Kmečka zadružna zavesi V našem gospodarskem življenju je zadnja desetletja zadružništvo vršilo velike in važno nalogo. Naše denarne in blagovne zadruge so veliko koristile kmetu, zla»ti malemu kmetu, pa tudi obrtniku. Bog ve, kaj bi bilo danes z našimi malimi kmetijami in malo obrtjo, ako bi ne bilo po deželi rajfajznovk, ki so gojile med člani čut za skupnost in varčnost in obenem s cenenim kreditom marsikomu pomagale, da se je gospodarsko okrepil. Ako bi ne bilo hranilnic in posojilnic, bi cvetelo danes oderustvo bolj, kakor kdajkoli prej. Hranilnice iu posojilnice, pa tudi druge naše zadruge, bi danes lahko še v veliko večji m eri vršile svojo nalogo, ko bi ljudstvo imelo Če več zaupanja v svoje domače denarno zavode in več stanovske zavesti, tako da svojih prihrankov ne bi nalagalo v kapitalistično usmerjene mestne zavode, čeprav tam ponujale nekoliko višje obresti. Piscu teb vrstic je znano, kako je neki kmet šel v Ameriko in si je denar za pot izposodil pri domačem denarnem zavodu za nizke obresti. Ko je dolg poplačal, je pričel svoje prihranke nalagati ne v domači hranilnici, ki mu je bila v sili priskočila a pomoč, ampak v neki mestni banki. Ko e prišel domov in so, kot je navadno, njegovi prihranki hitro skopneli, je prišel zopet iskat posojila k domači posojilnici... Ljudje, d tako delajo, so največja nesreča našega zadružništva. V svoji sebičnosti spodkopujejo za-Iružništvu tla. Oni se hočejo z domačo zadrugo e okoristiti, nočejo pa za skupnost ničesar ■rtvovati. Taki ljudje, ki nimajo zadružne za-»sti, ne spadajo v naše zadruge. Pa ne samo taki člani, ki izkoriščajo zadrugo v svoje sebične namene, so škodljivci zadružne misli, ampak tudi člani, ki se za življenje zadruge nič ne brigajo. Kot odborniki ne hodijo na seje, kot člani ne hodijo na občne zbore. V svoji lenobi prepuščajo vse drugim. Bodo že ti naredili! In vendar so ravno seje in občni zbori gibalo zadružnega življenja. Tam se v bratskem sodelovanju kontrolira delo in delajo načrti za bodočnost. Tam lahko vsak član daje nasvete, graja napake. Tam -,e zadruga lahko očisti plevela, ki bi jo utegnil ugonobiti. Marsikatera zadruga je žalostno propadla, ali pa morala prenehati z delovanjem le zaradi tega, ker članstvo ni imelo prave zadružno ■OTvasttr-te-vvAmpirem iiraBsetftóaear? mogoč, uspeh zadruge. Zadružništvo je življenjsko važuo za naše gospodarstvo. Kmetje, naša dolžnost je, da se svojih zadrug še tesneje oklenemo, da jih podpiramo, da po svojih močeh v zadrugah dejansko sodelujemo. Le v dobro prospevajočih denarnih, blagovnih, proizvajalnih in drugih zadrugah je naša gospodarska rešitev. Glavno naše zadružno načelo inora biti: nesebično delo. Bodimo pripravljeni tudi na žrtve v korist celokupnosti. Le na ta način se bo oživotvorilo ono lepo geslo: vai za enega, eden za vse. Kmetje, več zadružne zavesti v naše gospodarstvo! Potem bo zadružna misel zmagala. Kakor so pred desetletji ravno naše zadruge kmeta rešile propada, tako bo tudi sedanjo strašno gr r.darsko stisko, v kateri kmet uajbolj trpi, n.ogoSe premagati samo z zadružništvom. Franc Petrič, posestnik. Vžgi v nas oseni svoie ljubezni...! manjših, ki v me verujejo, ste meni storili!« -- je naglašal ob drugi priliki. Vsi ti in še mnogi drugi izreki Kristusovi nas uče in nam nalagajo dolžnost, da po svojih močeh naklanjamo dela ljubezni vsakemu, ki jih je potreben in trpi kakršnokoli,pomanjkanje. Potreba po nesebičnih delih usmiljenja že dolgo dolgo ni taila tako velika, kakor je danes ... Koliko je brezposelnih, ki često nimajo niti koščka kruha! Koliko je beračev, ki onemogli blodijo po cestah in gladu umirajo! Koliko je bolnih, katerim nihče ne nudi pomoči in tolažbe! Koliko je otrok-sirot, za katere nikdo ne skrbi! Kolik» je e r e š n i k o. v ', ki tavajo ha poti pogube in jim nikdo ne pokaže prave poti !... Z eno besedo : koliko j» 'lačnih, žejnih, nagih, bolnih (na duši in telesu), koliko sirot, ki so potrebni našega usmiljenja!... Kaj storiti. Pomagati! In sicer takoj! Vsak naj pomaga po svoji moči! Eden bc lahko pogrešal kak dinar, drugi košček kruha, tretji kos obleke, četrti poleno drv, peti bo lahko sprejel brezdomen pod streho, šesti kakega osirotelega otroka za svojega, sedmi bo imel priliko, da obišče bolnika aii skuša spraviti na pravo pot grešnika itd. itd.... Dan za dnem se nam nudi tisoč prilik, da pomagamo bližnjemu. Pomaga naj vsak sam in tudi druge vspodbuja k delom usmiljenja. Več ljudi več . arfeinnrfln,gaMWia^h|.trgih in mestih se naj zberejo ljudje, ki se bodo delu usmiljenja posebej posvetili. Eni bodo skrbeli za gladne, drugi obiskovali bolnike, tretji bodo imeli skrb za sirote, četrti bodo verski apostoli itd. itd.... Da bo mogoče vsakemu pomagati, se naj napravi seznam vseh pomoči potrebnih. Zeme in dekleta! Zlasti ve morate biti angeli usmiljenja. Bog vam je dal nežno srce, ne zapirajte ga bednim, pomoči potrebnim! Na sodni dati bo Kristus dejal: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mii dali piti; popotnik sem bil m ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli ; v ječi sem bil in ste prišli k meni...« Potrudimo se, da bodo te besede veljale tudi nam! Hemeruidi (zlata žila) najčešče nastanejo vsled* slabega obnavljanja snovi, pomanjkanja redo- vite prebave kakor ludi slabega me-Sanja in obnavljanja krvi. fi—12 tedensko uživanje prirodnega > Plani nka« zdravilnega čaja bo izvrstno delovalo na nečisto kri in vsled tega nastale Škodljive posledice. Zahtevajte v lekarnah , samo pravi »Planinka« zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 2Q*-r z napisom proizvajalca; Lekarna Mr. L, Bahovec Ljubljana PLflNINKA ZDRAVILNI CA J l V vsako hišo Domoljuba! PO SVETU Katoliška cerkev s Kadar stepi duša človeku d« grla ... — Pred kratkim je umrl znani Haus Kirebsteiger. bivši katoliški duhovnik, ki pa je odpadel od Cerkve in v svojih spisih silno blatil katol:-čanstvo. Marsikaj iz njegovih člankov in knjig je bilo v prejšnjih časih prevedeno tudi na slovenski jezik od naših naprednjakarjev. Prei smrtjo pa se je odrekel zmote In jih obžaloval. Nemški listi, med njimi v prvi vrsti Linier Volksblatte, pišejo sedaj o njegovi smrti sledeče: Kirehsteiger se je dva dni pred smrtjo izpovedal pri polni zavesti, sprejel je sv. popotnico ter pred pričami izjavil, da je član katolike cerase in da hoče to tudi črtati. (talija # Ramo. Vojvodinja d'Aosta, pokroviteljica društva . Italia Redenta , ki vzdržuje otroške \rice v Julijski krajini, je obiskala te dni oSroški vriec v štorjah pri Sežani. Bila je močno zastražena. — Anion Kravanja, star 6 let, iz Bovca je našel v iravi nerazpočeno granato in se pričel z njo igrati. Granata se je razpo-čiia in dečka hudo ranila. — Propadanje Tr-sia. V prvih Mirih mesecih tega leta je znašal <;upni pre-uet v Trstu 12,251.404 slotov, lansko lelo v istem času 13.601.376. — Poštarja iz Loga pri Bovcu Tarcisio Fauro so postavili pred sodišče, ker je poneveril znesek 1098 lir. — V Grgarju so orožniki aretirali Ivana Reja. pokojnega Matije, češ, da se je napak legitimiral. — Tržaškemu fašističnemu tajniku Karlu Pensino je bila podeljena čast . komenda-torja . — V Gorici je bila obsojena Amalija ( inviar na še.-! mesecev ječe, ker je kol občin-■ ka uradnica poueverila 9000 lir. — Preiskava » zločinu na Vrsniku, kjer je nezakonska mati zadavila novorojenčka, kaže, da bo ostala na mrtvi točk» Pravijo, da so gospodje zatisnili eno oko. Domačini molčijo in izjavljajo, da bodo v primeru, ako bi zaprli katero po nedolžnem — izdali pravo zločinko. — V Šmarjah na Vipavskem se je zgodila huda nesreča. Tovorni avtomobil, ua katerem se je ualiajalo več sodov vina, je pričel nenadoma drčati po cesti navzdol, ker so odpovedale zavore. Avtomobil se je prevrnil. Pri tem so bili hudo ranjeni trije dečki, med njimi Ivan Ičič, star 12 let. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico; ostala dva pa so peljali v Trst. — Pater Trotner, ki je upravljal v Idriji službo italijanskega dušnega pastirja, kurata mestne bolnišnice in uradnega učitelja šolskega verouka, je prestavljen iz Idrije. Odhajajoči pater, dasi Italijan po rodu, je bil v svojem delovanju res Kristusov služabnik v pravem pomenu besede. O Idrijčanih bo menda odnesel dober vtis. Napram slovenskemu življu je bil prijazen in se je naučil jako dobro slovenščine. Avstrija s Is sievenskega Koratana. Hišo je uničil ogenj Spodnjemu Dovjaku na Srednjem Kolu. — Koroški mesarji so na zborovanju v Veli-kovcu protestirali proti klanju živine po kmetih. — Za upravitelja župnije Bistrica na Žili je imenovan g. kaplan Anton Kuchling. — Na nedavno vršečem se Siidmarkinem zborovanju v Celovcu so ugotovili: zadnje občinske volitve so pokazale, da moč koroških Slovencev ni oslabljena. — Slovenska čitalnica v Glinjah je Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da izpl&čuie nooe vloge vsak čas in v vsakem znesku Ravnateljstvo priredila Iti maja materinski dau z govori, deklamacijami in igro Xa krivih potih -. — Tildi v Svečah se je vršila podobna proslava z igro : Človeški poklic: . -- Iz Štajerske: 1. junija bedo opustili na Štajerskem sledeča glavarstva: Miirzuschlag, Radgona in Voitsberg. češkoslovaška s K azilu. Obesil se je bivši župan v Prihranili 61 letni Franc Siegel. — 17.286 eksekucij in 1733 dražb je bilo preteklo leto v Brnu. --Slovesna otvoritev gimnazije v Vselinjah je bila 15. maja. — 95 milijonov čeških kron je podedovala vdova Fr. Roubinkova v Kraljevem Gradcu za nekim ameriškim sorodnikom. — Za novega unijatskega škofa v Mukačevu je imenovan msgr. Aleksander Stojka. — Veliko zborovanje češke Ljudske stranke se bo vršilo ud 21. do 23. maja v Pragi. — Nameravano graditev železniške proge Plzen—Brno so za enkrat opustili. — 70letnico rojstva je obhajal te dni briiski škof dr. Jožef Kupks. Francija s Z novim raiorožitvenim predlogom je prišci francoski ministrski predsednik g. Tar-dieu. Pravi, da se mora Amerika obvezati, da takoj prekine vse trgovinske oduošaje z vsako državo, ki bi jo Zveza narodov proglasila za napadalko ia ki bi kršila obstoječe mirovne pogodbe. Glede Anglije je Tardieu zahteval, da se mora obvezati, da bo dala vso svojo mornarico na razpolago Zvezi narodov za izvajanje gospodarske blokade. Izgleda, da smo še daleč od prave razorožitve in da se bo še naprej metal denar za oborožitev, ko ga gospodarstvo tako krvavo rabi. — Kakor smo že poročali, je stranka Tardieua pri zadnjih parlamentarnih volitvah propadla. s ìProglašam gospoda Alberta Lebrnaa za predsednika repablike<, tako je objavil senatni podpredsednik Rabier izid volitev za mesto predsednika francoske države, ki je bilo radi nesrečne smrti Doumerja izpraznjeno. Najvišja glava Francije je njen državni predsednik. ki ga izbere svobodni francoski narod po svojih svobodno izvoljenih poslancih. Zanimivo je pri vsem to, da je sedanjega predsednika izbral še slari parlament s tako zvano desničarsko večino, dočim so pri zadnjih volitvah zmagale levičarske stranke. Volivnili LETNE NOVOSTI . ia-plašče (manteljne) in za ženske ter m»šk« •bleke v veliki izbiri — Znano največja izbira najnovejših svilnatih rat in Ser p — Se pripo-roč« tndj za nakup drugih potrebščin JANKO (ESNIK tiogerier» UUBLJV51. Stritarjeva upravičencev (poslancev in senatorjev) a vo. li Ive predsednika je bilo 932. Glasove je od. dalo 826, od teh 49 ni napisalo kandidata. Ve". Ijavnih je bilo 777 glasov. Lebrun je dobil (133 listkov. -- Predsednik francoske republiko ima okrog 4 milijone I)in letne plače. Španija s Strašno dejanje zblaznelega mladeniča. Vso špansko Katalonijo je pretresla novica i strašnem zločini', ki ga je zagrešil 24 letni mia-deuič. Vse moško prebivalstvo mesta Tarrasa je na nogah, da pomaga policiji in orožnišlvu prijeti krvopijca, ki je dojenčku izpil kri. -24 letni fant se je priplazil v sosedovo slano-vanje in vzel iz zibelke tri mesece starega do-jenčka. Olročiča je odnesel v prazno in raz. padlo hišo. kjer ga je umoril in iz malega trapela izpil kri. Slučajno pa jo prišel v to i motno hišo eden sosedov, ki je zlodeja opazil pri delu. Preden ga je mogel prijeti, je zločinec ušel ter se sedaj skriva pred pravico. Švica s 67. sasedanje Sveta Zveze narodov se j pričelo 11. maja. Najprej so se spomnili nenadne smrti francoskega državnega predsednika Doumerja in ravnatelja mednarodnega urada dela Thomas«. Avstrija, Madžarska, Grčija in Bolgarija prosijo za finančno pomoč. Finančni odsek Zveze narodov je priporočil le prošnje, v istem času pa je omenjenim državam svetoval, naj prenehajo plačevali uekale-ra inozemska posojila. Svet Zveze narodov « je v nasprotju s predlogom finančnega odseka postavil na stališče, da se morejo države dolžnosti v vsakem oziru sporazumeli neposredno s svojimi upnicami. — Kočljiva je ludi zadeva radi spora med svobodnim mestom Gdansko» in Poljsko. V Gdaasku gospodarijo hiilerjewi v svojih uniformah, čeprav so ta prepovedane-Hitlerjevska strahovlada je zavzela tak obseg, da se je n. pr, Uitlerjevec Rodzinski drznil streljati na občinskega svetnika Grulina, ki f socialist. Gruhn je obležal mrtev. Pišejo iudi, da hoSe Gdausk zasesli Poljska, kar pa « merodajnih mestih oporekajo. — Svet Zvez« narodov bo zopet obravnaval spor radi Otoška na podlagi pritožbe mesia, da hoče Pw ska uničiti pristanišče s tem, da odvaja ves promet v lastno luko v Gdinji. Poljski tisk odgovarja na to, da je znašal promet v GdansKsnj pristanišču leta 1931 8,000.000 ton, da je lll| torej štirikrat večji ko pred vojno. — Svet ze narodov se bo končno bavil ludi s kitajsl'0 japonskim sporom. s Vsak lede«» eden, bomo kmalu P;sabv£-pojde naprej, kakor se je začelo. Komaj s« I kopali ustreljenega francoskega državne» nredsediiika, že poročajo o smrtonosnem na-ad» »a japonskega ministrskega predsednika Cujoši Inukaja. V dveh avtomobilih so se oripeijaii morilci, pristaši japonske fašistične organizacije »Črnega zmaja«. Z orožjem roki izsilili vstop v hišo ministrskega predsednika." Domači so zaman poskušali zavrniti i.a-oadalce. V boju so bili ranjeni.štirje policisti in dva služabnika. Napadalci so vdrli v delov-D0 sobo ministrskega predsednika iti ga po kratkem prerekanju ustrelili. Japonski cesar seje posvetoval z vojnim ministrom Arakijem, ali naj bi se proglasilo v Tokiu obsedno stanje. Generalni štab pa je, ne glede na cesar-jevo odločitev, sklenil, da se postavi za vojne-i ministra namestnik šefa generalnega štaba Masaki. Drobne novice Mornarji na dveh križarkah so se uprli v državi Peru. Upor zadušen. V Merami je umrl črnogorski princ Peter Petrovič Njegoš. Škof je našel smrt pri požaru škofijskega poslopja v Santiago v republiki Čile. Ha 2500 Din hočejo zvišati takso za potne liste v inozemstvo Poljaki. Prisiljeno varčevanje! Pet grških ministrov je odstopilo. Za nove ni skrbi. 250.000 ton pšenice M Amerika rada prodala Grčiji. Nove čete pošilja v Mandžurijo Japonska. Ostavko je podal nemški vojni minister general Grüner. Ce Irska ukine prisego kralju, bo angleška vlada tudi na irsko blago naložila visoko mino. Pritisk! Univerza je pogorela v španski Valenciji. ('e sprejme nadzorstvo Zveze narodov, dobi Avstrija nekaj posojila. Blizu doma so našli truplo pred par me-leri ugrabljenega sina ameriškega letalca indbergha. 8 milijonov dolarjev kredita so dali ruski »vjeti Turčiji. Imajo denar. Samo v Angliji in angleških dominionih «j se nalaga angleški kapital, zahtevajo an-leški industrijci. Nad 50 inozemskih tvrdk se je naselilo v mgliji v zadnjih dveh mescih. Dve milijardi primanjkljaja izkazujejo italijanske državne finance. 6670 denarnih zavodov je bilo v Češkosio-'aški v letu 1930. 50.000 ton železa in železnih izdelkov poj. Ie ie dni iz Nemčije v Rusijo. Na račun Japonske so dobile angleške to-'arne velika naročila. Pričakujejo »pora z iusijol Okrog 710 milijonov jaje porabi v enem «u nemški Berlin. (Iz Jugoslavije 4 in pol »dstotka.) 38,433.000 zlatih frankov je stalo vzdrže- ®je uradov Z-veze narodov v švicarski Ze-ievi, , 150.000 ton avstralske in ameriške pše- lcc Pride v ruski Vladivostok. Stopil bom k oltarju. Slovenska maša za mešan r> aeloma z orglami. Zložil Matija Tome. Bese-nfL Janez p«celj. Založila Jugoslovanska inirBa ,v Cena partituri 20 Din posa- dim glasovom pa 4 Din. Nekoliko boljši zbori ve.seljem pozdravili to slovensko mašo, ki Jiažnimi 8 veUko spremembo med običajnimi POlitvah P,e?m.imi- besedilo je posneto po masnih fcbirtmi' V •i1'1 opravlja duhovnik pri oltarju, toplo priporočamol USJE m %ELO 0»€liTL,91VI'l ' Priti-liovalri tekmujejo aa velesejmu. Pritrkavanje ie lepo, a včasih tudi naporno delo, slasü pri velikih zvonovih. Albert Lebrini, novoizvoljeni predsednik francoske republike. V vsako hišo »Domoljuba«! 8' UMIVAJTE GLAVO V§AK TEDEM t Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški — ali nežni, živi lasje zahtevajo posebno nego ... z milim Elida Sliampoonom, kateri ne vsebuje sode. Elida Shampoo ohrani lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj. Pomorski velikani na počitka. Zaradi slabih časov je angleška parobrodna družba »White Star Line« sklenila opustiti vožnjo s svojima orjaškima parni, koma, ki že počivata v lukl Southampton. »Horn«. rie« na levi, »Maurelank na desni. ~~ KAJ JE Zahvala Podpisani Franc Füreder potrjujem, da sem prejel kot naročnik cd uprave Domoljuba J000 Din požarne podpore pri požaru jnoje hiše, ki jo je zanetila strela v nedeljo dne 8. maja. Za takojšnje izplačilo se zahvaljujem in priporočam . Domoljuba»; vsaki hiši. Dcrfarje pri žkofji Loki, 12. maja 3932. Fiireder Frane, lasiuik hiše v Dorfarjib 2?.. Osebne vesti d Za poveljnika državne policijske straže v Ljubljani jc postavljen gosp. Dragotin Grilc d 50 letnic« r«tov»iibeps. žirtjeaja je obhajala te dni predstojnica glavne mo.-lar-ke podružnice Šolskih sester v Frančiška sestra Gertruda Seuwirtb. doma pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Beg blagoslavljaj častilo ja-biiauiko do skrajnih mej človeškega življenj»! d 70 let je dopolnil kmetijski sveinik v p. g. Rohrman v Ljubljani. Velezaslužnega kmetijskega r-lrokovnjaka ohrani Bog še mnogo lei! d 70 letoie» svojega rojstva obhaja fe dni zaslužni slovenski in katoliški mož, veleposestnik g. Ivan Bauman v št. li ju v .Slov. goricah. Bog ga živi! d 60. roj-tni dan je obhajala oni dan pri Sv. Gregorju na Dolenjskem gospa Magdalena Oblak. Bog jó živi'"5e mnogo let! ' - — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josei« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri pois Iransko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače novice d Sa iiseče kresov je ganeta po vsej Sloveniji 11. raaja, na predvečer rojstnega dne g. dr. Antona Korošca. d tebeliee rajije... 13. mapi so rojile posestniku M. JaneH&i iz Sel št. 9 pri Višnji gori, 14. in 16. maja pa je dobil dva roja posestnik Bizant iz Žleb pri Medvodah. 15. maja je dobil naš stalni naročnik Peter Kuhar i,: Zadrage pri Dupljah krepek čebelni roj. d 0&čai «bor Zadružne raze se je vršil v Ljubljani 9. maja. Predsedoval je g. dr. K. Cepuder. Zastopanih 258 zadrug z 1084 glasovi. Ravnatelj gosp. Fran Gabrovšek je podal načelstveno poročilo; predsednik nadzorstva gosp. Ignacij Zaplotnik pa poročilo nadzorstva. Kmetski dolgovi v naii banovini znašajo okrog 1 milijardo dinarjev. V prvi polovici leta je bilo odobrenih ie nekaj posojil, v drugi polovica pa dotoka novih vlog ni bilo in dajanje kreditov je popolnoma prenehalo. Potrebno je, da v teh težkih časifc skrbe naše zadruge za čim večje rezerve in naj bodo pri dajanju podpor previdni. V sedanjih težkih časih naj se pokaže moč vzajemnosti in odpade naj sebičnost. Treba vztrajati do boljših časov, ki morajo priti. — Nato je govoril o zadruž- NOVEGA ništvu ravnatelj gosp. dr. Basaj. Po poročilih se je razvila obširna razprava, nakar so izvolili odbor z t dr. Korošcem kot predsednikom in g. gimc. ravnateljem Remcem kot podpredsednikom. d Petdesetletnico svojega obstoj« je praznovalo oni dan gospejno društvo sv. Vincen-cija Pavelskega v Ljubljani. Za predsednico je bila zopet izvoljena gospa Franja dr. Tavčarjeva, d 60 letni to «bstoja je praznovala binkošt-ne dni ljubljanska G)asb«tia Matic« t raznimi svečanostmi in koncertnimi prireditvami. —-Tekmovali so tudi slovenski priirkovaki. Prva nagrada je bila podeljena skupini pritrkoval-cev h Rov pri Logatcu. Druga nagrada iz Šent Vida. Tretja «agrada prilrgovalcem iz Smlednika. četrta nagrada priirkovalcem z Brezij, pela nagrada priirkovalcem z Vodic, šesta nagrada pritrkovaleem iz Brnika pri Cerkljah, sedma nagrada pritrkovaleem iz Vodic, osma nagrada pa pritrkovaleem iz Novega mesta. d Če bi rateim besedam sledila odločna dejanja. V naslednjem navajamo pisanje ljubljanskega Trgovskega lista« o kapital;!-,, ki jc zelo paačna in ki ga je treba pozdraviti. Trgovski list» se obrača proli onim, ki so kot fivi povzročili krizo na našem denarnem trgu s tem, da so pričeli svoj denar nalagati v tujini. Nihče ni našemu gospodarstvu toliko škodoval ko oni ljudje, ki so povzročili beg dinarja iz dežele, kajti dvakratno škodo je po • vzročilo njih brezvestno nalaganje denarja v Udjšni. Povzročili so pomanjkanje denarja v domovini, obenem pa so s tem tudi omajali za upanje v naš denar. Tudi iisti so imena nekaterih teh naših ljudi objavili, res ne vemo, zakaj jih ne bi objavili tudi naši listi, ker ne vidimo nobenega razloga, da bi se ščitili ti škodljivci našega gospodarstva. Saj pri tem ne gre toliko za to, da bi se ta odkritja izrabljala v kakšne temne svrhe, temveč, da se z javno obsodbo v kali zatre vsak poskus, da bi še kdo sledi! vzgledu teh ljudi. V uporabi tega ostrega sredstva, kar bi vsekakor bila javna obsodba javnosti, pa bi se tudi. silno krepko naglasi!» volja merodajnih činiteljev, da hočejo braniti dinar proti vsakomur. Na ta način bi dobila izjava finančnega ministra najmogočnejše izpopolnilo iu vsak dvom o trdnem položaju našega dinarja bi bil izključen.«: — Glas »Trgovskega lista« bo žalibog ostal glas vpijočega v puščavi d Baoeróuka po&ovska iola se je preselila iz sedanjih prostorov na ljubljanski Poljanski cesti v baaovinsko žrebčarno na Selu (Zaloška cesta). d Zakea o peMjaaja draginje je v sedanjih prilikah nepotreben, trdi iTrgovski list«. d Zadaj noter, spredaj reu velja po novi naredbi za vhod v železniške vagone, oziroma za izhod iz vozov. d Lepa dovesaast je bila 16. maja v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Tu se je vršil «aioreè slovesen sprejem novih križarjev sv. Frančiška. Slovesnost je s svojim prihodom počastil sam knezoškol dr. Rozman, katerefnu so križarji napravili ob prihodu svečan sprejem. Pred oltarjem so sprejeli 80 novih križarjev, vseh navzočih junakov sv. Frančiška pa je bilo par slo z 22 zastavami. Na križarje je imel g. knezoškof l^p nagovor v katerem je opisal pomen in namen križarjev «v. Fr čiška. d 10* sadnih dražit je napovedanih m Dri hoduje dni v Trbovljah, večinoma pri obtta kih, ki niso plačali visoko odmerjenih davkov Nekateri obrtniki so obrtne liste vrnili in m.' začasno astaviii obrat. 1 d Orli. Iz kočevskih vasi Poloni, Seč in yr. bovee poročajo, da so v zadnjem času opa^ vali skupino orlov v tamkajšnjih gozdovih Orli se večkrat pojavijo nad vasmi. Zadnjič st je posrečilo nekomu, da je enega ubil. ga je s polomljenimi penimi v grmovju ae daleč od vasi. Orel je bil krasen in je meri čez krila poldrugi meter. Gostilničar Siegmónd iz Polonia je dal orla nagačiti in je s to po nosilo ptico okrasil svoj lokal. Kmetje ugiba-jo, odkod naj bi se pojavili orli v teh krajih, <1 Davčua upravi! v Kibuici prične poslovati s 3. julijem 1932. O pricetku poslovanja Srečke za zgradbo katedrale Dobrodelnega društva sv, Vinceneija v Beogradu v Srečke za zgradbo katedri Glavni dobitek: Dinarjev 5 000.000 Najmanjši dobitek: Dinarjev 10.000 Srečke za zgradbo katedrale Cene: dvojna srečka cela polovk.a______čffdjfU Din 2007— 100"- 25-- Srečke za zgradbo katedrali Dobivajo se pri vseh župnih uradih, kolek turah itd. Srečke za zgradbo katedrale Enkratno žrebanje — enkratna vloga Srečke za zgradba katedrale Najmanjši riziko — največja možnost dobitka Glavna uprava: Beograd, Ulita J»?ana Ristica 20 Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova uliea 5 i odo svoječasno obveščene vse občine, ki pri-ipìo pod pristojnost davčne uprave v Ribnici, kakor tudi sodišče v Ribnici in v Velikih La- f ' d Prijava prireditev pristojnim oblastem. Hled bistvene spremembe določb novega zakona o taksah spada ludi določba, da se morajo uporabljati pri vseh prireditvah z vstopnicami samo vstopnice državne izdaje — v kolikor niso te prireditve v zakonu izrečno opro, jfene plačila takse. Te vstopnice se lahko nabavijo za eno ali več prireditev skupaj naenkrat pri pristojni davčni upravi. Poleg obveznosti uporabe vstopnic državne izdaje pa je prireditelj dolžan prijaviti pristojnemu obla-stvu svojo prireditev in predložiti na vpogled dovolilo za njo in sicer pri stalnem obratu najkasneje pet dni, pri občasnih prireditvah pa vsaj 24 ur pred pričefkom predstave ali prireditve. Za pravočasno prijavo je odgovoren lastnik prostora, kjer se vrši prireditev. Saj odgovarja ta imetnik solidarno & prirediteljem tudi za plačilo morebitne neplačane takse. Ker je nadzorstvo pravilnega plačevanja takse na vstopnice poverjeno fltvančui kontroli, se morajo prijaviti prireditve v omenjenem roku pri pristojnem oddelku finančne kontrole, kajti za opuščeno, a tudi že za zakasnelo prijavo so stroge kazni. PavSaliranja takse na vstopnice, ki so jili vršile dosedaj davčne uprave in oddelki finančne kontrole, ostanejo neizpreme-njena, v kolikor so še dopustna po novih zakonitih določbah. Seveda se morajo poleg taksi podvrženih, prijaviti tudi one prireditve, katere so sicer oproščene plačila takse na vstopnice, ker mora biti kontroli dana možnost, da se o uprav ičenosti taksne oprostitve prepriča. d Za en MilijM M» je znižan trboveljski občinski proračun, torej blizu za eno četrtino. Glavni davkoplačevalce v Trbovljah j» prmm-gokopua družba. Med brati Hrvati d Veliko škodo j« aapravüo neurje v nedeljo 8. maja po razv.ih krajih Hrvatske in Ea-tanje. Mnogi vinogradi so uničeni. Okrog Gradec je razdejal vihar , nad 200 gospodarskih poslopij. Najhujši je bil vihar okrog vasi Srbske kapele v občini Farkaševac, kjer je popolnoma porušil 20 hlevov in dve hiši, Kakor oreh debela toča je padala v Baranji. V Dalmaciji je uničen bob in fižol, ječmen pa popolnoma preinlačen. I d V Banjainko se je pripeljala ono nedeljo sestra angleškega kralja vojvodina Man-[Shesterska. d Strašna pašama nesreč«. Oni petek I zvečer okrog 10 je začela goreti hiša Ludje Vujnoviča, logarja v Divoselu pri Gospiču Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, poleg tega je pa še pihal močan veter, se je ogeaj Wiskovito hitro Siril in zajel tudi hlev. Hiša in hlev sta pogorela do tal, ž njima vred pa tudi Tse> kar je bilo živega v hiši in hlevu. V hiši i« spala logarjeva žena z dvema hčerkama, «na stara sedem, druga pa deset let, in pet-'etni sin, dočim je drugi 14 letni sin spal na "levu. Vseh pet je zgorelo. Logar Vujnovič se 1» ta večer slučajno delj časa zamudil v mestu » je tako ušel strašni »mrli. Pomagati ni moli«« pri tej nesreči nihče, ker je hiša stala osamljena v gozdu in daleč proč od drugih hiš, pweg tega je p», požar tako divjal, da je v 2» "T 30 minutah ostalo od hiše in hleva samo pogorišče.^ Takoj drugi dan zjutraj je prišla sod-na komisija, Ko so kopali po ruševinah, so na' sledu več o zobnem kamnu I Nobenega Za- večino bock» zobje osvobojeni ocl nevarnega zobnega kamna, ako jemljete rs negovanje reefno Sargov Kalodont. Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr.Bräun« fichu. Neškodljiv za zobe En usta razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. Takò zobni kamer* izgubi polagam» svoje oporišče, se zdrobi in odstrani s trdo zobno Sčetko. Zanesljivo trt udobno ohrani Sargov Kalodont zobe zdrave ia. trdne. Kài&MNt šli v kota hišne kleti zgorele ostanke uboge matere iu dveh najmanjših otrok, k.i so ob času požara tako trdo «pali in se skupno z gorečo posteljo pogreMtili v klet Desetletno hčerko so našli tik pri vratih, Očividno je hotela ubežati strašni usodi, pa je bilo že prepozno. Na pogorišču hleva so našli zogljenele kosti 10 let nega sina. V hlevu je zgorelo šest glav goveje živine, en konj in več kokoši. d Posnemanja vreden je sklep gostilničarjev v Sisku, Ker jim pivovarna ni hotela dati zastonj ledu, kar je bilo od nekdaj v navadi, so nehali točiti pivo. Gostilničarji, organizirani v svoji zadrugi, so sklenili, da ne bodo več točili piva ter so povsod razobesili napise, da se pivo ne toči več, ker je predrago. Gostje se naprošajo, da pijejo vino. d V hrvaškem jesika je pozdravil te dni zagrebške časnikarje avstrijski konzul g. Néd-veda. Iz naše prestolice d Zunanji ministri Male antante so prišli te dni s svojimi soprogami v Belgrad, da so pogovore o raznih zadevah treh prijateljskih držav, to je Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške z ozirom na bližnjo vojnoodškodnin-sko konferenco velesil v Lausanneu. Gospodje zunanji ministri so na tridnevnem posvetovanju lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so še zastopniki prijateljskih držav in da imajo enotne poglede glede gotovih važnih vprašanj. »Venkovr, glasilo najmočnejše češke agrarne stranke, piše: Gotovo je, da se nahaja ključ za ves evropski položaj v Berlinu. Dokler se ne razčistijo razmere v Nemčiji, kjer se doslej no-Sejo zadovoljiti s skromnejšo vlogo, kakor jo je igrala Nemčija pred vojno, ni upanja z« uspeh niti v vseevropskem niti v srednjeevropskem vprašanju. Odpor Nemčije daje pogum tudi drugim državam, tako da Mali antanti v Belgrad ti ne bo ostalo nič drugega, kakor to ugotoviti in zopet. podčrtati svojo soglasnost. d Narodni poadanci so se 10. maja vrnili s počitnic v Belgrad. Še isti dan popoldne so imeli sejo, kjer so razpravljali o tekočih zadevah nove stranke. d Novo občinsko upravo x aoTis scapa-Utoni na čelu je dobil stolni Belgrad. d Ce letalo ne more prav pristati Nai Brod ob Savi je priletel» te dni francosko letalo, Zaradi hudega vetra se nt moglo spustiti n'j. tla, posebno še, ker pi moglo najti letališča, "ki je še vedno' podhfodtf. Celo uro je letalo krii arilo nad Brodom, iskajoč mesta, kjer hi se spostilo na tla. Končno je pristalo na neki livadi. Letalo se je zaletelo v jarek in se prevrnilo. Pilot In dva potnika so hudo ranjeni. Prepeljali so jih v bolnišnico. d lugeslovanSki iiseljeaei so poslali preteklo leto v domovino 573 milijonov Din. V prejšnjih letih povprečno 8Ó9 milijonov Din letno. d IMO milijouav Din maš* da% 4800 jugoslovanskih mestnih obči«. Udeleženih pri ten« dolgu pa je le 755 občin. d Isveg čebel. Uvoz živili čebel v Frantsijo je dovoljen. Carine na rt voz živih čebel sploh ni nobene, ampak, se plača samo tako zvana iaksa na uvoz, ki znaša 2% vrednosti uvožene g« $ Francoski predsednik Doumer na mrtvaškem odra v predsedniški palači v Elysée. Kreugerjevi sokrivci pred sodiščem. Pred sodiščem v Stockholniu so priredili razpravo proti ravnateljem Kreugerjevih podjetij, ki so obdolženi, da so Kreugerju pomagali pri sleparijah. Od leve na desno : C'ari Langue, Sveri Huldt. Viktor Holm in revizor Anton Wendler. KHlil letni hrast v plamenih. V zverinjaku Ivenaeker na Meoklenburžkem stoji 1000 let star hrast, ki ga je pa požar popolnoma uničil (na levi). Kako je bil ta lirast velik, lahko razvidi vsakdo s slike na desni: človek pod hrastom. 13 odraslih ni moglo objeti drevesa. V njegovem duplu je lahko sedelo osem oseb. KUPUJTE PRI TVRDKAH, Kl INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! Največji vojni zrakoplov sveta ameriški »Akron«, ki bi kmalu postal žrtev viharja. Radio poštni telefon: V pomladanskem sejmu v Budimpešti so odprli poštni urad za odpošiijanje zasebnih radio vesti. — Na sliki: Podeželsko dekle govori po radiu z domačimi na deželi. Potapljači bodo telefonirali z dna morja. Danski radio poročevalec se je te dni spustil na morsko dno v potapljaški opravi in od tam telefoniral po Bvetu svoje vtise. Na sliki ga vidimo, ko so ga potegnili kvišku, da se je zopet navžil zraka. Mikrofon ima pritrjen pod čelado. količine. Pošiljki čebel je treba priložiti spričevalo (u veren je) o izvoru in zdravstveno spričevalo. V zdravstvenem spričevalu mora biti izrečno označeno, da čebele niso obolele na sledečih treh boleznih: la logue, 1'acariose, ja nosémose s pripombo, da se te bolezni niso niti pojavile zadnjih šest mesecev v mestu ali okolici kraja odpošiljatve. Zdravstveno spričevalo mora biti izdano od pristojnega veterinarja in potrjeno od francoskih konzularnih oblasti v naši državi. d Rekrutom iz nedavno poplavljenih južnih krajev za letos ne bo treba »ajnrikati«. d 670 vagonov vina smo izvozili v letošnjem prvem četrtletju. Lani v istem času 514 vagonov. d Za poplavljence so darovali: papežlci ,nlncij pri naši vladi v Belgradu g. Pellegri-netti 12.000 Din, patrijarh Varnava 5000 Din, predsednik vlade g. Marinkovič 2000 Din, a ministri Stojanovič, Kojič, Radivojevič in Sr-ekič po 1000 Din. d 0 glavnih načelih zakona o podeželskih občinah in o banovinskih upravah in samoupravah je razpravljal pretekli teden ministrski svet v Belgradu. d Pobiranje mitnine od živine in prevoznih sredstev je moralo na temelju finančnega sakona prenehati s 1. aprilom povsod, kjer je 5e obstojalo. Nesreče d Hiša in hlev sta pogorela posestnici Heleni Baloh na Trnovem hribu pri Rimskih Toplicah. d Gospodarsko in stanovanjsko poslopje je uničil požar posestniku Jožefu Soku v Streich, občina Slomi. d Ognjeni zunlji so uničili lesno skladišče g. Josipa Zajca v Stični. Pogorelo je okrog 200 kub. metrov mehkega lesa. d Do tal je pogorel *keclenj posestniku Martinu Bradaški v Medvodah. d 12 poslopij je upepelil požar hinkoštni Preporod;, kjer so vsa potrebna pojasnila, pa Vam bomo pritožili zastonj. Zadnji čas za prijavo je 24. maja. Če bo mogoče še koga po tem dnevu sprejeti, bomo objavili 25. maja v »Slovencu«. Naš naslov je: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta 17. n Živiaski ia kr&marski sejm se vrši v Polš-niku v sredo pred Sv. Rešpjini Telesom, to je 25. maja. Vabite se kupci na poset tega sejma, na katerega se vsako leto prižene veliko živine. Ta sejm se je prenesel iz vasi Brezovo in se bo sedaj vsaüo leto vr-.il v Polšniku. d Pevsko okrožje »Stična« se je tudi predramilo po daljšem odmoru in priredi v nedeljo 22. maja pevski koncert v Stični ob 3 popoldne na samostanskem dvorišču ob vsakem vremenu. Sodelujejo sledeči zbori: Ambrus, Krka, Stična, Št. Vid, Šmihel, Žužemberk. Po-spt ìzni zbori nastopijo z narodno in umetno pesmijo za mešan, moški in ženski zbor. Vsi skupaj, nad 100 pevcev pa zapojo nekaj pesmi iz ljubljanskega programa Pevske zveze. Vsi, ki ljubite lepo petje, pridite poslušat. d Slovence zastopajo na evhar. kongresa v Sarajeva poleg nadškofa dr. Jegliča, škof dr. Rozman in mariborski pomožni škof dr. To-mažič. Kdor se želi udeležiti tega kongresa, naj sporoči takoj tajništvu Prosvetne zveze, ki zaključi prijave 17. maja. Odhod iz Ljubljane 3. junija ob 19.55 z brzovlakom. Vožnja, ki je polovična, stane za brzovlak 320 Din, za osebni 217.50 Din tja in nazaj. Vsak reflektant naj navede tudi ali želi, da mu odbor preskrbi tudi stanovanje in prehrano. d 4000 Din Trednih 18 sesalk so odnesli vlomilci iz skladišča Strojnih tovarn in livarn T Ljubljani. d Zaslužena kazen. Pred deželnim sodiščem v Ljubljani se je vršila zanimiva razprava, ki je imela svoje ozadje v zadnji predvolilni dobi. Tedaj je Kač Adolf iz Starega trga pri Rakeku naznanil orožnikom v j la rem trgu čevljarskega vajenca Oražma Janeza, češ, da je nesel v nahrbtniku iz Starega trga v Pudob k županu Kržiču protivolivne letake. To je očital tudi OraSmovi materi. Orožniki so patera seveda Oražma zasledovali ter ga zasliševali. Vso stvar pa si je Adoli Kap izmislil. Zato ga je Oražem tudi tožil pri deželni sod-niji v Ljubljani. Tu je bil Adolf Kač obsojen |>o §§ 801—302 na sedem dni zapora ter na 300 Din denarne kazni, pogojno na eno leto. S« Vam fe «mm pritìrt, «fa s; nabavite po w ?,ri *P,oino priljubljeni grdki Vafeatfa lflatfh, Celje, pole« Mastne cer-m, raz»«, mamifakturao blago in aieor: snkno, K»™*' »portao blago z» možice obleke, PO DOMOVINI Društvu napreduje. (Nova Oselica.) Hvala bogu, da moremo pisati sedaj samo vesele novice, ftnše prosvetno društvo bo v kratkem priredilo igro »Dve nevesti«, ki bode gotovo pritegnila ne-le domačinov, pač pa tudi še prijatelje iz sosednjih župnij. Teh pa ima naše društvo, ki je začelo proevitati, dosti in še več jih bo, ko se bodo udeležili te prav originalne gorenjske igre. Tudi dekleta se že pripravljajo. One bodo pa igrale tako, da bo vsak od smeha pokal, ker »Nečimer-nost : res mora počiti, drugače nastane pa napuh. Strela. (Zabnica.) Preteklo nedeljo okrog 10 ure je prihrumela od juga silna nevihta, da je podirala drevesa. Močno je grmelo in treskalo. Strela je udarila v Dorfarjih v hišo pri Kaševniku in jo užgala. Plamen se je razširil tudi na sosednji hlev. Ker je bilo oboje pokrito s slamo, je zgorela streha in ostrešje, dasi so bili gasilci iz Žabnice takoj na mestu. Škoda je znatna zlasti še, ker si je lastnik kot delavec pred par leti kupil to domačijo in jo s skromnimi prihranki odplačeval. Ravno je poplačal zadnji dolg, pa ga je zadela ta nesreča in mu povzročila nove skrbi. Zato se priporoča dobrim srcem v podporo. Nova kapelica. (Hrastje pri Kranju.) Na Vnebohod smo pri nas slovesno blagoslovili lično kapelico na čast Brezmadežni, ki jo je postavil posestnik Janez Mrak. Cerkveni obred je izvršil g. župnik J. Piber iz Šenčurja ob asistenci dveh biseromašnikov g. Blazija Grča in Franca Zbašnika, kar je pač redek slučaj. Domači pevski zbor, ki so mu prihiteli na pomoč pevci iz okoliških vasi, je zapel par Marijinih pesmi. Naj stoji nova kapelica v čast božjo in v kras vasi. Graditelju, ki je tako vestno izvršil obljubo, vsa čast. Novice. (Št. Ožbalt pod Učakom.) Pri nas gre tako. saj veste kako! Župnika smo komaj rešili, ki se je veselil, da bo zaprt zavoljo nekih letakov. Odločilo je višje deželno sodišče v Ljubljani po zaslišanju višjega državnega tožilca: Obtožba se ne dopušča in se kazensko postopanje ustavi. — Imamo še v župniji moža, ki je bil en dan štirikrat boter. V Zagorje je šel dvema fantkoma birmo vezat, no doma se je storilo božje čudo, da je šel dvojčicama za krstnega botra. Štirikraten boter na eu dan, ali ni to lep rekord? — V nedeljo, 8. maja pred sv. mašo je nenadoma udarila strela skoro iz jasnega v kostanj na Bršliaovcu ter drevesu slekla skorjo. Nenavaden pojav za pomladni čas. Savice. (Šmartno pri Litiji.) V majniku sino doživeli precej lepili dogodkov. Za prvi majnik smo imeli prvo sv. obhajilo. Prvoobhajancev je bilo izredno veliko štev rio: 230 iz šmarske in litijske šole. Bili so tudi pogoščeni. Birmancev je bilo 524, Prevzvišeni so bili Iu bi dni in so si ob tej priliki ogledali tudi par podružnic, Brezje in Vintarjevc, ki so bile ravno pred birmo popolnoma prenovljene. Posebno hvalevredno je, da so se za podružnico Brezje zavzeli fantje in v 14 dneh izvršili vsa potrebna zidarska in druga dela. — Na binkoštni ponedeljek je bil občni zbor kmetijske podružnice. Veliko število članov in velika udeležba priča, da se člani zavedajo pomena in koristi te edine stanovske kmetske organizacije dalje specijalno dvojno impregnirano platno za veterne jopiče (Windjacken), moderno moško perilo za gospode in delavce, volneni ripsi za dam-ske plašče in razne pralne in umetne svile, voale i» pralne delene. Zahvala. Podpisana Jurčič Frančiška, ČreSnje-v«e 55, p. Slovenska Bistrica, se najiskreneje zahvaljujem posmrtninskemu zavarovanju »Karitas« za izplačano pesmrtninsko podporo po mojem možu Francu Jurčiču, ki je iele 10 dni zavarovan, star 52 tet- umrl na pljučnici. Moja dolžnost je, da poimrtniagko zavarovani« »Karitas« vaakomr.r naitopleje priporočam, — iurtič Fraačttks t. r. ■>e5njevec, dne 11. maja 1932. Kot vsako leto si je tudi letos podružnica nabavila nekaj novih strojev, tato da ima dane« podružnica 75 raznih kmetijskih strojev. V tekočem letu bo podružnica zbirala prožnje za podporo pri napravi gnojničnih jam in jih oddala na pristojno me-!o. Smrt in slovo. Št. Jošt nad Vrhniko.) V noči od 7. na 8. maja je umrl nagle smrt, Franc Tornine v 67. letu svoje starosti, najstarejši fant planinske podružnice. V soboto je še delal ua polju v nedeljo zjutraj so ga pa našli mrtvega nii postelji. Odločen borilec za katoliško idejo in dol-goletni naročnik »Domoljuba; naj v miru počiva! — Dne C. maja so se posiovili od nas fantje-re. kruti. Bili so mirni iu trezni, a vendar ne žalostni. I)va od njih sta se dan pred odhodom vpisala v Marijino družbo. Fantje! Kakršni ste sedaj odšli taki se tudi vrnite. Na svidenje! Deček ntoail. (Št. Vid pri Stični.) V nedeljo, 15. maja so se šli nekateri dečki iz vasi Zagoriea pri Št. Vidu na Dolenjskem kopat na travnik, na katerem stoji voda Se od zadnje po. vodnji. Ignacij Ostanek, star 13 let je prišel v tako globoko vodo, da si ni mogel več pomagati. Predno so prišli odraščeni na pomoč, je deček bil že mr-tev. Pač žalost za starše 1 Opoldne je še ž njimi skupaj jedel zdrav in vesel. Čez eno uro so ga pa mrtvega prinesli domov. Strela vžgala stolp. (Lipje.) V nedeljo je med hudo nevihto udarila slrela v stolp naše podružae cerkve in ga vžgala. Domači ljudje so takoj prihiteli gasit, a gašenje je bilo zaradi velike višine silno otežkočeno. V nevarnosti je bila cela vas. Sreča za celo vas je, da je bila kmalu na mestu požarna bramba iz Žužemberka, ki je ogenj kmalu udušila in odstranila vsako nevarnost, Vsi Lipljani se vrlim gasilcem najlepšo zahvaljujemo! Slove. (Telče na Dolenjskem.) G. kaplan Julij Slapsak nas je zapustil in od-šel pastirovat v Ameriko. Njegovo petletno delo bo nam vsem ostalo neizbrisno v spominu. Ustanovil je Mar. družbo in vneto širil češčenje presv. Srca Jezusovega. Posebno je imel rad mladino. Ko je bi! zadnjikrat med nami, je še pripeljal 45 nedolžnih otrok k prvemu sv. obhajilu. — Naše molitve spremljajo blagega gospoda na dolgi poti v Ameriko, kjer mu želimo pri težkem delu, ki ga čaka, obilo božjega blagoslova. Zadružništvo. (Gora pri Sod rožici.) Pretečenl mesec smo ustanovili kmetijsko-go-spodarsko zadrugo kot podružnico ribniške zadruge. Prostor je prepustil g. Krié. Seveda nekaterim ni všeč, ker se je ustanovila podružnica zadruge, za kmečki stan pa je to zelo koristno. Konkurenca jo povsod dobra; tako tudi tukaj. Upisalo se je 40 članov v zadrugo, ki se naj tudi držijo, da bomo imeli čim več uspeha, in, da bodo še drugi pristopali. Treska in hudega vremena... (Metlika.) y nedeljo, 8. maja so divjale nevihte, ki tudi nam niso prizanesle. Okrog 11 je zavrelo v ozračju in razdivjala se je silna vihra. Marsikateri dežnik je obrnilo in marsikoga do kože premočilo. Pa t" bi še bilo, da se ni ponekod vsula toča. V Prašičih niti najstarejši ljudje take ne pomnijo. Nekateri kosi so bili debeli kot kurje jajce. Po vinogradu in po sadju je napravila kar znatno škodo. Toča je padala po Božakovem, Drašičih in Radovici, manj debela pa bolj gosta je obiskala Črnomelj in okoliške kraje. V sredo, 11. maja je pritisnila še slana — pač nezaželjen, pa precej reden gost mrzlm mož: trijakov. Tudi ta jo pustila dosli sledov za seboj. Co se bodo taki gostje že kaj oglašali, bomo inalo želi iu tudi malo trgali. — 2e dalje časa sem je bil skrit boj za to, kje bo sejmišče. Sedaj pa zvemo, da gre staro sejmišče v pokoj. Spet bo tam , rastla trava in krompir. Novo sejmišče za živino ha na Fuiigaim Samo ia bi kmetom, ki bi r»«1 prodali, bolje šla kupčij» na novem mestu, kot jo sta ob zadnjih sejmiii. Krščanstvo Ulìl kapitalizem... (Konec.) Poslušajmo apostola Pavla, S kako prisrčno ljubeznijo se zavzame za sužnja Onezima napram njegovemu gospodarju Filemonu: »Prosim te za svojega sina, za Onezima! Ti ga sprejmi kakor moje srcel Morebiti je zato nekoliko časa od tebe pobegnil, da bi ga za vselej nazaj prejel ne več kakor sužnja, ampi,k namesto sužnjega kot preljubega brata. Ako me imaš za tovariša, ga sprejmi kakor mene!« (Filemon 10—17). In kaj vsega ni storila Cerkev Kristusova tekom stoletij ravno za siromašne sloje ljudstva, Saj je tudi njeno temeljno načelo: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe« (Mat. 22, 39). Vse torej, kar hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite« (Mat. 7, 12). Prav zato je njeno delo na vseh poljih krščanske ljubezni in usmiljenja naravnost nepregledno. Pojdite skozi stoletja — od prve cerkve, ko so nalašč za to izbrani možje, diakoni, oskrbovali reveže, skozi srednji vek, ko so bili samostani brez izjeme velika zavetišča ubogih, ko so veliki svetniki razdajali vse svoje med reveže in slavni škofje prodajali cerkveno obleko in posodo, da so reševali siromake lakote in bede — pa noter v našo dobo, polno družabnega gorja, ko po vseh zavodih, bolnišnicah, sirotišnicah, najdenišnicah, kaznilnicah, poboljševalnicah, po vseh raznih društvih in organizacijah srečujete — koga? — duhovnike, redovnike, usmiljene brale, usmiljene sestre, požrtvovalne katoliške laike , .. pojdite tako skozi stoletja in recite: če ne hodi cerkev po zemlji kakor nekoč Kristus — dobrote, velike dobrote, veliki ljubezen, veliko usmilje- nje daleč! In čisto nemogoče je, pregledati to ogromno delo cerkve, zlasti še, ker se je ona vedno ravnala po besedah Kristusovih: naj ne ve tvoja levica, kar da desnica — in so tako popolni izkazi o t^m delovanju cerkve zapisani le v knjigah večnosti. In kakor cerkev deli ljubezen, tako tudi vedno povdarja pravico napram delavnim slojem, Kako zeli je n. pr. naglasil uprav sedanji sveti oče Pij XI. v svoji preznameniti okrožnici o obnovi socialnega reda po evangeljskih načelih poleg ljubezni tudi pravico za delovne sloje: »Krivica je, da plače na splošno niso prav urejene, če bi bile prav urejene, ne bi bilo mogoče, da nekateri iako bogate, delavci pa imajo komaj za sproti... Plače se morajo pravično urediti, da si bo mogla pridna delavska družina kaj prihraniti in morda sčasoma priti do koščka zemlje in si zgraditi svoj domek.., Vrniti se mora delu spoštovanje, vrniti spoštovanje do delavcev...« Radio Program Radio Ljubljane od 19. d« 25. maja 1932. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila. Četrtek, 19. maja: 19 Italijanščina, 19.30 Srbohrvaščina — 20.00 Socialnost in etičnost — 20.30 Samospevi g. Marčeca — 21.10 Pevski akademski oktet — 22.0,1 Citre solo g. Mezgolits. — Petek, 2«. maja: 11.30 Šolska ura: Od Sušaka do Bojane 18.00 Mladinska ura: M. ženska reahia gimnazija 19.00 Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Sokolsko predavanje — 20.30 Prenos iz Belgi ada. — Sobota, 21. maja: 17.30 Salonski kvintet 18.30 Gininastične vaje -- 19.00 Angleščina — 19.30 Govorniške vaje — 20.00 Delavska godba ,/Zarjat — 21.00 Samospevi gdč. Dragice Sok — 21.30 Salonski kvintet. — Nedelja, 22. maja: 9.00 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovega — 9.30 Versko predavanje — 10.00 Zabavno čtivo — 10.30 Problem brezposelnosti — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.00 Ljud. tika Igra — 16.90 Pevski zbor »Zarja« iz Tacna, — 17.50 Harmonika solo g. Kokaij — 20.00 Godba dravske divizije — 22.00 t'as, poročila, salonski kvintet. — Ponedeljek, 23. maja: 19.00 CešČina 19.30 Glavne razvojne laze v umetn. zgodovini — 20.00 Pevski zbor narodne čitalnice iz šiške — 21.00 Večer ruske glasbe 1. Samospevi ge. Vukove, 2. Salonski kvintet. — Torek, 24. maja: 11.30 šolska ura: Naši metulji in vešče — 18.00 Otroška «ra — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Nemščina — 20.00 Strauss: Electra-opera (prenos iz Dunaja). — Sreda, 25. maja: 19.00 Ruščina — 19.30 Literarna ura — 20.00 Glasbeno predavanje — 20.30 Samospevi gdč. Lapajne in g. Likoviča — 21.30 Salonski kvintet» Naznanila Listnica uredništva. Begunje pil Cerknici. So rekli, da ne smemo! n Zobni atelje Ivo Kordan, Trebnje, Dolenjsko. Sprejema vsak dan, ob nedejjah in praznikih pa samo dopoldne, in se p. t. občinstvu Dolenjske naitopleje priporoča. n Rova pri Kamniku. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 22. maja t, 1. igro »Vaški lopov«, Začetek ob 3 popoldne. n XII. velesejem v Ljubljani se bo vršil od 4. do 13. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50% popust na železnici. Naj nikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve. Nad 700 domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higijene, perutnine in kuncev, oficijelne razstave Poljske republike, razstave »Prijateljev narave v stanovanju«, tujsko-prometno razstavo. Legitimacije se dobe pri Put-nilcu, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, večjih železniških postajnih blagajnah Dravske banovine itd. in direktno od veiesejmskega urada, n Drugi redni občni zbor Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani se vrši y nedeljo, 5. jun. v dvorani restavracije pri »Levu« v Ljubljani, Go-sposvetska cesta. Začetek ob 9 dopoldne. n Grosuplje. V nedeljo, 22. maja priredi akademski pevski oktet iz Ljubljane koncert slovenskih narodnih in umetnih, pesmi. Koncert se vrši v Gasilskem domu. Pričetek ob treh popoldne. Uljud-no vabljeni vsi prijatelji lepe pesmi! RAZNO jubilejno' leto 1982. Le-lošnje leto je polno jubilejev in znamenitih datumov. Pred sto leti je umrl Goethe, prav tako angleški romanopisec Walter Scoli. Dva meseca pred Scottovo smrtjo je na Dunaju izdihnil Napoleonov sin. 30. decembra letos bo 100 let, odkar je umrl Gambetta. 22. februarja je poteklo 200 let, odkar se je rodil Jurij Washington. L. 1782 je bil rojen uaydn, prav tako Beaumarchais, 1882 pa sta pri-üla na svet filozofa Spinoza in Locke. Zemsko priznanje večnim zasluga». Italijanska vlada je odlikovala redovnico Don Bosca s. Modesto Ravassa, ki že 30 let streže gobavcem v mžnoamer. Contractation. Let« 1906 je bila s. Molesta sama obolela za fiobam,, se morala ločiti lz redovne družine in umakniti v zavetišče po-|eij bolnišnice. Ni pa neba a streči gobavim. Leta , ■ iSe 'e pridružila se-Modesti v bolnišnici °>v*a njena prednica sestra Terezija Rota, ki je ]»av tako obolela za gc-t«m>, Malo let nato sta f1". »učenki &e tretjö tovariš,co — s. Dominik» 22 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN In tako sem v tej temni zimski noči poslušal dolgo, žalostno povest njenih blodenj in trpljenja. Hvalil sem Boga, ki ji je odpustil in odvzel to težko breme in v mojeui srcu se je vedno bolj oglašalo kesanje. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. VzJjubil sem ta stavek in ga večkrat ponovil očetu Lethebyju, kadar se je pritoževal radi trme teh domišljavih in nestalnih ljudi. Če Bog trpi na zemlji zločin in mirno gleda na vse krivice, ki se gode pred, njegovimi očmi po mestih in vaseh, ce dopušča strašne zmote poganstva, zakaj bi se morali mi jeziti in stresati svojo sitnost radi vsake malenkosti. In če je bil Kristus tako dober in usmiljen do teh umazanih, razjedenih gobavih bolnikov, zakaj ne bi mi malo bolj potrpeli. Priznati sem moral, da je vse to napuh in prevelika občutljivost, ki sicer ni jemala Bogu dolžne časti, vendar pa je metala slabo luč na naše delo. Mnogokrat sem v mrzlih zimskih jutrih, ko je iilo kakor iz škafa in ko je bila cesta podobna potoku, v katerega so se od vseli strani v lepih slapovih zlivali studenci voda iz obstresmli žlebov, stal na cerkvenih vratih in gledal gorjance in ribiče, stare ženice in mlada dekleta, ki so popolnoma premočeni prihajali iz oddaljenih gorskih kmetij, da se udeleže svete mase. Kadar sem bral pred mašo list in evangelij in gledal soparo, ki se je dvigala iz njihovih vlažnih oblek m vso cerkev napolnjevala z nekim čudnim vonjem, sem premi: šljeval, s kako lahkoto in neprisiljenostjo bi morali tem ljudem 'odpuščati morebitno nepazljivost ali nei zavedno slabost in zahvaljevati Boga, ki je našo usodo fako tesno zvezal z njihovo. Ponižan in ske« san sem poslušal njeno zgodbo, žalostno povest iz* občenke. Zahteval sem, da pristopi drugo jutro k sv. obhajilu. Prestrašila se je, Morda po enem letu, toda jutri...? Njen strah je bil prevelik. »Saj me bo kaznoval s smrtjo kot moža, ki se mt| je lagal.« i Skušal sem ji dokazati nasprotno. »Pravijo, da bo krvavel, če se ga dotaknem.. Prepričeval sem jo in ji dokazoval nasprotno. Nato so postali njeni ugovori bolj realni. »Gotovo bodo vsi ljudje vstali in zapustili ceiS kev.« Nato se je spomnila obleke. Z veliko težave» sem trkal na njeno ponižnost in ji prigovarjal, naj vzame to nase kot pokoro. Končno je po dolgem oklevanja privolila, da bo drugo jutro, ko bodo vsi drugi že pre« jeli sveto obhajilo, tudi ena pristopila k obhajilni mizi. Drugo jutro sent obhajal ljudi, ki so pristopili Id božjemu cbedu. Vsi so že odšli od obhajilne mize, a jaz èem še vedno stal, držal sveto hostijo v rokah in čakal. Ljudje so se začeli spogledovati in suvati, s komolci. Vsi so se čudili. Končno se je iz oddaljenega kota pomaknila zavita postava in počasi korakala po! stranski ladji. Vsi so vedeli, da je to Anka. Nihče je ni zaničeval, vse, mlade in stare je napolnjevalo sočutje z njo. Solze so se ji posvetile na obrazu, ko sent ji položil sveto hostijo na jezik. Nato je odločno vstala, in odšla ponižno na prejšnje mesto. Kaplan je videl vse to in njegovo ponižno srcc mi je vse to odkrilo. Strašno me je nahrulila Haut», ko sem »e vrnil Sa cerkve.. ' Krščanstvo in delo Kakor je današnje dni denar premnogim igtedom. Revnega tesarja sj je izbr«. ia svolavi malik. laico tudi tisoči vedno bolj obràu- ; jega rednika. sam je hodil kot tesarjev «u v ......................- .... i jjj^vo delavnico in si služil svoj kruh v potu obraza tja do 30. svojega leta. Hotel je, da velja pred javnostjo za lesarjevega sina in tudi prxake v svojean božjem kraljestvu je izbral iz re va ih vrst ročnih delavcev, to je iz vrst te-žakov-ribiopv. Ne torej toliko z besedo, temveč z zgi«jom je Kristus ustvaril polagoma povsem drugačno pojmovanje o delu. In ob spominu nanj je delo postalo tekom stoletij tako častna zadeva, da so smatrali v srednjem veku, ko so krščanska načela prevladovala v javnosti, celo kraljevi sinovi in hčere za potrebno, da se vsakdo izmed njih priuči tudi kakemu ročnemu delu. In če se danes vedno bolj naglasa načelo, da kdor ne dela, naj tudi ne je, moramo priznati, da je tudi to načelo vzeto iz naukov Kristusovih. V teh besedah namreč govori veliki apostol sv. Pavel zoper tiste, ki ne delajo, dasi bi mogli in morali, in opominja, da mora vsak skrbno rabiti čas in moči. bodisi telesne, bodisi duševne, in ne biti v breme drugim, če lahko sam zase poskrbi, četudi ne uči apostol v tei besedah — kot mnogi napačno tolmačijo —, da bi bilo delo edini pravni naslov za prejemanje živeža ali dobivanje dohodkov. Resnično! Kristus je dvignil delo do najvišje časti. Pred Kristusom je veljalo delo za veliko zlo, prav tako v fizičnem kakor v nrav-nein redu. Delo se je smatralo za tradii udarec siepe usode. Drugačno na zi ran je o delu pa se je pričelo s krščanstvom. -Krščanstvo uči, da je človek delal že pred izvirnim grehom, delal za to, ker je to volja božja, pa ne kaznivna, ampak dobrohoteča volja. Človek je namreč delal m naj dela v svoje veselje. S tem nam- jejo delo. Veliki siavosperi se pojejo delu v čast po knjigah in časopisih, zlasti pa po delavskih zborovanjih. Iu vendar daje delu pravo pojmovanje le krščanstvo. Kristus je namreč delo povzdignil do časti. Kristus je delo olajšal, Kristus pa je človeškemu delu tudi odk&zal pravo mesto v človeški družbi. L Kristus je dvignil deJo do časti. Zgodovina nam pove, kako zelo so zaničevali zlasti ročno delo stari Grki in Rimljani, pa tudi dragi pagani. V starem Rimu kakor Atenah je veljalo v zasekane® in javnem življenju načelo, da je bogatin, ki živi od svojih rent in nakopičenega bogastva že samo zato, ker je bogatin in nič ne dela vsega spoštovanja vreden, delavec pa prav zato, ker se ukvarja z delom, vsega zaničevanja in preiiranja vreden. Celo tako razumni modrijan Ciceron je dejal: Nemogoče je, da bi tisti, ki se uktvarja z ročnim delom, veljal za dostojnega človeka.« Prav zato so redki bogataši, ki so imeli predvsem ogromna zemljišča, živeli brezdelno v bajnih vilah, opravljali svoja dela s sužnji, ki niso imeli prav nobenih pravic in niti niso veljali za ljudi, ampak za navadno živino. Drugod so pagani prepuščali ročno delo ženam kot manj vrednim bitjem, češ da delo ni za moža. Podobno je indijskemu bramincu, ki živi v samem premišljevanju, že vsako občevanje i delavcem sramotno. Sredi paganslva pa je nastopil Kristus. Tudi On je vtisnil delu pečat, pa ne z revolucionarnimi gesli, temveč v prvi vrsti s svojim reč, da delavec postaja podoben Bo(Le potolažite se, Hana,« sem ji rekel, ko se je polegla ploha, »še nikdar nisem dovršil ponoči boljšega dela kot danes.;: Pogledala me je. Najbrže ji je že kdo povedal, kaj i se je godilo v cerkvi. Rekla je samo: Hvala Bogu k .XP. Brsljnv in b ožje dre ree. Pri študiju starih grških pisateljev nisva dosegla onih uspehov, katere sva prvotno pričakovala. V čem je pravi vzrok, bi vam ne vedel povedati, toda kadar pride zvečer k meni, preideva prej ali slej od grških pisateljev na druga vprašanja in zdi se mi, da so ti najini oddihi bolj primerni sedanji dobi, ali da govorim še odkrileje, nagibajo me, da bi opustil študij grških pisateljev in se lotil z večjo vnemo vprašanj, ki morajo animati vsakega duhovnega pastirja. Vrhu tega sem bral nekje, da je neki dijak pri prekomernem študiju hebrejščine. radi iskanja znakov za zloge, ki so zeio majhni, izgubil vid in tudi mene se je lotil isti strah. Zdi se mi, dragi prijatelj, da boš rekel: to sem jaz že davno pričakoval. Nikdar nisi pričakoval p:iseb-nih sadov od najinega študija in ob misli na ustanovitev akademije v Kilronanu si najbrže neverjetno zmajal z glavo. Toda nekaj sva vendarle dosegla. Kaplan je prevel : Atossi» sen«, jaz pa sem se lotil >Projne-teja< ìd tako najino delo ni bilo brez sadov. Vedno bolj se približuje božič. Pri najboljši volji ne morem pojasniti, zakaj me v tem času vedno prevzame neko melanholično razpoloženje. Morda vpliva nekoliko dež. ki ga imamo sedaj dovolj in preveč, morda pa tudi spomini, ki se mi obujajo radi božičnih praznikov. Neprestano mi uhajajo misli na mladost, m znane, drage osebe, ki so že zdavnaj zapustile ta svet ter mi vzbujajo spomine na vse vesele in žalostne dogodke v mojem življenju. Vrhu tega me žalosti tudi misel, da ta praznik vedno boij izgublja svoj krščanski značaj in postaja nekak ljudski praznik. Ali bo božja previdnost to preprečila? Morda? Sicer bo prišel čas, ko bodo ljudje sami izbirali: ali praznuj ali pa popusti uzde svojih strasti, kakor se že dogaja v mestih.* In še to: ali ni čudno, da se ljudje in vlada vedno trudita, da uvedeta čim več narodnih praznikov in omejita cerkvene, ki baje podpirajo samo lenobo in širijo nemo-ralnost. Mi bomo do smrti vztrajali pri starem. Ena izmed mojih starih navad je bila tudi ta, da sem v božičnem času prebral kako delo, ki je govorilo o tem najvažnejšem dogodku v človeški zgodovini. Zadnjo nedeljo pred božičem sva zopet sedela v moji sobi. Obširno sem razlagal svoje misli o tem prazniku in razkladal načrte, ki sem jih hotel izvesti. Govorila sva o prerokih m našem času, pripovedovala zgodbe betlehemskih romarjev, se pritoževala nnd Turki, ki so se božje-ropno polastili kraja Gospodovega rojstva in mojemu kaplanu so zagorele oči od je/.e. Kako lep je mladostni idealizem, ki ne vidi nobenih težav in morebitnih posledic, ampak samo božjo voljo in popolnoma ram» v boga m njegovo pomoči Dajte mi Vergila! sem mu rekel, ker sem se bal, da bo njegova jeza skušala priti do izraza. Kadar rö<ü modernega propada, ga ni prijetno >Prizanašajte in pomagajte mojim starim očem ter šenika % °"e Wr/'