Poštnina plaćana v gotovini.
40.	V Ljubljani, dne 5. maja 1924.	Letnik VI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
132. Zakon o konvencijah, sklenjenih z Avstrijsko republiko zaradi odprave sekvestrov in vseh izjemnih ukrepov zoper imovino obojestranskih državljanov kakor tudi zarSdi
rešitve drugih vprašanj v zvezi z odredbami saintgermainske mirovne pogodbe.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
132.
Mi
A 1 ek ta a. n rte k* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
progla«Ša*oo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v X. redni seji, ki jo je imela dne 12. decembra 1923. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o konvencijah, sklenjenih z Avstrijsko republiko zaradi odprave sekvestrov in vseh izjemnih ukrepov zoper imovino ohojestranskih državljanov kakor tudi zaradi rešitve drugih vprašanj v zvezi z odredbami saintgermainske mirovne pogodbe,"
glasi:
Prvi čleai.
* •dobrujejo se in zakonsko moč dobivajo sporaz-1111 n, sklen jeni z Avstrijsko republiko, ki so našteti Pod A, B, C, C, D, E, F, G, H in T. in vladi se daje pooblastilo, da jih ratificira.
A. Obči protokol.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in zvezna vlada republike Avstrije na drugi strattii, želeč urediti s skopnim sporazumom nekatera vprašanj« v zvezi z uiporalbo iizvestnih ekonomskih in finančnih klavzul saintgermainske po-Soclbe, sta so odločili, skleniti sporazume, da se od-pravijo težkoče, ki so se pojavile o tem predmetu, tpr sta imenovali v ta namen svoja- delegata, in sicer: kraljevska vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev Njegovo Ekscelenco gospoda drja. Lazarja M a r -k o viča, ministra piavde,
in zvezna vlada republike Avstrije Njegovo Ekscelenco gospoda Alfreda GrUnberger j a, zvez-11 ega ministra za zunanje posle,
vine, pravice in interese državljanov visokih strank . svojine pripadnikov glavnih zavezniških in pridruže-pogodnic.	j nih sil v treh mesecih, ko je stopila v veljava saint-
2.	) Konvencija o plačilu dolgov in terjatev, na i genuadnska jiogodba, s pridržkom posebnih odredb,
stalili v bivših avstro-ogrskih kronah med pripadniki ki se nanašajo »a izvoz avstrijskih vrednostnih i>a-visekih strank pogodnim	i pirjev, razen oiblig)aeij bivšega avstrijskega cesarstva,
3.	) Sporazum o uporabi odredb saintgermainske j ki se morajo izplačati v zlati ali srebrni veljavi, v
pogodbe glede izvestnih imovin im pravic bivše bo , tujih valutah ali obenem v tuji in avstrijski valuti sensko-hercegovske vlade.	! in katerih lastnik je postal interesent izza dne dese-
4.	) Sporazum o prenosu domicila delniških družb. , tega .septembra 1919.
3.) Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev bo Člen II.	uporabljala za oprostitev in izvoz omenjenih imovin
Ta protokol kakor tudi pogodbe, navedene poli’11 ,s'0.i’n postopanje, priznano državi, ki uživa naj-
1.), 2.) in 3.), so sestavljene v francoskem jeziku. Pogodba ix>d 4.) je sestavljena v srbskohrvatskent in v nemškem jeziku.
Člen III.
Konvencija o plačilu dolgov in terjatev, nastalih v bivših avstro-ogrskih kronah med pripadniki visokih strank pogodnic, je podpisana pogoji«) s pridržkom, da ju odobrita dotični vladi Vladi! priobčita druga drugi svoji odločbi v tem ožini v 15 dneh.
CJen IV.
Te pogodbe se smatrajo, da tvorijo obči sporazum ter se morajo skujmo ratificirati. Ratifikaciji so izmenjata v Beogradu, im sicer čimprej bo mogoče. V veljavo stopijo pogodbi1 onega dne, ko se izmenjata ratifikaciji.
Ratifikacija se izvrši po zakonodaji vsake obeh držav.
Sestavljeno v Beogradu v dveh izvodih dne 24. februarja tisoč devet sto tri in dvajsetega leta.
Dr. L. Markovič s. r.
več ugodnosti.
Člen IH.
Dr. A. Griinberger s. r.
B. Sporazum o sekvestrih.
Sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in republiko Avstrijo na drugi strani o odpravi sekvestrov, prepovedi in vseh drugih izjemnih ukrepov, odrejenih zoper imovine, pravice in interese pripadnikov visokih strank pogodnic.
Člen I.
Visoki, stranki' pogodnic! odredita v petnajstih dneh od dne, ko stopi v veljavo ta sporazum, odpravo vseh izjemnih ukrepov, kakor sekvestrov, prisilne razpolage ali uprave, upravnega nadzorstva, zasege, prepovedi in drugih podobnih ukrepov, odrejenih zoper imovine, pravice in interese pripadnikov drugo stranke pogodnic®, ter izročita te imo-
ki sta. se sporazumela po ugotovitvi, da sta njiju viue, pravice in interese, osvobojene vsakega ukrepa pooblastili v dobri in pravilni obliki, v nastopnih j te vrste, ne da bi zahtevali iz tega naslova plačilo denih:	! kakršnihkoli taks ali davščin, interesentom na svo-
Clen I.
Štiri pogodbe, ki so priložene temu protokolu, so . le,-le:
1.) Sporazum o odpravi sekvestrov, prepovedi in V!ls<h drugih izjemnih ukrepov, odrejenih zoper imo-
bodno razpolago.
Razglašen
“Mia
«Službenih Novinah kraljevine
A
skei
Hrvatu i Slovenaca® št. 88, izdanih dne ITega
B-C.C.
1924. (Prilog XIX. — 1924.) Sporazumi pod E, F. G. H in I so objavljeni v fraiwo-
pa p', *11 srhskohrvatskem jeziku, sporazum pod D a ""niško in srbskohrvatsko besedilo.
Člen II.
Visoki stranki pogodmici ne bosta delali nikakih težkoč, da prenese interesent zgoraj imenovane imovine, pravice in interese v svojo domovino, s pridržkom nastopnih odredb:
1.	) Interesent mora priobčiti svojo namero glede prenosa vladi, na katere ozemlju so imovine, za katere gre, v šestih mesecih od dne, ko stopi v veljavo ta sporazum.
2.	) Avstrija«bo uporabljala za oprostitev in izvoz teh imovin režim, ki ga je uporabljala na imovine in
1.) Obveznice javnega predvojnega negaziranega dolga bivšega avstrijskega cesarstva (člen 203., točka 2., saintgermainske pogodbe), ki se prenesejo na podstavi predhodnega člena iz Avstrije v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so izvzete od žigosanja, odrejenega z odločbama, zveznega ministrstva za finance z dne 4. oktobra 1921., B. G. BI. št. 536, hi z dne 27. novembra 1921., B. G. BI. št. 659, do maksimalnega zneska v nominalni vrednosti 68 milijonov kron, če prijavi te obveznice generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
Pod to odredbo ne spadajo obvoznice, katerih lastniki
a)	imajo v trenutku, ko stopi v veljavo ta sporazum, svoj domicil, sedež ali obrat, na ozemlju
republiko Avstrije;
b)	ki so pridobili obveznice v last šele izza dne
16. julija 1920., in sicer z nakupom.
1	2.) Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev izroči v enem mesecu od dne, ko stopi v veljavo ta sporazum, zvezni vladi Avstrije seznamek obveznic, predlože)! po generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, ki se smejo "(na podstavi § 1. tega člena) izvoziti brez žiga avstrijske vlade. Seznamek mora obsezati: lastnikovo ime in njega domicil, kraj. kjer so obveznice deponirane, vrsto, nominalno vrednost in številke obvoznic kakor tudi datum, ko jih je pridobil sedanji lastnik.
V dvomljivih primerih si pridržuje avstrijska vlada pravico, zahtevati od lastnika, naj predloži do-ikaziino listine o datumu, ko je pridobil obligacije.
3.) Vse obligacije, ki ne spadajo poti predhodno odredbe, ožigosa; avstrijska vlada definitivno z žigom «Oe».
člen IV.
1.	) Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta zahtevali od fizičnih oseb, pripadnikov druge stranke, ki prebivajo na njiju ozemlju in bi hotele prenesti v enem lotu od dne, ko stopi v veljavo ta sporazum, svoj domicil na ozemlje druge stranke pogodi lice, ne davkov ne posebnih davščin zaradi iz-prornembe domicila, zlasti pa ne davkov in taks, višjih od onih, ki jih določa obča zakonodaja, ne davkov im taks. ki bitjih bilo treba plačati v naprej za prihodnja leta; nadalje se zavezujeta, da ne 'bosta zahtevali od njih za kakršnakoli plačila kavcij, ki bi bile v nasprotju s tem členom.
Kavcije, ki bi bite že položene iz tega naslova, se povrnejo.
2.	) Odredbe predhodne točke se uporabljajo isto-tako, če, prenesejo fizično osebe, ki so pripadnice ene strank pogodnic in imajo tam svoj domicil, v svojo domovino v roku. določenem v predhodni točki.
svojo lastnino ali dej to lastnine, ki bi bila na ozom-Ijn druge stranke.
Člen V.
Odredbe členov I. in II. tega- sporazuma se ne upOTiibljajo na avstrijske imovine, pravice in interese na ozemlju .(pred dnem 28. julija 1914.) bivših kralje'vin Srbije in Črne gore.
Člen VI.
V vseh primerih, kjer bi sc izvršila popolna ali delna likvidacija imovin, pravic in interesov avstrijskih pripadnikov (fizičnih ali pravnih oseb) na podstavi zakonov ali naredb o neprijateljskih imovinah, in sicer zoper voljo interesentov in v nasprotju s členom 287. sauitgermainske pogodbe, se smatra, da je ohranjena pravica do povračila ali odškodnine prizadetih avstrijskih pripadnikov, določena s tem členom. Realizacija te pravice se izvrši pred sodišči kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dr. L. Markovič s. r.	Dr. A. Griinberger s. r.
C. Sporazum o dolgovih.
Konvencija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni in republiko Avstrijo na drugi strani o plačilu dolgov in terjatev, nastalih v bivših avstro-ogrskih kronah med pripadniki visokih strank po-
godnic.
Člen I.
Dolgovi in zasebnopravne terjatve, kaj’ jih je nastalo med pripadniki ene visokih strank pogodnic in pripadniki druge v bivših avstro-ogrskih kronah, se urede po nastopnih členih, če so nastali pred dnem 1. marca 1919. in če so še v veljavi’ onega dne, ko stopi v veljavo ta sporazum, ali če so osnovani na čimljenicah ali pogodbah, sklenjenih pred dnem 1. marca 1919. in če niso še izplačani.
Plačilo, izvršeno po eni stranki z deponiranjem dolžne vsote pri sodišču, se ne smatra za plačilo.
Od te konvencije se izvzemajo dolgovi in terjatve dunajske poštne hranilnice in dolgovi in terjatve, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb in h socialnega zavarovanja; uvede sc s specialnimi sporazumi.
Dogovorjeno je. da se odredbe te konvencije ne uporabljajo na dolgove in terjatve, nastale med avstrijskimi pripadniki na eni strani in pripadniki bivših kraljevin Srbije' in Črne gore mi. drugi strani.
Člen II.
Za pripadnike ene ali druge visoke stranke po-godnice v zmislu člena I. se smatrajo vse fizične in moralne osebe-, ki imajo svoj domicil, običajno prebivališče ali svoj zakonski sedež na dotičnem ozemlju.
Kar se tiče podružnic, je odločilen njih seelež, ne pa sedež glavnega) podjetja.
Člen III.
Dolgovi in terjatve, o katerih govori člen I., se izplačajo na ta-le način:
a)	Obveznosti, sklenjeni e ob nabavi obveznic vojnega posojila z založim teh obveznic (Lombardni dolgovi), se morajo izplačati v avstrijskih kronah po kurzu 100 (sto) avstrijskih kron za 100 (sto) bivših avstrijskih kron.
b)	Vse druge obveznosti se morajo izplačati v jugoslovanskih kronah po kurzu 8 (osem) dinarjev ali 82 (dva in trideset) jugoslovanskih kron za. 100 (sto) bivših avstro-ogrskih kron.
Člen IV.
Plačila, ki se morajo izvršiti na podstavi titrov, kakor n. pr. delnih obligacij, hipotečnih listov, delnic kooperativ itd., in ki se morajo izplačevati na ozemlju ene strank pogodnic, se izvrše po kurzu 100 (sto) jugoslovanskih kron ali 100 (sto) avstrijskih kron za 100 (sto) bivših avstro-ogrskih kron, kakor ima pač dolžnik svoj sedež na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa na ozemlju Avstrije, ne glede na kraj, kjer se izvrši dejansko izplačilo. To ne velja za obligacije bivše avstrijske in bivše ogrske države, za katere obsezajo mirovne i;>ogodbe odredbe, ki se morajo uporabljati nanje.
Člen V.
Visoki stranici pogodnici se zavezujeta, da ne bosta nikakor ovirali izplačila obveznic, na katere se nanaša ta konvencija.
Dr. L. Markovič s. r.	Dr. A. Griinberger s. r.
Č. Sporazum o bosenski imovini.
Sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in republiko Avstrijo na drugi strani o uporabi odredb saintgennainske pogodbe glede »zvestnih imovin in pravic bivše bosensko-hercegovske vlade.
člen I.	.
Ko sta delegata visokih strank pogodnic razložila pravno stališče svojih vlad o nastopnih imovinah:
1.	) nepremičnina na Dunaju, I., Seilcrstatte 30. s pohištvom (E. Z. 43, Grundbuch Innere Stadt Wien);
2.	) 28.000 (osem in dvajset tisoč) delnic Bosenske gozdne industrije, d. d., Otto von Steinbeiss;
3.	) 2800 (dve tisoč šest sto) .delnic Železarske industrije, d. d. v Zenici;
4.	) 4830 (štiri tisoč osem sto trideset) delnic Delniške družbe za predelovanje in ukoriščauje poljedelskih proizvodov v Sarajevu (tvornka za sladkor v Usori);
5.	) 3847 (tri tisoč osem sto sedem in štirideset) delnic Delniške družbe za. železarsko industrijo v Varešu;
6.	) 1103 (tisoč sto hi tri) «Genuss-Scheine» iste družbe;
7.	) 89 (devet in šestdeset) kuksov rudarske družbe (Geweaikscha£t) «Bosnie»;
8.	) terjatev v nemških markah bivše c. in kr. skupne centralne blagajne Avstro-ogrske banke v znesku 16,773.474-40 (šestnajst milijonov sedem sto tri in sedemdeset tisoč štiri; sto in štiri in sedemdeset 4,)/ioo) nemških mark —
sta se zedinila, o tem-le:
Avstrija se odreka v korist kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vsem svojim zahtevam do predmetov, zgoraj navedenih pod številkami 1 do 7 (ena do sedem).
Avstrijska, vlada izroči poslaništvu kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev na Dunaju delnice in titre, navedene pod številkami 2 do 7 (dve do sedem) a- 60 dneh od dne. ko stopi v veljavo ta sporazum.
Avstrijska vlada ne oporeka, da so vknjiži lastninska pramca kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na nepremičnino, navedeno pod številko 1 (eno), v zemljiško knjigo I. dunajskega okraja, ter poda pred pristojnim sodiščem vse potrebne izjave v ta namen.
Dogovorjeno je, da prevzame vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev lastnino z bremeni, vknjiženimi v zemljiški knjigi.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more vložiti pri zvezni avstrijski vladi nobene reklamacije glede stanja, v katerem je nepremičnina, za katero gre; tudi ne more zahtevati od avstrijske vlade povračila izdatkov, učinjenih za vzdrževanje in upravo — med katere ®e štejejo tudi jaivne davščine — ki jih je učinila kraljevska vlada v času, ko je uporabljalo omenjeno nepremičnino kraljevsko poslaništvo na Dunaju.
Člen II.
Avstrijska republika prejme 10,000.000 (deset milijonov) dinarjev, ki se ji izplačajo na račun podjetij, katerih delnice in litri so odstopljeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vlada kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev prevzema obveznost tega izplačila proti avstrijski vladi.
Člen IH.
Vlada kraljevine Srbov. Hrvatov ih Slovencev prevzema vsa izplačila, ki bi jih bilo moralo bivše skupno avstro-ognsko ministrstvo za. finance še izvršiti bivšim lastnikom 28.000 delnic »Delniške družbe za bosensko gozdno industrijo Otto von Steinbeiss® zaradi nabave omenjenih delnic, ki jim je dospel ali dospe .plačilni rok po priloženem raz-dolžnem načrtu.
Člen IV.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se odreka v korist Avstri,je vsem svojim pravicam do vsote v nemških markah, ki je navedena pod številko 8.) člena. L, ter ne bo oporekala, da. avstrijska vlada svobodno razpolaga z n,jo. V ta namen odda potrebne izjave, kjer je treba.
Člen V.
Izplačilo se izvrši v 60 dneh od dne, ko stopi v veljavo ta sporazum, na kredit Avstro-ogrske banice pri zagrebški podružnici bančnega, društva «Wie-
ner Rankverein» za račun »Avstrijske državne centralne blaga jne (Osterreichlsche Staats - Zemtral-kasse)».
Dr. L. Markovič s. r.	Dr. A. Griinberger s. r.
D. Sporazum o prenosu sedežev delniških družb.
Sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo vencev in Avstrijsko republiko o pravnem postopanju z delniškimi dražbami, dražbami z omejeno zavezo in rudarskimi družbami (Gewerkschaften), ki se bavijo s produkcijskimi ali transportnimi posli.
Člen 1.
Avstrijska vlada sprejema na znanje, da namerja vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev podjetja, ki opravljajo produkcijske ali transportne posle na ozemlju, .pripadajočem nekdaj avstra-ogrski monarhiji, sedaj kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a imajo svoj sedež v Avstrijski republiki, prisiliti do prenosa, njih sedeža ali razdelitve s posebnim pozivom na družbo.
Člen Fl.
1.	) Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da zahteva prenos sedeža samo toliko, kolikor opravljajo dotična podjetja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev produkcijske ali transportne posle, a ne opravlja takih poslovna ozemlju Avstrijske republike. Vendar obstoji vzajemno soglasje v tem, da obstoj v Avstriji Ležečih postranskih obratov takih produkcijskih in transportnih podjetij (n. pr. pivovarniška založišča piva), ki so po svojem glavnem obratu v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, ne ovira vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v tem, da bi zahtevala prenos vsega podjetja v kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Po drugi strani ne more, biti obstoj podobnih postranskih obiatov avstrijskega podjetja, ležečih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, vzrok, da bi se zahteval prenos sedeža dotičnoga podjetja, če obdrži družba, ki prenaša sedež, v Avstrijski republiki obratoval išče, mora. ob preselitvi ugotoviti del svoje imovine in rezerv, ki spadajo na to obratovališče.
2.	) Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da. bo zahtevala prenos sedeža samo za ona produkcijska* in transportna .podjetja, ki so obstajala dne 1. novembra 1918. na ozemljil kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter imajo sedež v Avstrijski republiki. Ta. pravica se bo uporabljala naj-kesnoje do dne 31. decembra 1923.
Člen HI.
1.	) če ima družba, ki ji je t$dež v Avstriji, že od dne 1. novembra 1918. na ozemljih obeli držav produkcijska ali transportna podjetja, sme zahtevati vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev njegovo razdelitev. Obstoj samo postranskih obratov (člen IL) ne daje podstave za razdelitev. Obe državi bosta v vsakem oziru podpirali kakršnekoli ukrepe, primerne in potrebne za izvršitev razdelitve, ter jih ne bosta ovirali z. nikakršnimi vladnimi dejanji, zlasti ne v finančnopravnem pogledu. Pri tej priliki se izvrši razdelitev družbenih imovin in rezerv na novoustanovljene družbe. Družbe se razdele načelno na podstavi notranje vrednosti; njih fondi pa se. razdele sorazmerno s plačami in dnevnimi mezdami, ki jih je bilo treba izplačevati v obeh državah poslednja tri leta pred razdelitvijo.
2.	) Razdelitev se sme izvesti v prvi vrsti tako, da se ustanove samostalne družbe ali. pa tako, da se združijo ločeni deli z že obstoječo enotno družbo.
Člen IV.
1.	) Ob prenosu sedeža ali ob razdelitvi se ne sme izsiljevati prenos obstoječih deležnih pravic.
2.	) Eventualne opozoritve zaradi postopanja druge vlade, ki po mnenju ene vlad pogodnic ne ustreza načelom tega sporazuma, se priobčujejo vzajemno čimprej, da se sporazumno urede. Izvršitev prenosa sedeža ali razdelitve podjetja se s takimi opozorit vami ne ovira.
Člen V.
1.) Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, ob izdajanju pozivov za prenos sedeža po členih I. in II. skrbeti za to, da se netnu doma obvestita pristojno avstrijsko davčno oblastvo in ono avstrijsko sodišče, ki jo po dosedanjem sedežu podjetja poklicano, voditi trgovinski register. Na-raerjani prenos sedeža se mora vpisati v trgovinski
register. Pred iztorLsoan v avstrijskem rtrgovinskem registru se izvede postopanje, v katerem se pozovejo upniki. Drugače pa se uporabljajo ob pozivnem postopanju zmiselno odredbe §§ 55. in 56. zakona z dne 6. marca 1906., drž. zak. St. 58, o družba!i z omejeno zavezo, in sicer s to izpremembo, da se odredi upnikom enomesečen rok za prijavo in da, se sme opustiti nejKisred/nja obvestitev znanih upnikov. Pozivno postopanje sme izostati, če smatrata ministrstvi za, notranje posle in za prosveto, da se sme izvršiti izbris brez tega postopanja, ali če ustanovi podjetje namesto dosedanjega avstrijskega glavnega, obrata podružnico ter zanjo, kolikor je treba, izposluje zagotovilo, da se ji dovoli poslovanje, in če nadalje izjavi, da odmeni podružničnemu obratu imovino, ki je bila doslej vložena v avstrijskem podjetju.
2.	) V teli primerih ima družba pravico, da se ji dovoli poslovanje.
3.	) Ob teli pogojih .je treba, ko se ugotovi, da je prenos sedeža resnično izvršen, izvesti izbris v avstrijskem trgoidnskem registru.
Člen VI.
1.	) Vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev .sprejema na znanje, da bo avstrijska vlada žigosala kot posest pripadnikov kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev vojna posojila, prijavljena pri kontroliranju imovine v Avstrijski republiki po podjetjih, ki prenašajo po teni sporazumu sedež v kra-'kvino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kolikor,je del le posesti vojnega posojila v Avstrijski republiki tttorda že opremljen s kontrolnim znakom, se uporablja postopanje s podjetji, določeno v tem sporazumu, samo, če izroče avstrijski upravi državnih dolgov' zaradi razveljavitve kontrolnega znaka in zaradi označitve kot posest prifradnikov kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev titra, katerih vrednost Ustreza po vrsti in ]X) nominalnem znesku posojilom, ki že imajo kontrolni znak.
2.	) Pri družbah, ki se ra,zdele po členu III., se izvrši', razdelitev imovine v vojnem posojilu v rar/.-merfu, katerem se morajo razdeliti po členu HI. družbene imovine in rezerve.
Člen VII.
zmiselno tudi, če se podjetje razdali,. S tam se ne prejudicira bodočemu davčnemu postopanju glede .poslovanja z rezervami, ki ustreza veljavnim predpisom, tako v državi, v kateri je glavni zavod, kakor tudi v državi, v kateri je podružnica. Dobički, ki izvira,jo iz transakcij kapitala, združenih s prenosom sedeža ali z razdelitvijo, niso zavezani obda-čevamju toliko, kolikor se vlože v izredno rezervo, ki mora biti v bilanci izkazana kot posebna točka pasiv, in kolikor se družba odreče pravici zastaranja naknadne obdačitve, če se uporabi ta rezerva na način, ki bi bil zavezan obdačitvi.
Produkcijska ‘in transportna podjetja, ki so imela že pred dnem 1. novembra 1918. na ozemlju ene držav pogodnic svoj sedež, na ozemlju droge pa podružnico ali obraAovališčc, niso zaradi nadaljevanega poslovanja teh naprav zavezana nikakršni pristojbini glede onega dela svoje glavnice v delnicah (vlogah) ali obligacijah, ki so ga odmeniia tem obratom že prod dnem 1. novembra 1918.
Č. Davek n a i m o vino.
Pri družbah, ki preneso do dne 31. decembra 1923. svoj sedež v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se smatra glede dolžnosti, plačevati davek na imovino, da je bil prenos sedeža izvršen že pred dnem 1. novembra 1918.
Te dražbe so zavezane v Avstrijski republiki davku na intoviivo samo v onem obsegat, kakor družbe, ki so imele dne 1. novembra 1918. svoj sedež na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta načela se uporabljajo, tudi na razdelitev podjetij po tem sporazumu.
Člen VHI.
Avstrijska vlada bo postopala s podjetji, ki prenesejo svoj sedež po tem sporazumu, z uporabo avstrijskega zakona z dne 4. julija 1919., St. G. BI. št. 353, kolikor ,se nanaša to na zahtevo glede ino-zetmkih vrednostnih papirjev, kakor s pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če ni teh vrednostnih papirjev že prisvojila Avstrijska republika zaradi odtujitve.
2.) Dogovorjeno je, da velja razmerje plačil, določeno v členu III. pod b) konvencije o dolgovih in prejemkih, ki so dogovorjeni v starih avstro-ogrskih kronah, glede hranilnih vlog pripadnikov ene strank pogodnic pri hranilnicah ali selskih kooperativah, ki imajo svoj sedež na ozemlju droge stranke pogod-nice, samo, če so si dotične vloge pridobili njih imetniki (ali ob dediščini oni, čigar imovina se podeduje) pred dnem 1. marca 1919. V dvomljivih primerih morajo predložiti imetniki terjatev dokazila o datumu in načinu pridobitve.
Razen tega je dogovorjeno, da se morajo zgoraj navedene vložne knjižice, ako naj se koristijo z razmerjem plačevanja, določenim v členu HI. pod b) omenjene konvencije, predložiti v izplačalo pri dolžnem denarnem zavodu v enem letu od dne. ko stopi v vel,javo ta konvencija.
B. Sporazum o uporabljanju odredb saintgermain-ske mirovne pogodbe na1 iz vestne imovine in pravice bivše bosensko-hercegovske vlade:
!•) Člen II. sporazuma se mora uaneti tako, da je proti zvezni avstrijski vladi edina odgovorna za izplačilo vsote 10,000.000 dinarjev vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Dogovorjeno je, da se mora izvršiti izplačilo te vsote in izročitev vrednostnih papirjev, imenovanih v členu L, točkah 2.) do 7.), istočasno in da se uredi način tega plačila, po diplomatski poti. Lsto-tako je dogovorjeno, da bo vsota 10,000.000 dinarjev na prosto razpolago zvezni avstrijski vladi tako v notranjščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi v inozemstvu.
3.	) Ugotavlja se, da niso plačila Zemljiškemu kreditnemu zavodu (Bodencredit-Anstalt) na Dunaju, ki jih je prevzela vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po členu III. sporazuma in raz dolžnem na -Črtu, ki je priložen sporazumu, dejansko plačila bivšim lastnikom, da pa je terjatev Zemljiškega kreditnega zavoda (Bodencredit-Anstalt) pridobljena s pogodbo, sklenjeno med tem zavodom in bivšimi lastniki, in da to nič. ne izpreminja plačilne obveze, ki jo je prevzela vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega jako visokega, spoštovanja.
Davčna vprašanja, ki bi se pojavila zaradi pre--uosa sedeža in razdelitve produkcijskih in transportnih podjetij, sr: urejajo tako-le:
A. Pri dobni n a.
1.	) V onih primerih, kjer prklotonima za čas pred letom 1919. doslej še ni bila odmerjena, odmeri in pobere pridohnimo vsaka obeh držav samostalno po
iofaodkih obratovališč, ki so na njenem ozemlju, toda vpoštevaje odredbo za razdelitev davka, po zakonu o osebnem davku.
2.	) Kar se tiče eventualnega naknadnega edmer-'antla (rea,sumiran ja), se morajo zmiselno uporabljati zgoraj navedena načela.
3.	) Odpisi za leta pred dnem 1. januarja, 1919., dovoljeni na podstavi odločb o vloženih pritožbah Tekurzih), se morajo izvršiti v obeh državah. Prepisi dotičnih odločb o rekurzih se morajo izročiti drugi državi na vpogled in v izvršitev odpisa.
B. Vojni davek.
V onih primerih, kjer vojni davek (davek na ' ojne dobičke) za eno izmed let 1914. do vštetega '318. doslej še ni bM odmerjen, odmeri vsaka obeh držav ta davek samostalno. Ona država, v kateri je ''♦'dež .podjetja, mora prva izvršiti odmero, na last-nean ozemlju pa se mora predpisati samo ona kvota celokupjiega, vojnega davka (davka, na vojne do~ bičke), ki spada, na to ozemlje po miselni uporabi 101. do 108. zakona o osebnem davku. Odmorni •tktl, eventualno njih prepisi, se izroče nato po een-tralnem obiastvn davčnemu oblastvu druge države, ki postopa ob odmeri in predpisu vojnega davka (davka na vojne dobičke) glede obratovališč, leže-Oh na dotičnom državnem ozemlju, na isti način. 1 rigimalnj akti se po uporabi vrnejo.
Ista načela je treba zmiselno uporabljati tudi ob uaknadni odmeri (reasumiranju) vojnega davka A a'''ka na vojne dobičke), ki bi se izvršila, ko stopi Pijavo ta sporazum; nanašajo se tudi na pred->‘sovanje presežkov, ki izvirajo iz naknadne od-(rea,sumiranja).'
I > a vš čine zaradi prenosa sedeža i n razdelitve podjetij, ki prenašajo po tem sporazumu svoj \e5__ niao iz tega razloga v nobeni obeli držav za-^a^lr®a'mkoli davkom, pristojbinam in dav-kona, 0’ ^asti ne naknadnemu davku po § 96. za-°sebnem davku. To načelo je treba uporabiti
Člen IX.
V B e o g r a d u. dne 3(1 marca (.923.
Odredbe tega sporazuma veljajo analogno za, podjetja, ki opravljajo v Avstrijski republiki produkcijske ali transportne posle, a imajo v kraljevini Brbov. Hrvatov in Slovencev svoj sedež in gospodarsko upravo.
Člen X.
[Produkcijska in transportna podjetja, ki se ne pozovejo, da naj prenesejo sedež ali izvrše razdelitev po tem sporazumu, smejo svoje podružnice, ki obstoje na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, obdržati še nadalje in ni jim treba posebne dovolitve za opravljanje poslov, če izpolnijo obstoječe predpise, ki veljajo' za družbe vseh ostalih držav.
Člen XI.
Ta sporazum se ne nanaša na one železnice, glede katerih je določena posebna ureditev s členom 320. saintgermainske mirovne pogodbe.
V Beogradu, dne štiriindvajsetega februarja tisoč devet sto tri- in dvajsetega leta.
Za kraljevino Srbov,	Za Avstrijsko
Hrvatov in Slovencev:	republiko:
dr. L. Markovič s. r.	dr. A. Griinberger s. r.
E. Pismo odpravnika poslov avstrijskega poslaništva.
Avstrijsko poslaništvo v Beogradu.
Št. 1377/A.
Gospod minister!
Da se prepreči vsaka možnost razlike v mnenju glede tolmačenja in izvrševanja konvencij, sklenjenih dne 24. februar,ja 1923., se usojam natančneje opredeliti stališče avstrijske zvezne vlade glede .spodaj označenih vprašanj, proseč Vašo Ekscelenco, da mi izvolite potrditi, da se stališče vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev strinja z nastopnim na-ziranjem:
A. Konvencija o plačevanju dolgov in prejemkov, dogovorjenih v starih avstrijskih kronali:
1.) Člen II. konvencije je treba razumeti tako, da se uporablja na fizične ali pravne osebe, ki so imele svoj domicil (redno bivališče) ali svoj zakonski sedež ria dotičnih ozemljih dne, označenega, v členu L, t. j. dne prvega marca 1919.
Hoffinger s. r.,
avstrijski odpravnik poslov.
Njegovi Ekscelenci
gospodu drju. Lazarju Markoviču,
ministru pravde	i
kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
F. Odgovor ministra pravde kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 30. marca 1923.
Gospod odpravnik poslov’
Potrjevaje prejem Vašetgai današnjega pisma št. 1377/A o stališču zvezne avstrijske vlade glede tolmačenja izvestnih točk konvencij, sklenjenih dne 24. februarja 1923., se Vam usojam potrditi, da se naziranje vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev strinja s stališčem zvezne avstrijske vlade.
Izvolite sprejeti, gospod odpravnik poslov, zagotovilo mojega jako visokega spoštovan,ja.
V Beogradu, dne 30. marca 1923.
Dr. L. Markovič s. r.,
,	minister pravde. i
Gospodu
Maksu Hoffingerju,
avstrijskemu odpravniku poslov v Beogradu.
G. Pismo avstrijskega odpravnika poslov z dne 30. marca 1923., št. 1378.
Avstrijsko poslaništvo v Beogradu.
Št. 1378/A.
Gospod minister!
Sklicevaje se na odredbo člena IV. sporazuma o uporabi odredb saintgermainske mirovne pogodbe na izvestne imovine in pravice bivše bosensko-hercegovske vlade, se usojam priobčiti Vaši Ekscelenci, da zvezna avstrijska vlada' odstopa od člena IV. rečenega sporazuma ter se odreka vsem svojim zahtevam glede depozita nemških mark, ki je tam omenjen.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev plača zvezni avstrijski vladi vsoto 40.000 dinarjev obenem, ko izvrši plačilo, o katerem govorita člena II. in V. rečenega sporazuma.
lEvoIite s]>rejelL gospod ministoj-. lagotovilo mo-joga jak-o visokega spoštovajija.
V	Beogradu, dne 30. marca 1023.
Hoffinger s. r., avstrijski odpravnik poslov.
Njegovi Ekscelenci gospodu drju. Lazarju Markoviču, ministru pravde
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu.
H. Odgovor ministra pravde kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 30. marca 1923.
Gospod odpravnik poslov!
V	zvezi z Vašim današnjim pismom št. 1378/A sprejemam na znanje, da se zvezna avstrijska vlada
1. Dodatek k sporazumu o bosenski imovini: Razdolžni načrt delnic
bosenske gozdne industrije.
Razdolžni načrt za izplačevanje 28.000 delnic bosenske gozdne industrije, d. d., Otona von Stein-beissa, ki jih je kupilo bivie c. in kr. skupno ministrstvo za finance.
odreka, na zahtevo vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, členu IV. rečenega -sporazuma in vsem zahtevam glede depozita nemških mark.
Vlada kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev plača zvezni avstrijski vladi vsoto 40.000 dinarjev obenem, ko izvrši plačilo, o katerem govorite člena H. in V. navedenega sporazuma.
Izvolite sprejeti, gospod odpravnik poslov, zagotovilo mojega jako visokega spoštovanja.
V Beogradu, dne 30. marca 1923.
Dr. L. Markovič s. r., minister pravde.
Gospodu
Maksu Hotfingerju,
avstrijskemu odpravniku ]>oslov v Beogradu.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
št. asu.	—	«58
Razglas.
Posojilnica v Ribnici, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 48.822 (Ur. L št. 3 iz leta 1924.1, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 13. aprila 1924. za čas. dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 22. aprila 1924.
	Tajni komercialni svetnik Otto v. Stein-beiss 18.000 delnic	Bodencredit- Anstalt na Dunaju po pogodbi o ccsiji med njo in Otonom Stein-beissom	I Wiener Bankverein 5000 delnic	Priv. deželna banka za Bosno in Hercegovino 2000 delnic	Wilhelm Spitzer na Dunaju 3000 delnic	Skupna vsota "	
	K	K	K	K	K	K	
L m 1913. 2. I. 1914. 1. V. 1914. 1. V. 1915. 1. V. 1916. i 1. V. 1917. 1. V. 1918.	1,000.000 •— 209.553-38 209.553-38 209.553-38 209.553-38	628.660-12 628.660 12 628.660-12 628.660-12	85.312-50 76.781-25 170.088-97 170.088 97 170 088-97 170.088 97	34.125 •- 30.712-50 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59	179.687-60 179.687-60 179.687-60 179.687-60 179.687-60	119.437-50 1,000.000 — 287.181-35 1,256.025-66 1,256.025-66 1,256.025-66 1,256.025 "6S	Vsote, ki jim je rok potekel do vštetega dne l.V. 1918., ki pa so plačane.
l.V. 1919. l.V. 1920. l.V. 1921. | l.V. 1922.	209.553-38 209.553-38 209.553-38 209.553-38	628.660-12 628.660-12 628.660-12 628.660-12	170.088-97 170.088-97 170.088-97 170.088-97	68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59	179.687-60 179.687-60 179.687-60 179.687-60	1,256.025 66 1,256.025-66 1,256.025-66 1,256.025-66	Vsote, ki jim je rok potekel, a niso plačane.
■ l.V. 1923. l.V. 1924. l.V. 1925. 1 l.V. 1926. : l.V. 1927. I l.V. 1928. | l.V. 1929. l.V. 1930. l.V. 1931. l.V. 1932.	209.553-38 209.553-38 209.553-38 209.553 38 209.553-38 209.553-38 209.553-38 209.553 38 209.553-38 209.552-29	628.660-12 628.660-12 628.660-12 628.660-12 628.660 • 12 628.660-12 628.660-12 628.660-12 628.660-12 628.656-87	170.088-97 170.088-97 170.088-97 170.088 97 170.088-97 170.088-97 170.088-97 170.088 97 170.088-	97 170.088-	93	. 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035-59 68.035 53	179.687-58	1,256.025-64 1,076.338-06 1,076.338 06 1,076.338-06 1,076.338-06 I 1,076.338 06 1,076.338 06 1,076.338-06 1,076.338-06 1,076.333-62	Vsote, ki jim rok šc ni potekel in ki niso plačane.
Skupna vsota	4,771.959-75	j 11,315.878-91	I 3,223.695-17	j 1,289.478-06	1,796.875-98	22,397,887-87 |	
[ S 2/24—3.	664
Oklic.
i Konkurzna zadeva Slavka Kalin a, trgovca v j Bregani-Obrežju št. 38.
| Namesto obolelega upravnika komkurznega skla-I da. — notarja Rahmana — je imenovan za uprav-j nika Rudolf A c h t s c h i n, višji davčni upravitelj v p. v Kostanjevici.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 1. maja 1924.
657
Sa 3/24—30.
Oklic.
i Poravnalna ziidova Adolfa F i e g 1 m ii 11 o r j a.
| trgovca v Župelevcih pri Brežicah.
Ker še pri naroku dne 30. aprila 1924. ni dosegla za. )K>ravnahu predlog jrotrebna večina, se bo vršil ])0 § 47./2 poravnalnega zakona, na prezadolženčov predlog za sklepanje poravnave s prasadoiženčevimi upniki nov narok dne 15. maja 19 24. ob jki! enajstih pri podpisaaiem sodišču v sobi št. 12. Pri tem sodišču morajo upniki, ki še n i s o p r i j a v i I i svojih terjatev, oglasiti svoje terjatve do dne 1 i. maja 1 9 2 4.. ker bi se .jim sicer ne priznala glasovalna pravica.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I.,
dtne I. maja 1924.
24. II. 1923.
Maks Hoffinger s. r. Dr. Markovič s. r.
Drugi člen.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi na dan objave v »Službenih Novinah*, ko so predhodno izmenjate ratifikaciji.
Našemu miniistni za. zunanje {Kisle priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa. naj se mu .pokoravajo.
V7 Beogradu, dne 29. februarja 1924.
Aleksander
s. r.
Videl in pritisnil državni, pečat čuvar državnega pečata minister pravde:
dr. Ninko Perič s. r.
Predsednik ministrskega sveta
Nik. P. Pažič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Ministrstvo za zunanje pasle kraljevine Srbov. Hrvatov ih Slovencev.
U br. 1859.
Ob sklepanju konvencij z Avstrijsko republiko dne 24. februarja. 1923. sta. izmenjala pooblaščenca kraljevske vlade in avstrijske vlade istega dne glede konvencije o sekvestriih nastopni pismi:
Gospod minister!
Ob podpisu sporazuma o odpravi sekve.strov. prepovedi in vseh drugih izjemnih ukrepov, odrejenih zoper imovine, pravice in interese pripadnikov visokih strank pogodnic Izražam željo, da bi se odredba člena VI. rečenega sporazuma uporabila tudi na imo-
1 vLne, pravice in interese moralnih oseb, kakršne so »Deutscher Schulvorein*, «Deutsch-Osterreichischer Alpenvcrein* in «Sudnni.rk», ki. so imele svoj sedež v Avstriji, imovino ali njene dede pa na ozemlju sedanje kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega. odličnega spoštovanja,
V	B e o g r a d u, dne 24. februarja 1923.
Dr. Griinberger s. r.
Njegovi Ekscelenci gospodu drju. Lazarju Markoviču,
i	ministru pravde
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
H:
Gospod minister!
! Odgovarjajo na Vaše današnje cenjeno pismo, da I bi se člen VI. sporazuma o odpravi sekvestirov, pre-! povedi in izjemnih ukrepov, odrejenih zoper imovine. pravice in interese pripadnikov visokih strank i pogodnic uporabil tudi na imovine, pravice in imbor-i ese moralnih oseb, kakršne so »Deutscher Schulvor-i ein», »Deutsch - Osberreichischer ALpenveredn* in ! «Stidmank», se Vam usojam izjaviti, da vpra&urje o j svojini omenjenih društev, katerih likvidacija se je izvršila iz razlogov političnega značaja, ni urejeno z odredbo člena VI. zgoraj navedenega s{K>razuma.
iz vodite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.
V	B e o g r a d u, dne 24. februarja 1923.
Dr. L. Markovič s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu A. Griinbergerju, ministru za zunanje posle Avstrijske republike.
Minister za zunanje .posle:
dr. M. Ninčič s. r.
Nzk Bratonci/22.	620
Razglas.
V postopanju za napravo nove zemlji.ške knjige za. katastralno občino Bratonce so posestne pole s popravljenimi seznamki zemljišč in posestnikov in z poravedbenimi zapisniki razgrnjene na obči vpogled pri podpisanem sodišču v času od dne 12. do dne 25. maja t. 1.
O morebitnih ugovorih, ki jih je prijaviti v tem roku, se bo razpravljalo pri podpisanem sodišču v »sobi št 19 dne 27. maja t, 1. ob devetih.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek IV., dne 25. aprila 192-1.
Razne objave.
667 Vabilo na V. redni občni zbor
Strojnih tovarn in livarn,
d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 2 1. milja 1 9 2 4. ob enajstih v Ljubljani, Dunajska cestai št. 35.
Dnevni red:
a)	Letno poročilo upravnega sveta-
b)	Odobritev bilance za leto 1923. in predlog o raz-rešniei upravnemu svetu.
c)	Poročilo nadzorstvenega, sveta in predlog o razdelitvi čistega dobička,
č) Dopolnilna volitev v upravni svet po § 25. družbenih pravil.
V L j u b 1 j a n i, dne 1. maja 1924.
Avgust Žabkar s. r..
predsednik upravnega sveta.
I Opomba:	Delničarji, kil se hočejo udeležiti
občnega zbora in žele glasovati, morajo vsaj šest, dni pred občnim zborom založiti svoje delnice pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa. pri Zadružni zvezi, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.