99. številka. (v Trstu, v torek zjutng dne 18 avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v šestih i*-danjih ob tovkili, 6«tvtklh in aobotsaalt. Zjutranje izdanje ii-haja ob 6. uri zjutraj, ve6erno p» ob 7. □ ri večer. — Obojno izdanje stan« ; i m Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 r.a tri maseo. , „ 3,— , , .4,50 ta pol leta . . „ 6.— . » , ».— '» vse leto . . , 12,— , , .1».— Naročnino Je plačevati naprej na naredba brez priložene naročnine ee uprava ne ozira. Posamične Številke se dobivajo v pio* dajalnicah tobaka v Irntu po S nvA. izven Trata pa 4 nvč. EDINOST Oglasi se račane po tarifa v petita; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-maži oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva ulica Caserma it. 13. Viako ptamo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne iprojamajo. Rokopisi le ne TraSajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npr umii.it ro ulica Molino pit-colo hit. 3, II. uadst. Naročnino in oglase je plačevati loco TrBt. Odprte reklama eije ao proste poštnine. 61 „t fidinotti je tnoc". „Hrvatska Domovina* priobčuje nastopni lepi članek: Nekega dne, dotaknivši se v naglici polože-nje naše domovine, povdarjali smo, kako si prizadevajo razni narodi, da si osvoje kraje, v kojih biva hrvatski (slovenski) narod. Med drugim smo rekli, da se Germani po svojem recepta — Drang nach Osten — zaletajo preko nas od zapada na Vztok, dočim Italijani stezajo roke po južnih nam krajih. Saj ne treba drugega, nego da nekoliko pozorneje vzamemo na oko odnošaje, v kojih se nahaja naš narod, pa lahko uvidi vsakdo resničnost teh nadih besedi. Nacijonalne Lege in Schnlvereini so velike, javne in odprte agenture za raznarodovanje hrvatskega in slovenskega življa. V istih razvijajo svojo najžilavejo delavnost elementi, nahajajoči se na takih mestih, ki bi jim nalagala in nalagati morala odločno delo v korist naroda, med kojim žive in kojeoru imajo zahvaliti svojo moč. To je ono, kar je vidljivo vsakomur in potem tudi jasno; a kjer je to delo, ki premiče vse to in ki moralno in materijalno čuva in podpira to delovanje, skriva Be morda za kulisami, tako, da je more zapaziti je-dino-le pozorno in globoko razmotriv^joče oko. Razdevajoče delo na našem narodnem telesu izvaja se od nekdaj — v vsej naši prošlosti mi nismo bili druzega kakor žalosten objekt, na kojem so razni elementi, protivni in neprijateljski našemu narodnemu obstanku, poskušali svoje sile, da nas zatrd. Držati nas razcepljene in nas tako slabiti — to je soglasna deviza vseh, ki so se povzdigali in se še povzdigajo na naš račun, a mi v svoji prostodušnosti in najivnosti nismo PODLISTEK. Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski Spisal Avg. e n o a; poslovenil Cvetko. Na mojih očeh je ostal neprestano nenadni ,clair-obscur" poslednje noči v vrtu. Celo sanjalo se mi je o tem. Videl sem tanke črte deviškega stasa, kakor črno silhueto, a za njo jasno mesečino, kako se je tresla srebrolika na trsnem listku — takrat je obrnila deklica glavo, — zdaj sem videl tanki profil, iskre nočne svetilke v njenem očesu — in zopet sem slišal Prešernovo pesem : bilo mi je, da mi tolče srce v prsih kakor takrat, ko „kiadvo" se stolpa starodavne cerkve naznanja polunoč — a v tem čarobnem hipu zasvetila je deklica bajeslovno svetlobo kakor vila in vsi 8lavčki po rožnih grmih, vsi slavčki razprostirajo svoja krila sredi tihe svetle noči, vsi slavci poj6 z deklico sladkim in omamljivim glasom: „Luna sije, kladvo bije". In srcu je bilo tužno in pri srcu mi je bilo težko, in srcu je bilo milo, in srce je bilo voljno, srce se je topilo kakor gruda snega na pomladnem solncu. — Slišal sem v šoli, da so imeli stari Slovani vile. Od one noči sem veroval, da so še v naši dobi, dasi ne zlatolase. Pa Albertu nisem črhnil ni besede, da verujem v vile, da sem čul tudi ponoćno slavčevo petje, a tudi ga nisem vprašal, zakaj se dim njegove smotke plazi melanholično po tleh. nikdar prav sprevideli, kake mreže se na ta način predejo okoli nas, in iz kojih mrež nam je težak izhod Še le v najnoveji čas kakor da bo se nam jele nekeliko odpirati oči, in razdevajoče delovanje tujih pogubnih elementov izzvalo je odpor v rodnem našem starodavnem življu. Ta odpor jel se je pojavljati na političnem in kulturnem polju, ter so desetletja in desetletja izvela VBaj to, da se je tudi naš svet jel zamišljati v svoje stanje in povdarjati uverjenje, da tudi on mora biti narod, kojemu mora biti sveto lastno ime, ter da mora delati na to, da bode jednako-praven in spoštovan med drugimi narodi. Kakor so navali prijateljev močni in odločni, ter izvedeni zložnimi silami, naravno je, da se moramo tudi mi upirati jednakim načinom. Ziste-matično delo pojedinčev je tudi nekako delo, ali je tako neznatno in v svojih posledicah drobno, da uprav izgineva nasproti ostriui in sili, kojo se postopa proti nam. Delo naših neprijateljev gre za tem, da si o s v o j 6 naša tla; a da doseže to, trudi se za raznarodenje našega življa, ki naj bi se prerodil v krv naših nasilnikov. Najhujšim skušnjam in borbam izpostavljeni so oni hrvatski in slovenski kraji, ki neposredno mejijo z neprijateljski mi nam življi, in se v teh krajih tudi razvija najjačji odpor, In srečna oblika, v koji se to vrši, sti Cirilo-Metodijski družbi se sveto nalogo, da deco slovensko in hrvatsko reševajo pred raznarodovanjem, da bode v težki borbi, ki jo bijeta Hrvat in Slovenec z italijanskim in nemškim elementom, rešena za nas kri od naše nase krvi, bodočnost in nada naša. Težka je to in naporna borba, tim težja, ker nam neprijazna elementa povspešujejo centralne in pokrajinske vlade, ki gredo istima na roko v vsem mogočem in nemogočem ; nikakor pa ne našemu mučeniku-narodu. Le tako si je možno raztolmačiti žalostna dejstva, kakoršnih žalibog vidimo v omenjenih naših krajih, da se namreč naš rodni živelj odnaroduje na lastni rojstni gru i in na ostalini svojih lastnih dedov; in, pogazivši ime in prošlost svojo, pljuje na jezik, podedovani od pradedov skozi vekove, ter se obrača k drugemu usiljenemu jeziku, imenu in čutstvovanju. Še več: prejšnja nebrižnost in nedelavnost za hrvatsko in slovensko stvar se pre-minja v fanatizem za ono, kar se je urinilo pro-tinarodnega. Poturice so pripravljeni na najgroz-neja dela proti onim, kateri so ostali zvesti grudi, ki jih je vzgojila v duhu njih očetov. Žalostna junaka lošinjska Radoslavič in Sko-pinič sta najbolji dokaz za to, kako so taki odpadniki le nizko sredstvo odurnih in gnjusnih pože-ljivosti onih, ki nekažnjeni vrše narodno uničevanje. (Zvršetek pride.) »Nežica", rekel sem jej nekega jutra po kavi, „posodite mi svoje poezije. Rad bi jih čital". „Drage volje", nasmehnila se je mlada, .seveda mi jih morate zopet vrniti, ker to je moja svetinja" ; „gospod Hrvat", dodala je in stisnila lopovski male ustnice skupaj, „ne vem, bode-li to za Vas, za mlado mestno gospodo. Ni vsakemu vsako jabolko sladko. Vi me razumete, jaz sem le Kranjica, a to je le kranjska poezija, katera se peva, kakor pojo škrjančki, katera se ne propoveda kakor propovedujejo nemški duhovniki". Deklica je govorila zadnje besede kimajoco glavico, raz-žaljivim, a čarobnim glasom, polagoma, kakor da bi hotela z vsako besedo koga razžaliti. Moj Albert je pobesil oči, „secundutn ordinem" se prijel za nos, kakor da bi ga pičila osa, ko ga je Nežica zopet nagovorila resno: „Albert! Albert! lice ti jo [nekako kislo. Vem, kaj je, odpusti. Dala sem premalo sladkorja v kavo, je-li ? Zarudel se je, vzdignil moj pobratim, ter odšel na vrt, kjer se je z roko na hrbtu in pokončno glavo šetal med grmovjem gozdiča dvajsetkrat sem in tje, a to z heroiškim, patetičnim korakom, kakor kak junak Scliillerjeve drame po lesenih deskah odra. Ako ni bil Etna, je hotel postati moj prijatelj na vsak način Hehla. Jaz nisem sledil Albertu. Zavlekel sem :*e v kot m sedć na maliu učil sem se pobožno Prešernove pesni, kakor deklica, ki skrivno čita prvo ljubavno pismo, kakor dete, katero požira čudovite povesti iz knjige. Bog ve, kaj je to DOPISI. Z Vipavskega. (Pogled v bodočnost.) [Izv. dopis.] Konečno se vendar približuje d6ba, ko dobi naša dolina toliko zaželjeno železnico, ki bode začetek n«vi dobi, dobi vsestranskega napredka. Skušnja nas uči, da se kraji, ob katerih teče nova železnica, v marsičem spremene: obdelovanje zemlje se spremeni, ker poljedelci morajo skrbeti, da v obilni meri pridelujejo pridelkov, ki so za kupčijo. Pri nas imamo že sedaj tacih pridelkov: vino, sadje. To pa je treba pripravljati godno za izvoz. Posamični posestniki tega ne zamorejo in nasledek temu so prekupci in založniki, kateri pokupljajo blago od kmetovalcev ter prodajajo za lepe dobičke. Ako ni domaČih takih povzetnikov, prihajajo na njih mesto — bilo, v moji duši se je začelo mešati. Malo po malo se je spuščala ona čudna melanholija na lahkih krilih melodičnega jezika slovenskega, prekinjajoča Prešernove utilie ; dasi sem bil še neizkušen mladenič, razumel sem vendar vso ono globoko otožnost Prešernovega srca, vse žalostne glase njegovega nesrečnega in izgubljenega življenja. Bilo ini je, kakor da pevajo vse ptice po Prešernovi melodiji, kakor da vsi gorski zvonovi zvonč po njegovi noti, kakor da visč po zelenih gorah stotina Eolovih harf in da odmevajo od njih strun divni glasovi: „Slovo mladosti*. Često se je ustavila duša pri kakej misli, pri kakej sliki pesnika, kakor metulj na dušečem cvetu, in uglobil sem se v nove misli in gledal to divno, zeleno goro, to vedre in jasno nebo. Ne znam, kaj mi je bilo. Iz Prešernove knjige poganjajo čudni, neveseli spomini, a žarki kakor solnce na uebu, globoki kakor gorski studenec. Naenkrat je stopila gospodinja pred-me. Smehljaje me je vprašala: „Ktg delate tukaj, gospod Hrvat P Ko bi bila noč, rekla bi, da štejete zvezde". „Čitam Prešerna, gospa !■ „Prešerna! Ga Vara je-li dala Nežica ?u „Da". „Niste ga-li poznali popred ?" „Samo imenoma11. „Kako Vam ugaja? So-li lepe pesni? Neža se jih ne more načitati zadosti". „Lepe, divne zares, a otožne iz otožnega srca". (Pride še.) tujci. In tujcev nam nova železnica pripelje gotovo v lepem številu ; morda še preveč — v škodo domačinom. Ali bi ne bilo prav, ako bi se ukrenilo tako, da bi ostal omenjeni dobiček v domačih rokah, v rokah samih naših posestnikov in kmetovalcev ? To pa bi se dalo doseči z zadrugo — društvom. Kmetijske zadruge bi bile v vipavski dolini zelo primerne. Premišljujmo o tem, dokler je čas ! Kmetijstvu se mora povzdigniti in razprodaja urediti ter ohraniti v domačih rokah. Preobrat se izvrši z železnico tudi v obrtni j i. V naši dolini postane Ajdovščina eminentno obrtnijski kraj, kar je deloma že sedaj in je bil že nekdaj. Hubelj je reka, kakoršnih je malo na daleč okoli, z ozirora na uporabo pri obrtniji. Že nekdaj je bilo ob njem več tvornic, od katerih nekatere ne delujejo že več časa — radi pomanjkanja železnica. To dobimo in tvornice zopet ožive se v večjem številu. .Rešeno je že vprašanje: v čega vi h rokah so in ostanejo tvornice sploh. Tujci so, ki se svojim kapitalom izkoriščajo naravne sile na naših domačih tleh. Ali bi se ne dalo rešiti tudi na tem polji se vsaj to, kar se rešiti d&? Kar že imajo tujci v svojih rokah, pustimo zdaj na stran ; menimo pa, da vsaj v prihodnje domači, slovenski podjetniki ožive nova obrtnijska podjetja. Kar posameznik ne zmore, to stori lahko društvo manjših, sedanjih slovenskih obrtnikov in denarnih mož. Združenimi močmi dosezajo se velike reči, kakoršnih nam sicer gotovo ustanove tujci, in njim pojde potem tudi večji del dobička v žep. To je drugo vprašanje, katero izročamo v premislek in prevdarek. Krasna vipavska dolina je eminentno slovenski s v 61, kjer prebiva pridno, delavno, še precej omikano in kolikor toliko zavedno slovensko ljudstvo. Ali, ali ostane tudi v bodočnosti tak6 ? To je tretje vprašanje, ki se nam usiljuje v premišljevanje. Rekli smo že, da preobrat v kmetijstvu, a še več preobrat v obrtnijstvu privede v lepo vipavsko dolino veliko tujcev, kateri bi utegnili neugodno vplivati na povsem slovenski značaj našega sveta. Je-li to res mogoče ? Poglejmo le v Ajdovščino. Ali je ta kraj res še vedno povsem slovenski ? Odgovor prepuščamo za zdaj Ajdovcem samim. Kako pa postane še-le po preobratu, katerega provzroči železnica ? Rekli smo, da je naša vipavska dolina na glasu kakor narodno-zavedna; želimo pa tudi, da bi napredovala tudi v tem pogledu in sicer da bi krepko napredovala v bližnji bodočnosti, da bi se tujci, prihajajoči k nam in naselivši se v nas, prepričali, da nimajo pri nas vsaj v narodnem pogledu imeti kaj opravka. Slovenska zemlja se raz-naroduje od severa in od zahoda. Vipavci, pokažimo, da pri nas ni mogoče tako početje! Posameznik stori kar more, a vsemu ni kos. Treba je zopet narodnih društev. V vipavski dolini deluje že sedaj nekoliko narodnih društev — a zel6 malo. Slišijo se glasovi iz nekaterih krajev, da se snujejo nova bralna društva. Da, v vsakem večjem kraji bi moralo se osnovati tako društvo. Kar se je zanemarjalo doslej, nadomestiti se mora v kratkem času. Na delo! Poleg hralnih društev je zelo potrebno d e-1 a v s k o društvo v Ajdovščini, kateremu bi pristopali tudi delavci iz bližnjih krajev. Drugod se delavci krepko gibljejo, a pri nas tega ni. Kar zdaj še ni, to pride gotovo z železnico. Od katere strani pa pride vzpodbuja? Ako ne bode kaj prav, bodemo le sami krivi, ker se ne zganemo, dokler je še časa za to. Socijalistični duh se razširi tudi med naše delavce se železnico; skrbeti pa se mora od naše n&rodne strani, da nam ne bode v pogubo. Primerno delavsko društvo, ustanovljeno na pravi podlagi, katero bi mu postavili narodni ustanovitelji, vzdržalo bi delavce naše na uarodni podlagi a zadostovalo bi tudi v napredni smeri delavskega vprašanja. Kličemo torej zopet : na delo, dokler je čas! Da bode narodna, društvena organizacija popolna, treba je še društva, ki bi bilo takt vsem ostalim društvom, katera bi oživljalo — namreč sokolskega društva. Sokolstvo na Goriškem je še-le v povojih, kajti imamo le goriškega in prvaškega. V ćasu ndrodnega vzbnjenja se je bil ustanovil .Sokol" v trgu Vipavi, a je zaspal; pozneje se je ustavljal v Ajdovščini, a ni se vzdignil i z gnezda; letos so se zopet čuli glasovi o sokolstvu, a — ne vemo, ako bode kaj. Skušnje naj nas učč, da sokolstva ni tako lahko vzbuditi in vzdržati, kakor bi se mislilo. Temu morajo stopiti na čelo inteligentni voditelji, delavni narodnjaki ; misliti se mora na društveno obleko in kar je glavna stvar — ua telovadbo. V ta namen pa je treba telovadnic in telovadnega orodja ter učitelje telovadbe. To pa stane lepega denarja, katerega ne zmore posamezen kraj. Sokolstvo na Vipavskem bi se osnovalo le združenimi močmi; za vso dolino naj bi se osnovalo eno društvo, ki bi imelo več podružnic. Na čelo bi moral stopiti goriški „Sokol* s prvaškim; od tam naj bi se pričelo delovati. Vsi skupaj bi lahko povzdignili sokolstvo na visoko stopinjo. To so naše misli ob času, ko se nam bliža železnica. Izročamo jih v premišljevanje in uva-ževanje. Iz Rožeka na Koroškem. (Izv. dop.) Našo vrlo „Katoliško, politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" priredilo nam je v soboto dne 1B. avgusta javen shod ob i/»4. uri popoludne. Shod bi se bil imel vršiti pri gostilničarju „Košatu", a zadnje dni nam je ta gospod svoje prostore odpovedal po uplivu neke celovške klike. Košat je sicer Slovenec ali vendar se je dal oplašiti. Iskali smo si potem zavetja pri — Nemcu, gospodu Seidl-u, ki je po redu Bavarec. Taka je I — Morda moj spis ne bo zanimal cenjenih čitateljev „Edinosti", vendar se drznem poslati slavnemu uredništvu par vrstic iz Rožeka, ki aaj pričajo o »gibanju in pehanju koroških Slovencev kraj groba." Hitro po poludanski službi Božji začelo se je zbirati ljudstvo. Okoli Vi4. uri bližala se je zbirališču Četa vrlih koroških mladeničev, na čelu so jim korakali nekateri dušnih pastirjev. Pretiesu-joča slika, posebno ako se pomisli na bratomorno klanje v bližnji Kranjski. Na kaj tacega, kakor je na Kranjskem, nam ni mogoče niti misliti, ker tndi (asa nimamo in gorjč mu, kdor bi hotel sejati prepir. Semkaj ua Koroško pridite, dragi rojaki in mine vas volja do prepira — med sebojt Semkaj pridite, da ponesete seboj domov žalostnih slik. To le mimogrede. Došlo je na shod dokaj ljudstva obojega spola; tudi nekaj tujcev sosednje Primorske nas je počastilo, kakor gosp. dr G r e g o r i n in par I učiteljev. i Predsednik g. Legat pozdravil je navzoče ter ' priporočal pazljivo poslušati govornike ter razložil | namen shodu. ! Dr. Đ r e j c začel je svoj govor z latinskim izrekom : Hannibal ante portas. Ta izrek nam je razložil in rekel, da so volitve pred durmi. Rimljani 90 sicer zmagali Hannibala, a pri teh volitvah zmaga ne bo naša (Duhovniki: O, O ?!) Govornik polaga na srce volilcem, naj bodo stauovitni ter razlaga, kako naj volijo ter navaja še slabo gospodarstvo deželnih očetov. Omenja j raznih davkov ter pravi: Šola je naroden grob in j za to jo moramo še plačevati ?! Mi smo tu od pamtiveka, gospodarji bi morali biti na svoji zemlji, a to ni tako; zaničevani smo na svoji lastni zemlji. Kak razloček je med privandranimi Nemci v Afriki in med nami? ! Nadalje povdarja, da je naša stranka narodna, patrijotiena in tudi verska. Kandut Filip, tajnik in pos. v Šmihelu pri Pliberku, šiba uredbo ljudske šole. Katera mati I bi bila tako neumna, da bi svojemu novorojenčku | ponujala klobaso mesto mleka. Dete bi se moralo | zadušiti. Tako se dušijo naši otroci v koroški Šoli j z nemščino. Svoj govor je končal z — ne udajmo se! Predsednik Legat, je govoril o naših kmeti-j jah. Ožigosal je razna nemška društva, koja spe-| Ijavajo na limanice slovenskega kmeta, hote nas j spraviti s pozorišča. Osvetlil je pravo lučjo krivo i načelo, da se slovenskim jezikom nikamor ne mo-; reš. Shod se je zaključil z burnimi „živio-kliei" ' na presvetlega cesarja. Pozneje se je rekla še marsikatera. Naj j omenim le govor vašega dičnega narodnjaka, g. ■ dr. G r e g o r i n a , ki se je mudil v naši sredi v j naše posebno veselje. Povedal nam je, kake sitnosti so imeli tr-i žaški Slovenci na dan izleta v Devin. Označil je i Primorce kakor stražarje proti laškim in pa Ko- rošce proti nemškim navalom. Da bi nam Slovencem slovenska mati rodila še mnogo takih mož l Upajmo, da nam ta shod doprinese stoterega sadu, da bodo stali naši volilci na volišči trdni kakor skala, kar nam pokaže bližnja bodočucst. Politlike vesti. V TRSTU, dne 17. avgusta 189«. Vztočno v vprašanje. Glasom z Dunaja doŠlega poročila, posvetovala sta se nemški odpo-slanik na Dunaju grof Eulenbutg in pa minister za zunanje stvari grof Goluchovski dne 13. t. n. dolgo časa o homatijah na Vztoku. Državnika sta baje popolnoma soglasna v tem, da je treba na vsak način ohraniti mir, kojemu preti revolucija na Kreti in sicer brez sodelovanja Angleške, ker se le-ta brani udeležiti se obleganja Krete. V ta namen so baje že pričela pogajanja med raznimi državami. Toda bržkone počakajo še dotlej, dokler se jasno ne pokaže, kaj je dosegel na Kreti posebni odposlanik sultanov. Tudi poiitiško položeuje in pa ministerska kriza v Bolgariji delata evropski diplomaciji mnogo preglavice. Statistika o Šolstva. (Zvršetek.) Tehniških visokih šol imamo v Avstriji šest. V zimskem te* čaju leta 1892—93 poskočilo je število slušateljev na vseh šestih šolah od 2055 na 2269. Med temi je bilo 1247 Nemcev, 636 Čehov, 249 Poljakov, 14 Malorusov, 67 Jugoslovanov, 52 Italijanov, 47 Romunov, 60 Madjarov, 27 iz druzih narodnosti. Po veri je bilo 1660 katolikov in 382 Židov, ostali so bili pripadniki drugih vero-izpovedauj. Na visoki šoli za obdelovanje tal je bilo 238 slušateljev. Srednjih šol je bilo: 180 gimnazijev in realnih gimnazijev; med temi: 99 nemških, 42 čeških, 24 poljskih, 1 maloruski, 4 italijanski, 3 srbohrvatski in 7 zavodov z dvojnim učnim jezikom (Slovenci nismo torej imeli nijedne srednje šole urejene na narodni podlagi. Ured.) Učencev je bilo na vseh teh zavodih 57.431. Med tem je bilo 23466 Nemcev, 13.912 Čehov, 9595 Poljakov, 2374 Malorusov, 2633 Jugoslovanov, 1696 Italijanov, 404 Romuni, 155 Madjarov in 138 iz druzih narodnosti. Po veri je bilo 44.508 katolikov in 7805 Židov. Ostali so pripadali različnim veram. Realk je bilo 79, od teh 56 z nemškim učnim jezikom, 12 s češkim, 4 s poljskim, 3 italijanskim, 1 srbskohrvatskim (se slovenskim — zopet velika ničla.) Med temi realkami je bilo 16 deželnih, 50 državnih in 5 občinskih. Učencev je bilo22,554. Po materinem jeziku je bilo 5502 Nemcev, 1296 Poljakov, 101 Malorus, 456 Jugoslovanov, 1091 Italijanov, 35 Romunov, 86 Madjarov in 74 iz druzih narodnosti. Po veri je bilo 17365 katolikov in 2938 Židov. Ostali so pripadali raznim drugim veroizpovedovanjem. Učiteljišč je bilo 49 za raožke in 32 za ženske. Slušateljev je bilo 11.051. Med temi: 3371 Nemcev, 1749 Čehov, 973 Poljakov 374 Malorusov, 351 Jugoslovanov, 157 Italijanov, 77 Romunov, 1 Madjar. Po veri je bilo 6599*,katolikov in 57 Židov. (Po učiteljiščih je vendar razmerno manj krivih nosov.) Vseh trgovskih učnih zavodov je bilo 149. Na 102 je bil poučni jezik nemški, na 26 češki, na 7 poljski, na 4 italijanski, na 1 hrvatski in na 8 mešani. (Slovenci — 0!) Učencev je bilo 14.637. Med temi 11.051 Nemcev, 3141 Čehov, 434 Poljakov, 14 Malorusov, 331 Jugoslovanov, 401 Italijanov, 27 Romunov, 287 Madjarov in 115 iz drugih narodnosti. Po veri je bilo 11766 katolikov in 3323 Židov. Ostali so bili drugih veroizpovedanj. Obrtnih Šol je bilo 16, vzdrževanih po državi, 3 šole za umetalno obrt in jeden učni zavod za fotografijo Na 13 zavodih je bil učni zavod nemški, na 3 češki, na 2 poljski, na 1 italijanski, na jed-nem mešani. (Slovenci = kakor gori.) Učencev je bilo 7203. Med temi 4037 Nemcev, 1645 Cehov, 535 Poljakov, 30 Malorusov, 57 Slovencev, 6i6 Italijanov, 15 Srbo - Hrvatov, 5 Romunov, 45 Madjarov, ostali so bili drugih narodeosti. Po veri je bilo 6166 katolikov, 390 Židov, ostali so bili drugih veroizpovedanj. Mimo teli obrtnih šol bilo je še obilnih, strokovnih, rokodelskih, kmetijskih in gozdarskih šol, dve nautiški šoli, 7 za živino-zdravništvo, 5 rudarskih in 15 šol za babice. Ljudskih in meščanskih šol je bilo 18087 javnih in 990 privatnih, 1142 je bilo ljudskih šol za dečke, 971 za deklice in 15.440 za oba spola. Poučni jezik je bil v 7331 nemški, v 4606 češki, V 1824 poljski, 1990 maloruski, 641 slovenski, 832 italijanski, 353 srbsko-hrvatski, 102 romunski, 3 madjarski in 405 mešani. Število učiteljev je znašalo 49297, učiteljic 18057. Od 3,772.571 v šolsko obiskovanje obvezanih otrok obiskovalo jih je šolo 3,160.837 javne ljudske šole in 115.621 zasebne šole. 74.524 poučevalo se jih je na domu, 26.026 jih ni hodilo v Šolo radi bolehuosti, a 429.961 se jih je popolnoma odtezalo šolskemu pouku. Največ otrok, ki niso uživali nikakega Šolskega pouka, je v Istri, skoro 38 odstotkov. Jedna sama kronovina je, ki pošilja vse svoje otroke v šolo, ta je Gornja Avstrijska. Za isto je takoj Dolnja Avstrijska, kjer le 0'3% otrok ne obiskuje šolo. Tudi te številke govore svoj jasni in razumni govor, kako zatirani so v Avstriji Nemci in takoj za njimi Italijani. Nedavno je g. grof Badeni po Kranjskem iskal zatiranih Nemcev. A v svoje veliko presenečenje ui našel nobenega. Gornje številke pa pravijo, da ga ne najde zatiranega Nemca po vsej Avstriji, tudi ko bi ga iskal s svetiljkami. — Zelo hvaležni sino tej statistiki o izjavi gledć Istre. Ta uradna izjava je najstrožja obsodba gospodarstva italijanske stranke po Istri. Ne širitelji kolture, pač pa širi-telji teme ste vi, o slavna italijanska gospoda ! Ali vas m sram, da so morale povdariti celo vam sicer zelo uaklonjene oblasti, da je istrsko šolstvo najslabše. Na tej obsodbi — proti kateri ni apelacije, ker so jo izrekle številke — bi se morali mi le radovati, ako ne bi posledice vaše nemarnosti trpela — naša kri! Ruska carska dvojica na Dunaja. Z Dunaja poročajo dne 15. t. m.: Ruska carska dvojica bode stanovala za časa svojega bivanja na Dunaju na cesarskem dvoru, ne pa, kakor je bilo doslej splošno menenje, v gradu SciOnbrunu. — O programu tega obiska javlja se nadalje: Car Nikola II. in carica Aleksandra Feodorovna dospeta na Dunaj dne 25. t. m. in se odpeljeta 28, Na severnem kolodvoru ju vsprejmejo: cesar Fran Josip, cesarica £lizabeta in vsi na Dunaju prisotni nadvojvode. Cesar bode v ruski opravi in baš tako bodo oni nadvojvode, ki so častni poveljniki kojeiuu ruskemu polku, v uniformi dotičnoga polka. Od postaje odpelje se najviša gospoda v cesarski dvor. Ob poti bode stalo vojaštvo dunajske posadke v polni paradni opravi špalir. Zvečer bode slavnostna predstava v dvornem dpernem gledališču, naslednjega dne pa bode na .Schmelzi" velika vojaška parada. Isti bode zapovedoval cesar Fran Josip osebno. Tem povodom predstavi car Nikolaj našemu cesarju dragonski polk, čigar častni poveljnik je car. Rusija in pa Kreta. Najmerodajniši ruski listi pišejo simpatično o Krečaoih. To dejstvo vzbudilo je v nekaterih firnogledcih že bojazen, da se utegne Rusija kar odkrito potegniti za upornike. — „Novosti", govorć o sedanjem položenju na balkanskem poluotoku, prihajajo do zaključka, da jeislo povsem jednako položenju v letu 1875., ko je namreč grof Andrassy zahteval reform za Bosno in Hercegovino. Kakor takrat, tako tudi sedaj diplomacija poplavlja turško vlado spomenicami in opomini, toda — brezvspešno. Turčija kaže s tem, da ni v stanu nadvladati homatij. Na Kreti je anarhija, po Balkanu pa se polagoma in pretć širita vrenje in nezadovoljnost. — „Sviet* in „Den" ostro napadata turško vlado ter jo proglašata odgovorno za težko in nevarno sedanje položenje. Oba lista soglašata v tem, da je jedino sredstvo, ki inore rešiti kreeansko vprašanje in zaprečiti veliko zlo: združenje Krete z Grško. — „Graž-danin" meni, da povodom potovanja carja po Evropi ne bode možno izogniti so razpravi o položaju v Turčiji in da se utegne tem povodom ukreniti kaj odločilnega. Položaj na Kreti. Iz Carjegagrada javljajo: Turški minister za zunanje stvari je obiskal odposlance vseh velesil. Izjavil jim je, da je namen misije Zihni paše in Ikijades efendija ta, da pri- dobi zaupanje Krečanov do tuške vlade (Težko delo ! Stavec), nastopivši sporazumno z guberner-jern, in pa pogajati se gledč reform, ki naj se uvedejo v duhu pogodbe iz Haleppa in slednjič, da pomiri Kreto. Turška odposlanca Zihni paša in Ikiadea efendi dobila sta nalog, da stopita v do-tiko s konzularnimi oblastmi na Kreti. Pariška „Agence Havas" javlja iz Aten : Za-gotovlja se, da je grška vlada odsvetovala Kreča-nom, da naj ne proglasijo združenja Krete z Grško. — Revolucijski odbor je sporočil, da se Turki vpe-pelili v okraju Herakleion selo, ki je štelo 300 hiš. Nadalje poročajo iz Aten: Od dne do dne dne množi se število begunov, prihajajočih s Krete semkaj. Doslej je došlo semkaj že okolu 15.000 begunov. Grški vladni krogi so osvedočeni, da misija Zihni paše bržkone ne bode imela nikakoršnega vspeba in to zaradi tega ne, ker se krščanski poslanci na Kreti ne marajo udeležiti posvetovanj za preosnove, ki jih nameruje uvesti Turčija, Sodba Italijana o Eritreji. Iz Neaplja poročajo: Znani italijanski publicist Serao vrnil se je nedavno iz Eritreje v Italijo. Obelodanil je v listu »Pungolo* daljši članek, v katerem sodi jako pesimistiško o vojaškem položaju Italijanov v Afriki. Serao naglasa v prvi vrsti neznatno število italijanske vojske. Pred bitko pri Amba Aladži imel je Baratieri 11.000 mož in 200 častnikov na razpoloženje, a po strašnem porazu pri Amba Aladži se isti Baratieri, ki se je prej smatral nepremagljivega, ni upal napasti ras Makonena, da mu odreže pot do Makaleja. Jednako se utegne goditi Italijanom tudi po deževni dflbi, dasi so v bitki pri Aba Garimi tudi Abesinci izgubili na tisoče mož. Potem nadaljuje Serao : „Vse ljudstvo je proti nam in v tako ogromnem številu, da nas zamore jednostavno pomesti iz Eritreje. Vsa Abesinija ima sedaj vkupne interese z Melikom, kajti pomisliti je treba, da je isti pridobil v bitki pri Aba Garimi 12.000 pušk in 56 topov !* — Serao izraža nadalje svoje menenje, da je došel ruski polkovnik Leontiev radi tega iz Abesinije v Evropo, da popolni Menelikovo topništvo. — Tudi gledč italijanskih utrdb v Eritreji se izraža Serao jako zaničljivo. Smešno je, pravi, nadejati se, da bi zamogle te izpostavljene postojanke zadržati naval sovražnika. Pravih utrdb je le malo in tem zamore se sovražnik prav lahko izogniti, ali pa obkoliti jih. Svoj članek zaključuje Serao z izjavo, da sti možni samo dve sredstvi, da se zabranijo nova, neprijetna presenečenja in sicer: ali naj se Italija povsem umakne iz Afrike, ali pa naj zgradi v Eritreji živo zidovje, to je: pošlje naj na sto in sto tisočev vojakov v Eritrejo. No, prvega, zares umestnega svčta pa Italija ne mara poslušati, drugega pa n e more izvršiti. Tako izzove torej bržkone vnovič kruto osodo na-se. Različne vesti. Osebni vesti. Ministerski predsednik grof Badeni vrnil se je dne 17. t. m. na Dunaj. Istega dne dospel je iz Peterburga na Duuaj ruski veliki majordomus knez G a 1 i c i n. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali rojanski skupščinarji na blejskem jezeru 2 gld. 50 nč. — V št. 92. dne 1. t. m. objavljeni dar: I. M. 50 nč. naj se čita: I. M. 1 gold. V. kurija v Trstu. Glasom številjenja, ki je j je izvršil mestni statistiški urad tržaški, dobi po I novem volilnem zakonu v V. kuriji v mestni občini tržaški okolu 46.000 oseb volilno pravo za neposredne državnozborske volitve. Razpisani štipendiji. Na dunajski visuki šoli za obdelovanje zemlje razpisani so za šolsko leto 1893/1897 štiri državni štipendiji po 200 gld. na leto. Dva štipendija sta za poljedelski, dva pa za gozdnarski oddelek. — Prošnje do 25. septembra t. 1. naučnemu ministerstvu potom rektorata ome-njeue šole. Brzojavni urad na Kr&kem (Dolenjsko) ima od 16. do 31. t. in. podaljšano, celodnevno službo. V Lipici se je vršila minolo nedeljo lepa pobožna slavnost v proslavo Matere Božje. Ob 9. uri zjutraj je bila v mali ali lepi cerkvi lipiški slovesna sv. maša, pri koji so peli pevci .Slovan- skega pevskega društva' pod vodstvom pevovodje Srečka B a r t e 1 j a. Ob 7. uri zvečer pa je pričela ganljiva pobožna slavnost v dolinici Matere božje Lurdske. Ko se je zmračilo, uzrlo ti je oko prečaroben prizor, d? si nelmte moral povzdigniti misel in srce svoje tja gori v višave. Tu je košček divnoromantiške zemlje. V tajinstveni gošči zableščalo je na stotine lučij in umeteljnih ognjev pred kapelico, postavljeno na višini, in doli po vsej dolini. Milo in do srca segajoče so odmevali zvoki pobožnih pesmi, koie je proizvajal mešani zbor „Slov. pevskega društva", a spremljal ga je na harmoniju gosp, Jatiko M a c A k. Razuma se po sebi, da se je zbralo v dolinici veliko občinstva, tudi tržaškega. Take slavnosti še niso doživeli v Lipici. Ker so pevke in pevci ostali ves dan v Lipici, prepevali so pupuludne lepe uarodne p^smi deloma v gostoljubnem dvorcu ljubeznjivega gosp. župnika Legata, ki se je mnogo trudil za prireditev te lepe slavnosti. Rizume se, da so Tržačani ogledali tudi predivno okolico lipiško, zlasti pa moramo izreči najiski eneju zahvalo velespoštovanim uradnikom tamošnjim, ki so nam nenavadno ljubeznijo razkazovali vse zanimivosti in naprave tamošnjega zavoda. Slednjič gre iskrena zahvala si. upravi kobilarne, ki nam je istotako ljubeznivostjo dala na razpoloženje vozov, potrebnih za povrnitev v Trst. Nenadna smrt. 55letni dninar Josip Sulič iz Gorice šel je minole sobote popoludne po ulici Cecilia. Nenadoma mu je prišlo zlo. Ljudje so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ki je ukazal prenesti obolelega v bolnišnico. Med potjo tja pa je siromak umrl. Ponesrečen poskus samomora. Minole sobote zjutraj videl je paznik na državni železnici Josip Blazič priletnega moža, ki je jako razburjen hodil ob železniški progi. Ko se je bližal vlak, vrgel se je mož bliskoma preko proge. Toda paznik Blazič je priskočil, ga potegnil v stran in ga tako rešil gotove smrti. Izročil ga je stražarju, ki ga je odpeljal na polic, korisarijat. Tam so spoznali v „kandidatu za drugi svet" 651etnega zidarja Ivana Sanciaa, stanujočega v Skednju. Ker je bil mož zelo razburjen, poslali so ga v bolnišnico na opazovanje. Strela — v postelji. Iz Št. Petra na Krasu pišejo dne 15. t. m.: Te dni udarila je strela v hišo posestnika Frana Krmelja. Ubila je na postelji spečo 661etno Krmeljevo soprogo. Strela je tudi vžgala poslopje, toda posrečilo se je lokali-zovati požar. Srečen zaKon. Iz Elfsborga na Švedskem javljajo, da tam živita mož in žena, ki sta poročena že 73 let. Mož je 96 let star in žena 92. Ko sta se poročila, bila je ona stara 19 let in on 23. Živela sta vedno v miru in slogi. Ne občutita nikakoršnih telesnih slabosti, izvzemši slabotnosti vsled starosti in sta povsem bistrega uma. Drzen slepar Dne 3. t. m. prišel je v zalogo dvokoles tvrdke Giacomo Grassi, ulica Lazzaretto vecchio št. 18, eleganten mladenič. Rekel je, da se zove Arturo Leoni, in da stanuje na Acque-dottu hšt. 36. Najel si je za tri dni dvokolo, vredno 150 gld., v jamstvo pa je izročil Grassiju menjico, giasečo na 75 gld. 50 nč., podpisano z imenom dr. Julij Kugy v Trstu. Minolo pa je par tednov, a ni bilo videti ne gospođica, še manj pa biciklja. Minolo soboto srečal je Grassi svojega ptička na Corsu. Sledil mu je nekaj časa; potem, zazrši dva policijska agenta, dal ga je prijeti. E-legantui gospodič bil je s početka silno razžaljen, slednjič pa je priznal, da je bila dotična menjica ponarejena, da je dvokolo zastavil za 30 gld. v Dussichevi zastavljalnici, listek pa je prodal za 13 gld. vratarju zastavljalnice. Pri ujem so našli se jedno ponarejeno menjico, akceptant dr. Kugy, giasečo na 147 gld. Slepar je slednjič tudi priznal, da se zove Jurij Pauagulis, 19 let star, rodom iz Trsta, toda grški podanik. Umevno je, da so ga deli pod ključ. Koledar. Danes (18.): Helena, kraljica; Aga-pit, muč. — Jutri (19.): Ludovjk Tol., škof; Elafij, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 09 min. zatoni ob 7. uri 01 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16 4 stop., ob 2 pop. 22 stop. C. Kužne bolezni v tržaSki občini. V tednu od 8. do 15. t. m bilo je prijavljenih v tržaški občini : 12 slučajev 6špic, 6 si. škrUtice, 9 si. dd-vice in 3 si. legdrjeve mrzlice. Umrli so 4 otroci za Ošpicami, 2 za skrlaticu in 5 za dAvico. Loterijske številke, izžrebana dne 14. t. ra.: Trat 23. 18, 45, 44, Line 65, 43, 35, 45, Tnomost 3, 66, 9, 63, uporniki in oboroženimi so zmagali. Prisvojili so različnega orožja. mohamedanci Kristijani si topove, streljiva in 54. 12. 29. Je zmota kratka — dolg je kes. iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. R. Prl«k. (Dalje.) Mladenćem in devicam je potreba priproste in na-tanjčne čistosti, da odženejo vsako radovedno misel iz svojega srca, in da zavržejo z resničnim sovraštvom vsako nečisto veselje. Saj zares ni vredno, da bi ga ljudje poželeli, ker je že po Mvojej natori bolj živinsko. Skrbno torej naj te duše varujejo, da nikdar ne zgubtS prepričanja, de je čistost brez izimka bol.iša od vsega, kar je njej nasproti. Sveti Hijeronin pravi: „Sovražnik močno naganja deviške ljudi k poželjenju, ■ la naj bi sladnost okusili; on postavlja jim veliko močnejSo in veselejšo pred oči, kakor je zares ; in to jim napravlja dostikrat veliko nepokoja, ker si mislijo neznano reč toliko prijetno". Mali metulji radovedno obletavajo plamen kadar ga zagledajo, da bi poskusili, če je tudi sladek, ker je tako lep; ta misel jih žene proti plamenu, pa že v pivem naletu se osinodd. Enako se daje tudi nladina tako zgrabiti goljufni in hudobni želji po meseni sladnosti, da najde po mnogoterih radovednih mislih v njej zadnjič Se svojo pogubo. Taki ravnajo bolj neumno ko metulji, zakaj metulji si lahko mislijo, da je ogenj prijeten in sladek, ker je tako lep in svetel. Mladina pa še prej vom*6i pridelki. «.., . — . C«i od for. do for. Pltol: Koks . ..........100 K. 8.50 8-75 Mandoloni.................._, svetlorudeči ........ # __ _ temnorudeči ........ „ —[_ _ kanarček.......... .'_ _ bohinjski......... " beli veliki......... . . m»li.......... 8.95 8.50 n zeleni, dolgi..... ti okrogli..... mešani hrvatski . . . „ štajerski . . . kmio fino štajersko .... Jsdmsn it. 10...... . „ »....... w 8....... Zelje kranjsko....... , ........ Krompir, Proio kranjsko...... Leta, kranjska...... Spih ogerski....... Mut ........ Sava Moeea........ Cejlon Plant. fina . . . „ Perl...... Java Malang..... Portorieco...... Guatemala...... San Domingo..... Malabar Plant..... „ native. .... Laguayra Plant .... „ nativo .... Santos najfiniji .... „ srednje fini . . . n srednji..... , ordinar ..... Uio oprani ...... n najfiniji...... « srednji ...... Slfdkor Centrifugal T. vrste , Coneassć...... v glavah ...... razkosani ..... Bil italijanski fini..... , srednji .... Japan fini AAA...... , srednji..... Raugoon extra...... I....... I I...... . Petrolej luski v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfiueji . . . „ srednjefino . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni MeBinski ..... Pomaranče „ ..... Mandeljni Dalmatinski ( » Bari . . f Pinjoli .......... EoilČl Dalmatinski . . . , Pulješki....... S.:okve PuljeSke ..... „ Grške v vencih, 8 -Itanlne ....... Vamperll ........ Oibcoe .......... Polenovke srednjo velikosti . n velike . . . . . a male...... Slaniki v velikih sodih . . . v *■' J.H w i 1 • ■ ... Žveplo .......... 7.- 7.25 7.50 „ 6.50 7.- 65. 8.75 • 9-75 11.50 100 K. 9.50 7.76 6.75 7.25 70-— 9.-12.-11.75 10.— » 2.— — n 9.25 9. ti K b4.— 5«! » 48.— 50. » 16S. — 166, K 1 72,- 173 h 182,- 184. n 147.- 149, n 163.— 164. n 146__ 147. » 156 — 157- 8.35 4 40 popol. 7.30 „ K 125.-- 126.— 120— 121.— M 112.- 114.— 106 — 108.— n * osi- 130— n lio.- 114 — 35.75 36.— n 37.50 37.75 » i, 38.50 3875 19.25 19.75 • 18.25 18.76 v 16.— —,— n 15.— —. — „ 11.50 —.— 10- — .— 9.25 —.— tt 2 .— —,— n 6.15 — .— 55,- 5« - 51.- 52 - p 28.50 29.- 81.- 32.— it 4.- 5,— —.— —. — 100 K. —.— — fl n K 87.'— 89.— n n n 88*.- - .— i 40 — j n 24.— 25.— ! M 29.- 81.- ! » 43.— 44- 11 n n 43.— 44I- n —.— —1— ZELEZN1SKI VOZNI RED. a) Državna železnica. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. junija JS96, ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, y Beljak. D olf v Herpelje, Rovinj, Pulj. v Herpelje, Divačo in Pulj. v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj ▼ Herpelje. 2.20 popol, v Divačo. 4.20 „ t Boršt. DOHOD: 8.05 pr,;dp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja. Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja. Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.99 popol. iz BorSta. 9 36 .popol. iz Divače. b) Juina železnica (Postaja južne želnnice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— » omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 fl poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 6.20 8.05 8.45 10.- omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s PeSto, Reko — Gorico in Korminom. mešani Tlak v Nabrežino, Videm, Rim. meiani vlak do Mttrzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. metani vlak iz Murzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak > Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni rlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4-25 „ v Nabrežino. DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine. Poziv in prošnja. V noči dne 13. t. m. izgubila sta se r Zagorju na Pivki, ali pa sta bila morda odvedena po tatovih dva konja. Jeden je bil star 2 leti, se-le letos lezan, drugi 4 leta. Pra-maste dlake. Kdor morda kaj poizve. naj to blagovoljno naznani Alojzija Fatar, v Zagorju. Mlad lastnej hiši. i4— ■ lij •.-J^I 58,071 673-84 30,541 700-64 1 Hft,999.«2&-03 f. 9.737 614-48 f. £62,401.706-51 plačanih od- Riunione Adriatica di Sicurta 21-2 V 'Cl'MtU. suhem, trnib Zavaruje proti požarom, prevozu po rekah in na morju, proti toči, na živonjo kombi iRnijnb Glavnica in reserva društva dne 31. decembra gld. 4,000.000- — 13,32fi 34«'98 1,632.248 22 Glavnica društva Premij na reserva zavarovanja na življenje 1'remijna reserva zavarovanja proti ngtiju Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Re«orva -.»varovanja proti pre- iiiinjuiju k ur kov, bilanca (A) Reserva zimi rovanja proti prp- iumjaiiju kurzov,bilanca (B) Rezerva speeijalnih dobičkov tnvtirovanja na življenje Občnu reserva dobičkov Urad ravnateljstva : TI« Valdirlvo ,br. t (v lastnej hi&) 49.465.07 500.000-- 333.822.42 243.331 83 500.000-— 1,187.164.86 .v J« mu« vvv 1/iiAVUf IIP A/uunj, T jji ijnR, / ^mhbhhhhhmm^v*"" Lastnik konsorcij lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc, v Trstu.