328
Naši dopisi.
Prem 30. sept. {Letina in drugo,) Letos nam je pomlad veliko in dobrih pridelkov obetala, a poletje in jesen sta pa na vsem prava uboga reveža. Sadno drevje bilo je pomladi vse brez razločka bogato ^^bršeno^' in za cvetje pripravljeno; a sadeži, osebno češpljevi so pa tudi uže ob času cvetja med burjo in deževjem popolno dozoreli bili. Kedar v naši dolini češpelj ni, tudi žep suša kolje. Jabolka so tu in tam na posameznih drevesih se še precej dobro obnesla; ta so pa letos tudi tako po ceni, da bodo le malo vrgla; še najbolje kaže iz njih ;^cidrovca"   napraviti. — Strnina dala je slame
gluho. Turšice v teh krajih niso bile uže z lepa taka malene in šibke, nego so letos. Krompir, ta dar božji^ kar bilo je boljih gomolj, sognjil je po večem uže v zemlji. Fižol imel je obilo stročja, a malo zrnja. Zelje ostalo je do sedaj skoraj v samih vehah brez glav; a tudi od sedaj naprej ne bode več čudežev delati moglo. Sena bilo je skoraj dobro polovico manj, nego lansko leto. Otava se je tu in tam še najbolje obnesla. Češenj, za katere se ob rodovitnih letih tudi lepih soldov skupi, letos še za pokušnjo bilo ni. Čebelarstvo je v teh krajih le prav malega pomena; pridelek je le bolj sredenj, a to, kar je, je pa dobra in okusna roba. Trta je z grozdjem še precej napolnjena; sadež pa prav po polževo dozoreva; obeta se nam kislo vino. Tu in tam prikazalar se je tudi po nekoliko grozdna plesnoba; kakor se kaže, treba bode tudi pri nas v prihodnje s žveplanjem pričeti. Pred trtno ušjo so naši kraji do sedaj še, hvala Bogu , popolno obvarovani. Draginja, pomanjkanje in druge s tema združene nadloge so zopet za eno leto neizogibni družeji tukajšnjega ubogega prebivalstva.
Pivška in brkinska okolica, kedar se kaj drevja nahaja, imela je letos dobro sadno, sosebno češpljeva letino. Zdravstveni položaj je pa ljudem in živini tukaj in v celi okolici, hvala Bogu, jako mil in ugoden.
Zdravje in pamet sta med vsemi res najboljša darova božja za Človeka. Konec poletja in v začetku jeseni imamo tukaj v resnici za vsaka dela na prostem prekrasne in mile dneve.
Tukaj bilo je v preteklem šolskem letu domačo šola obisKajočih 239 otrok; ob pričetku šolskega leta je bila 28 otrok zavoljo fizičnih nesposobnosti od šolskega obiskovanja za eno celo šolsko leto popolno oproščenihr Ponavljavcev bilo je 71, a vsakdanjcev pa 168 otrok. Toraj za dvorazrednico več nego dosta — a ni je še! —• Le ena deklica ni šole nobenkrat v celem šolskem letu zamudila; največ šolskih zamud imel je pa nek fantič, namreč 137 zamujenih šolskih dni. Tu je šolski poduk razdeljen. Vsi ponavljale! skupaj imeli so 506 šolskih ur zamujenih, a vsakdanjci pa 22.611 ur zamujenega šolskega poduka; vse zamude toraj obsegajo ogromna število 23.117 šolskih ur. Praša se toraj, ali pri takih razmerah more temeljiti poduk tudi vspešno napredovati? Vsak misleč, pameten in razsoden človek bode pritrdil, da ne! — Šolske zamude bile so deloma ne-oproščene.
Ali vendar so tukaj nekateri tako učeni modrijani, od katerih nekoji pa še ^^štriha" ne poznajo ne, da celo mislijo in tudi trdijo, ter od učitelja zahtevajo, da bi jim v šoli čudeže delati moral. Neverjetno, a istinito!
Ravno takih nepoklicanih nadzornikov in jerebov, kakoršni se podpisanemu nekateri tukaj zadnji čas vsiljujejo in mirno ter pošteno in dobro prebivalstvo proti njemu po šolski občini dražijo in šuntajo, on za enkrat in za nobenkrat ne potrebuje. Smeti izpred svojega praga bodi-si uže on sam brez njih pometal. Ozrejo naj se le vsak pred svoj prag, ter naj vzamejo v roke primerna orodje, da pred lastnimi hišami vse lepo očedijo in po-snažijo, kjer jih ravno malega dela ne čaka.
Za sedaj le toliko, ako ne bi pomagalo, pogledati utegnemo še kje drugod, in tudi še na tem mestu. Brez zamere! Odkritosrčnost je lepa reč, katero vsak poštenjak ljubi, ceni in spoštuje.                       M. Rant.
Iz Ljubljane. {God cesarjev) obhajal je minulo soboto tudi deželni zbor kranjski s slovesno sv. mašo v tukajšnji stolni cerkvi. Navzoči so bili gospod deželni predsednik baron 'Winkler, uradniki vseh vrst, skoraj vsi deželni poslanci, mestni zbor ljubljanski, trgovska zbornica in obilna množica ljudstva.
329
—  (O pogrebu pokojnega poslanca viteza Schneida), ki je bil minuli petek 3. t. m., imamo poročati, da je bilo truplo pokojnega ob drugi uri popoludne od njegovega stanovanja v Virantovi hiši na Št. Jakobskem trgu slovesno prepeljano na kolodvor južne železnice, kjer se je takoj vložilo v za to pripravljen voz, in ta jse je odpeljal ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom do železniške postaje v Počah. — Blizo te postaje imel je pokojni svoje posestvo in tam je bil v soboto popoludne ^b 11. uri  prenesen  v lastno rakev k večnemu pokoju.
Sprevod v Ljubljani bil je izredno sijajen, udeležili BO se ga: gospod deželni predsednik baron Winkler z načelniki uradov in obilnim številom uradnikov vseh vrst, dalje vsi deželni poslanci, zastopniki mest Ljubljane, Idrije, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Mengša itd., kateri so vsi prinesli na rakev krasnih vencev. — Deželni zbor sam izdal je sledeče smrtno naznanilo:
„Zbrani deželni zbor kranjski s tem spodobno naznanja, da je po sklepu Boga Vsegamogočnega častiti poslanec, preblagorodni gospod
Josip vitez Schneid-Treuenfeld,
^. kr. stolnik, c. kr. vladni svetnik v p., vitez Franc-Josipovega reda, komander ces. rus. Stanislav-reda, grajšcak itd. itd.,
Binoči ob 7. uri v 45. letu svoje starosti nenadoma v fiospodu zaspal.
Truplo rajnkega se bode v petek 3. oktobra ob 2. uri popoludne v Virantovi hiši na sv. Jakobu trgu blagoslovilo, potem pa spremilo na kolodvor južne železnice, od koder se prepelje v družinsko rakev v Počah, kjer se bode vložilo 4. oktobra ob 11. dopoludne.
Sveta maša z osmino bode v torek dne 7. oktobra oh 9. uri dopoludne v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani."
Včeraj bila je tudi mrtvaška maša v šentjakobski cerkvi, katere se je vdeležil večji del deželnih poslancev in obilno število druzega občinstva. — Žalost po vsej deželi o tako nepričakovani hudi zgubi je splošna, in ostali družini pokojnega prihajajo od vseh strani izrazi najglobokejega sočutja in milovanja.
—  {Deželni zbor kranjski>) Minuli petek zboroval je deželni zbor samo od 9. do 12.  ure dopoludne in  obravnavala  se je  samo prva točka:   poročilo  gospodarskega odseka o agrarnih vprašanjih.    Pri tem zdelo se je poslancu Dežmanu potrebno,  sicer  deloma  stvarno govoriti  k predmetu, toda pri  tem  po  svoji stari navadi kazati nemškutarske roge in tudi sicer marsikaj pretiravati na eno in drugo stran.   Zavračali so ga pri tem gg.  dr. Vošnjak,   prof. Šuklje  in  poročevalec Svete C.  —  V včerajšnji seji nadaljevala se je obravnava  pred  nerešenega  dnevnega  reda.    Pri  odobrenji zapisnika zadnje seje pa se je oglasil še poslanec Luck-mann nasproti odločnemu   protestu  mestnega župana Grasselli-a, ter je hotel dokazovati, da bi bil mestni magistrat  ljubljanski  pri  sostavljanji  imenika  volilcev velikega posestva  res postopal pristransko.  —  Župan Grasselli obljubil mu je odgovoriti v prihodnji seji. — Včerajšnja seja, ki je imela obravnavati spodaj navedeni dnevni red razun ene točke do volitve v odseke. — Prihodnja seja je jutri v četrtek.
1.   Branje zapisnika o 7. deželnozborni seji dne 7. oktobra 1. 1884.
2.    Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.    Priloga 42. — Poročilo deželnega odbora o si-fitemiziranji plače za službo deželnega koncipista.
4.    Priloga 36. — Poročila gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem A. o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih, B. o pristojbinah (k prilogi 14). — Specijalna debata.
5.    Priloga 39. — Poročilo gospodarskega odseka ) načrtu postave glede pogozdovanja Krasa na Kranj-ikem (k prilogi 31).
6.    Ustna poročila finančnega odseka o prošnji :
a)  Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo;
b)  gimnazijskega vodstva kočevskega glede podpore za učence.
7.    Ustno poročilo upravnega odseka o §. 3. marg. st. 9. letnega poročila ;,enketa za posvetovanje nacrtane postave o govedoreji".
8.    Priloga 41. — Poročila upravnega odseka o [)redlogi deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt leželne postave glede doneskov zavarovalnih družeb in iruštev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo one-srečenim glasilnim stražnikom, in o katerem se poroča 3 vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanje (k prilogi 25).
9.    Ustno poročilo  upravnega odseka o §.  6. let-aega poročila: „občila^.
10.    Ustna poročila finančnega o prošnji:
a)  Zapletel Marije, vdove stanovskega kancelista za miloščino;
b)  vodstvo ljudske šole v Premu glede podpore za napravo bervi čez ^Reko";
c)  Šumija Franca, glede podpore za izdajo arhiva za domoznanstvo;
d)  šolske občine cerkniške glede posojila 2000 gld. v namen razširjanja šolskega poslopja;
e)  Tomšiča Ivana, urednika „Vrtca" gledć podpore;
f)  Prašnikarja Mateja, bivšega učitelja na šoli za silo, glede miloščine;
g)  učiteljev kamniškega okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanje ia predplačil;
h) Pirnata Jerneja, šolskega učitelja v Prečini, da bi se mu priznala 11., IIL in IV. starostna pri-klada.
11.    Dopolnilna volitev 1 člana v šolski odsek.
12.    Dopolnilna volitev  1 člana v peticijski odsek.
13.    Priloga 45, — Poročilo finančnega odseka i} proračunu normalno - šolskega zaklada za L 1885. (k prilogi 8).
14.    Ustno poročilo gospodarskega odseka o pospeševanji hišne industrije in o ustanovitvi obrtnijskih strokovnih šol (k prilogi 37).
15.    Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1883. (k prilogi 11).
16.    Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1885. (k prilogi 16/^).
17.    Priloga 43. — Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah: D. O personalnem kreditu na kmetih.
18.    Priloga 44. — Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem: E. O izterjevaaji davkov in o davkarskih eksekutorjih.
19.    Ustno poročilo odseka za letno poročilo o §. 2. letnega poročila „davki".
20.    Ustno poročilo odseka za letno poročilo o §. 8. marg. št. 37 do 45 glede slapske šole.
21.    Ustno poročilo finančnega odseka ^ o prošnji učitelja Vencelja Sturma za povišanje pokojnine.
32. Priloga 46. — Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883 (k prilogi 11).
— (Na soireo povabila sta gospod deSelni preised/iik baron JVinkler in njegova gospa soproga) sinoči vse deželne poslance.   To vabilo sprejeli so tudi vsi posluiici
330
poslanci jako živahno. Po razgovarjanji vsedla se je družba k skupni večerji, bogati dobrih jedi in okusnih pijač. Med večerjo napil je najprej gosp. deželni predsednik došlim gostom, potem odzdravil je gosp. deželni glavar in napil na zdravje gospoda deželnega predsednika in njegove gospe soproge, dalje gosp. baron Apfal-trern na blagostanje dežele kranjske, gosp. župan Gras-selli pa na složno delovanje deželnega zbora, ravno v namen omenjen po gosp. barona Apfaltrerju. — Še le po V2I2. uri začela se je razhajati družba v vsakem oziru prav zadovoljnih gostov.
— (Shod zadruge slovenskih posojilnic), ki je zboroval tukaj minulo nedeljo popoludne, sklenil je poglavitno, da se najprej po Dolenjskem in Notranjskem ustanove nove posojilnice, v ta namen izvoljen je bil izvršilen odsek. — Želimo in se tudi zanašamo , da bode to hvalevredno prizadevanje imelo dober vspeh za našo deželo.