlasti v Neapolji okoli leta 1534. Navadno se moli «Oče naš“ «Zdrava Marija" in pridene prošnja : «Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v miru počivajo ! Amen.“ Ivedor to molitev kleče opravi, dobi sto dni odpustka. Kedor jo opravlja leto in dan, dobi popolnoma odpustek tisti dan, ko opravi, kar navadno predpisuje sv. ceikev za popolne odpustke. Naj omenimo milosti, ketere donaša sleherni dan zvonjenje «Zdrave Marije.“ Opominja nas, naj očitno pred vsem svetom kažemo, da terdno verujemo skrivnosti, keterih nas spominja. V-sako očitno spoznanje vere p<„ je novo vterjenje v veri, ki v nas zbuja tenlen sklep, da hočemo po sveti veri tudi živeti. In res! Marsi-keterega terpina, ki si mora v potu svojega obraza pičli kruh služiti, pokrepča in potolaži glas zvona «Zdrave Marije". Spominja ga, da je božji Sin za nas vbog postal in voljno prenašal križe in težave, ki tarejo Adamove otroke.— Marsikaterega, ki se bojuje s terdimi skušnjavami, navda glas zvona z nove serčnostjo. Opomnil gaje, naj se zateče k Mariji, ki je pribežališče grešnikov. Skisal je 'glas, zatekel se k njej, — in sprosila mu je moč. Marsikaterega ki je razuzdanim življenjem zgubil vero in zanemarja svoje verske dolžnosti, spominja ta glas zvona onih srečnih, zadovoljnih časov, ko je še s čistim in vernim sercem opravljal svoje molitve na čast nebeški kraljici, ko je pod skerbniin varstvom očeta in matere nedolžno in pošteno živel. Zbudi se v njem. ke- — 13 — sanje in hrepenenje po stari sreči in zadovoljnosti ter terden sklep, da se hoče verniti zopet na to pot. Tildi marsikaterega lehkoživca, ki je prebedel noč v šumečem veselji in porabljal v počitek odločen čas v greh, prebudi jutranji glas zvona iz grešnega spanja. In bolnik, ki je prečni vso božjo noč mej hudimi bolečinami, kako se razveseli prijetnega glasu zvona pri svitu dneva ! Naznanja mu, da je napočil dan, spominja ga pa tudi Odrešenika, ki je nosil naše grehe, spominja Marije, pribežališča grešnikov in tolažuice žalostnih. Ta misel ga potolaži in navda s terdnim sklepom, da hoče voljno in vdano prenašati vse bolečine. — In popotniku, ki je hodil dolgo časa po tujih krajih, kjer ne vabi zvonjenje vernih k molitvi, ali ne zaigra serce od veselja, ko zasliši zopet domači zvon ? (Dalje prih.) VSAKDANJI KRUH. Vsakdanji kruh je beseda božja, ki so jo govorila sladka nsta krotkega škofa Frančiška Šaleškega. To so nauki ali vodila za življenje, s keterimi je posvetil toliko ljudi in naposled samega sebe. Kaj ne bi bil tudi ti rad mej njimi ? Gotovo ! Zato si vstvarjen in odrešen, da se posvetiš, kar si tudi sam obljubil. Večkrat prebiraj ta vodila, saj niso ne dolga ne težka. Naj ti ne mine dan, da bi kratkega nauka pazljivo ne prebral in ne premišljeval. Ako ga precej ne umeš, z milostjo božjo ti bo jasniši. To je prav okusen kruh, ki\ dušo krepča. Ako se boš ž njim hranil, t. j. ako boš izpolnjeval, kar boš bral, te bo ne le Bog rajši imel, ampak tudi tvoji bližnji, ker bodo čutili prijetni duh te dušne jedi, t. j. ker bodo videli tvoje čednostno življenje. 1. Za mesec januarij, prosinec (31). 1. Nekoristna je vsaka stvar, ki za večnost ne koristi. 2. Privezanost na domače opravke ne škodi duši, ako je tako ymerjena, da imaš vender čas moliti, brati, premišljevati. 3. Izkušaj, da boš doma ljubezniv, tako sè sorodniki kaker z domačini ; zakaj včasih se zgodi, da so doma hudiči, ki so na cesti angelji. — 14 — 4. Ako te prašajo po tvojem mnenju, povej ga naravnost; vender naj ti bo vse eno, ali ga sprejmo in poterdijo ali pa ne. 5. Nebesa niso ljubezniviša ko terpljenje tega sveta, ako v njem nahajaš dopadajenje in voljo božjo. G. V svojih čednostnih vajah si ne smemo množiti želja,, pač pa popolnost v njih opravljanju. 7. Kedor se da vladati lastni volji, bo otožen, nemiren, brezserčen, ako mu opravila ne pojdejo izpod rok, in naj so tudi majhinega pomena. 8. Keder imamo terpljenje ali posebno nejevoljnost, ohrabrujmo se, ko vidimo, da so svetniki še več prenašali veseli. 9. Keder nas zaničujejo, je občutek mesa, ako smo žalostni, občutek duha pa je, ako smo veseli. 10. Kako zadovoljivo je veselje ljubezni, kjer ni nevarnosti, da bi bila prevelika. — Največe veselje pa je Boga ljubiti, ker tukaj ne more biti nevarnosti. 11. Keder se vadiš v čednosti, ne tuhtaj preveč, ampak napredovaj brez vmetalne sile in s priprostim duhom. 12. Kaljvarija je gora ljubečih duš. Ljubezen, ki ne izvira iz terpljenja Kristusovega, je minljiva in nevarna ljubezen. 13. Vadimo se prav pogostoma v krotkosti in ljubezni do oseb, do keterih imamo po naravi manj zaupanja. 14. Večkrat se zaderžujemo pri želji, da bi bili nebeški angelji, v tem pa zanemarjamo skerbeti, da bi bili dobri ljudje tega sveta. 15. Ničeser ne puščamo težje ko lastno mnenje ; in vender ni potrebnišega ko to, ako hočemo biti ponižni in čednostni. 16. Ena sama čednostna vaja ob času dušne suiiote je več vredna, ko veliko drugih ob času sladke nežnosti in dušne tolažbe. 17. Spoznavanje naše slabosti naj nas ne znemirja, temveč naj nam oživlja duha, ker je tako ovarovan samoljubnosti in najuhnjenosti. 18. Popolnost ni v tem, da nimamo nobenega prijateljstva, ampak da imamo le dobra in sveta prijateljstva. 19. Nihče ni po narayi tako dober, da se ne bi mogel po-hudobiti, ako se navadi napačno delati. 20. Keteri bolj zatirajo svoja naravna nagnjenja, tisti si pridobe več obilnosti božjega navdihovanja. 21. Iger in plesov ni popolnoma zametavati, ako se igra — 15 — in pleše v razvedrenje, in ne strastno, a k o redko in kratko, a k o sramožljivo, spodobno in iz dobrega namena. 22. Neketere duše imajo toliko dopadajenje nad tem, kar store, da skoraj malikujejo ; toliko malikov si napravijo, koliker del so storile. 23. V vseli svojih zadevah in podjetjih stavi svoje zaupanje v Boga, in potem bodi prepričan, da se bodo končale v tvojo korist. 24. Prizadevaj si, da bo tvoja pobožnost zmirom ljubezni-viša. da si jo vsaki priljubi, in da bo spodbujen posnemati jo. 25. Strah božje sodbe moramo v nas tako vmerjati, da po •eni strani serca ne izgubimo, in po drugi strani prederzno v sé ne zaupamo. 26. Že to je veliko hudo, če nič dobrega ne storimo. 27. Bog želi bolj, da mu bodimo zyesti v majhinih priložnostih, ketere nam ponuja, kaker da bi goreče hrepeneli po velikih rečeh, ki ne vise od nas. 28. Ni boljše in bolj zaželjene previdnosti kaker je odkri-toserčuost. 29. O kako srečne so tiste duše, ki imajo opravke v službi božji ! Za kak nič, ki ga za Boga store, jim podarja tako o-bilno plačilo v tem in onem življenju. 30 Tudi čednosti je moči preveč ljubiti in sé želenjem yčasih zgubiti 31. O Bogu in o tem, kar spada v njegovo službo, ne smemo govoriti v zabavo in v šali, ampak vselej s ponižno spoštljivostjo in vdanostjo. Življenje sv. Leonarda Portomavriškega (P. A. M.) I. Poglavje. Rojstvo sv. Leonarda. Per valeta njegove m 1 a d o s t i. Mej cvetlicami, ki so zrastle na vertih sv. Frančiška, ki so vonjavo lepih čednosti daleč po svetu razširjale, gotovo zasluži odlično mesto sv. Leonard, čiger življenje hočemo tukaj v našo spodbudo in posnemanje popisati. — 16 — Sv. Léonard je bil rojen y Porto Mavriciju, majhinem mestecu v dženoveškem zalivu 20. decembra leta 1676. Ravno ta dan je bil tudi kerščen v lepi kapiteljski cerkvi sv. Mavricija ter je dobil imeni Pavel Jeronim. Njegova mati, Ana Marija Benza, je bila hči priprostega meščana iz Porto Mavricija. Vmerla je pa že dve leti po rojstvu tega svojega edinega otroka. O nji ne vemo druzega, ka-ker, da je bila prav pobožna bogaboječa žena in dobra ker-ščanska mati. Njegov oče, tudi iz tega mesteca doma, se je imenoval Dominik Kazanuova. Bil je kupòeyalec na morju. Ker ga je pa kupčija večkrat dolgo časa od doma zaderžavala in ni mogel sam dovolj skerbno paziti na izgojo svojega sinka in za domača hišo skerbeti, poročil se je v drugič z Marijo Riolfo iz Artalla, mesta blizu Porto Mavricija. Iz tega zakona je dobil tri sine in eno hčer. Starejši sin se je učil od kraja zdravilstva, pozneje so ga pa zgled njegovega brata Pavla Jeronima, ki je bil ob tistem času že redovnik, kaker tudi njegove goreče besede tako presunile, da ga je hotel posnemati ter je stopil v samostanu sv. Bonaventure v Rimu v redovniški stan. Ime mu je bilo Anton. V tem samostanu je živel dolgo let kot priprost in ponižen redovnik ; tam je tudi vmerl. Drugi brat Janez Avguštin je živel mej svetom. O njem se nič gotovega ne ve. Tretjega brata pa je sam sv. Leonard oblekel v redovniško obleko v samostanu sv. Frančiška v Pratu, kjer je bil takrat predstojnik. Tudi sestra se je odpovedala svetu ter postala redovnica, dominikanka v samostanu sv. Katarine v Tadžijaniju. njeno redovno ime je bilo sestra Marija Magdalena. — Ta lepi sad, to veliko vsselje je dal dobri Bog vživati očetu Dominiku in on je bil tega vreden ; zakaj, občudovanja vredna je bila njegova bogaboječnost, njegova pobožnost in čistost serca, prlserčna njegova skerb za dobro vzgojo svojih otrok. Ker je on syoje otroke sprejel od Boga kot največi zaklad, čul je ze vso skerbjo nad njimi, ze vso zvestobo spolnjeval svoje težavne pa imenitne očetovske dolžnosti. Zgodaj, že precej perya leta je učil otroke ljubiti Boga, častiti Marijo in svetnike. V njih nežna serca je vsadil semena lepih čednosti, pa tudi velik strah in stud nad grehom. Zato je pa tudi vladal v njegovi hiši tak lep mir, tak duh pobožnosti, da je bila vsakemu, ki je v njo stopil, v spodbudo iu spoštovanje. — 17 — Z nič manjšo gorečnostjo kaker nad otroci je čul tudi nad posli. Pogostokrat jih je opominjal k lepemu, kerščanskemu življenju, k večkratnemu prejemanju svetili zakramentov, odvračal jih od nespodobnega govorjenja, obujal v njih strah pred grehom, tako da so mu dali ime misijonar. Zgodilo se je včasih da, ko so ravno imeli kak pregrešen pogovor, pa so zagledali gospodarja, je eden drugemu rekel: „Govorimo kaj druzega, misijonar gre.“ Dominik je bil v resnici dober oče in lep zgled kerščanskega gospodarja. Zato je bil pri ljudeh zelo priljubljen, vse ga je spoštovalo Kaj se hočemo čuditi, da je tak lep zgled očetov velik vtisek napravil v nežna otroška serca. Kaker sladko dišeče cvetlice so mu vzrastli. okičeni z lepimi čednostmi. Vender je vse nadkriljeval Pavel Jeronim. Temu nežnemu dečku je bilo očetovo serce posebno naklonjeno, kaker bi bilo slutilo,, da v svojem pervorojencu izgojuje cvetlico, ki bo se svojo lepoto negdaj poveličevala cerkev božjo. Pobožnost tega otroka se je že naprej razodevala v mnogoterih znamenjih, kaker lepa jutranja zora napoveduje svetlo sonce. Največe veselje tega dobrega otroka je bilo, poslušati o-četa, ko mu je pravil o Bogu in njegovi veliki ljubezni do nas. Bil je sicer resnoben, vender prijetnega obnašanja, krotak, po-strežljiv in ljubeznjiv; na njegovem obrazu se je bralo nedolžno veselje, tako da se je precej vsakemu prikupil. Posebno pa je bilo njegovo serce vneto za pobožne vaje. Prav otroško je ljubil svojo nebeško mater Marijo. Vsako jutro in vsak večer je pobožno molil sv. rožnivenec. Nad igrami, s keterimi so se drugi otioci kratkočasili, on ni imel veselja; raje je zahajal v cerkev in tam kleče dolgo molil. Doma je delal altarčke, zališal jih s cvetlicami, večkrat povabil svoje tovariše, da so ž njim vred opravljali kako pobožnost ; — otroške igre so sicer to bile, vender ob enem neko razodevenje njegovega prihodnjega poklica. Ze pri teh igrah, se je kazala njegova apostoljska delavnost, v keteri se je pozneje tako odlikoval. On je sè svojimi tovariši in prijatelji opravljal razne molitvice prepeval svete pesmi ; večkrat se je spravil na kak vzvišen prostor, ter začel jim pridigovati, vnemati jih za ljubezen do brezmadežne device Marije, ketero je nazadnje v imenu vseh prav otroško prosil, naj ona varuje njih nedolžnost. Na njegovo prigovarjanje so se zbrali večkrat njegovi tovariši ter bosi šli na božjo pot v eno uro oddaljeno romarsko cerkev, posvečeno preblaženi devici Mariji dej Pjani. — 18 — S posebno gorečnostjo so to svojo pobožnost opravljali takrat ko so se na Neapolitanskem čutili hudi potresi. Ginljivo so ti nedolžni romarji prosili nebeško mater, naj ona potolaži jezo božjo in naj njih mesto obvaruje te nesreče. Tako se je Pavel Jeronim vadil v pobožnostih, zraven pa ni zanemarjal svojih dolžnosti. Bil je. prav priden učenec in ker je bil dobro nadarjen, je tudi v šoli prekosil syoje součence. Do svojega dvanajstega leta je živel v domači hiši ter rastel v modrosti, v starosti in milosti, II. Poglavje. Kako je sv. Leonard v Rim prišel in tam v šolo hodil. Takrat je živel v Rimu stric sv. Leonarla, Avguštin po imenu, bogat in pošten mož. Ko je on slišal, kako lepe lastnosti in zmožnosti ima njegov nečak, ga je želel v Rimu pri sebi imeti. Oče Pavla Jeronima je z veseljem sprejel to ponudbo svojega brata Avguština, ker je vedel, da pride njegov sin v roke in pod nadzorstvo modrega in pobožnega moža. Stric je bil Pavlu drugi oče. Skerbel je zanj in ljubil ga skoraj bolj kot svoje lastne otroke. Pavel pa si je sè svojo ljubeznjivostjo, svojo ponižnostjo in bolgljivostjo kmalu pridobil serca vseh. Da bi se v raznih vednostih dobro izučil, ga je poslal stric v šolo k duhovniku Frančišku Santoleriju, ki je svoje učence podučeval v latinskem jeziku. Ob enem mu je pa tudi preskerbel dobrega spovednika in izverstnega dušnega vodnika, oratorijanca P. Grif-fonellija. Ko se je Pavel dve leti v nižjih šolah prav pridno in na veliko zadovoljnost svojega učenika učil, ga je poslal na to stric v rimski kolegij kjer so podučeyali učeniki iz družbe Jezusove. Eden izmej njih je bil P. Tolomej, mož velike pobožnosti in učenosti, pozneje kaidinalj sv. cerkve. Čez dve leti zapusti to šolo in obiskuje kolegij, alla Minerva, kjer so podučevali dominikani. Tukaj se je zè vso gorečnostjo učil bogoslovske vednosti po načinu angeljskega učenika sv. Tomaža Akvinskega. Na to gre nazaj v rimski kolegij, kjei je bil gori imenovani P. Tolomej zopet njegov učenik. Pod vodstvom tako imenitnega u-čenika je Pavel hitro napredoval v lepih vednostih pos*ebno v govorništvu, ker zato so mu bile zmožnosti že nekako prirojene. — 19 — Na tako imenitni visoki šoli kaker je rimski kolegij, je imel Pavel veliko sošoljcev, raznoverstnih lastnosti in nagnjenj. Vender se njegova gorečnost ni prav nič ohladila, vedno je hodil po potn čednosti, ves vnet je bil za svete reči, ker je vedel, da je začetek modrosti, strah božji. Kako lepo se je Pavel obnašal v rimskem kolegiju, kjer se je pet let vadil v raznih vednostih, 0 tem je zapustil neki pobožen duhovnik, ki je bil njegov sošo- 1 j e c in ki ga je tudi preživel, to lepo spričevalo: rPavel Jeronim, pozneje P. Leonard, je prejemal ob nedeljah in praznikih, kaker tudi pri raznih pobožnih vajah, z veliko pobožnostjo sv. zakramente. Ko sva prišla skupaj v kolegiju ali tudi na mojem domu, je govoril vedno o Bogu ali o šoljskih rečeh. Ves ponižen, pobožen, priden in delaven je bil. Pet let sva bila najboljša prijatelja, pa nikoli nisem pri njem opazil najmanjše pregrešne besede ali djanja". V resnici je bil lep zgled in ogledalo učeči se mladini ; kaker angelja v mesu, kaker druzega Alojzija so ga imeli. V skerbi za kerščansko popolnost in da bi mogel svetnike boljše posnemati, se je zapisal Pavel, ko je bil 17 let star, v Marijino bratovščino, ketero je bil vpeljal P. Karavita. V tej bratovščini so živeli udje po posebnih pravilih; večkrat so se zbrali in opravljali razne pobožne vaje. Izmej udov je bilo odločenih dvanajst najbolj gorečih, ki so se aposteljni imenovali. Njih a-postoljska služba je bila v tem, da so ob nedeljah in praznikih v cerkvi razlagali verske resnice, ali so pa hodili po mestnih ulicah in tergili ter prigovarjali ljudem, naj obiskujejo misijonske pridige, ketere so imeli jezuiti, mesec za mesecem v raznih rimskih cerkvah. Zavolj svoje gorečnosti in natančnosti, s ketero je Pavel vodilo bratovščine spolnjeval, je bil tudi on izbran za aposteljna. Hodil je tedaj tudi on po očitnih krajih in z vneto, ponižno prošnjo in v serce segajočo besedo je pridobil marsiketerega, da je šel, mesto na veselico, v cerkev k službi božji. Seveda se je večkrat zgodilo, da so mu ljudje to ljubezen, to skerb za zveličanje duš povračevali sè zaničevanjem in zasmehovanjem ; vender on je bil vesel, da je mogel zavoljo Jezusovega imena zaničevanje terpeti. Vsa ta dobra dela Pavlu še niso zadostovala. Zato je pristopil še v bratovščino sv. Filipa Nerija. Opravil je dolgo spoved, ketera mu je obudila toliko kesanje čez grehe, da je še v poznejših letih zaterjeval, ta je takrat ves drugi človek postal — 20 — in dobil veliko ljubezen do zatajevanja in pokore. „Oh ! zdilmil je večkrat, takrat sem imel še nekaj gorečnosti, pa kako hitro je prešla!11 Tako ga je silila govoriti njegova velika ponižuost, mej tem ko je plamen božje ljubezni vedno bolj gorel v njegovem sercu. Doma se je najraje pogovarjal o življenju svetnikov posebno tistih, katerih god se je ravno obhajal, ali je pa ponavljal cele oddelke pridige, ketero je slišal. Posebno je o teh rečeh rad govoril pri večerji. Večkrat je bil tako navdušen, da so drugi že povečerjali mej tem ko se on še doteknil ni jedi. Pri takih priložnostih mu je rekel stnc : „Nehaj že vender pridigovati ; zdaj jej, mi se bomo že potrudili svetnike posnemati. “ Vsi so ga pa spoštovali, ker so spoznali, da bo ta mladenič enkrat velik pridigar, po keterem bo Bog govoril svojemu ljudstvu. Drugi zopet so občudovali njegovo ponižnost, s ketero je skrival svoja spokorna dela. Že pri mizi se je večkrat tako dolgo zaderžal v svetili pogovorih, da je jed, ketere se je hotel oropati, inerzia postala in potem je mogel reči, da se ne prileže njegovemu želodcu. Navadno je spal na terdih t'eh. Pod zglavje si je deval stolčič ali kamen. Skerbno je skušal to prikriti, pa dekla je na lepi snažni posteljni opravi kaker tudi na tleh kmalu spoznala, kar je zakrival. Tudi je večkrat našla v izbi biče in drugo spokorno orodje, na keterem se je dobro poznalo, daje bilo večkrat rabljeno. Pod tako ostrostjo življenja je terpelo seveda njegovo telo. Zato je stric očetu pisal, kako njegov sin živi, kako je vedno zapert v izbi, da si ne privošči nobenega 'razvedrila, kako ne-vsmiljeno sam seboj ravna in da je že bolj merliču ko živemu človeku podoben. Ne vemo sicer, kaj je oče odgovoril, ali to vemo, zakaj je svetnik tako ravnal sam seboj. Zveličar je rekel : „Prišel sem na svet ogenj prinest, in kaj hočem druzega, kaker da gori.“ Ljubezen je ogenj. Kaker ogenj reč, ketero užge, popolnoma prešine, vse madeže pokonča in slednjič reč v se spremeni; tako stori tudi ogenj božje ljubezni s človekom. Ta ogenj priganja dušo, da sè spokornimi deli huda nagnenja in in strasti zamori, yse slabo iu pregrešno v starem človeku pokonča in novega obleče, ki je vstvarjen po Jezusu Kristusu v pravičnosti. Kristijan pa ima še en drug nagib in vzrok svoje meso križati in ne moremo ga zamolčati, ker je ta nagib veliko vplival na svetnike. Glej ! o duša, tvoj Jezus, tvoj Zveličar, tvoja ljubezen visi na — 21 — križu ! Ali ne stori ljubezen, ljubeče enake ? Ali se spodobi mehkužen ud pod glavo s ternjem kronano ? In ti, ud Jezusa Kristusa, se stra-šišternja ? Sv. Frančišek Šaleški je rekel: „Serce, ki Jezusa križanega goreče ljubi, ljubi tudi njegove martre in terpljenje, njegovo zaničevanje in zasmehovanje, njegovo lakoto in žejo. In ako je tako serce dobilo to milost, da je moglo kaj tega okusiti, o kako se tega veseli! Za ljubezen ni nič terdega, nič težavnega, nič grenkega. Sladek in ljub je boj, v keterem serce zmago dobi zoper vse strasti." Gdo bi mogel d voj iti, da je tu li našemu svetniku bila razodeta ta skrivnost križa? da je mogel govoriti z aposteljnom : rI)a pa zdaj živim v mesu, živim v veri Sinu Božjega. keteri me je ljubil in dal sam sebe za me.“ „Ne kaker da bi bil že dosegel, ali da bi bil že popoln ; ženem se pa, da bi kako dosegel, s čimer sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa." III. Poglavje. Sv. Leo n ar d razodene svojo željosvetzapustiti in stopi po mnogih srečno premaganih zaprekah v redovni stan. Precej časa že se je v sercu Pavla Jeronima oglašala volja božja, neki notranji glas ga je klical k popolnosti redovniškega stanu. Star je bil 19 let in tudi ves pripravljen slediti temu božjemu klicu, le vedel ni, keteri iz mej mnogih redovnih družin bi pristopil. Da bi svoj poklic spoznal, pomnožil je ta zvesti služabnik božji svoje molitve in premišljevanja in k svojim navadnim spokornim delom še ostrejše dodejal. Ker je pa hrepenenje po redovnem stanu vedno veče postajalo, je iazodei vse to svojemu dušnemu vodniku, ker je vedel, da pokorščina človeka najbolj varuje pred zapeljevaujem in prevarami pekla. Njegov modri spovednik je bil kmalu prepričan, da mladeniča res Bog kliče, da je njegov poklic pravi ; vender se ni hotel prenagliti, temuč poskušati mladeniča. Zdaj ga je vadil v tej, zdaj v drugi čednosti ; zdaj mu je zapovedal kaj prijetnega storiti, zdaj kaj težkega, posebno tacega, kar je zelo nasprotno in zoperno slabi človeški natoli. Tako mu je enkrat zapovedal, naj gre k rimskim knjigoteržeem in poišče knjigo, v keteri so basni Ezopa, Bertolda in Bertoldinija. V vednosti podučeni mladenič je dobro vedel, da take knjige ni najti ; pa pokorščina do namestnika — 22 — božjega mu je bila sveta. Vesel je bodil od enega knjigoteržca do drugega. Knjige seveda ni mogel dobiti, ker take sploh ni bilo; toliko yeč pa je dobil zasmehovanja, porogljivih in zaničljivih besed. Slednjič se verne k svojemu duhovnemu očetu ter mu veselega obraza pove, da knjige take verste ni mogel dobiti, vender hoče še enkrat z večo skerbjo in pridnostjo iskati, ako mu on to zapove. „Ne, ne, ni treba,“ mu reče P. Griffonelli, saj sem si mislil, da si neroden in nepripraven doyolj, da take malenkostne reči ne boš našel." V taki ostri šoli je moral Pavel Jeronim gotovo mnogo napredovati v vseh čednosti posebno v zaničevanju samega sebe. Mej tem pa je on pogostokrat prosil svojega spovednika, naj mu vender pove, kaj misli o njegovem poklicu. Za odgovor ni dobil druzega, kaker to, naj le goreče moli in se popolnoma izroči v previdnost božjo ; ona mu bo že pokazala pot, po kateri mora hoditi. Nekega dne je šel po terga ,,alj Džezu" in bil ves zamišljen v izvolitev stanu. Glej ! kar zagleda dva redovnika, vbožno oblečena, pa polna resnobe in ponižnosti. Ta pogled ga nenavadno presune in pretrese ; misli! je, da vidi dva angelja z nebes, in v sercu občuti veliko hrepenenje stopiti v red, v keterega sta spadala ta dva moža. Ker pa ni vedel, kak red je to, ne v katerem samostanu ta dva prebivata, gre od daleč za njima, dokler stopita v tako imenovani Ritiro, to je puščavo, samoten od družili hiš oddaljen samostan sv. Bonaventure na palatinskem griču. Pavel Jeronim stopi v samostansko cerkev ravno tisti trenutek, ko so na koru molili besede : nSpreoberni nas, o Bog, naš Zveličar !" Tihi mir se je vlegel v njegovo dušo, prave strune serca so se oglasile in že je bil storjen sklep v ta red stopiti. Močno ginjen je izrekel besede psaljmista : „To je kraj mojega miru.“ Serčno vesel hiti naravnost k svojemu spovedniku, mu razodene vse, kar se mu je prigodilo, ter pravi, da se bo popolnoma po tem ravnal, kaker bo on odločil. Spove lnik ni več odlašal, ker je spozr.al, da Bog sam mladeniča kliče in zato mu reče, da je res volja božja, da on postane duhovni sin sv. Frančiška. Da bi ga v tem sklepu še bolj poterdil in da bi bil zavoljo poklica še bolj gotov, mu naroči naj obišče večkrat samostan sv. Bonaventure in naj se še z drugimi pobožnimi in modrimi možmi posvetuje. Pavel obišče tri može, ki so bili tisti čas v veliki časti v Rimu, namreč jezuita p. Boldidžjanija, p. Pija od sv. Kolumbe, predstojnika v samostanu sv. Bonaventure, — 23 — in enega patra dominikana iz samostana sv. Sabine. Vsi trije so spoznali poklic božji in ga poterdili v njegovem sklepu. Preden je pa mogel ta svoj sklep izveršiti, je moral premagati še marsikatere zapreke, kjer je bila hudo skušana njegova stanovitnost. Dobiti je moral privoljenje očeta, kaker tudi strica, keterega je zelo spoštoval in vedno rad poslušal. Toda x'avno ta mu je delal največe težave. Ko mu je razodel svoj sklep, postane stric jako razburjen in osorno mu reče : »Nespametni mladenič ! Kaj sem te zato poklical v Rim, zato pošiljal v visoke šole, da bi postal menili ? Kaj poreče oče ? V moje roke te je izročil in zdaj naj te zgubi ? Kako boš mogel prestati v tako ostrem redu ? Gotovo, kmalu bi vmerl in potem si sam svoj morivec. Ostani mej svetom, saj tudi tukaj lahko pobožno živiš.“ V svoji razburjenosti ga je imenoval celo svetohlinca, hinavca, ki le zavoljo prazne, posvetne časti sili v tako življenje. Pri v-sem očitanju je ostal Pavel Jeronim miren, molčal je in terpel. Božja milost ga je podpirala in keder se je ozerl na križanega Zveličarja, si je mislil, da mu on s križa govori : »Moj sin, ako hočeš službo božjo nastopiti, derži se zvesto pravičnosti in bogaboječnosti in pripravi svojo dušo na mnoge skušnjave/ Stanoviten je ostal ; ali to je strica tako vjezilo, da ga je iz hiše spodil. Blagi mladenič si je poiskal toraj drugo stanovanje, namreč pri svojem sorodniku Leonardu PoncettL Njegov oče Dominik pa je tudi tuKaj pokazal svoje dobro, plemenito serce. Brat in sin sta mu pisala. Fervi mu je odsvetoval, drugi ponižno prosil. Nepričakovana novica o sklepu svojega najljubšega otroka ga je tako pretresla, da se je milo zjokal. Pa ko se je perva razburjenost malo polegla, je šel s pismom sinovim v roki v cerkev, vergei se pred oltarjem na kolena in daroval Gospodu Bogu svojega sinu, kaker je bil negdaj Abraham na gori Morja pripravljen darovati svojega Izaka. Privoljenje očetovo je Pavla nekoliko potolažilo ali žalostila ga je jeza stričeva, ki o samostanu ni hotel nič slišati. V njegovo hišo ni smel stopiti ; stanoval je pri Leonardu Poncetti ki ga je z besedo in djanjem podpiral, tako da je iz hvaležnosti do njega pri svojem vstopu v red sprejel njegovo ime Leonard. Drugo zapreko njegovemu vstopu so delali njegovi tovariši in prijatelji. Vsi so ga radi imeli in priserčno ljubili ; zato so se ga bali zgubiti. Prigovarjali so mu na vse mogoče načine, naj premeni svoj sklep, naj pomisli, kako bo mogel prestati v — 24 — ostrem spokornem redu, ker je tako šibkega telesa, tako slabega zdravja in v hiši bogatega strica navajen na dobro hrano in vsako postrežbo ? Slednjič je moral premagati še eno zapreko, ketero so mu napravljali udje nekega reda, v keterili družbi je bil skoraj vsak dan in ketere je tudi zelo spoštoval. Kaj radi bi ga bili oni za se pridobili, ker so spoznali, da bi on bil pravi biser njih reda. Komaj so izvedeli, da misli v drugi red stopiti, trudili so se na vso moč odverniti ga od tega. Prigovarjali so mu, naj vender ne gre v samostan sv. Bonaventure, ker tam ne bo mogel porabiti svojih velikih zmožnosti, tam ne bo mogel pridigovati ne delati za zveličanje duš, teniuč ostal bo za svet brez vsa^e koristi. Eden mu je celo rekel : „Prav, če si že tako terdno sklenil, pojdi v samostan sv. Bonaventure ; tvoje opravilo bo za zelenjavo na verta skerbeti, ne pa za zveličanje ljudi delati". On pa je odgovoril, da na tem mu nič ni ležeče, da je pripravljen tudi samo za zeljenavo skerbeti, ako mu Bog le to milost podeli, da bo v samostanu sv. Bonaventure oblečen, ker za to se čuti poklicanega. Toliko se je moral Pavel Jeronim boriti za svoj poklic. Vender je ostal stanoviten ko skala. Neprenehoma je prosil Boga, naj mu okrepča zdravje, da bo mogel v redu ostati. Gospod ga je vslišal. Kmalu je postal zdrav in čverst. da je celo svoje prijatelje priganjal naj ž njim vred Boga hvalijo za to milost. Ko je bilo na ta način vse odstranjeno, kar bi moglo njegov namen preprečiti, hitel je v samostan sv. Bonaventure, vergei se pred gvardijanom, gori imenovanem P. Pijem, na kolena in ga z ginljivo ponižnostjo prosil za sprejem Vredni predstojnik, ki je dobro poznal lepe lastnosti tega mladeniča, mu precej zagotovi sprejem, le počakati mora še do tistega časa, ko se bodo novici sprejemali. Sè sveto nepoterpežljivostjo je pričakoval Pavel Jeronim^ zaželeni trenutek, ko se bo svetu odpovedal in popolnoma Bogu daroval. Z molitvijo in sè spokornimi deli, se je pripravljal na ta čas. Meseca semptembra 1. 1697 so definitor ji rimske provin-cije sklenili, da se sme sprejeti v red in sicer kot ud samostana sv. Bonaventure. Za novicijat so mu odločili samostan S. Marija delle gracije v Pontičelliju. Pred svojim odhodom, priporoči on še svojega brata svojemu najboljšemu prijatelju Petru Mi raju. Ta brat je prebival v Rimu. Od začetka se je učil zdravilstva, — 25 — pozneje pa; kaker smo že omenili, je milost božja tudi njega pripeljala v redovni stan. Pavel Jeronim je bil edenindvajset let stai1, ko je prišel v samostan Sv. Marije delle Gracije, kjer ga je predstojnik ljubeznjivo sprejel. Precej je začel opravljati sv. duhovne vaje, ki so predpisana za novice. Drugega oktobra 1. 1697 je bil oblečen v spokorno obleko frančiškanskega reda ter je dobil ime br. Leonard. Iz Svete Dežele. „Mesto, kjer stojiš, je sveto mesto, da, najsvetejše cele zemlje, ker je napojeno s predrago kervjo našega zveličarja. Tukaj je vbogemu človeštvu došlo odrešenje. Edini sin večnega Boga je na tem mestu razpet na lesu križa pregrenke smerti vmerl, grešnemu človeštvu zbrisal madež izvirnega grelni in raj nebeški odperl.“ Tako in enako sem premišljeval, ko sem bil mesec dni pri Božjem grobu in vsaki dan večkrat po dnevi in po noči na Gori Kaljvariji. 16. aprilja v jutro sem se pripeljal v Jafo in še tisti dan na večer sem bil v Jeruzalemu. Ravno tiste dni si je bil drugi zakristan pri Božjem grobu nogo zlomil in moral sem jaz za nekoliko časa njegovo mesto nastopiti. Dela je bilo takrat pri Božjem grobu jako dosti, spanja komaj po dve uri ; tri malo kedaj. Prišlo je bilo mnogo francoskih in beljgijskih romarjev ; samo duhovnikov, ki so prišli k tako imenovanemu „evharistij-skemu kongresu11 (zboru sv., rešnjega telesa) je bilo preko štiristo, zraven blizu 60 škofov in nadškofov raznih obredov in vsaki je hotel kje v veliki cerkvi (baziliki) Božjega groba maševati. Na sedmih katoliških oltarjih so se začele, svete maše precej po dveh ui ah popolnoči ter se neprenehoma brale do enajste ure. Še osmi oltarček je na mestu, kjer je mati, božja stala, ko so nje božjega sinu na križ pribijali, pa ima vhod zunaj bazilike ; je namreč maj bina kapelica, ki spada samo frančiškanom, drugoverci nemajo pravice praga prestopiti ; tudi tukai so se svete maše neprenehoma brale. Dne 14. majuika je prišel odposlanec svetega očeta papeža kardinalj-nadškof renski (»Reims'1 na Francoskem) monsinjor — 26 — Lanženijez (Langénieux), ki so ga z veliko slovesnostjo sprejeli, in drugo jutro se je začel zbor presyetega rešnjega Telesa. Procesijo z Najsvetejšim je vodil predsednik zbora škof litiški (Liit-ticli) iz Beljgije po prostorih in mostavžih tukajšnjega glavnega samostana presvetega Odrešenika ; več sto duhovnikov mašno oblečenih in mnogo drugega ljudstva je bilo poleg. Seje so bile skozi tri dni v tamkajšnji veliki obednici (refektoriju). Govorili so škofje raznih jutrovskih obredov največ ravno o svojih obrednih posebnostih Govorilo se je v francoskem jeziku, ki ga škofje na Jutrovem skoraj vsi umejo. Poslednjič je imel kardinalj sam v pričujočncsti 27 škofov in nadškofov in velike množice druge duhovščine molitve za sveto cerkev in svetega očeta papeža, zahvalno pesem in potem splošno odvezo v baziliki svetega božjega groba. Ker sem omenil prej katoliške oltarje v cerkvi božjega groba, naj zdaj še posebej v misel vzamem jako priljubljen oltarček na Gori Kaljvariji v sredini mej oltarjema, kjer so Jezusa na križ pribijali in pa kjer je bil križ postavljen ali vsajen. Tukaj ravno nekako v sredi je majhin oltarček žalostne matere Božje.s premilo podobo, ki jo katoliški romarji posebno časte. Skoraj vsaki duhovnik, ki sem pride, želi pred njo vsaj enkrat opraviti presveto daritev. Posebno fraucozje imajo vebko spoštovanje do te premile podobe in presvetega mesta, ter to tudi v dejanju kažejo. Zlasti od njih višjih, plemenitih stanov ima ta podoba toliko dragocenosti, da bi se dal z denarjem, kar so ga vredne, zidati obširen samostan s cerkvijo vred.— Drugi za Sveto deželo znameniten dogodek letošnjega leta je prihod našega prečastitega patra generaljnega ministra, ki so v teku štirih mescev srečno zveršili obiskovanje tukajšnje redovno okrajine (kustodije). Na dan presvetega rešnjega telesa so iz Nazareta skozi Jafo prišli v Jeruzalem. Ker so sedanji gene-ralj pervi, po vstanovitelju reda svetem Frančišku, kaker njegov naslednik obiskali Sveto deželo, zato je bil v vsakem kraju po mogočnosti slovesen sprejem, posebno pa seveda v Jeruzalemu. Ysa tukajšnja samostanska družina jim je šla naproti pred jafska mestna vrata; tudi drugi redovi in duhovščina, dobrodelni zavodi, nekaj perve gospode in mnogo ljudstva se je tam zbralo. Potem se je dolga procesija počasi pomikala do samostana in cerkve presvetega Odrešenika ; po poti so majhine arabske deklice lepo belo oblečene z venci na glavi pod vodstvom redovnih — 27 — sester trosile dišeče cvetlice pred nogami prečastitega patra generalja. Kongregacija je bila v glavnem samostanu presvetega Odrešenika 16. velikega serpana ; takrat sem bii tudi jaz prestavljen iz Jeruzalema dve uri daleč k Sv. Janezu v govorje, to je tja, kjer je bil rojen sv. Janez Kerstnik. Odešel sem pa tja še le mesca kimavca. 23. velikega serpana zvečer se je v cerkvi presvetega Odrešenika v pričujočnosti cele redovne družine slovesno opravila zahvalna pesem ; 24. v jutro se priporoče pater generalj nam ostalim v molitev ter veseli in zadovoljni zapuste sveto mesto. Spremljali so jih pater kustos in njih namestnik ter večina samostanske družine (jaz sem bil zaderžan) ; tudi častna vojaška straža na konjih ter obilo kočij evropskih konzilijev in druge gospode, celo nekoliko Gerkov. Peljali so se od jafskih vrat proti železniški postaji. Pred jafskimi vrati se cepi cesta na dve. Na desno, proti zapadli, pelje dobra, dosti široka cesta proti Jafi; na levo, proti jugu, je tudi prilično lepa in široka cesta, ki pelje ob zuožju gore Sijon in pa ob dolini Hin-nom proti Betlehemu in ob enem na kolodvor. Nekako v sredini mej jafskimi vrati in kolodvorom ravno pod sijonsko goro je tako imenovani „suljtanov ribtiik“ (po arabsko „Birket es-Sul-tan“ ; glej obris mesta Jeruzalema v dr. Lampeta knjigi jeruzalemski Romar" str. 91) dolg ISO, širok 90 metrov, poleti navadno suh. Ko se peljejo ravno ob sredini tega ribnika ali je-zerca p. generalj s patrom kustosom in njih vikarijem po ravni, široki cesti, kar naenkrat zavijo konji na desno s ceste in naiav-uost v prepad ; konji in kočija s patrom generaljem in patrom vikanjem kustodije padejo vsi vkup do deset metrov globoko na dno ribnika ; patra kustosa je bil nekedo še o pravem času potegnil iz kočije. Ko so padali, so se priporočevali p. generalj svetemu Antonu Padovanskemu in res, Bog jih je obvaroval «inerti in velike nesreče. Konji in pervi del kočije je bil močno poškodovan (kaker se je pravilo pozneje, so konji potem poginili), patru generalju se razen strahu, majhinih prask in raz-tergane obleke nič hudega ni zgodilo, tako da so mogli celo peš nadaljevati pot do kolodvora, od koder so se peljali v Jafo in dalje po morju v Aleksandrijo. Tam so nekoliko počivali, ker jih je morska bolezen hudo nadlegovala. Iz Rima, kamer so se — 28 — potem vernili, pa so naznanili, da se, dobro čutijo. Pater vi-karij kustodije, notranje liudo pretreseni, pač sedaj bolehajo. Jeruzalemski gospodje kolovodje so se po tem dogodku venderle toliko zdramili, da so sprevideli, da je treba kake o-graje, kjer vodi cesta tik prepada ; začeli so delati ob ribniku terden zid. Pa ni misliti, da je bila to perva nesreča, ki se je tam zgodila. Ni še davno kar se je bila zvernila ravno tako neka kočija se štirimi, ljudmi in takrat so bili mertvi vsi, ljudje in konji. Drugi dan, 25. velikega serpana, me je spremil na tisto mesto brat, ki je prej ta dan pri nesreči poleg bil. Dobila sva tam mnogo ljudi, ki so ogledovali mesto ter se čudili, da so po tako globokem padcu še živi ostali. Neketeri iz nemške naselbine so bili zdolaj ter merili visočino do ceste; pobirali so tudi suknene kosce od obleke p. generalja, da jih ohranijo v spomin. Marisikaj bi bil že prej rad naznanil ; pa čas in bolezen, ki tu evropejcu zlasti pervo leto menda malo keteremu prizanese, mi nista dopustila. Tudi domačini letos močno bolehajo. Sedanji prečastiti kustos ali varih Svete dežele končajo svoja leta prihodnji mesec ; potem dobi Sveta dežela, ako ne prej, za novo leto novega kustosa ; imenuje ga skupščina za razširjevanje vere (propaganda fide) v Rimu. Prav serčno pozdravljam vse drage mi prijatele in znance ! Pri Sv. Janezu v Gorovju 22. vinotoka 1893. Br. Brnnon. Temu dopisu naj pristavimo še žalostno naznanilo o zločinstvu, ki se je zgodilo 28. vinotoka v betlehemski cerkvi, prav tam, kjer je bil naš gospod Jezus Kristns rojen. Frančiškani, ki so pri tej cerkvi, imajo navado in pravico vsako popoldne v procesiji počastiti mesto, kjer so stale jaselce, kamer je Marija položila svoje novorojeno nebeško dete. Ob tem času se morajo vmekniti vsi drugoverci, ki imajo v tisti cerkvi tudi kako pravico, ravno tako, kaker se morajo vmekniti katoličani, keder pride drugim odločen čas. Omenjeni dan sta bila ob času frančiškanske procesije v cerkvi dva ruska gospoda z nekim mladeničem, ki je bil v službi tamkajšnje ruske gosposke, dasi je avstrijanec in celo avstrijski vojak reservist iz Dalmacije doma. Frančiškanski zakristan je opomnil te ljudi, naj se zdaj vmak-nejo, kar so tudi storili. Ali tisti mladič, Nikolaj Jurič po imenu, — 29 — se je menda kmalu vernil ter obstal na mestu, kjer ni imel pravice. Ko ga je drugič hotel zakristan proč spraviti, je potegnil revoljver ter začel streljati. Zakristan brat Liberat iz Belluna je obležal mertev, pa morivee je le še streljal. P. Rafaela iz Loreta, častitljivega 76 letnega starčka, je smertno ranil ; zadel je nadalje tudi brata Romana, in samostanskega kuharja je hudo ranil v nogo. Se le nato se je posrečilo bratu Deodatu morivcu izviti revoljver iz rok in ta je pobegnil. Vvečer so ga turski žendarmi ugnali v ječo ; ali še tisto noč je prišel ruski konzulj iz Jeruzalema v Betlehem ter zahteval, da ga njemu izroče. Betlehemski sodnik se je branil ; ali ruski konzulj je teiegrafiral v Carigrad in turska oblast se mu je vdala ter odstavila sodnika, ki je storil svojo delžnost. Morivee se je izročil avstrijskemu konzilija ; ruski pa zahteva, naj se izpusti in zapro frančiškani, kaker da so oni vsega krivi. Kaj se bo še zgodilo, Bog ve 1 zlasti, ker niso samo Rusi in ne samo drugoverci sovražniki frančiškanom v Sveti deželi. Najnovejše poročilo pravi, da so nrorivca poslali v Avstrijo pa je v Aleksandriji ušel. Sv. Tomaža Akvinskega Razlaganje Gospodove molitve: „Očenaš.“ (P. L. H.) Uvod. Mej drugimi molitvami je Gospodova molitev imenitnejša : zakaj ona ima petere odličnosti, ki jih mora imeti molitev. Molitev namreč mora biti — zanesljiva, prava, prav u-ravnana, pobožna, ponižna. t. Gospodova molitev je zanesljiva. Zanesljiva mora biti, da z zaupanjem stopimo k sedežu milosti, kaker govori apostelj (Hebr. 4. 16). Tudi v veri neomahovajoča, saj je rečeno : Prosi naj z zaupanjem — 30 — brez vsega pomišljanja (Jak. 1, 6). Očitno pa je ta molitev naj bolj zanesljiva, saj je zložena od našega zagovori nika, ki je najmodrejši prosivec. in ima vse zaloge modrosti in znanja, po besedah apostolja (Kološ. 2, 3). O njem je rečeno : A k o je pa k e d o grešil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega (I. Jan. 2, 1). zato pravi Ciprijan : „Ker imamo Kristusa za besednika pri Očetu za nase grehe, predlagajmo mu besede našega zagovornika, keder prosimo za svoje pregrehe.“ Dalje je ta molitev najbolj zanesljiva tudi zato, ker nas je učil moliti tisti, ki nas usliši z Očetom, kaker je pisano : Vrne bo klical, in jaz ga bom uslišal (Psi. 90, 15), zato pravi Ciprijan : „Prijazna, domača in pobožna je molitev, prositi Gospoda po njegovem sinu." Od te molitve se nigdar ne gre brez sadu ; zakaj po njej so odpuščeni mali grehi, kaker uči Avguštin. — 2. Gospodova molitev je prava. Naša molitev mora biti prava, da kedor moli, to prosi od Boga, kar mu je pristojno. Damaščan pravi: „M oli te v je prošnja do Boga za pristojne reč i.“ Velikrat molitev ni vslišana, ker se prosi za nepristojne reči. Prosite in ne prejmete ker slabo prosite. (Jak. 4, 3). Vedeti pa, kaj je prositi, je prav težko, ker je težko vedeti, kaj je želeti. To, za kar se sme prositi v molitvi, to se sme želeti, toraj goyori Apostelj : Ne vemo namreč, kaj bi prosili, kaker se spodobi (Rim. 8, 26). Učitelj pa je Kristus sam ; njegovi naloga je, učiti nas, kaj se nam spodobi prositi. Učenci so mu rekli : G o s p o d, uči nas moliti (Luk. 11, 1). To se toraj naj pravičneje prosi, za kar nas je on sam moliti učil. Zato pravi Avguštin :Naj rabimo kake ršne koli besede, nič druzega ne povemo, kaker kar je položeno v Gospodovi molitvi, če prav in spodobno molimo. 3. Gospodova molitev jo dobro vrejena (vravnana.) Molitev mora biti vravnana, kaker želja, ker molitev je izraz želje. Je pa ta red pravi, da pri želji in molitvi večo-važnost dajemo dušnim rečem kaker telesnim, nebeškim večo ka — 31 — ker pozemeljskim, po besedah sv. pisma : Iščite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo p j-iver žen o (Mat. G, 33.) To nas je Gospod učil v tej molitvi prositi, in v njej se prosi naj poprej za nebeške reči, in potem zi pozemeljske. — 4. Gospodova molitev je pobožna. Molitev mora biti pobožna, ker tolstost pobožnosti dela daritev molitve Bogu dopadljivo, po besedah Davidovih : V tvojem imenu bom p o v z i g o v a 1 svoje, roke; ka-ker z mastjo in tolstostjo bodi napolnjena m o j a duš a. Psi. 62. 5. Pobožnost se pa navadno po dolgosti molitve skerlia, zato nas je Gospod učil, naj se varujemo nepotrebne obširnosti pri molitvi, rekoč : K e d e r pa mulite, nikar v e 1 i k o n e govorite (Mar. 6, 7). In Avguštin pravi Probi : „M o 1 i t e v naj bo brez m n o z e g a govorjenj a, pa uaj ne bo brez globokega klicanja, če hočeš, da ti ostane namen gore č.“ Zato je Gospod to molitev nastavil kratko. Pobožnost pa nastane iz ljubezni ; in ta ljubezen je ljubezen do Boga in do bližnjega. In oboje se kaže v tej molitvi. Zakaj, da si pridobimo ljubezen Božjo, ga imenujemo Očeta; da kažemo ljubezen do bližnjega, molimo za vse sploh, rekoč: Oče naš... In Odpusti nam dolge n a š e, in dr. Na to nas vodi ljubezen do naših bliž-njih. — 5. Gospodova molitev je poniž ia. Molitev mora biti tudi ponižna, po besedah sv. pisma: Pogledal je na molitev ponižnih (Psi. 101, 18 ;) in po priliki o farizeju in cestinarju (Luk. 18, 10;) in (Judit 'd, 16:) Molitev ponižnih in krotkih je tebi v-selej d o p a d 1 a. Taka ponižnost je izražena v Gospodovi molitvi. Prava ponižnost namreč je, keder človek nič ne stavi na svoje moči, ampak vse upa sprositi od božje pomoči. (Dalje prih.) — 32 — Priporočil« v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni nclje 3. reda skupščine trojiške: v. č. g. Mihael Miložič (žlahten biser tretjega reda, vmerli pri Sv. Benediktu), Johana Vogrin, Antonija Bola, Jožefa Vajngrlj, Julijana Zavernik, Marija Pučko, Terezija Vrlič, Marija Majcen, Ana Voglar ; medanske: Terezija (Klara) Polenčič. Dalje se priporočajo v molitev : tretjerednica z Ogerskega za srečen porod: dve bolni osebi za ozdravljenje; neka žena za poterpežljivost, priporoča tudi svojega moža, da bi ga Bog pripeljal k pravemu spoznanju ; neki mož svojo rodovino, da bi ji Bog dal ljubi mir; neki tretjerednik svoje stariše in brata; neka tretjerednica, da bi je Bog rešil božjastne bolezni ; neka tretje reduica priporoča svojega sinu vojaka in neko že poldrugo leto bolno deklico; K. M. za ozdravljenje. Zalivala za vslišano molitev. Z Vipavskega, 28 listopada 1892. Naša mati je nevarno obolela. Malo upanja je bilo, da bi zopet ozdravela. Obernili smo se tedaj s terdnim zaupanjem k Mariji ter jo serčno prosili pomoči; obljubili smo mej drugim, da se priobči poročilo v tem listu, ako ozdravi naša ljubljena mati. In res ! Marija nas je uslišala. saj ne zapusti nikogar, kedor k njej pribeži in jo pomoči prosi v svojih stiskah. Čast in hvala bodi tedaj presveti Mar iji Devici ! H. Č. v imena svojih bratov in sester. Iz N o v e g a m e s t a 6. grudna 1896. Po priprošnji Marije Device, sv. Frančiška in sv. Antona šem zadobil zdravje, da morem opravljati svoja dela. Tisočera hvala za to dobroto P. V. V. Ana Letnik, devica iz Gočove, se zahvaljuje Mariji Devici, sv. Antonu in šv. Filomeni za ozdravljenje, da more postar-aim starišem ostati v pomoč. Neki mož za povernjeno edinost in poterpljenje. ti1), 16'k, sló‘ka nj’i'va2), s.ló‘kasta k ra1 v a; sali é‘ i ì, p ó‘ t a (fem., fcssel).3) Tudi pred j in v ali tv se preglasa e v o, pred v celo vedno.') Nadalje se spreminja pred soglasniki otv (pervotui kaker iz etv nastali) v u : pl o‘ v e m, p 1 u‘ t i ;■>) s 1 o; v e m. s 1 ir t i ; k o’ v a‘ t i. k u‘ j e m ; e j v i, oj v c: v i‘ t i (iz *v e j t i, v e i-t i(?),) v é‘ n à c.6) Pred samoglasniki (po odpadu naslednjega i ali fi tudi na koncu besed in zlogov) ostaja oj in ov ali - : b e‘ r e, oslabelo fr : b I r a t i, b r a‘ t i ; ol : stol ù. naše : s t o,l, el : s t é‘ 1 j’ a, oslabelo iU stilati, naše : s 11 a‘ t i. — Za -en. -< m imamo pred samoglasniki ^ navadniše In, im, po naše: [ajn, [a]m: z a p fa] n e-m, 0 ž [a ] m e- m. ,v z a‘ m e m (z a iz c<) ; za cj imamo v tem primeru 1 j (iz česer nastane pri nas vedno, v stslov. tudi leliko : »>■): vij a, naše: v i' j e m ; pred soglasniki se i dalje krajša v Ì, naše d, c v i t n, (cvisti, cvetu) po naše : cvàt e- m, (c v à s t r c v è’ t). Za ctv si moramo misliti oslabelo obliko i.ti, ki se je pa spremenila v fi4t> (kaker er v or); to daje pred soglasniki v stslov. y, dalje okrajšano fi, v naši slovenščini i, okrajšano à ali \ prim. stsl. r ii v a t i. r y ti, r o v fi, naše : k r v a‘ t i, r r t i, r o\v ; stsl. k r ii v i, k r fi v i, naše : k r i’, k à r v i’8) ; stsl. s u t i (iz * s e ,v p ti. se u p t i), s fi p a, naše : s u‘ t i, s p e- m (zdaj navadno : s u'j e m), z a‘ s à p, z a- s p a (a