BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska ^* Banka lianka ./ posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi VARNOST KRANJ •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE E-mcil^cj:nosf@v.a!'rto^fctTS»i(i.5i' DEŽURNA CENTfER AMTOHKSA VRTAČ ^\ Kranj <1QQC Delavska 4, Stražišče pri Kranju Aućl Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.sif\ M / 9 š A II 4? #1 http://wvm.mtohisavrtac.si IIP1!/ 3 1 Qmwmw mmmmmLAS Leto Lil ■ ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 5. februarja 1999 Nagelj na pesnikov grob Čestitamo za dan kulture, 8. februar STRAN 37 Karavana najboljših deskarjev na snegu se je v okviru vetovne serije včeraj ustavila tudi v naši Kranjski Gori, Jčr SO Se nnmprili v \>oloelnlnmii Jutri in v talesUtaV za trajžo in P državnega zbora glasovala zan bi in nekaterih Hr^oih J, T Jn"mi sekre,ar ' "•i"<"™<™ « spraševal o stališčih do nabav m Ol-J noveg/ mi^za' ^MRJ^* K^£».J3* ^tSffi&SZ bnega ministra. - Slika J.K. Slovenska vojska ni dosti boUe nostnih in obveščevalnih služb or8anizirana od gasilskega dr* ter zagotovitev učinkovitega stva ah ,ovske druž«ne- Natol parlamentarnega nadzora nad °c^ne vaje pn nas niso ,» obrambnim področjem dobre, kot se piše, kandidat z Nekatere člane odbora za mimstra Paje bil vprašan, ah D" obrambo je vznevoljila kandida- dal Prednost letalski ali raket' tova trditev, da prihaja na čelo "najbolj represivnega ministrstva". Ivo Hvalica (SDS) mu je očital, da je "drugoligaš", saj naj bi po besedah mandatarja Napredek pri pogajanjih med državo in Slovensko škofovsko konferenco Država sedaj čaka na pobude Cerkve Soglasje komisije vlade in komisije Slovenske škofovske konference, podpisano v ponedeljek, je osnova za spora/um o pravnem položaju Cerkve, ki naj bi mu sledili še delni sporazumi za druga področja. Ljubljana, 5. februarja - Soglasje, ki sta ga v ponedeljek podpisala minister za pravosodje Tomaž Marušič kot predsednik komisije vlade in dr. Anton Stres kot predsednik ustrezne komisije Slovenske škofovske konference, ugotavlja dejanski in ustavnopravni položaj Cerkve pri nas, ki tudi z vidika tujih demokratičnih rešitev ni sporen. Soglasje potrjuje pravno osebnost Cerkve in njenih ustanov, odpira pot Cerkvi do javnih medijev in ji zagotavlja pravico do ustanavljanja svojih medijev, potrjuje pravico do duhovne obrambi. Naša obrambna dok; trina je zastarela, kupili pa "ijj bi zastarela letala F - 16, ki r nihče drug ne mara. ,, . J.Košnje* Tomaž Marušič na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: (064) 36 66 55 www.monokel.com e-mail.optika.monokel@siol.net SONČNA OČALA '99 iy O o □ <=> D <15> ~27 «. O D^Ch-CbK: t*l.:061 rt AI 632 - fmx:06l/74l 612 (MMiMcJJ^m GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I rednKka politika: neodvisni nestrankarski političnoinformativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / ^ i« uredniki: Igor Kavčič, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri-ŽIcbir, ^ $ Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografij«: Tina Doki / Pripravi u tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO ■ TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnin«- ^ nje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-917 / Emil: tnfo g-glas-si /Mali oglasi: telefon: 064/223444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivnik* vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Za tujin": I nina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 X v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). «letna I AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Vabljiva in nevarna zaiedenela jezera Kdor pade v jezero, si ne želi, da bi zvonil še z zvončkom želja Komur se med hojo po zaledenelem Blejskem jezeru in na poti do otoka vdre pod nogami, si tisti hip bržkone ne želi, da bi nadaljeval pot in potegnil še za otoški zvon želja; njegova edina želja je, da bi se rešil. Letos se je v jezeru okopalo ze več ljudi, med njimi tudi dva zakonska para, še več jih je kljub opozorilnim tablam izzivalo nevarnost. V občini so prepričani, da bi tudi ta problem lažje rešili, če bi država upravljanje z jezerom prenesla na občino. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Občina je z objavami na jeseniškem radiu in v Gorenjskem glasu obveščala javnost, da ledena površina na jezeru ni varna za hojo in drsanje in da je vsakršno gibanje po jezeru zgolj na lastno odgovornost. Skupaj z Društvom za podvodne dejavnosti je tudi določila deset mest, kjer so namestili reševalne obroče z vrvjo, ki bi jih lahko uporabljali ob morebitni nesreči- Ko sta se 23. januarja v jezeru namočila avstrijska turista, je občina naročila še postavitev Petih tabel, vseh enajst pa je ^Polnila še z napisom v nem-*Kem m angleškem jeziku. Pa ne , to! Delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj so v °kviru dejavnosti, ki jo financira država, ves čas spremljali debelino ledu in so potlej, ko je Presegla deset centimetrov in je 2e postala nevarna za poškodovanje obale, začeli z rezanjem ledu na najbolj ogroženih delih J Veliki in Mali Zaki, na Mlinem ter med Kazino in grajskim kopališčem, po narodu lastnikov oz. najemnikov Blejski led debel od sedem do trinajst centimetrov Delavci vodnogospodarskega Podjetja Kranj, ki s podobno napravo kot je za asfalt režejo tudi led na Blejskem jezeru, so Povedali, da se ledena ploskev zaradi nekoliko višjih dnevnih temperatur tanjša. V regaf-nem centru v Zaki je bila v Ponedeljek debela približno trinajst centimetrov, drugod je °d sedem do deset. V eni od °d zim v zadnjem desetletju je oil led debel tudi 27 centimetrov, običajno pa je od od 15 do 20 centimetrov. Ob tem, ko Je led letos zelo tanek, je i udi Precej krhek, saj ni nastal le iz vode, ampak tudi iz snega. 'Avstrijska turista sta se v soboto, 23. januarja, kljub opozorilom o nevarnosti sprehajala po zaledenelem Blejskem jezeru. Ledena ploskev je nenadoma popustila in padla sta v mrzlo vodo. Se pred prihodom gasilcev so ju iz nje potegnili sprehajalci, gasilci pa so v vooi poiskali še potopljeni fotoaparat ter njuna oblačila in osebno prtljago...," je ena od dveh letošnjih zgodb z zaledenelega Blejskega jezera, za katero je zvedela tudi javnost. Kot navaja Jože Dežman, sodelavec za gospodarsko infrastrukturo v Občini Bled, je jezero letos začelo ledeneti po desetem januarju. Delavci blejske enote Komunale so po dogovoru z občino že 15. januarja na najbolj "prometna" mesta postavili šest opozorilnih tabel od skupno štirinajstih, kolikor jih je ostalo od prejšnjih let. Kaj pa race in labodi?! Ko smo se v torek "sprehajali" ob Blejskem jezeru, so se race večinoma zadrževale na majhnem nezamrznjenem delu jezera v bližini Bistro/a, labodi pa na nekoliko večjem zalivu v Zaki. Dobri poznavalci življa na jezeru pravijo, da ob popolni zamrznitvi jezera labodi odletijo tja, kjer je dovolj hrane - na sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke, na Zbiljsko ali celo na Vrbsko jezero...Poznani so tudi primeri, ko je labod primrznil in so mu iz ledenega okova morali pomagati ljudje. Med "kopalci" tudi dva zakonska para Letos se je v zaledenelem Blejskem jezeru okopalo že več ljudi, med njimi dva zakonska para, o katerih je prek javnih občil zvedela tudi javnost. Vsi ti nič kaj prijetni dogodki so se na srečo končali brez posledic, le z mokro obleko in nekaj strahu, iz zgodovine Bleda pa je znanih že tudi več bolj tragičnih primerov. objektov ob jezeru pa tudi ob Vili Bled, okrog otoka, pred Toplicami, kopališčem ter pred vilama Rog in Zlatorog. Država ne izpolnjuje obveznosti Blejsko občino stane postavljanje opozorilnih tabel, obveščanje javnosti prek javnih občil in vsa druga dejavnost, povezana z zaledenelim jezerom, od 400 do 500 tisoč tolarjev na leto, poleg tega pa v letni sezoni še od dva do 2,5 milijona tolarjev redno čiščenje jezerske gladine in obale. Za odstranjevanje "cvetenja", listja in ostale nesnage z jezera poskrbi s posebnim čolnom podjetnik Piko, ob obali pa delavci Komunale Radovljica, ki med sezono po potrebi potegnejo iz jezera tudi parkovne klopi. Blejski potapljači vsako leto pripravijo spomladi čistilno akcijo in odstranijo iz jezera razne kosovne odpadke, ki jih naravovarstveno premalo ozaveščeni domačini in obiskovalci Bleda čez leto zmečejo v jezero. Po zakonu o varstvu okolja je Blejsko jezero naravno javno dobro v državni lasti; država pa ga je po zakonu o vodah dolžna vzdrževati in zagotavljati tudi uresničevanje nalog s področja >0VEDAN< JEZERU Pod ledom le "polno praznega " V mrzlih zimskih dneh je zaiedenela tudi Platišarsko jezero, ki pa po besedah Milana Kocjana, župana nove občine Jezersko, ne predstavlja nobene nevarnosti za drsalce in sprehajalce. Jezero je namreč dokaj plitvo, globoko največ 2,2 metra, tudi v letošnji zimi pa je presahnilo, tako da pod 20 do 30 centimetrov debelo ledeno skorje ni vode, ampak le "polno praznega". Ob Blejskem jezeru - opozorilo in prva pomoč splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ker v blejski občini opažajo, da država ne izpolnjuje nalog, ki si jih je sama določila, je blejski župan mag. Boris M alej pred dnevi republiški upravi za varstvo narave pri ministrstvu za Skalco, največje pasti pa so t.i. vodni mehurji, ki nastanejo nad podvodnimi izviri. Ker je na teh mestih led zelo tanek, za nameček pa ga v teh dneh prekriva še snežna odeja, je vse skupaj zelo podobne pastem, ki so jih v davnini nastavljali divjadi. V takšne pasti se vsako leto "ujame" nekaj obiskovalcev, doslej tragičnih posledic še ni bilo, ampak so se vsa takšna nepričakovana kopanja končala dokaj srečno. AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od torka do danes U gorenjskim voznikom njihova vozila morali odpeljati z vlečnimi vozili, 3-krat pa so nudili pomoči ob okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so na Gorenjskega odreda 14 reševali ljudi iz dvigala, ki se je pokvarilo, po prometni nesreči, ki seje pripetila na cesti Podbrezje - Podnart, so vozilo postavili s strehe nazaj na kolesa, opdklopili akumulator in sanirali cestišče, pohiteli so na Ulico Tuga Vidmarja, ker je bilo sporočeno, da so v dvigalu obtičali ljudje, vendar se je izkazalo, da je šlo za potegavščino. Do nesreče je prišlo tudi na cesti na Bregu ob Savi. kjer so gasilci reševalcem pomagali pri oskrbi kolesarja. Še enkrat je prišlo do prometne nesreče, tokrat pred Delavskim mostom, ko so morali kranjski gasilci na kolesa postaviti "katrco", ji odklopiti akumulator in sanirati cestišče. Jeseniški gasilci so s hidravlično lestvijo pomagali pri delih na višini v Železarni, pomagali so po prometni nesreči na izhodu iz avtoceste v Vrbi, pogasili goreči avtomobil v Radovljici, imeli postavljeno gasilsko stražo med delom z odprtim ognjem v Železarni, tam pa so tudi črpali vodo. Gasilsko stražo so imeli postavljeno tudi med hokejsko tekmo v Podmežaklji. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo v minulih dneh dobili 15 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 12 otrok, od tega 7 deklic in 5 dečkov. Najlažja deklica je tehtala 3.100, najtežji deček pa 4.150 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokal 1 deček in 2 deklici. Najtežji je bil deček, ki mu je tehtnica pokazala 3.370 gramov, lažja izmed deklic pa je tehtala 3 kilograme. Labodi se večinoma Mrite 26*D"Ti! "stiskajo" v nezaledenelem zalivu v Zaki. okolje in prostor predlagal, da bi upravljanje z jezerom prenesla na občino, ki bi s sprejetjem odloka dobila še dodatno možnost za zavarovanje ljudi in premoženja. Največje pasti so "vodni mehurji" s tankim ledom V letošnji zimi so zaiedenela tudi ostala jezera. Kot je povedal Marjan Maloj, tajnik turističnega društva Bohinj, je na Bohinjskem jezeru "pod ledom" približno tri četrtine gladine, led je debel do 25 centimetrov, podobno kot na Bledu pa obiskovalce opozarjajo na to, da sta hoja in drsanje možna le na lastno odgovornost. Najvarnejše je v senčnem zalivu jezera nedaleč od prireditvenega prostora Pod Ti i (_ "V Bohinju je velik "pritisk" na zaledenelo jezero le v zimah brez snega, v letošnji, koje sneg na smučiščih in v dolini, pa imajo ljudje obilo drugih možnosti za razvedrilo," je dejal bohinjski župan Franc Kramar in poudaril, da drsalce in sprehajalce po zaledenelem jezeru lahko le opozorijo na nevarnost, ne morejo pa jih preganjati, saj za to nimajo zakonske osnove. Občina je že pred dobrima dvema letoma zaprosila ministrstvo za okolje in prostor za strokovno pomoč pri pripravi odloka, s katerim bi obalo razglasili za naravno javno dobro v lasti občine in določili režim njene uporabe. Če to ne bi bilo možno in bi se izkazalo, da je izključni lastnik jezera lahko le država, pa bi občina izkoristila pravico, ki ji jo daje zakon o varstvu okolja, in bi pristojno ministrstvo zaprosila za podelitev koncesije na naravnem javnem dobru (obali). Vprašanje, kdo je lastnik oz. upravljalec obale, je za občino pomembno predvsem zato, ker opažajo, da je pri uporabi velik nered. Ta se med drugim kaže v tem, da si nekatera podjetja in tudi posamezniki obalo jezera lastijo kot svojo in jo tudi gospodarsko izkoriščajo; znani pa so tudi primeri, ko lastniki priobalnih zemljišč zapirajo obiskovalcem (prost) dostop v jezero. • C. Zaplotnik URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 191 urgentnih primerov, na pedi-atriji 22 in na internem oddelku 48. SMUČIŠČA Krvavec: do 65 sm snega, urejena je tudi tekaška proga; Kranjska Gora, Podkoren, Planica, Mojstrana: do 80 cm snega, naprave vozijo, tekaške proge so urejene na relaciji Kranjska Gora -Tamar - Gozd Martuljek; Vogel: do 70 cm snega, vozi vse razen Sije, Ćagarjev graben je zaprt; Kobla: 90 cm snega, vse naprave vozno; Soriška planina: 60 cm snega, vse naprave vozijo, urejena tekaška proga; Bohinj: tekaške proge so urejene; Pokljuka:do 60 cm snega, vlečnica vozi, urejene so tekaške proge; Zatrnik: ob koncih tedna vozi otroška vlečnica in Hotunski vrh, snega ja od 30 do 40 cm; Straža: do 60 cm snega, naprave obratujejo; Zelenica: do 85 cm snega, vozi sedežnica Zelenica I; Velika planina: obratuje sedežnica in vlečnica Jurček, snega je 40 cm; Crni vrh nad Cerknim: do 80 cm snega, vse naprave obratujejo. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Magna balonarski festival Ukane - V Bohinju bo ta konec tedna že tradicionalni Magna balonarski festival, na katerem bodo sodelovali balonarji iz Slovenije. Evrope in tudi iz Združenih držav Amerike. Prvi start bo danes, v petek, ob enih popoldne, ob sedmih zvečer pa bo v hotelu Zlatorog slavnostno odprtje festivala. Jutri ob pol enajstih dopoldne bo start Pokala Triglav in ob šestih zvečer še nočni dvig balonov. V nedeljo bo start ob desetih dopoldne, popoldne ob treh pa še podelitev priznanj. • CZ. Komemoracija bo v Škofji Loki v torek Občina Škofja Loka obvešča, da bo slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem, ki jo pripravljajo z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Škofja Loka v torek, 9. februarja, ob 16. uri pri spominskem obeležju za Kamnitnikom. V času slovesnosti oz. od 15. ure in 50 minut do 16. ure in 50 minut bo zato zaprta cesta skozi Gorajte, promet pa preusmerjen preko naselja Papirnica. Na spominski slovesnosti bodo nastopili Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Ženski pevski zbor Vrtca Škofja Loka, recitatorji, spominski nagovor bo imel v imenu OZ ZB NOV dr. Ivan Kristan, s prošnjo pa bo sodeloval tudi župnik Andrej Glavan. Vse prebivalce organizatorja vljudno vabita, da se skupaj spomnijo na nedolžne žrtve. Spoznajte Gimnazijo Škofja Loka Škofja Loka, 4. februarja - Gimnazija Škofja Loka je v tednu od 5. do 12. februarja v Galeriji Loškega gradu pripravila teden te šole - vrsto prireditev in razstavo, z naslovom "Poznajte nas". Svečana otvoritev bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri v Kapeli Loškega gradu, ko so pripravili tudi kulturni program, vse naslednje dni vedno ob 18. uri pa v Galeriji Loškega gradu naslednje prireditve: v torek pripravljajo Odrsko improvizacijo ŠILA; v sredo Tujejezični recital, v četrtek Literarni večer ob zaključku pesniške delavnice in v petek Pogovor na temo: Kako pripraviti mladostnika na življenje? V času od 5. do 20. februarja pa bo v okroglem stolpu Loškega gradu tudi razstava z likovnimi deli dijakov, o raziskovalni dejavnosti, šolskem glasilu Pogledi, o ekskurzijah, delu na posameznih predmetnih področjih, o športnih dejavnostih, domači strani na Internetu ter z videoprojekeija-mi šolskih dejavnosti. "Pridite in spoznajte nas!", vabijo iz Gimnazije v Škofji Loki. • S. Ž. Kamnik ima dva podžupana Kamnik, 4. februarja - Občinski svet v Kamniku je na sredini seji sprejel predlog župana Toneta Smolnikarja o imenovanju podžupanov. Podžupana sta član občinskega sveta 49-letni Anton Hočevar, zasebnik iz Hruševke in član občinskega sveta 35-lelni Demitrij Perčič, diplomirani obram- Molitveni maraton v cerkvi sv. Kancijana V ponedeljek, 8. februarja, na kulturni praznik, bo v cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev v Kranju 5. molitveni maraton za uspeh sinode na Slovenskem in za ponovni obisk papeža v Sloveniji. Verniki dekanije Kranj smo na dosedanjih molitvenih maratonih molili za mir v Bosni in Hercegovini, za razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika, za uspešen obisk svetega očeta v Sloveniji in bili v molitvah uslišani. Vse, za kar smo molili, se je izpolnilo. Letos bomo molili za uspeh sinode in za ponovni obisk svetega očeta v naši domovini. Verniki župnij dekanije Kranj bodo prihajali na molitveni maraton po naslednjem redu: oh 9. uri bo sv. maša, pri kateri bodo sodelovali verniki iz župnije Besnita od 10. do II. ure verniki župnije Kokrica od 11. do 12. ure verniki župnije Šmartin od 12. do 13. ure verniki župnije Primskovo od 13. do 14. ure verniki župnij Naklo in Podbrezje od 14. do 15. ure verniki župnij Drulovka - Breg in Mavčiče od 15. do 16. ure verniki župnije Predoslje in ob 17. uri, ko bo maša za umrle kulturnike, bodo pri sv. maši sodelovali verniki župnije Kranj. Na molitveni maraton so seveda povabi/eni tudi vsi tisti, ki bi želeli pod oboki mogočne cerkve v Kranju v molitvi iskati svoj notranji mir. • Matevž Kleč Občina Škofja Loka v Oddelku za okolje in prostor razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA Pogoji: - visoka strokovna izobrazba - smer gradbeništvo, arhitektura ali krajinska arhitektura - 1 leto delovnih izkušenj - znanje računalništva Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Nepopolnih in prepoznih vlog ne bomo obravnavali. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. Ob izidu brošure o poboju petdesetih talcev v Škofji Loki Celovit opis dogodkov pred 55 leti Združenje borcev in udeležencev NOV predlaga, da 9. februar postane tudi uradno spominski dan občine Škofja Loka ter da se spomenik dodatno uredi. Škofja Loka, 4. februarja - V sredo je uredniški odbor pri Območnem združenju borcev in udeležencev NOV Škofja Loka predstavil izid spominske brošure z naslovom "Temni pretemni so talcev grobovi", v kateri so avtorji celovito in vsestransko osvetlili streljanje petdesetih talcev v Škofji Loki 9. februarja 1944. Kot so povedali, naj to prepreči tudi poskuse drugačnih tolmačenj teh žalostnih dogodkov. Generacija, ki je doživela okupacijo in odpor proti njej, se počasi poslavlja, zato je bil že skrajni čas, da streljanje petdesetih talcev v Škofji Loki dobi celovit in vsestransko osvetljen opis za sedanje in bodoče rodove, je bila misel, ki je vodila poseben uredniški odbor v sporazumu z odborom svojcev padlih pred 55 leti v Škofji Loki. Ta žalosi dogodek je sicer bil fragmentarno pisno obdelan v nekaterih prispevkih v Loških razgledih, vendar so avtorji Ivan Franko, Svetko Kobal in Franc Podnar tokrat pripravili celovit, vendar zelo jedrnat opis okoliščin in poteka dogodkov, k temu pa dodali fotodokumentacijo: sliko razglasa o streljanju talcev, slike vseh, razen treh talcev, ter slike iz morišča. V opisu poudarjajo, da streljanje talcev v Škofji Loki ni bila le slučajna brutalnost okupatorjev in maščevanje za ubitega vojaka iz SS enot, pač pa očitno dolgo pripravljan in načrtovan udarec po odporniškem gibanju organiziranem v OF. Po zatišju s streljanjem talcev v letu 1943 je v gestapu v začetku leta 1944 očitno zmagala struja, ki je dokazovala, da ni dovolj le vojaški boj s partizani, pač pa potrebno razbitje njihove organizirane podpore med prebivalci. To so posebej poudarili tudi za to, ker se je ob pripravah vsakoletnih spominskih slovesnosti skušalo ta dogodek razlagati tudi drugače. Izdaja brošure pa je le eden od ciljev Območnega združenja borcev in udeležencev NOV Škofja Loka. Menijo namreč, da bi si ta dogodek, podobno kot začetki partizanskega boja v Poljanski dolini in spo; min na bitko v Dražgošah, zaslužili tudi uradni spominski dan, ki so ga občini Škofja Loka pred skoraj enim letom tudi predla; gali. O streljanju talcev naj bi spregovorili tudi v šolah, z večjo pozornostjo naj bi pripravljali vsakoletno spominsko slovesnost, po posebnem načrtu naj bi dodatno uredili spomenik in njegovo okolico ter ga osvetlili, omembo tega dogodka in obisk spomeni; ka pa naj bi vključili tudi v uradni občinski protokol. Na tiskovni konferenci smo slišali tudi zahvalo za pripravljeno brošuro v imenu odbora svojcev ter informacijo o tem, da raziskovanja okoliščin pomora in izdaje še potekajo. Odgovora občine po H mesecih na svoje pobude še niso dobili. • Š. Žargi Tretja seja občinskega sveta v Železnikih Grozi konec razvoja krajev? V Zalem Logu se niso sprijaznili, da jim po novih prostorskih dokumentih ni dovoljena nobena novogradnja. Če ne bo šlo drugače, se bodo zatekli k državljanski nepokorščini. bodo urbanisti, kot je dejala, skoraj povsem onemogočeni Železniki, 4. februarja - Čeprav začetek postopka za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev kot izvedbenega prostorskega dokumenta ni prava priložnost za razpravo o novih posegih na doslej nezazidljiva zemljišča, pa se občinski svet občine Železniki ni mogel izogniti tem vprašanjem, saj življenje in razvoj nujno zahtevata manj togo ravnanje s prostorom. Brez komentarja so ostali ob informaciji, da bo nova zakonodaja praktično povsem onemogočila poseganje po novih površinah. Za uvod povejmo, da je prav na občinskem svetu občine Železniki, ki seje sestal že tretjič, delo steklo že v polnem zamahu, in tretja seja minila v izredno konstruktivnem vzdušju. Kot zanimivost dodajmo, da se je župan odpovedal vodenju seje, pač pa za to pooblastil svetnika Janeza Ferlana, in da so tudi za tokratno sejo svetniki dobili res dobro pripravljeno in izčrpno gradivo. Kljub kar dvanajstim točkam dnevnega reda je bila prav prva - sprejem programa za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za območje občine Železniki verjetno najpomemb- nejša, saj se je ob tem odprla vrsta zelo aktualnih vprašanj. Bolj kot sama priprava PUP -po neuradnih vesteh naj bi celo obstajala možnost, da v ta namen s posebnim odlokom razglasijo pred nekaj meseci pripravljene karte spremenjenega dolgoročnega družbenega plana, so v razpravi izbila vprašanja aktualnih prostorskih problemov. Svetnik iz Zalega Loga Franci Mihelčič je občinski svet opozoril na veliko nezadovoljstvo, ki vlada v tej vasi ob dejstvu, da tam ni dovoljena nobena novogradnja, saj ocenjujejo, da to vodi k postopnem izumrtju kraja, na kar že kažejo nekatere prazne hiše. V vasi so odločeni, da bodo tak odnos spremenili, če bo treba tudi z državljansko nepokorščino, saj se od lepega pogleda na vas pač ne da živeti. Prisotna odgovorna urbanistka iz kranjskega Domplana Meta Mohorič Peternelj je ponovno pojasnila, kaj vse so pri pripravah sprememb prostorskih dokumentov poskušali in opozorila, da je v postopku sprejemanja še ostrejši zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine, ki bo praktično vse posege na nova zemljišča onemogočil. Taka politika utegne celo pripeljati do tega, da bodo začela nekatera naselja izumirati, hkrati pa se bodo nujno začeli pojavljati zametki novih naselij. Predlagala je, da takoj in še enkrat poskusijo s predlogom za izjemen poseg na zemljišča na zahodni strani Zalega Loga (do odcepa ceste v Ravne), in to še pred veljavnostjo novega zakona, po katerem Drugi aktualni prostorski problem pa je potrebna površina za gradnjo tovarne Indramat, ki ima le petletno najemno pogodbo in mora v treh letih izgraditi nove prostore. Obstaja nevarnost, da se sicer nem; ški lastnik premisli in zapusti Železnike. Ta prostorski problem je neposredna posledica dejstva, da so bile vse tri predlagane industrijsko - obrtne cone v dopolnjevanih prosto*; skih dokumentih v Ljubljani zavrnjene in občinski svet je sklenil, da naj se takoj obnovi predlog za cono pod Zav-ernikom. Za rešitev obeh omenjenih zadev naj se takoj aktivira posebna že imenovana komisija in naj s pristojnim} državnimi organi skuša dobiti dovoljenje za te izjemne posege, so še sklenili svetniki v Železnikih. • Š. Žargi Občinski svet Preddvor tokrat le o statutu Nova občina ■ nov statut Statutu in poslovniku je občinski svet Preddvor namenil samostojno sejo. Preddvor, 3. februarja - Zadnja sprememba zakona o lokalni samoupravi občinam prinaša kar veliko sprememb, zlasti pri občinskih organih in njihovih pristojnostih, razdelitvi občinskega premoženja in vrednotenju dela občinskih funkcionarjev. V občini Preddvor morajo sprejeti povsem nov statut, saj so po izločitvi samostojne občine Jezersko tako rekoč nova občina. Spremembe pa narekuje tudi prenehanje pravne subjektivitete krajevnim skupnostim. Osnutek statuta, ki ga je predlagala statutarna komisija, so na seji v sredo zvečer sprejeli brez večjih težav, čeprav nekaterim svetnikom ni najbolj všeč nov položaj krajevnih skupnosti. Glede slednjih so se dogovorili, da se oblikujejo glede na volilne enote, torej jih bo šest, člane krajevnih odborov pa bodo krajani izbrali na zborih, ki naj jih župan skliče v dveh mesecih. Osnutek statuta je bil ravno zaradi določila o krajevnih skupnostih, ki nimajo več položaja pravne osebe in tudi ne lastnih sredstev, sprejet z dvema vzdržanima glasovoma. Svetnika z Bele sta namreč še vedno v dvomih glede vaškega premoženja (dom krajanov na Beli), ki po zakonu sedaj preide v last občine. Eno od določil v predlaganem statutu pa govori tudi o javnem dobru, ki je na območju krajevne skupnosti in se ne sme odtujiti brez soglasja krajevnega odbora. Dodaja še, da mora občina Preddvor omogočiti uporabo lastnine na območju krajevne skupnosti v korist krajanov in jim omogočiti vpliv na gospodarjenje z njo. S tem določilom je želel predlagatelj zaščititi dosedanjo lastnino krajevnih skupnosti, ki je sedaj v lasti občine, obstoji pa bojazen, da bi s tem krajevni odbori dobili pristojnosti dajanja soglasij za prodajo vseh nepremičnin v lasti občine Preddvor. Da bi se izognili nejasnostim, so za razlago pojma javnega dobra zaprosili vladno službo za lokalno samoupravo. • D.Ž. Stavka delavcev Vatrostalne v Že štiri mesece niso dobili plač Delavci Vatrostalne opozorili na svoje težave, saj kljub naročilom in delu že štiri mesece niso dobili plač. prostore, stanovanje, počitniške zmog ljivosti, obveznosti Vatrostalne pa so višini 90 milijonov tolarjev. Leta 199' J bilo za 51 milijonov tolarjev izgube -letu 1992 so se sredstva prelivala Jesenice, 4. februarja - Vatrostalna je v težavah že nekaj let, a ne zato, ker ne bi bilo naročil in dela, ampak zato, ker stvarni vložek v hčerinske družbe nikoli ni bil pravno izveden. Premoženje v poslovnih prostorih, zemljišču, stanovanju... Leta 1992 je Vatrostalna Jesenice, nekdaj uspešno podjetje za vgradnjo ognjevzdržnih materialov, ustanovila tri hčerinske družbe v stoodstotni lasti Vatrostalne: Ekoterm, Energetika in Euroterm. Energetika in Euroterm nimata zaposlenih, Ekoterm je v stečajnem postopku, 28 delavcev Vatrostalne pa je minulo sredo stavkalo, saj zaradi likvidnostnih težav že četrti mesec niso prejeli plač. Nujno pootrebujejo 13 milijonov tolarjev. Direktorica Vatrostalne, p.o., Gordana Višnar je jeseniškemu županu inž. Borisu Bregantu, ki se je navsezgodaj zjutraj pogovarjal z vodstvom Vatrostalne, pojasnila razmere: 1. novembra lani so zato, ker niso imeli drugega soglasja o lastninskem preoblikovanju, prešli na Slovensko razvojno družbo. Vatrostalna je v težavah že nekaj let, a ne zato, ker ne bi bilo dela, ampak zaradi pravno zapletenega razmerja med Vatrostalno in hčerinskimi podjetji. Dejstvo je, da stvarni vložek v hčerinske družbe ni bil nikoli pravno izveden in dogajalo se je, da je morala plače in v druge dejavnosti, kar ni bilo vedno tudi zakonito. Vendar je to stvar preiskovalnih organov, kajti nekateri postopki še tečejo. Pravno so vse družbe solastniki nepr6; mičnin, ki jih še imajo, postopki, da I" se premoženje razdelilo, pa so dolg0^ trajni. A dezinvestiranje oziroma proof ja preostalega premoženja tudi ni res'' tev za delovno ekipo Vatrostalne, ki W* tako v še vedno Acroniju, naročila za delo Anhovem in Cinkarni Delavci bi radi izpolnili naročila m še naprej delali, a brez plače ne more)0 preživeti. Plačam so se že odrekali, saj so lani tri mesece prejamli 80-odstotn plačo za redno delo. Po zakonu delanj ci, ki več kot tri mesece niso preJe plač, odidejo na Zavod za za poslovanj«; vendar se vsaj "proizvodni de Vatrostalne tega brani, saj bi mor* na dan stavke odditi na delo zagotavljajo, da so strokovni in da kva1 tetno opravijo svoje delo. Zato, da bi Vatrostralna vendarle Pr^ živela, pa nujno potrebuje premosti^ na sredstva. Jeseniški župan je vodst • ■ « v . ... zlagal' prav Anhovo, Vatrostalna od družbe v stečaju kupova- in stavkovnemu odboru zato pred'ag ti opremo, da je lahko delala. Nekdanja naj čimprej pripravijo sanacijski Pr^ Vatrostalna ima za 170 milijonov tolar- gram, kajti le na osne jev premoženja: zemljišče, poslovne program. • D. Sedej sanacij* Petek, 5. februarja 1999 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Mnenja in ugovori GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si V Vrbo spominski park ne sodi Ob Prešernovih obletnicah se je Vrba, 4. februarja - Zakaj Zavod za varstvo kulturne dediščine ni dovolil postavitve Prešernovega kipa v Vrbi? Tedaj so načrtovali nekakšen velik spominski park. Prvi Prešernov doprsni kip je res prvi, je pa samo scenski element, ki po mnenju nekaterih ne b? bil primeren za zunanjo postavitev. Ob načrtovani pobudi za postavitev spomenika pesniku Francetu Prešernu v njegovi rojstni vasi Vrbi se je že vnela strokovna razprava in pokazali so se različni pogledi na postavitev kipa. Zanimalo nas je, zakaj Prvega spominskega kipa leta 1992 niso Postavili? To je namreč isti kip - prva upodobitev pesnika - ki ga nameravajo postaviti zdaj, ob prihajajočih Prešernovih obletnicah. Nekateri strokovnjaki ugovarjajo postavitvi tega doprsnega kipa na prostem, saj je bil že začela strokovna razprava o tem, kako postaviti spomenik v Vrbi. sicer res prvi, bil pa je le scenski element -izdelan kot scenski rekvizit za predstavo na odru. Tak kip pa naj bi bil neprimeren za postavitev na zunanji podstavek. Okolje ob kipu pa zanesljivo ne more biti tako kakršno so si zamislili leta 1992, ko so ga želeli postaviti v Vrbi. Tedaj je skupina, ki je sicer dobronamerno hotela postaviti kip nekaj metrov stran od Prešernove rojstne hiše, napravila načrt postavitve in okolice. Narisali so pravo ploščad, na armiranem betonskem podstavku naj bi stal Prešernov doprsni kip, nad njim streha, na ploščadi naj bi bile stopnice. Pravi spominski park, prevelik za to okolje, zato je tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdal negativno soglasje, s pripombami, da bi bila postavitev preveč dominantna, da je ploščad prevelika, večnamenska, da ne gre za dopolnitev k Prešernovi hiši, da mora biti postavek v skladu z okoljem..Skratka: za skromno Vrbo in še skromnejšo Prešernovo hišo je bilo vse skupaj preveliko, je bilo mnenje strokovnjakov z Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Torej kar nekaj ugovorov: kip je res prva upodobitev Prešerna, je pa samo scenski, saj so ga ne nazadnje leta 1864 dali kar med gledališke rekvizite in nanj pozabili. In drugič: Zavod bo tudi tokrat varoval kulturno dediščino in najbrž ne bo dovolil, da bi kjerkoli ob Prešernovi hiši postavljali nekakšen spominski park, ampak kvečjemu le primerni kip s podstavkom in zelenim okoljem. • D.Sedej Deponijo komunalnih odpadkov pri Kovorju bodo uredili po načrtu Zaenkrat nelegalno, kmalu pa dovoljenja Občina Tržič je javno razgrnila ureditveni načrt deponije, ki bo v Kovorju na ogled do 12. februarja. Kovor, 3. februarja - Čeprav je odvoz odpadkov na občinsko deponijo v preteklosti večkrat razburjal prebivalce Kovorja in okolice, za javno obravnavo ureditvenega načrta ni bilo prav veliko zani- manja. Samo sedem domačinov je poslušalo, kaj snujejo načrtovalci. Med osnovnimi nameni ureditve je tudi pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Za deponijo odpadkov pri Kovorju so že leta 1981 dobili lokacijsko dovoljenje. Takrat gradbeno dovoljenje ni bilo Potrebno, danes pa zakonodaja Postavlja drugačne zahteve, J® Pojasnil Janez Perko Kor Janez Ferko iz £°munalnega podjetja Tržič. I je ugotovil vodja tržiškega i ,rada 2a urejanje prostora gnac Primožič, je deponija zae"krat nelegalna. Bden °Snovnih namenov je zato tudi Pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Občina Tržič se ni odločila za regijsko Povezavo pri ravnanju z odpadki- Ker ima sama dokaj urejeno deponijo. Le-ta lahko služi svojemu namenu vsaj še 25 let, vendar ne brez posodobitev. Lokacijo pri Kovorju so začeli uporabljati za odlagališče odpadkov že leta 1972. Letna količina odloženih odpadkov se po letu 1979 ni povečevala. Na deponiji so vsako leto odložili približno 23.000 kubičnih metrov komunalnih odpadkov in 4.600 kubičnih metrov gradbenih odpadkov. Zaradi odva-žanja slednjih odpadkov v peskokop SGP Tržič sedaj pripeljejo na deponijo le toliko gradbenih materialov, kolikor je potrebnih za prekrivanje. Analiza sedanjega stanja med drugim potrjuje, da je lokacije ugodna zaradi vsaj pol kilometra oddaljenosti od naselij. Le promet komunalnih vozil skozi naselji Bistrica in Kovor je zelo moteč, zato z načrtom predvidevajo kot možno varianto novo dostopno cesto s hitre ceste Podtabor - Ljubelj prek priključka Zvirče. Kot je povedal načrtovalec Andrej Gol-čman, načrt zajema tudi ukrepe za sanacijo sedanjih razmer, besedilo novega odloka in grafične priloge. Predvideno je, da bodo na zgornjem robu deponije uredili prostor za odlaganje kosovnih odpadkov, naredili bodo nov vstop, notranje poti pa bodo ločili od lokalne ceste z ograjo. Postavili bodo nove garaže in prostore za čiščenje avtomobilov ter uredili prostor za kompostira- nje. Na jugozahodnem delu je predvidena čistilna naprava za izcedne vode. Najprej bo na vrsti ograditev deponije in začetek del pri sanaciji čela odloženih materialov. Glede na ocene načrtovalcev naj bi sanacijo deponije končali v osmih letih, stala pa naj bi okrog 193 milijonov tolarjev. Po sprejetju načrta bo občina lahko kandidirala tudi za pridobitev državnega denarja, zato bi bilo treba že letos sprejeti dokumente. Predsednik sveta KS Kovor Borut Sajovic je še opozoril, da se bodo morali dogovoriti z občino tudi o dokončni višini odškodnine. Po sedanjih predlogih naj bi krajevna skupnost dobila vsak mesec 170 tisočakov, denar pa bi namenila za odpravljanje komunalnih in drugih problemov. • S. Saje skuZ-' 3" feDruarJa * Prejšnji teden je bila prva upsčina druženikov Komunalnega podjetja , r*lč. Zanimivrv i<» rla i« nAtnt.jl.] na Honjn. Sedanji direktor bo še kandidiral let Zanimivo je, daje potekala na dan 40- nice ustanovitve podjetja. Pred desetletjem So jubilej označili z izdajo zbornika o razvoju Podjetja, letos pa so javno predstavili ureditve-m načrt za občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Na skupščini so se zbrali predstav-n,ki vseh lastnikov, med katerimi ima občina največji, skoraj 72- odstotni delež. Kot so se odločiti, bo predsednik skupščine v prihodnjih Slll*ih letih mag. Darko Veternik iz urada za gospodarstvo občine Tržič. Po sprejemu poroda začasnega direktorja o poteku lastninske-?J pre°blikovanja in poslovnih poročil za leta 1*94-1997 so potrdili tudi program letošnjih el- Cepj-av je precej obsežen, so pri njegovi ^stavi upoštevali omejene finančne možnosti. tržiški občini bi namreč potrebovali precej ec denarja za vzdrževanje komunalnih objek-ov m naprav, kot gaje na razpolago. Na skupini so imenovali komisijo, ki bo pripravila azPis za direktorja družbe, obenem pa so roiočuj tudj razpisne kriterije. Sedanji direk-°r Lado Srečnik, ki že 13. leto vodi podjetje, nm° skuPščiru' izjavil, da bo upošteval voljo 37 °tranJih družbenikov. Ker se strinjajo z njego-d kandidaturo, se bo prijavil na razpis za lektorja Komunalnega podjetja Tržič. • S. Saje Mc Donald's želi v Kranj ra«j\ 5. februarja - V torek so bili na pogovo-Bu Pri županu mestne občine Kranj Mohorju ogataju predstavniki ljubljanske filiale svetovnega koncema Mc Donald's. niK S° n-ie8ovo pomoč pri pridobitvi primer-. n Prostorov za pripravo in prodajo hitre _ a"e- Zupan jim je ponudil v razmislek tri °8e; P°s,ovni prostor v pritličju nekdanjega hotela Evropa, ki je zdaj v občinski lasti in bJ?eclanji najemnik iz njega umika, prostor v vidi poslovn°-garažni hiši, ki naj bi jo pred- oonia že letos začeli graditi na parkirišču v ed kranjsko gimnazijo in Bežkovo vilo, ali pa Pritličju novega stanovanjskega bloka na Clatem polju. • H. J. Problem vode s Krvavca se vleče več let Sedmerica se še vedno ni uspela dogovoriti o obnovi vodovoda Župani občin, ki se z vodo oskrbujejo iz zajetij na območju Krvavca, so znova razpravljali o možnosti sanacije vodovodnega sistema Krvavec. Cerklje, 5. februarja - S Krvavca, ki ga v preteklih letih močno urbanizirali, ne oziraje se na dejstvo, da je to vodooskrbno območje, je velikokrat pritekla kalna voda. Občine, ki se napajajo iz teh virov, so od obeh upravljalcev vodovoda, Komunalnega podjetja Kranj in Stanovanjsko- komunalnega podjetja Domžale, pred leti zahtevale sanacijo, pri tem pa pričakovale tudi pomoč države. Toda v štirih letih ni bilo narejenega kaj dosti več kot nova globinska vrtina, iz katere se sedaj oskrbuje večji del občine Cerklje, vstavili pa so indikator motnosti, ki ob vsakem kaljenju takoj aktivira klori-ranje vode, ki je zlasti ob neurjih kalna v površinskem zajetju. Gostitelj sestanka, župan občine Cerklje Franc Čebulj je v dokaz, da je voda iz globinske vrtine končno bistra, sodelujočim postregel s kozarcem "krvavškega bisera". Zal to ne velja za vodo, ki teče iz površinskega zajetja in jo pijejo v vzhodnih vaseh občine Cerklje ter v občinah južno od cerkljanske, v Komendi, Mengšu in Vodicah. Župana slednje na sestanek ni bilo niti po telefonski intervenciji, vsi ostali pa se tudi tokrat niso uspeli dogovoriti o sanaciji. Direktor domžalskega komunalnega podjetja Jože Duhovnik je predstavil način in vrednost sanacije, ki naj zajame filtriranje mehansko onesnažene vode iz površinskega zajetja (kar bi dalo 30 sekundnih litrov bistre vode, ki je ne bi bilo več treba klorirati) in zamenjavo cevovodov. Vrednost sanacije bi bila 560 milijonov tolarjev, dogovorili pa naj bi se tudi, kakšen delež investicije, naj ima vsaka občina. V šestih letih bi občine zmogle ta na videz sicer zajeten zalogaj, zlasti še, če bi jim priskočila na pomoč tudi država. Nekateri se ogrevajo za možnost, da bi v vodovodne razdelilnike vgradili merilce in po tem, koliko vode steče po cevovodih v posamezni občini, ocenili udeležbo pri naložbi. Spet drugi, denimo župan občine Mengeš Tomaž Štebe, pa mislijo, da bi kazalo stroške sanacije razdeliti po lastninskih deležih. Župana občin Mengeš in Komenda (Tomaž Drolec) sta na sestanku zastopala mnenje, da kaže počakati na študijo, ki jo je na prejšnjem sestanku v občini Komenda obljubil minister za okolje in prostor, raziskala pa naj bi dolgoročnost virov z vodooskrbnega območja Krvavec. Od teh izsledkov je odvisno, ali bodo južne občine vztrajale pri krvav-škem viru ali pa je smiselneje, da se priklopno na kamniški vodovod. Tako se o sanaciji tudi na tokratnem srečanju županov in predstavnikov obeh komunalnih podjetij niso uspeli dogovoriti. V sanacijo, ki zahteva veliko denarja, naj bi šlo vseh sedem občin, ali pa naj pravi čas povedo, da jih ne bo zraven. Prisiljeni so počakati, kako se bodo odločile občine Komenda, Vodice in Mengeš, ki se jim vendarler zdi škoda kar na hitro opustiti krvavški sistem. Počakali bodo pač na študijo, vendar pa ostali (župani z daljšim stažem in več izkušnjami z državo) poudarjajo, da se ni preveč zanašati na to, da bi z ministrstva za okolje že v pol leta dobili obljubljeno študijo. • D.Z. Žlebir Slovenski kulturni praznik v občini Preddvor Recitali, petje, harmonika Preddvor, 5. februarja - Pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, v občini Preddvor pripravljajo proslave, ki se bodo selile iz enega kraja v drugega. Tako bo prva drevi, v petek, 5, februarja, ob 19. uri, v dvorani na Zgornji Beli, druga v soboto, 6. lebruarja, ob 19. uri, v dvorani v Preddvoru, tretja v nedeljo, 7. februarja, ob 10. uri v podružnični šoli v Kokri, v torek, 9. februarja, pa jo bodo popoldne ob 17. uri pripravili tudi v preddvorski osnovni Šoli. Na občinskih proslavah bodo ljudje prisluhnili šestim domačim recitatorjem. zapela bosta cerkveni pevski zbor Sv. Peter in ženski pevski zbor Društva upokojencev Preddvor, Tomaž Šenk pa bo igral na harmoniko. • D.Ž. Slovesno v Šenčurju in na Visokem Šenčur, 5. februarja - Danes in v nedeljo bodo tudi v občini Šenčur proslavili slovenski kulturni praznik. Otroci osnovne Šole v Šenčurju z učiteljicama Olgo Tomšič in Mojco Gabrijel so pripravili proslavo za svoje vrstnike v šoli, danes zvečer ob 19. uri pa tudi za občane v kulturnem domu v Šenčurju. Spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna bodo počastili s pesmijo in recitalom, z instrumentalno glasbo pa se jim bodo pridružili učenci glasbene šole PianoForte iz Trboj. Osrednja proslava ob kulturnem prazniku pa bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu na Visokem, kjer se bodo na odru zvrstili recitatorji, pevski zbor KUD Visoko, instrumentalisti in plesalci. Jezikovne cvetke s Šmarjetne Panoramski razgled z napako Šmarjetna gora - Od lanske jeseni ima Hotel Bellevue na svoji razgledni ploščadi tudi tri panoramske table za razglede na sever, jug in vzhod. Brez dvoma je hotel panoramske table postavil z dobrim namenom - gostje, turisti in izletniki zdaj vsekakor lahko lažje in bolje prepoznavajo tako kraje kot hribe in gore na Gorenjskem. Dodano besedilo na panorami - sever in panoram-jug pa s svojo zmrcvarjeno slovenščino vsekakor zmanjša veselje nad razgledom. Na tabli, kjer piše, da je Kranj Prešernovo in univerzitetno mesto, pa še podoba pesnika in kranjskega grba je zraven, sije sestavljalec besedila dovolil spakedrano uni-verzalščino, še najbolj podobno slabim prevodom, s katerim so nekdaj pospremili izdelke iz bivših republik nekdanje skupne države. O manjkajočih pikah in vejicah ne kaže izgubljati besed, tudi o manjkajočih črkah ne. Z informacijami na panoramskih tablah se je trudil avtor, ki mu slovenski jezik dela še velike preglavice. Na primer - da je Prešeren umrl 8. februara je že krepka. In dalje: "Dr France Prešeren bilje prvak slovenskih pesikov". Če bralca pri panorami - sever še ni zadela kap, mu ta grozi ob branju podatkov, s katerimi je opremljen panoramski razgled na škofjeloško stran. "Zgodovina Škofje Loke se začne 973 I ko je dobio v last laško ozemlje freisinški škof Abraham." In tako dalje do naslednjih jezikovnih cvetk. Zato nasvet - treba je uživati v prelepem razgledu, branje podatkov S panoramskih tabel raje preskočite. Tudi v prijetno urejenem in pred vetrom zavarovanim prostorom z mizami in stoli je lepo posedeti ob pijači in razgledu na cerkvico svete Marjete in na Jošt. Prijetna niša pa ima po stenah prav tako razobešen ta panoramski prikaz z vsemi prej omenjenimi napakami! • Lea Mencinger Koncert v Kropi Kropa, 5. februarja - Jutri, v soboto, 6. februarja, bo ob 17. uri v kulturnem domu v Kropi koncert Prešernu v spomin. Nastopili bodo mladi glasbeniki Glasbene šole Radovljica ter moški, ženski in mešani pevski zbor Koledva. Glasbena šola Radovljica ves čas prizadevno goji sodelovanje s kulturnimi društvi, posebej s tistimi, v okviru katerih delujejo pevski zbori. Ob raznih priložnostih, ko so ob državnih ali krajevnih praznikih v posameznih krajih kulturne prireditve, so tam nastopali tudi učenci radovljiške glasbene šole - kot solisti in v komornih skupinah. Tako bo tudi ob letošnjem kolturnem prazniku v Kropi, kjer domači pevski zbor (moški, ženski in mešani zbor Koledva) pripravha koncert Prešernu v spomin. Ob pevcih bodo nastopili tudi gojenci glasbene šole iz Radovljice. Občina Škofja Loka sprejme v delovno razmerje za določen čas, v Oddelku za okolje in prostor PRIPRAVNIKA s pridobljeno visoko ali višjo strokovno izobrazbo, smer izobrazbe: gradbeništvo, arhitektura ali krajinska arhitektura drugi pogoji: znanje uporabe računalništva Delovno razmerje bo sklenjeno za čas opravljanja pripravništva, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Nepopolnih in prepoznih vlog ne bomo obravnavali. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. IZ GORENJSKIH OBČIN V programu cerkvene in posvetne pesmi Tržič, 5. februarja - Kulturno društvo mešani pevski zbor Ignacij Hladnik povezuje mešani in moški zbor. V prvem poje 35 pevk in pevcev, v drugem pa 15 moških. Mešani zbor je začel delovati leta 1980 z nekaj manj kot 30 člani, v najboljših letih pa je celo presegel 40-člansko zasedbo. Za pretežno študentsko sestavo so namreč značilne pogoste menjave. Vseeno je zbor prerasel prvotni okvir cerkvenega petja ter je začel sredi osemdesetih let nastopati na prireditvah v tržiški občini in širše. Gostoval je tudi v tujini - Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, ZDA in Kanadi ter nazadnje pred dvema letoma in pol v Avstraliji. Doslej je naštudiral več kot tristo pesmi, od katerih je dobra desetina skladb iz domače in tuje zborovske literature na aktualnem sporedu. Tudi moški zbor, ki se uveljavlja dobra tri leta, ne poje samo cerkvenih pesmi. Njegov repertoar je sicer nekoliko skromnejši, vendar se tudi pevci ne bojijo javnih nastopov. Prav danes bosta oba zbora nastopila na 18. reviji tržiških pevskih zborov. 14. februarja bo mešani zbor zapel v cerkvi na Brezjah med mašo za diplomate, spomladi pa bo gostoval v Ljubljani. Kot je pohvalil dosežke iz preteklosti zborovodja Vito Primožič, so leta 1994 kot prvi cerkveni zbor v Sloveniji izdali kompaktno ploščo. Drugo ploščo naj bi pripravili za 20-letnico zbora v prihodnjem letu. • S. Saje Dupljanke širijo izbor pesmi Zgornje Duplje, 5. februarja - V ženskem pevskem zboru Dupljanke je zbranih 24 pevk iz domače vasi in okolice, med katerimi sta tudi dve novi članici iz tržiške občine. Zbor je postopno prešel z manj zahtevnega dvoglasnega petja na več-glasno izvedbo in se usmeril z ljudskih na umetne pesmi. V njegovem repertoarju je že okrog sto različnih zborovskih skladb. Pod vodstvom Katje Klančnik, študentke glasbene akademije iz Dupelj, je v dveh letih že večkrat nastopil tudi izven občinskih meja. Decembra lani je prvič uspešno sodeloval s komornim zborom iz Kranja, orkestrom in solisti na koncertu v cerkvi v Stražišču. ob Liparjevih dnevih pa se je dvakrat predstavil v Mengšu in enkrat v Kranju. Pevke trenutno vadijo dokaj zahteven program, s katerim bodo nastopile na območni reviji zborov v Kranju prihodnji mesec. Predvidoma maja bodo pripravile samostojen koncert v domačem kraju. Tam bodo med nastopajočimi tudi danes zvečer v osnovni šoli Duplje, kjer bo osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku. • S. Saje Manjka jim moških glasov Naklo, 5. februarja - V mešanem pevskem zboru Dobrava, ki deluje šesto leto, se zbira 25 pevk in pevcev iz Naklega in Strahinja ter s Pivke in z Okroglega. Sedaj je v zboru 14 žensk, pogrešajo pa moške glasove, tenorje in base. Tudi zato se jim pri nastopih redno pridružijo še pevci iz Kovorja, kjer je doma njihov zborovodja Andrej Zupan. Pod njegovim vodstvom so se v treh letih naučili priredbe raznih skladb za mešane zbore, ljudske in narodne pesmi in tudi nekaj umetnih. Med nastopi i/ven občine ima najdaljšo tradicijo sodelovanje na srečanju pevskih zborov v Stični, kamor se bo zbor Dobrava odpravil tudi letos. Poleti redno nastopa skupaj s tržiškim pihalnim orkestrom na prireditvah ob prazniku občine Naklo, na jesen popestri podelitev turističnih priznanj za urejenost domov, prihod novega leta pa napove z novoletnim koncertom. Tako se je tudi decembra lani pridružil nastopajočim v nakelski osnovni šoli. Za letos pripravlja gostovanje na Kokrici, ki bo že v prvi polovici marca, naslednji mesec pa bo na vrsti sodelovanje na reviji pevskih zborov občine Naklo. • S. Saje ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 DEŽURNE PRODAJALNE NA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK: V ponedeljek, 8. 2. 1999, so od 8. do 12. ure odprte vse nedeljsko dežurne prodajalne ter HM Tržič, SM Drulovka, SM Radovljica, SP Besnica, SP Delikatesa, SP Kočna, SP Kropa, SP Planina, SP Primskovo, SP Na klancu, SP Pri nebotičniku, SP Storžič, SP Vodovodni stolp in SKP Agraria. ŽIVILA KRANJ VAM ŽELIJO LEP KULTURNI PRAZNIK! d.d. KRANJ Ljubljanska 22, Kranj objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALIST PRIPRAVNIK Od kandidatov pričakujemo, da imajo izobrazbo V. oz. VI. stopnje komercialne smeri. Delovno razmerje s pripravnikom bomo sklenili za določen čas. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. Častni povabljenec, premiera gledališča Nasmeh Z rokami na obrazu Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh. Dva večera zapored polna dvorana smeha. Pa ne tistega muzajoče-ga, ki uide, ker se je nekdo po pomoti spotaknil ob stol ali ogovarjal napačnega soigralca. Po prvih minutah napetosti smo vsi videči pozabili, da smo v gledališču slepih. Brcznica pri Žirovnici - Od prvih korakov gledališča Nasmeh, ki domu-je na Breznici in deluje v okviru Kulturnega društva dr. F. Prešeren, sta minili že dobri dve leti. V tem času je prvo slovensko gledališče slepih in slabovidnih, v katerem sodelujejo igralci iz različnih koncev Slovenije, s komedjo Dan oddiha uspešno nastopalo v več kot tridesetih krajih. Pretekli petek so premierno uprizorili že svojo drugo predstavo, komedijo v treh dejanjih z naslovom Častni povabljenec, avtorjev Scarniccija in Tarabusija. Tako na petkovi premieri kot na sobotni ponovitvi je bila dvorana na Breznici polna do zadnjega kotička. "Tekst sem dobila od prijateljev, ki igrajo po drugih gledališčih, v vasici nad Postojno. Všeč mi je bil že na prvi pogled. Morda res ni zelo kvaliteten, je pa prav gotovo takšen, da večino ljudi spravi v smeh in dobro voljo," je povedala režiserka Mateja Fabjan. Naše vaje se zaradi naše posebnosti kar precej razlikujejo od drugih amaterskih gledališč. Več časa posvetimo gibanju in orientaciji na odru, na katerem mora biti scena postavljena vedno v enakem razmerju. Tudi mimiki namenjamo več časa, kar pa ne pomeni, da se slepi ne znamo smejati. Prav nasprotno, v smeh in veselje znamo spraviti celo dvorano, so zapisali v gledališki list. "Sceno oblikujemo skupaj. Poiščemo oporne točke, igralci pa povedo, kakšne kontraste potrebujejo, da jih nekateri še zaznavajo. Potem se pač znajdejo sami. Nekaj časa se sprehajajo po sceni, pokažem jim, kam naj se postavijo, kje naj bodo. Pri mimiki in gestah je malo drugače. Postavim se pred igralca, ki nasloni svoje roke na moje in sama mu kretnjo pokažem. Pogledam, če jo naredi tako, kot delajo videči, in potem vadiva toliko časa, da je gesta oziroma kretnja takšna, kakršna mora biti. Podobno je pri obrazni mimiki, le da imajo igralci takrat roke na mojem obrazu. Pa delamo poskuse. Gibom namenjamo posebne vaje, ki ponavadi trajajo tudi po pet, šest dni. Dostikrat se pogovarjamo o tem, da jim pridobljeno znanje pomaga tudi v zasebnem življenju. Na ta način, pravijo, se celo lažje vključijo v družbo," pojasnjuje Mateja Fabjan. Slepi in slabovidni igralci se morajo tako na novo naučiti precej več kot videči. "In vse skupaj uskladiti na odru," dodaja režiserka, "kajti na odru se morajo naučiti tudi to, da v soigralca, ki ga nagovarjajo, Režiserka Mateja Fabjan obrnejo svoje oči. Videčim je to nekaj samoumevnega, mi pa za to porabimo veliko vaje." "Gotovo se pri igri na svoj vid ne moremo zanašati. Vsaj osem nas je takšnih v najnovejši predstavi, ki se na vid ne moremo zanašati," je po predstavi povedala igralka Sonja Pušnik. "Ostanejo nam pač drugi čuti -v prvi vrsti je to sluh, s katerim lahko zaznavamo prostor, s katerim slišimo gibanje soigralcev in s katerim ne nazadnje slišimo tudi odziv publike. Potem je tu orientacija: na odru imamo nameščene preproge, ki nam služijo prav za to, da se lažje orientiramo, da smo bolj gotovi pri hoji in sproščeni pn gibanju. Preproge v prostor niso postavljene po naključjuo, nit« to ni zamisel režiserke. Skupaj2 nami je postavljala tako imenovane orientacijske točke. Ravno tako kot trak za označitev konca odra. Tretji pomemben faktor pa je zanesljivost, ki jo pridobimo le z ogromno vaje. Zanesemo se, da bo soigralec vedno stal na istem mestu ifj seveda, da bo vedno priskočil na pomoč, če se bo kaj zataknilo. Vsi živimo za isti projekt V vsi delamo skupaj. To se kaže tudi na odru." V boemski komediji o družin' Zajedenovih, v kateri se oče preživlja s poklicem častnega povabljenca, to je tistega, ki se kar sam povabi na razne zaba; ve, se tam navečerja in nekaj bifeja odnese še domov, za naslednji dan, so nastopih Erlend More, Sonja Pušnik-Andrej Pršuh, Suzana Dajč-man, Brigita Kozlar, Jana Mirt. Miha Kosi, Frenk Mlačnjk. Miha Jakopin, Valter Vertačnik. Ladka Hunjet in Damjan Gert-Režiserka predstave je Mateja Fabjan, mentorica Alenka Bole - Vrabec. Scena je delo Magde Češek in Mateje Fabjan, kostumi pa Darke Fabjan in Jožice Noč. • Marjana Ahačič Ob novih knjižničnih prostorih še čitalnica Članstvo skokovito narašča Odkar se je Knjižnica Blaža Kumerdeja na Bledu inštirideset poskočilo na skoraj sedemdeset tisoč Bled - Načrtovalci nove knjižnice na Bledu so mislili tudi na invalide; ker so prostori v prvem nadstropju poslopja, so ob stopnišču zgradili tudi posebno dvigalo. Knjižnica se je na sedanjo lokacijo ob glavni cesti v centru Bleda preselila že junija lani, v prvo nadstropje nad pošto, a so že takrat načrtovali, da bodo knjižnični dejavnosti namenili tudi prvo nadstropje sosednje stavbe, ju povezali s hodnikom in tako pridobili prostor, namenjen čitalnici in prireditvam, kijih v knjižnicah v okviru matične radovljiške ni malo. Osrednji del knjižnice so tako iz stavbe nad pošto ob pomoči vojakov z Bohinjske Bele že preselili v nove prostore v sosednji stavbi. V lani dograjenih prostorih pa bo odslej sodobna, prijetna in funkcionalna čitalnica, kjer bodo na voljo tudi avdio in video kasete ter zgoščenke. Kot je povedala ravnateljica matične knjižnice A. T. Linharta Radovljica Božena Kolman junija lani preselila v nove prostore v centru mesta, je število članov iz dva- | 12. februarja bodo slovesno odprli še čitalniške prostore v sosednji stavbi. Finžgar, so z lokacijo v samem centru Bleda zelo zadovoljni. Da ustreza tudi uporabnikom knjižnice, pa priča podatek o skokovitem porastu članstva v zadnjem letu. Na 450 kvadratnih metrih knjižnice in čitalnice Blaža Kumerdeja na Bledu bo bralcem na voljo več kot 15 tisoč knjig ter več kot sedemdeset naslovov periodike, k« jo bodo postopoma še dopolnjevali v čitalnici je dovolj prijetnega in udobnega prostora tako za lahkotnejše branje kot tudi za študij, vse pa je pripravljeno, da se čitalnica po potrebi spremeni tudi v manjši prireditveni ali razstavni prostor. Seveda sodobna knjižnica danes ne more brez hitrih komunikacijskih povezav z različnimi bazami podatkov. Žal pa je, kotJe povedala ravnateljica Božena Kolnian Finžgar, za primerno računalniško opremo zaenkrat zmanjkalo denarja. • M. Ahačic V mesecu kulture tretji koncert V domovinski pesmi bodo slavi tudi Prešerna V dobri veri, da je ves mesec februar kulturno obarvan, ravna tudi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka iz CerW Tretji iz serije koncertov ob 40-letnici zbora bo konec tega meseca, z njim pa se oddolžujejo tudi Prešernovemu spomin11' Cerklje, 5. februarja - Kdor je prisluhnil prvima dvema od šestih načrtovanih koncertov ob okroglem jubileju, že ve, da so vsakič ubrani na drugo tematiko. Novembra je moški zbor pripravil koncert slovenskih napitnic, božični je bil na praznično temo, ob mesecu kulture pa bodo pevci zapeli domovinske in domoljubne pesmi. "Koncert smo zastavili v dveh delih, prvi je posvečen domovinski in domoljubni pesmi skozi zgodovino slovenstva, drugi pesmim, ki opevajo lepoto naše domovine," pravi dirigent zbora Jožef Močnik. "V prvem delu se bomo s pesmijo (in dodanim komentarjem) sprehodili skozi slovensko zgodovino, od Karantanije, prek habsburške monarhije, ilirskih provinc do tega stoletja. S Karantanijo so povezani Brižinski spomeniki, z avstro-ogrsko monarhijo Stiski rokopis, in oba nameravamo kot glasbeni noviteti predstaviti na tem koncertu. Poslušalci bodo slišali Ilirijo vrsto pesmi romantike. oživljeno in iz slovenske V zborovski pesmi bodo lepo zazvenela besedila slovenskih pesnikov. Prešerna, Jenka, Gregorčiča, ki so jih uglasbili domači komponisti. Nato se bomo dotaknili bolečih obdobij slovenske zgodovine: prve svetovne vojne (Doberdob), obdobja do druge svetovne vojne, slednje pa s partizansko in domobransko pesmijo. Prikazali naj bi skratka umetniško ustvarjanje tega časa, ne glede na to, na kateri strani so se vojskovali slovenski fantje. In še tretja vojna, ki je prinesla osamosvojitev... Drugi del koncerta, v katerem bomo predstavili predvidoma osem pesmi, bo manj nabit z zgodovino, bolj pa s čustvi, saj bomo peli o lepoti naše domovine. Soči, Triglav moj dom, Planinska so pesmi, ki jih naše obe«' stvo pozna in jim rado prisluhne." g V Cerkljah, kjer umetniško poustvarja v dobrih pevskih zborov, bodo torej s PcSl11!,. ^.".^ootii; i>,-,,. xr« -----...„br-, na jclelJ0' dom* Jožefa Močnika počastili Prešerna. Ne sicer natanko na venski kulturni praznik, pač pa v ne 28. februarja, v dvorani kulturnega 40-letnica komornega moškega zbora, k« J j praznujejo s šestimi tematsko zaokrožen« koncerti in se bo končala s koncertom uS^v3 nic pozno jeseni, poslušalcem vsaka meseca postreže s koncertnim dogodk0 Slišali so napitnice in božične pesmi. 'c ^ arja bodo domovinske in domoljubne, veliki noči duhovne pesmi, spomladi UuJ*JjJj pesem, jeseni uspešnice. Zbor, ki je v st« • desetletjih svojega obstoja dobil že kar no nagrad in priznanj, za najplodnejše pa s jo obdobje med letoma 1969 in 1986, o|* stvo že pozna po tematskih koncertih, '^j. je pred nekaj leti pripravil koncert na De? olV la Martina Slomška, predtem pa tudi cert slovenskih žalostink. /Jeb'r Petek, 5. februarja 1999 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Pred uvedbo davka na dodano vrednost strah pred podražitvami in dolžniki Podjetniki zaploskali ministru Gaspariju Ze za konec februarja je malemu gospodarstvu obljubil predlog zakona za ureditev plačilne discipline, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku. Kranj, 4. febr. - Minister Gaspari me je prepričal, zakon o zase ti malih podjetij pred velikimi dolžniki je stvar, za katero jn£W nismo vedeli, zato lahko glasujemo za sklep, da so *daJ.\zP0>2™ pogoji za uvedbo davka na dodano vrednostne na seji v^imenu podjetnikov dejal Miran Lampret. Drugi predstavnik. ZJ^Jia podjetnikov Slovenije so se s tem strinjali, finanen. m.n.ster ^tj Gaspari je bil delež celo aplavza, kar kaze, da £JQ**" nedisciplina žulj, ki tišči mnoga podjetja, v težjem položaju so seveda manjša. Tako je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije sklenil, da ne nasprotuje več uvedbi davka na dodano vrednost s 1. julijem letos. V Združenju podjetnikov Slovenije je bilo namreč pred torkovo sejo upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije več sestankov in posvetov, na katerih so podjetniki pred uvedbo davka na dodano vrednost zahtevali ureditev plačilne discipline, večjo prožnost pri zaposlovanju oziroma odpuščanju delavcev, odpravo temeljne obrestne mere, vlada pa naj bi iz sredstev EU sofinancirala posvete in gradivo o uvajanju novega načina obdavčitve. Na začetku razprave o uvedbi Qavka na dodano vrednost, je namreč kazalo, da podjetniki ne bodo popustili, najbolj odločen )e bil Emil Vehovar, ki tudi ni želel glasovati, rekoč, da se ne bo Posipal s pepelom. Marta Turk, Predsednica ljubljanskega zdru- iK Metnikov je dejala, da Q 7rbl Plačilna nedisciplina, sa] 1,0 treba Za tekočo likvidnost zagotoviti 30 do 35 odstotkov, Vsekakor vsaj 20 odstotkov let- n.ega prometa. Potem, ko je "nančni minister Mitja Gaspari obljubil interventni zakon o Ureditvi plačilne discipline, so Podjetniki vendarle soglašali z ?bornično ugotovitvijo, da so •zpolnjeni pogoji za uvedbo davka na dodano vrednost. Poletni čas je najbolj primeren za uvedbo davka n* dodano vrednost K takšni ugotovitvi so brez dvoma prispevale tudi besede bnančnega ministra Mitja Gasparija, da je vlada trdno odloče-na uvesti davek na dodano Rednost s 1. julijem letos. Tudi £ez leto bi bile po njegovih oesedah težave prav takšne, kot s° zdaj, zakon pa ni zako davek na dodano vrednost pravočasno pripraviti. Poletni meseci kot vse kaže niso bili po naključju izbrani kot najbolj primerni za uvedbo davka na dodano vrednost. Inflacija se v poletnih mesecih namreč najnižja, na kar vplivajo sezonske pocenitve hrane in spomnite se lahko, da je bila lansko poletje celo ničelna. Poleg tega država celo ne bo povečevala cen, ki jih kontrolira, saj so bile uskladitve narejene že lani, zadnja se nanaša na telekomunikacije, uveljavljena je bila s februarjem. Likvidnost bank je po Gasparijevih beseda ustrezna, zato jim ne bo treba spreminjati obrestne politike. Razen če se ne bi Banka Slovenije odloČila za bolj omejitveno denarno politiko, kar pa sedaj glede na likvidnost bank ni pričakovati. Razlogov za podražitve ni Nobenega razloga ni za podražitve, da gre za zamenjavo davkov, ne pa za dodatno obdavčitev. Po novem bo obdavčitev celo za odstotno točko nižja. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost so podražitve mogoče le pri manjšem delu storitev, pri tistih namreč, kjer se bo stopnja s 6 dvignila na 19 odstotkov. Zato ni nikakršne potrebe po javnih opozorilih, kako se bo vse po- Kolikšne bodo podražitve? Pri uvedbi davka na dodano vrednost brez podražitev verjetno ne bo šlo, finančni minister Mitja Gaspari pravi, da jih bodo verjetno sprožila že inflacijska pričakovanja, zato o tem vsekakor ni pametno veliko govoriti. Sam ocenjuje, da bo inflacija v letošnjem prvem polletju 3-odstotna, uvedba davka na dodano vrednost pa bo povzročila približno 70 odstotkov tega povečanja. Potemtakem pričakuje, da bo zaradi uvedbe davka na dodano vrednost inflacija poskočila za dobra dva odstotka. K temu naj bi prispeval dobro izbran čas. Nemčija je denimo pred dvajsetimi letu uvedla davek na dodano vrednost, v času recesije. Tudi pri nas se podjetja vse bolj srečujeo s padanje cen na svetovnem trgu. Svoje naj bi prispeval tudi zakon o ureditvi plačilne discipline, ki malih podjetnikov ne bi pehal v podražitve zaradi strahu pred neplačevanjem. dražilo. Takšna opozorila niso razumna, saj le povečujejo inflacijsko pričakovanje. Poleg tega bo imel davek na dodano vrednost samoregulacij-ski učinek, saj poudarja poslovnost. Vsakega udeleženca bo silil k razmišljanju, kolikšne bodo poslej njegove zaloge, kdaj bo uvažal in kdaj izvažal itd. Gaspari zavrača menice Zahteve po uvedbi menic kot instrumenta zavarovanja plačil pomenijo vračanje v stare, jugoslovanske čase, tedaj smo jih imeli, pa je bila plačilna nedisciplina samo še večja, je dejal finančni minister Mitja Gaspari. Pomembna je izbira poslovnega parnerja, tega pa ne mora narekovati država, bonitetne ocene je pač treba plačati. Vlada zdaj išče zakonsko ureditev plačilne discipline, predvsem za manjše gospodarske subjekte, ki so zaradi neplačevanja lahko najbolj prizadeti. i J' <-«ivon |;a m zaK.U ^Pleten, da se ne bi mogli na Davčna loterija Vlada oziroma davkarji bodo pred uvedbo davka na dodano vrednost in ob njej izpeljali nekaj zanimivih akcij. Tako bodo z javnim objavljanjem najnižjim cen v posameznih krajih v bistvu zastonj reklamirala izdelke tistih, ki jih ne bodo podražili. Ljudje bodo obveščeni, kjer so stvari najcenejše in kupovali bodo seveda tam. Uvesti nameravajo tudi "loterijo", kar se je dobro obneslo na Hrvaškem. Ljudje naj bi s pošiljali oddane računi in z njimi sodelovali enkrat na mesec sodelovali v žrebanju. "Nagrajeni" račun bo moč pogledati za nazaj, kar pomeni, da bo razvidno, kdo je bil poslovno povezan v izdelavo in prodajo tega izdelka, in če je bil seveda davek pravilno plačan. Pripravljajo zakon, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku in bi potemtakem začel veljati že pred 1. julijem. Upravnemu odboru Gospodarske zbornice ga bodo v obravnavo predložili že konec februarja, najkasneje v začetku marca. Z njim naj bi povečali plačilno disciplino, zlasti med malimi podjetji. Štiri tisoč slamnatih podjetij Plačilna nedisciplina pri nas ne narašča več, osredotoča pa se predvsem na male trgovce in na velike tovarne. Država je pri svojih razpisih kot pogoj že uvedla plačane račune, kar se nanaša predvsem na gradbeno operativo. Spodbudile so jo seveda znane zahteve avtoprevoz-nikov, vsekakor je prav da se organizirajo, najbolj primerna oblika bi bila vsekakor agencija. Zakon o zaščiti pred neplačni-ki bo kot vse kaže prinesel institut kuratorja oziroma začetek predstečajnega postopka pri .velikih dolžnikih. Poseben problem so vzporedna podjetja, kjer matična puščajo dolgove, ki jih ne plača nihče. Po Gasparijevih besedah je v Sloveniji kar 4 tisoč slamnatih podjetij, ki imajo kar 20 milijard tolarjev obveznosti in nobenega zaposlenega. Sicer pa imajo probleme z neplačavanjem tudi drugod. Precej večja kot pri nas je na Hrvaškem, pojalvja pa se tudi v Nemčiji, Italiji. Podobno kot pri nas o ureditvi plačilne discipline razmišljajo tudi v Italiji. • Marija Volčjak Inflacija je še previsoka, da bi ukinili revalorizacijo Razmere za ukinitev TOM-a še niso dozorele ^si direktorji se niso strinjali Kranj, 4. febr. - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na torkovi Seji obravnaval tudi ukinitev temeljne obrestne mere oziroma TOM-a, o čemer So pred kratkim pripravili strokovni Posvet. Tudi na priporočilo nekaterih znanih ekonomistov in finančnikov je Pretehtalo spoznanje, da v tem trenutku teJ?a nima smisla pogrevati, ear bi bili nčinki jalovi. Vsi direktorji namreč ne •nislijo tako, izrekli so več opozoril zlasti na račun razkoraka med tečajem in revaloziracijo. Ob tako visoki inflaciji je "popravek" še Potreben, če bi ga ukinili, bi banke verjetno PriraČunavale kaj drugega, vsekakor bi na neki način vračunale inflacijska pričakovanja. Dr. Franjo Štiblar in dr. Davor Savin ocenjujejo, da bi bilo temeljno obrestno niero smiselno ukiniti pri 4- do 5-odstotni mflaciji, dr. Neven Borak pa pravi, da bi morala biti inflacije prej vsaj dve leti 3-odstotna. Temeljne obrestne mere še oceno ekonomistov in finančnikov, da naj bi o tem govorili šele prihodnje leto. nikakor ne kaže ukinjati na administrativen način. Toliko manj, ker bo uvedba davka na dodano vrednost povečala inflacijska pričakovanja, ki vsekakor ne bo padala. Primeren čas za njeno ukinitev bo potemtakem prihodnje leto. Strokovnjaki potemtakem ocenjujejo, da se bo temeljna obrestna mera izživela nekje sredi leta 2000. Vsi direktorji se s tem niso strinjali. Miroslav Štrajhar je dejal, da ga inflacija resno skrbi in da bi morali več narediti za njeno zmanjšanje. Emil Vehovar je dejal, da bi morale biti obrestne mere z uvedbo davka na dodano vrednost na evropski ravni. Božo Kuharic opozoril, da je gospodarstvo stisnjeno, banke pa imajo 20 milijard tolarjev dobička. Bruno Korelič pa je povedal, da je po letu 1993, odkar traja privatizacija, knjigovodska vrednost koprske Luke povečala na 330 milijonov mark, v Nemčiji pa bi se na 258 milijonov mark, kar jim seveda ne koristi. Predsednik zbornice Jožko Čuk je dejal, da stvari niso črno bele, temveč sive in da še ni dovolj kritične mase za ukinitev temeljne obrestne mere, zategadelj je v tem trenutku potreben kompromis. Finančni minister Mitja Gaspari, ki se je predvsem zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, udeležil seje upravnega odbora, je dejal, da razmere še niso dozorele za ukinitev temeljne obrestne mre. Predvsem pa brez spremembe računovodskih standardov ne bi nič pomenila, in daje finančno ministrstvo že predlagalo ukinitev revalorizacijskih podbilanc v bankah, kar bi bistveno zmanjšalo njihovo davčno osnovo. Zgolj razrpava o ukinitvi TOM-a je zato umetna. Minister Gaspari je še opozoril, da je vse več znakov gospodarske recesije, saj cene tako rekoč čez noč padejo za 10 do 20 odstotkov. V poslabšanih razmerah pa bodo banke morale odigrati pomembno vlogo. • Marija Volčjak Začenja se pošlovana sanacija Peka Tržič, 3. febr. - Peko je obiskal predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bogdan Topič s sodelavci, pogovarjali so se o poslovni sanacije tržiške tovarne čevljev. Ustanoviti nameravajo skupni tehnološko inovacijski center slovenske obutvene industrije. Tržiški Peko je po finančni sanaciji temeljito očiščen in začenja se poslovni del sanacije, ki bo seveda velika preizkušnja za novo Pekovo vodstvo. Konec januarja je bil za predsednika uprave imenovan Tomaž Lovše, dotedanji predsednik Pekovega nadzornega sveta. Pogovarjali so se letošnjem poslovnem načrtu in viziji novega vodstva Peka. Država se je z velikimi sredstvi vkjučila v finančno sanacijo Peka, v kateri se je z izpeljavo prisilne poravnave razbremenil s 5 milijard tolarjev na 327 milijonov tolarjev obveznosti. Prek Slovenske razvojne družbe se je vključila s 'sanacijskimi' obveznicami, s katerimi so bili poplačan nekateri ločitveni upniki. Največji ločitveni upnici sta bili Gorenjska banka in SKB banka, ki sta bili poplačani v višini 900 milijonov tolarjev. SRD se je s svojimi strokovnjaki vključila v pogajanja z ostalimi upniki, ki so svoj del terjatev zamenjali za delnice. Preostale obveznice, v višini dobre milijarde tolarjev, pa so namenjene tekočemu financiranju obratnih sredstev in investicij ter za poplačilo obveznosti iz prisilne poravnave. Slovenska razvojna družba bo podprla poslovno povezovanje slovenske obutvene industrije, kar spada v strategijo prestrukturiranja slovenske obutvene industrije, ki jo je vlada pred časom že sprejela. Strategijo so pripravili na ministrstvu za delo, zasnova je na povezovanju obutvene industrije, torej tudi Peka, Planike in Alpine, aktualna postaja po finančni sanaciji Peka, še bolj bo, ko bo prisilna poravnava izpeljana še v kranjski Planiki. V skladu s strategijo načrtujejo ustanovitev skupnega tehnološko inovacijskega centra, s katerim naj bi precej prihranili predvsem pri načrtovanju novih izdelkov, financiranju in osvajanju novih trgov. • M.V. Novo vodstvo jeseniške zbornice Jesenice, febr. - Za novo predsednico Območne obrtne zbornice Jesenice je bila izvoljena Janja Dolhar. Območna obrtna zbornica Jesenice je dobila novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Tja do leta 2002 bo tako organizacijo jeseniških obrtnikov vodila Janja Dolhar iz Rateč. Za podpredsednika sta bila izvoljena Peter Muhar z Blejske Dobrave in Tomaž Mencinger z Jesenic. Nova predsednica skupščine je Vera Žvan iz Žirovnice, predsednica nadzornega sveta pa Blaženka Derling iz Žirovnice. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA ZA GORENJSKO INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE KAKO POSLOVATI S KAZAHSTANOM Gospodarska zbornica Slovenije bo pripravila posvet "Kako poslovati s Kazahstanom" v četrtek, 11. februarja 1999, od 10.30 do 15.00 ure v kongresnem centru Hotela Perle v Novi Gorici, Kidričeva 7. Teme posveta so: • Predstavitev ekonomske situacije • Ukrepi in delovanje državnih institucij • Praktične izkušnje podjetnikov Kotizacija je za člane GZS je 5.000 SIT, za nečlane 7.500 SIT. Prijave pošljite do torka, 9. februarja 1999, na Gospodarsko zbornico Slovenije (fax: 061 219-536), vse dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 061 1250 122 (Esad Ajeti). ALPETOUR - BANDAG, d.d. 4200 ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 8 TEL: 00386-64-634-200, FAX: 00386-64-632-806 ^ALPETOUR^\ Ponovno objavljamo razpis za prosta delovna mesta 2 delavca za delo GUMAR 1 • zaželena izobrazba - gumarski tehnik • najmanj poklicna šola tehnične smeri • prednost imajo kandidati, ki imajo znanja iz gumarstva Delo sklepamo za določen čas s preizkusno dobo 3 mesecev. Kandidatom, ki se bodo uspešno vključili v delo nudimo zaposlitev za nedoločen čas! Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Alpetour - Bandag, d.d., Kidričeva 8, 4220 Škofja Loka. POSLI IN FINANC! UREJA: Marija Volčjak V Savi Tires lani izdelali rekordnih pet milijonov avtoplaščev Zdaj za petino manj tovornih avtoplaščev Februarja in marca so ukinili sobotno in nedeljsko delo, zaposleni pa bodo izkoristili lanski dopust Kranj, 4. febr. - Vodstvo koncema Goodvear je spremenilo letošnji načrt proizvodnje in prodaje, saj se je na evropskem trgu občutno zmanjšalo povpraševanje po avtomobilskih plaščih. V vseh Goodvearovih tovarnah bodo v letošnjih prvih treh mesecih za petino zmanjšali proizvodnjo plaščev za poltovorna in tovorna vozila. To seveda velja tudi za kranjsko Savo Tires, kjer so začasno v vseh treh izmenah ukinili sobotno in nedeljsko delo. Goodvearova odločitev o 20-odstotnem zmanjšanju obsega proizvodnje velja v letošnjem prvem tromesečju seveda tudi za kranjsko družbo Sava Tires, ki je začela poslovati julija lani, v njej pa ima Goodvear 60-odstotni lastninski delež. Izpeljali jo bodo tako, da bodo posledice za zaposlene čim manj boleče, finančni učinek za podjetje pa čim boljše. Tako so v proizvodnji avtomobilskih plaščev februarja in marca v vseh treh izmenah ukinili sobotno in nedeljsko delo. Nekaj delavcev so prerazporedili v druge organizacijske enote, deloma pa koristijo letne dopuste. Precej jih ima namreč še lanski KOMUNALA JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ, p.o. Mirka Vadnova 1 4000 KRANJ razpisuje prosto delovno mesto STROJNIKA - AVTOMEHANIKA Pogoj: končana šola za strojnike in avtomehanike, vsaj tri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov JPK Kranj, Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po končanem razpisu. Proizvodnja in trgovina spalnih sistemov Delavska cesta 26, 4000 KRANJ tel.: 311 377, 311 159 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., sobota od 9. do 12. ure Nudimo: • LATEKS LEŽIŠČA, VZMETNICE, ŽIMNICE z letveno podlogo vseh dimenzij NOVO - NOVO - NOVO • VZGLAVNIKE SESTAVLJENE IZ VOLNE IN LATEKSA • PREŠITE ODEJE IN NADVLOŽKI IZ DOMAČE VOLNE *** zdravo spati - zdravo živeti *** NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO sedaj tudi v Kranju POSTELJNINA I I BPT Barve Posteljnine Tržič Bio Program Tržič *** ugodne cene za visoko kvaliteto *** Richard Johnson dopust, ki ga morajo tako ali tako porabiti v letošnjih prvih treh mesecih. Načrt so namreč sestavili tako, da bo kar najmanj prizadel zaposlene. Tako ne vključuje odpuščanja, tudi tistih ne, ki so zaposleni za določen čas. V Savi Tires je nekaj več kot 1.700 zaposlenih, ki so lani dosegli rekordno proizvodnjo. Izdelali so namreč dobrih 5 milijonov avtomobilskih plaščev za osebna, poltovorna in tovorna vozila. Kljub temu da so sredi leta Continentalovo tehnologijo zamenjali z Good-vearovo in proizvodni program razširili s avtoplašči blagovne znamke Goodvear. Jeseni so namreč dosegali rekordno dnevno in mesečno proizvodnjo, zato so lahko nadoknadili zaostanek iz prejšnjih mesecev in proizvodni načrt v celoti uresničili. Letošnja zima zahteva dobre avtoplašče, mnogo kupcev se je odločilo za savin Eskimo S2 in v zadnjih dveh mesecih lanskega leta so jih prodali 356 tisoč, kar je bilo dobrih 40 odstotkov več, kot so načrtovali v celotnem lanskem drugem polletju. Kar nekaj zamudnikov pa se je za nakup odločilo po prvo januarskem sneženju. Zimski avto-plašč Eskimo se potemtakem dobro uveljavlja, kar je najboljši dokaz kakovosti. Glavni direktor Save Tires Richard Johnson nam je zagotovil, da so to odlični avtoplašči in da jih ima tudi na svojem avtu. Letošnji obseg proizvodnje bo odvisen od tržnih razmer, ki so se jim morali že v prih mesecih prilagoditi z manjšo proizvodnjo plaščev za poltovorna in tovorna vozila. Sicer pa računajo, da bodo letos za desetino povečali proizvodnjo. Kar za štirikrat nameravajo povečati izdelavo Goodverovih avtoplaščev za visoke hitrosti. Tja do maja bodo izdelovali predvsem letne avtoplašče, med njimi bo najpomembnejša znamka Rapidex R2. • M.V. TRGOVINA dom r°E 4209 ŽABNICA 68 razpisuje prosto delovno mesto VOZNIK TOVORNJAKA z avtodvigalom Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe mehanične ali druge tehnične smeri - vozniški izpit C kategorije - 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 1-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh na naš naslov. Razstava slikarja Tuška v Kokri V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju so v prenovljenih galerijskih prostorih hotela odprli novo razstavo del akademskega slikarja Vinka Tuška. Številnemu občinstvu je dela slikarja Tuška predstavil mag. Damir Globočnik, otvoritev pa sta popestrili študentki akademije za glasbo Špela Knoll in Katarina Gale. Razstava v hotelu Kokra bo na ogled do sredine marca. Slika: G. Šinik MEŠETAR Cene vrtov na Gorenjskem Če kupujete ali prodajate vrt, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki jih je pripravil sodni izvedenec in cenilec ing-Pavel Okorn iz Škofje Loke koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene, ki jih navajamo, so v tolarjih za kvadratni meter. Bonitetni Območje upravnih enot: razred *Kranj,Šk.Loka *Radovljica *Jesenice *Tržič 1. 1.056,20 977,60 806,40 2. 950,60 879,80 725,80 3. 845,00 782,00 645,20 4. 739,40 684,40 564,40 5. 633,80 586,60 483,80 6. 528,20 488,80 403,20 7. 422,40 391,00 322,60 8. 316,80 293,20 242,00 822,40 740,20 658,00 575,60 493,40 411,20 329,00 246,80 Po poteh dediščine V Sloveniji že od lanskega septembra dalje poteka regionalni razvojni projekt z naslovom Po poteh dediščine, katerega glavni cilj je poiskati možnosti za dodatni razvoj na podeželju in ljudern ponuditi dopolnilni zaslužek, predvsem na področju turizma. v nalogo, ki jo podpirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter britanska vlada, je vključenih štirinajst občin, med njimi tudi Cerkno in Idrija. Projekt je usklajen z usmeritvami Evropske unije na področju razvoja podeželja pa tudi J programom reforme kmetijske politike v Sloveniji. Pri izvedo' projekta sodelujejo poleg slovenskih tudi strokovnjaki iz Velike Britanije. Priprava telečjega in govejega mesa Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani pripravila v torek v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah posvet gostincev in njihovih mesarjev. Po predavanju o uvajanju kakovostne ponudbe teletine, mlade govedine in govedine v gostinstvo ter o uporabnosti posameznih delov govedine za različne kulinarične namene so jim predstavili blagovni znamki Zlato zrno in Zlati okus, posvet pa so sklenili s pokušino jedi iz teletine in govedine. Neustavno skrajševanje koncesije Splošno združenje gozdarstva Slovenije je v imenu podjetij* naslednikov nekdanjih gozdnih gospodarstev, opozorilo, da bi bik> vsako skrajševanje koncesije za dela v državnih gozdovi" neustavno. V podjetjih so prepričani, da so po veljavnem zakonu in odločbi ustavnega sodišča upravičeni do del v državnin gozdovih še najmanj dvajset let od uveljavitve zakona 1993. leta- Prikaz delovanja traktorjev Fendt Zastopnik in prodajalec traktorjev Fendt, podjetje za we^nil' rodno trgovino Interexport iz Ljubljane, bo v sredo ob 11. un KŽK-jevi farmi Sorsko polje prikazalo delovanje traktorjev J serije Fendt 700 Vario. belsao* GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si PREDSTAVNIŠTVO ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. V KRANJU Vaša Zavarovalnica Maribor - vseslovenska delniška zavarovalna družba z eno najdaljših zavarovalniških tradicij pri nas že dva meseca posluje za vas v ZOISOVI UL. 1 (nasproti sodišča) v KRANJU. Prijazno vas bomo sprejeli vsak delovni dan od 7.30 do 15.00 ure in ob sredah od 7.30 do 17.00 ure. Naši strokovnjaki, ki vam bodo radi svetovali in pomagali, so dosegljivi tudi po telefonu: 064/367 040, 367 041 in 367 140. Hkrati pa vabimo podjetne ljudi, pripravljene sprejeti nove izzive, k sodelovanju na področju TRŽENJA PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ na območtu Kranja. Škofte Loke. Radovljice in Jesenic^ Nudimo vam izobraževanje, stimulativno plačilo, ter možnost redne zaposlitve. Svoje vloge, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj nam skupaj z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v desetih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., predstavništvo Kranj, Zoisova ul. 1, 4000 Kranj. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 064/367 040. POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak 9. STRAN • GORENJSKI GLAS V NLB več kot tisoč računov v evru Kranj, febr. - Pri Novi Ljubljanski banki je po prvem mesecu nove knjižne valute na tisoč računih približno 2,4 milijona evrov. Med odprtimi računi v evru zajemajo devizni računi 70 odstotkov, nerezidenti so jih odprli 10 odstotkov, prav toliko je depozitnih računov, 6 odstotkov pa je evro računov za mlade in štiri odstotke evro varčevalnih računov. Evro so seveda dobro sprejela tudi podjetja, ki poslujejo s tujino. Ze po prvem delovnem tednu so se številna odločila za p>ačilo blaga in storitev v tujino v evrih. V celotnem januarskem plačilnem prometu s tujino prek NLB so plačila v evru predstavljala že eno četrtino, na prilivni strani je to pomenilo približno 52 milijonov evrov. "Rdeče" knjižice postale drage Kranj, febr. - Nova Ljubljanska banka se želi znebiti tako imenovanih rdečih hranilnih knjižic in po 1. februarju zaračunava nekatera opravila pri poslovanju z njimi. Precej teh knjižic varčevalci sploh ne uporabljajo več, skoraj tretjino jih niso uporabili že nekaj let. Zaradi širjenja avtomatske obdelave podatkov, širjenja samopostrežnega in negotovinskega poslovanja so postale tako imenovane rdeče hranilne knjižice za banko čedalje dražje. Zamudna gotovinska vplačila in izplačila na bančnih okencih namreč povzročajo vrste in zato slabo voljo strank. Skoraj tretjina knjižic pa že nekaj let sploh ni bila uporabljena, kar pomeni, da jih imajo ljudje doma, na mnogih ni več prihrankov. Po novem boste tako morali za odprtje ali zamenjavo rdeče hranilne knjižice plačati 3 tisoč tolarjev, za preklic veljavnosti oziroma odprtje v primeru izgube ali kraje pa 2 tisoč tolarjev. Zato strankam priporočajo, da jih zaprejo in se odločijo za katero od cenejših sodobnejših oblik, ki jih bodo jemale tudi precej manj časa. Najbolj priročno nadomestilo je tekoči račun, ki vam omogoča uporabo bankomata, plačilnih kartic, limita itd. Poleg običajnega je na voljo tudi gotovinski račun, ki je najbolj podoben hranilni knjižici, upokojencem pa je posebej prilagojen srebrni račun. Poleg tega se upokojenci lahko odločijo tudi za srebrno hranilno knjižico, ki je tudi P° obliki najbolj podobna rdeči hranilni knjižici. Študentom so na v°ljo študentski tekoči računi, mlajšim pa prvi računi, na katere lahko Prejemajo štipendije, različne zaslužke ah žepnino. Zavrnjena pritožba Finmedie Digitel spet v igri? Kranj, febr. - Digitel je uspel s pritožbo zoper vlado na vrhovnem sodišču, ki je koncesijo za mobilno telefonijo podelila Simobilu. Vlada je za drugega koncesionarja mobilne telefonije pri nas izbrala podjetje Simobil, s katerim je že sklenila koncesijsko pogodbo, ki seveda velja, Simobil pa se pospešeno pripravlja na vstop na trg. Digitel koncesije ni uspel pridobiti, na odločitev vlade se je pritožil in v upravnem sporu na vrhovnem sodišču uspel, kar je kot vse kaže, presenetilo celo vodstvo Digitela samega. Seveda je to šele pol poti do resničnega uspeha, saj za vstop na trg potrebuje ustrezna dovoljenja. Poleg tega odločitev vrhovnega sodišča še ni pravnomočna. Pri mobilni telefoniji se nenehno zatika, kar gre seveda na mlin Mobitelu, ki se lahko neovirano razvija in še pridobiva na prednosti. Kapitalsko povezovanje skupine ABC Kranj, febr. - Potem ko so gorenjski trgovci izstopili iz gospodarskega interesnega združenja ABC, so se znotraj nje začeli pogovarjati o kapitalskem povezovanju. V domžalskem Napredku ne izključujejo povezovanja s trgovskim trojčkom. Iz skupine ABC so izstopile škofjeloška Loka, jeseniška Rožca in Delikatesa ter blejska Špecerija, v njej pa še vedno ostaja šestnajst trgovcev. Izračunali smo, da imajo približno 15-odstotni tržni delež, kar pomeni, da je to drugi največji trgovski sistem na Slovenskem. Doslej so bili le interesno povezani, pred kratkim pa so se na skupščini dogovorili, da se bodo tudi kapitalsko povezali. Vsekakor imajo precej možnosti za uspešno kapitalsko povezavo, saj so si domžalski Napredek, kamniška Kočna, grosupeljski Tabor in novomeška Dolenjka pravočasno postavili 'bunkerje', saj že imajo družbe pooblaščenke. Na nedavni skupščini so se že odločili, da je poslej med članicami združenja instrument zavarovanja tudi bančna garancija. Na naslednji skupščini, ki bo predvidoma 15. marca, pa naj bi se dogovorili, da se bodo vsi oskrbovali pri murskosoboškem Potrošniku, domžalskem Napredku, kamniški Kočni, grosupeljskem Taboru, novomeški Dolenjki, sežanski Preskrbi in velenjski Eri. Pri tem je potrebno dodati, da je Mercator pred časom pridobil 20-odstotni delež v novomeški Dolenjki in sicer z zamenjavo delnic Oljarice iz Britofa pri Kranju" posel je speljala Kmečka družba. Mercator kot vse kaže želi prevzeti tudi Dolenjko, v kateri ima že petinski delež. V Dolenjki so pri izjavah previdni, podobno tudi v domžalskem Napredku glede govoric, da se nameravajo povezati s trgovskim trojčkom, ki ga ob velikem nasprotovanju Mercatorja ustanavljajo kranjska Živila, ljubljanska Emona Merkur in koprska Emona Obala. Sicer pa je Mercator že uradno napovedal prevzem trgovske družbe Goriška v Novi Gorici, prevzem bo prijateljski, saj sta se upravi o tem že dogovorili. O prevzemu pa se že dogovarjajo tudi z Grosistom. L.Janj' 3. febr. - Iz Založbe Mladinska knjiga so sporočili, da je s"^l dokončno zavrnjena pritožba Finmedie in DZS zoper drugo ^.Založba Mladinska knjiga je 3. februarja prejela odločbo iw!S[stv* za ekonomske odnose in razvoj, s katero je zavrnilo \zd°?bo Finmedie in DZS zoper odločbo agencije za privatizacijo o je ^ ^ru8ega lastninskega soglasja. Zavrnitev pritožbe pomeni, da .r.u8o soglasje dokončno in izvršljivo, drugače povedano,_______ "tffi6 knjiga lahk0 lastninsko preoblikovanje vpiše v sodni GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost strokovnost donosnost 121$ «w» Svetovanje iz tarota »9 CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE,... Kaj? Kako? Zakaj i DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA 28. 2. 7999 bo potekel rok za oddajo napovedi za odmero davka od dobička ^Pjj^^P^^ vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu za obdobje od 1. 1. 1998 do 3112. J998 Obrazce za napoved po ceni 21 sit že prodajajo v knjigarnah. Oznaka obrazcev ye MF-DURS obr. s. 20 (Napoved), 20/1 (Popisni list vrednostnega papirja) in 20/2 (Popisni list deležev v kapitalu pri družbi). Osredotočili se bomo le na del iz naslova vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug (čeprav spada sem tudi dobiček dosežen s prodajo nepremičnin). Oddati jo morajo vsi lastniki vrednostnih papirjev, če je bila prodaja izvršena pred potekom trehjet od dneva pridobitve. Dobiček lahko zmanjšamo za davek, ki smo ga že plačali (običajno je to 0,1 /o davek na promet z vrednostnimi papirji). Napovedi ni potrebno vložiti - V primeru prve prodaje delnic oz. deležev v kapitalu (velja tudi za delnice PID-ov), ki smo Jih pridobili iz lastninskega certifikata - dedičem, ki so delnice podedovali - vsem, ki vrednostnih papirjev niso prodajali v letu 1998 če smo npr. kupili 15 različnih vrst vrednostnih papirjev in prodali le dve vrsti, moramo evidentirati vse nakupe, ne le tistih papirjev, ki smo jih prodajali. Darilna pogodba predstavlja prvo prodajo in pravica oprostitve zapade. Nakupi in prodaje na sivem trgu preko borzno posredniških družb so obdavčeni enako kot nakupi Prek borze. Osnova za davek je razlika med prodajno ceno in valorizirano nabavno ceno. Revalorizacija s stopnjo rasti drobno prodajnih cen (količniki za zadnja tri leta so bili že objavljeni v dnevnem časopisju) je dopustna v primeru, da smo imeli kupljen vrednostni papir vsaj 6 mesecev. Preglednico količnikov lahko dobite tudi na sedežu Gorenjske borzno posredniške družbe na koroški cesti 31 ali 33 v Kranju. Zavezanci, ki napoved izpovedujejo, naj se strogo držijo navodil, ki so priložene obrazcem. Kontrolne podatke, ki so bili posredovani DURS-u konec januarja, boste naši komitenti dobili po Pošti v naslednjih dneh. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na pristojni davčni urad. Ani Klemenčič, dipl. oec. Z 24 UR VEDEŽEVANJA - ^^TANJA h «f IN HI f S Ht MARICA ? 090 46 88 KO BOŠ PRVIČ. ' SOČNE ZGODBE OMAME 1__S_ KOLIKO JE VREDEN TOLAR _nakupni/prodajni, nakupni/prodajni nakupnppiodajm KRANI. 4.2.1999 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 97,80 97,50 13,76 13,85 9, EROS (Stari Mayr) Kranj 97,05 97,55 1 3,77 1 3,87 9, GORENJSKA BANKA (vse enote) 96,69 97,48 13,74 13,86 9, HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka LEMA Kranj 97,10 97,60 1 3,79 13,85 9, 97,30 97,50 13,78 13,83 9, 97,1 5 97,45 1 3,78 1 3,84 9, 96,90 97,40 13,72 1-3,85 9, 97,10 97,60 13,77 13,87 9, 97,10 97,55 13,78 13,85 9, 97,00 97,40 13,76 13,84 9, 96,60 97,50 13,75 13,85 9, 97,20 97,50 13,78 13,85 9, V0LKS BANK-UUD, BANKA,d.d„Lj. 97,00 97,50 13,75 13,89 9, NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik/Kranj. Medvode, Šk. Loka ROBSON Mengeš PBSd.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 97,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 96,69 97.00 97,50 13,7 97.01 97,60 13,78 97,10 97,50 13,79 95,30 97,30 13,85 97,05 97,55 1 3,77 97,20 97,55 13/75 97,05 97,55 1 3,75 97,00 97,60 13,77 97,61 13,76 . 13,74 13,85 13,87 13,86 13,85 13,87 13,81 13,85 13,87 13.87 SLOVENIJATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TAL0N Škofja Loka TENT0URS Domžale TRG Bled TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 96,90 97,45 13,73 13,85 96,80 97,55 13,75 13,88 362-600 97,20 97,50 13,77 13,85 97,00 97,70 13,70 13,85 96,85 97,40 13,74 13,84 97,20 97,45 13,79 13,84 77 9,85 75 9,85 77 9,85 80 9,85 80 9,83 79 9,84 75 9,85 77 9,85 79 9,85 81 9,89 73 9,81 78 9,84 68 9,90 80 9,85 79 9,85 79 9,86 23 9,83 75 9,85 79 9,85 78 9,89 79 78 ,75 76 ,77 9,87 9,86 - 9,86 9,88 ,79 9,89 ',70 9,90 »,74 9,85 »81 9,85 VVILFAN Jesenice supermarket UNION JJS VVILFAN Kranj __, 7 n ick VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h> VVILFAN Tržič 563-816 HLk) POVPREČNI TIČAJ 96,95 97,50 13,73 13,86 9,76 9,86 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,60 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah "Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PBS. Poštna banka Slovence, d.cL Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od IS. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel št: 0631425 27 15. 062/228 82 47. z___\ _■&_?__! RCSS.**-«- lini***. ŽIROVNICA Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS**^ Fax 0611881-740. telefon 06J1885-252, GSM 041-682-146 zavarovalnica triglav d.d Območna enota Kranj VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima delovno mesto UNIVERZALNEGA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA NA ŠIRŠEM OBMOČJU KRANJA Od Vas pričakujemo: • srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne in druge smeri • 1 leto delovnih izkušenj • poznavanje ustreznih programskih orodij • veselje do dela z ljudmi • komunikativnost, samoiniciativnost Ponujamo Vam: • redno zaposlitev • ustvarjalno delovno okolje • možnost strokovnega izobraževanja • samostojnost in dinamičnost pri delu • stimulativne zaslužke Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Vaše cenjene ponudbe, napisane lastnoročno, s priloženim kratkim življenjepisom in dokazili o izDolnievanju pogojev (zadnje šolsko spričevalo in navedbo dosedanje zaposlitve z delovno dobo) pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Odstrel zveri Tudi BB jih ne bo omajala Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor je pozvalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj prekliče odločbo o odstrelu petih volkov in risov. Podobne zahteve in proteste so naslovile na Ljubljano tudi nekatere tuje organizacije in posamezniki, med njimi nekdaj zelo slavna filmska igralka Brigitte Bardot. Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da se bodo za preklic odločbe le težko uskladili in da bodo domače in tuje naravovarstvenike poskušali prepričati, zakaj je bilo ukrepanje nujno. Analiza škod po divjadi za zadnja štiri leta je pokazala, da se z zmanjševanjem odstrela napadi zveri povečujejo. Rejci drobnice, goved in ostalih domačih živali so samo lani naslovili na ministrstvo zahteve za izplačilo 32 milijonov tolarjev odškodnine, od tega približno polovico za povrnitev škode po medvedu, 30 odstotkov po volku in 20 odstotkov po risu. "Če bi zveri povzročale samo gospodarsko škodo, ne bi bil že tako velik problem, huje je, da prihajajo tudi v bližino naselij in da ustrahujejo in napadajo tudi ljudi," je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal minister Ciril Smrkolj in poudaril, da predlagani odstrel ne bo ogrozil dolgoročnih možnosti za obstoj volka in risa v Sloveniji in da bo tudi v prihodnje nujno usklajevanje različnih interesov. Tuji naravovarstvenih, ki so reagirali ob predlogu za odstrel volkov in risov, po mnenju ministra slabo poznajo naše razmere, slovensko ravnanje pa kritizirajo tudi v državah, ki so s slabim gospodarjenjem že "zapravile" volka. • CZ. Strojni krožek Škofja Loka Delo z balirko in s kombajnom Škofja Loka - Člani Združenja za medsosedsko pomoč -strojni krožek Škofja Loka so se v sredo zbrali na občnem zboru, poslušali pa so tudi predavanje o kmetijskih vozilih na cesti in o varnosti pri delu s kmetijskimi stroji. Škofjeloški krožek je eden redkih na Gorenjskem, ustanovili so ga pred približno štirimi leti, šteje 22 članov in je svoje delovanje že uskladil z zakonom o društvih. Nekateri člani so tudi že nabavili stroje za opravljanje storitev v okviru krožka. Lani so izdelali sedem tisoč bal (ravne silaže in z žitnim kombajnom opravili sto delovnih ur. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kmetijska svetovalna služba Medvode V treh tednih šest predavanj Medvode - Kmetijska svetovalna služba Medvode bo v okviru zimskega izobraževanja pripravila v treh tednih šest različnih predavanj. V ponedeljek, 15. februarja, ob 9. uri bo v dvorani krajevne skupnosti Vodice predavanje Antona Daroviča o prehrani krav molznic, v sredo, 17. februarja, ob 9. uri v dvorani krajevne skupnosti Vižmarje predavanje Ane Ogorelec o vzgoji cvetja v kmečkem vrtu in v četrtek, 18. februarja, ob pol osmih zvečer v mali dvorani krajevne skupnosti predavanje dr. Vide Tršan o alergijah kot boleznih sodobnega časa. V torek, 23. februarja, ob devetih dopoldne bo Alanka Caf v dvorani krajevne skupnosti Vižmarje predavala o davku na dodano vrednost, v petek, 26. februarja, ob 9. uri pa bodo v istih prostorih predstavniki semenarskih hiš KWS in Agrosaat predstavili koruzne hibride, Irena Bantan pa bo povedala marsikaj koristnega o pravilnem gnojenju kmetijskih zemljišč, gnojenju na vodovai sfvenili območjih in o gospodarnem pridelovanju koruze. V četrtek, 4. marca, ob pol osmih zvečer bo v mali dvorani krajevne skupnosti Vodice še predavanje dr. Vide Tršan o prekomerni telesni teži ter o prehrani in načinu življenja. • CZ. Strokovno predavanje Zajedalske bolezni drobnice Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita v sredo ob devetih dopoldne v sejno sobo KGZ Škofja Loka na Spodnjem trgu 29 (nad zadružno trgovino) na predavanje o zajedalskih boleznih drobnice. Priznani strokovnjak mag. Ivan Ambrožič z Veterinarskega zavoda Slovenije bo povedal marsikaj koristnega o notranjih in zunanjih parazitih ter o preprečevanju in zdravljenju zajedalskih bolezni, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja s področja zdravstvenega varstva drobnice. • CZ. upokojencev Kranj Na podlagi 11. in 29. člena Statuta, Dom upokojencev Kranj razpisuje prosta dela in naloge: EKONOMA v enoti kuhinja Zahtevani pogoji: - ekonomski ali ekonomsko-komercialni tehnik - tečaj iz higienskega minimuma - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela z računalnikom - 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Poskusna doba je 2 meseca. Kandidate bomo vabili na razgovor, vsi prijavljeni bodo obveščeni v roku 30 dni. Kormorani redčijo ribji zarod Ko z uredbo zavarovane ptice ogrožajo nezaščitene ribe... Veliki kormoran, ki je pri nas še vedno z uredbo zavarovan kot ogrožena živalska vrsta, se je tako namnožil, da povzroča veliko gospodarsko škodo in že ogroža nekatere ribje vrste. Kmetijsko ministrstvo predlaga, da bi ga črtali s seznama ogroženih živalskih vrst. Ministrstvo za okolje in prostor je v lanski sezoni sicer izdalo odločbo o plašil nih ukrepih in odstrelu 360 kormora-nov, lovci, ki naj bi izjemno zapleteno in težko izvedljivo odločbo uresničili, pa so ustrelili samo štiri. Kot so povedali na ponedeljkovi novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je evropska komisija že 1979. leta uvrstila velikega kormorana na seznam ogroženih živalskih vrst, Slovenija pa je na podlagi te uredbe in evropskih smernic o ohranitvi prostoživečih vrst ptičev to storila pred šestimi leti. Ker se je kontinentalna podvrsta kormorana po zaščiti na celotnem območju Evrope izjemno razmnožila, ga je evropska komisija avgusta predlani črtala s seznama ogroženih živalskih vrst; podobno pa so ravnali tudi v državah, kjer so kormorani ribištvu in ribogojstvu že povzročali veli- Vsako leto 40 milijonov tolarjev škode V Ribiški zvezi Slovenije ugotavljajo, da jim kormorani in sive čaplje povzročijo letno 40 milijonov tolarjev neposredne gospodarske škode, precejšnja pa je tudi posredna. Ribogojei toplovodnih vrst rib so "proizvodnjo" že razpolovili, ribiške družine in zavod za ribištvo pa spreminjajo ribiškogojiivene načrte (za obdobje 1996-2000), saj se jim zdi nesmiselno, da bi v vode vlagali ribe le za to, da bi se z njimi prehranjevale riboje.de pike. ko škodo. Ko so podpisnice Bonske konvencije obravnavale predlog načrta za ravnanje z velikim kormoranom v pri- hodnje, so kot ukrep za zmanjšanje staleža in za vzpostavitev sprejemljivega naravnega ravnovesja med ribojedimi pticami in ribami priporočile tudi streljanje. Ribojede ptice so velik problem tudi v Sloveniji. Ribiške družine in zavod za ribištvo že deset let opozarjajo pristojna ministrstva in vlado na občutno škodo, ki jo kormorani in sive čaplje povzročajo v ribolovnih vodah in še zlasti v ribogojnicah. Ministrstvo za okolje in prostor je v minuli sezoni izdalo odločbo o plašil-nih ukrepih in o odstrelu 360 kormora-nov, kar bi po štetju ornitološkega društva predstavljalo desetino staleža, po poročilih ribiških družin, ki so naštele več kot pet tisoč tovrstnih ptic, pa precej manj. Ker je bilo odločbo ob spoštovanju lovskih in veterinarskih predpisov zelo težko uresničiti, so se lovci akciji uprli in so ustrelili vsega štiri kormorane. Kot poročajo ribiči, so ribojede ptice (poleg kormoranov še sive čaplje) tudi letošnjo zimo "zavzele" slovenske ribolovne vode. Da bi ugotovili, koliko jih je, je Ribiška zveza Slovenije 16. in 17. januarja po metodologiji ornitologov organizirala njihovo štetje na prenočiščih. Po podatkih, ki še niso dokončni, so 16. januarja našteli 5.760 kormoranov in 854 sivih čapelj, kar je največ doslej. Ministrstvo za okolje in prostor je tudi za letošnjo sezono predlagalo izdajo odločbe o izjemnem odstrelu največ tristo kormoranov, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa z njeno vsebino ni bilo zadovoljno in je pripravilo svoj predlog, po katerem bi poenostavili izvajanje in območje dovoljenega odstrela razširili na vso državo (z izjemo zaščitenih območij). Pa ne le to! Da ne bi bila Slovenija bolj papeška od papeža, je tudi predlagalo, da bi kormorana črtali iz uredbe o zavarovanj0 ogroženih živalskih vrst in potlej skupaj pripravili program za njegovo ohranitev. Če se to ne bo zgodilo, bo po mnenju ribičev v prihodnje na rdečem seznamu tudi vse več ogroženih ribjih vrst. • C. Zaplotnik Evropska gozdarska druščina na strokovni ekskurziji S smučmi od Bukovega hriba do Tica To ni bil navadni smučarski vzpon, ampak tudi seznanjanje z gozdovi in gozdarstvom. Medvodje - Gozdarji iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so v ponedeljek in torek šestdeset udeležencev evropskega tekmovanja gozdarjev v nordijskem smučanju na Pokljuki popeljali na strokovno ekskurzijo od Medvodja do turistične kmetije I it na Potarjah. proti Lomu, kjer jih že čakal avtobus. To ni bil le navadni smučarski vzpon, ampak tudi seznanjanje s tržiškimi gozdovi in z gozdarstvom. Gozdarji iz kranjskega zavoda za gozdove Vili Potočnik, Janez Ponikvar, Miran Hafner, Franci Pogačnik in Janez Logar so svoje stanovske kolege iz Nemčije, z Norveške, iz Švice, Francije, s Švedske in iz drugih držav seznanili z značilnostmi slovenskih gozdov, organiziranostjo gozdarstva in vlogo Zavoda za gozdove Slovenije ter njegovih območnih enot, z gospodarjenjem z divjadjo v lovskogojitve-nih območjih, s spravilom lesa Smuči na noge in gremo. Da vidimo, kakšni so tržiški gozdovi v alpskih razmerah, z gospo darjenjem v zasebnih gozdo Vili Potočnik, namestnik vodje kranjskega zavoda za gozdove Gozdarji ter lastniki, upravljala in ljubitelji gozdov iz številnih evropskih držav so si med vožnjo najprej ogledali znamenito Dovžanovo sotesko, se potlej z avtobusom peljali še do nekdanje karavle v Medvodju, odtod so peš krenili do Bukovega hriba in nato s smučmi na nogah nadaljevali pot po urejeni smučini do turistične kmetije Jožeta Meglica - Tiča na Potarjah, kjer so jim med drugim postregli tudi z domačo zaseko in s tržiško bržolo. Po krajšem postanku so se po drugi strani spustili vih, z redčenjem in gojitvenimi deli, z vzdrževanjem pašnih površin za divjad in s problemom zaraščanja kmetijskih površin. Včeraj je bilo na Pokljuki tekmovanje gozdarjev v biatlonu, danes bodo tekle štafete, z# konec pa bo jutri še maratonski tek. * C. Zaplotnik Odkup kmetijskih pridelkov Govedo in mleko gor, krompir dol Škofja Loka - Odkup glavnih kmetijskih pridelkov na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri je bil lani večji kot leto prej. Škofjeloška in žirovska zadruga sta od kmetov odkupili skupno 1.623 ton govedi, kar je približno toliko kot 1996. leta in 150 ton več kot predlani. Lanska količina odkupljenega mleka (9,65 milijona litrov) je bila za 808 tisoč litrov večja kot leto prej in se bo po napovedih rejcev letos še povečala. Če se je odkup govedi oz. mleka povečal približno za desetino, je bila količina tržnega krompirja iz zadružnega odkupa in pridelave na KŽK-jevem posestvu na Trati približno za petino manjša kot predlani. V kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka so ga lani odkupili 949 ton. leto prej 1.591 ton, v KŽK-ju pa je bila lanska pri" delava (534 ton) skoraj še enkrat večja kot predlani. Izmed ostalih kmetijskih pridelkov je bilo lani na Škofjeloškem še 354 ton tržnih presežkov koruze, 404 tone pšenice, 202 toni ječmena in 934 ton sladkorne pese. • CZ. PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB KULTURNEM PRAZNIKU Razstava v Prešernovi hiši Vzdignite me, zadušiti me hoče Tako je naslovljena razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki jo je sinoči v Prešernovi hiši v Kranju, kjer je pesnik pred 150-leti umrl, odprl minister za kulturo Jožef Školč. Pesnikova smrt, naslov razstave povzema njegove zadnje besede, je takratno kranjsko in slovensko javnost vendarle zdramila - in velikemu rojaku pripravila veličasten pogreb. Razstava je prerez časa, v katerem je pesnik Uvel, časa zaznamovanega s prepišnim letom 1848, ko je tedanje meščane varovala narodna garda. sliki: v uniformi narodne garde je na razstavi l(falec Pavel Rakovec pomagal predstaviti vzdušje nekdanje kranjske kazine, zbirališča mestnih veljakov - in tudi Prešerna. Foto: Tina Doki Mednarodni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju Pesnik slovenskega, a tudi kozmopolitskega duha Kranj je te dni pač spoštljivo počastil pesnika Franceta Prešerna, ki že poldrugo stoletje počiva v svojem grobu v Prešernovem gaju. Da ga najbolj častijo njegova dela, se razume. Toda dvojezične pesmi, ki v modemih prevodih že drugo leto izhajajo v kranjski zbirki Prešernova pot v svet, in široko zasnovano srečanje proučevalcev pesnikovega dela na mednarodnem simpoziju Prešernovi dnevi v Kranju, odpirajo v njegovo delo nove poglede primerne za novi čas. Na sliki: med udeleženci simpozija so bila ugledna imena slovenskega kulturnega in družbenega življenja. Simpozij je odprl predsednik države Milan Kučan, ob njem župan Mohor Bogataj, prof. dr. Boris Paternu in dekan Fakultete za organizacijske vede prof. dr. Jože Florjančič. Foto: lina Doki Poldrugo stoletje po Prešernu Kultura Kranja in rovtarskih Aten ^ vedno so med nami telnje, da bi kulturo delili: eno za center, drugo za provinco. V slednji naj bi se kulturno udejstvovali tako, da bi hodili k nedeljski mQši, jodlali in prepevali ljudske pesmi. V prvem pa imajo Cankarjev dom ter so v njem in sicer delelni vrhuncev svetovne kulturne produkcije. Toda čas, ki ga hvimo, je tak, da se v njem počasi, a vztrajno, presega tudi ta ozkosrčna delitev. Gorenjska v tem ni nikakršna izjema. Kranjski internet "De kranjšina zaklad ti svoj odklene, ZaPusti ročno mestne mi sosede, tri leta P°jdi v rovtarske Atene." Tako je prešernov Pisar naročal Učencu. Ta Pavedek bi bil lahko tudi odlična iztočnica za razmišljanje ob nedavni pasovi preji o narečjih. Domovina le-}eh so ravno "rovtarske Atene", na Olimpu" se uporablja knjižni jezik. Prešeren je izhajal iz obeh; materi- nščin S se je naučil v rovtarskih Atenah ^Stolom, bogast in ,. -----. -w6aotvo knjižnega jezika Dom 5.rarne teorije je spoznaval s r;:m°čjo svojega bližnjega rojaka Ma- otLČoPa> ki sem ga 1997, ob 200. šern roistva> poimenoval kar "Pre- ^^P^eren1'' S ČOPOV° SmrtJ° - ni izgubil le prijatelja, teda SC Je začel odklapljati tudi od kemJe8a ?vetovnega spleta. Po dunajs-nip„ ln ljubljanskem Olimpu se je rovt žlvljenjska pot obrnila nazaj v 'jublian^ Smen K° Se 8a Je 1846 zna* i srenJa oddala in se je -1 v Kranju, je bil ta nemara bliže rovto i . ""Ju> Jc 1,11 l« iiemai grškim Atenam kot Olimpu. PovtneS_,bi lahko biI PoložaJ Kranja vrste ^^ga^11-.. Omogočajo §a vse tronskih olimpski svet, že zdaj pa imajo vse možnosti, da se z njim povežejo in komunicirajo na elektronski način. Te vrste komunikacij so zelo naklonjene poslovnim in političnim stikom, izobraževanju in podobno. Vrhunski, olimpski kulturi pa le v nekaterih ozirih. Če si rovtarski Atenec zaželi res dobre gledališke predstave, razstave ali koncerta, mora še vedno vzeti pot pod noge in oditi na Olimp, ki navadno ni prav blizu. (Gledati vse to po televiziji je slab nadomestek.) Še bolj kot objektivna oddaljenost nas včasih omejuje lastna, subjektivna zamejenost. Denar, ki nam ga država in občina odmerjata za zadovoljevanje skupnih potreb na lokalni ravni, se največkrat ravna po cestnem evangeliju. "In beseda je asfalt postala." Kar ostane, gre za šolo in za popravilo oltarjev. Za kaj drugega ga zmanjka ali pa ljudje, ki z njim razpolagajo, preprosto nimajo potrebe po čem drugem in drugačnem. Rovtarske Atene na Žirovskem Naj mi bo dovoljeno, da gornja spoznanja ilustriram s primerom Žirov. ^ktronS"'^' °i klasičnih do Tu je še ved ,Vub|Jana je Sprava.., ■•fn slovenskih Mesto leži čisto blizu. ob avtocesti; tudi na ono tran Karavank ni več daleč. Kranj je od ..... mest najbližji letališču n z njim celemu svetu, ki je en sam uiimp. Naseliti se 1846 v Kranju je P°menilo obsoditi se na provinco; Prebivati v tem mestu, ki je še po meri c»oveka, bistveno boli kot kako vele-rnesto. je -stna prednost. Kako zna, kak /e r------j-- --"j r- ,v" . ce Atene? Gorenjski jug, denimo, ki Jerovtarski sVoievrcr P°ldrug° stoletje pozneje Kran / Prednost. Kako zna. kal seveda"-^6 te Prednosti izkoristiti, j( farskc drugo vprašanje. Kaj pa rov- rateSL-- T Par exce"ence, pa bohinjski, obeta h Jezerski konec? Tudi tem se tretieo^ ?• b»do. v Prvem desetletju boijšeg tlsoč1etja morda le dočakali J e m hitrejše cestne navezave na no živa glasbena tradicija, ki jo je svoj čas utemeljil Anton Jobst, tu živeči in delujoči organist in slovenski skladatelj. Živa je pevska kultura, razdeljena na petero zborov. Cerkveni mešani pevski zbor župnije Žiri, ki ga vodi Anton Čadež, Jobstov naslednik na znamenitih Milavčevih orglah, nosi skladateljevo ime. Svoj mešani pevski zbor so si omislili upokojenci, združeni v Društvu upokojencev Žiri in si nadeli prav posrečeno ime: Srebrni (g)las. Vodi jih Ivan Rijavec, ki prihaja iz sosednje Idrije. Novost na pevski sceni je mešani pevski zbor, ki ga le lani ustanovil Klub žirovskih študentov. Tudi oni so si nadeli dovolj značilno ime: Ablak. Nad Žirmi namreč ni oblakov, tu so "ablaki". Pevce med študenti vodi nadebudni David Beovič, sam študent kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Še iz Jobstovih časov je moški pevski zbor Alpina, sicer povsem pomlajen; vodi ga Andrej Žakelj. Nekaj upanja je nazadnje, da letos znova vzletijo Kresnice, dekliški komorni zbor, ki ga je o kresu 1986 ustanovil nekdaj glasbeno zelo dejavni Slobodan Poljanšek, ravnatelj Osnovne šole Žiri. Kolikor vem, gre prenova v smer mešane komorne zasedbe. Petero zborov na glasbenem področju dopolnjuje pihalni orkester Alpina, ustanovljen istega leta kot njegova botra tovarna, že 1947. Kapelnik godbe je zdaj že vrsto let profesor Milan Matičič, ki prihaja iz Logatca in je sicer poklicni poveljnik pihalnega orkestra slovenske policije. V oporo mu je še vedno Viki Zakelj, nekdanji in zdaj že legendarni organizacijski vodja godbe, po novem njen častni predsednik. Želeli bi, da bi se godba v prizadevanjih za pomladitev z mladimi godbeniki bolj oprla na možnosti, ki jih nudita Glasbena šola Škofja Loka in njen oddelek v Žireh. Valentin Bogataj, njen ravnatelj, je pripravljen pomagati, vendar imam občutek, da pri vodstvu godbe ne najde pravega odziva. Piko na i v glasbeni ponudbi Žirov predstavlja ansambel Air, dokaj ambiciozni kvartet kljunastih flavt, ki vsako leto na kresni večer priredi koncert v lepi baročni podružnični cerkvi sv. Ane na Ledinici; ta je vsakič znova prvovrstni kulturni dogodek. Stara, a večkrat pretrgana je v Žireh gledališka tradicija. Za to, da imamo v zadnjih letih spet vsako sezono domačo premiero, je po svoje zaslužen režiser Lojze Domajnko, ki pa je na tukajšnjem odru žal deloval le eno leto. Ob njem in za njim je režijsko vodstvo skupine prevzela Metka Debeljak. Lani so se s komedijo Sedma zapoved: Kradi malo manj (Dario Fo) uvrstili med tri najboljše predstave na Festivalu gorenjskih komedijantov, po izboru selektorja Petra Militarova. Na predvečer letošnjega Prešernovega dne bo nova premiera: Poročni list, komedija Ephrai-ma Kishona. Z njo bo režiserka dopolnila deseto leto svojega odrskega delovanja.Koncertno in gledališko ponudbo dvorane DPD Svoboda Žiri (ta ima 400 sedežev in je tudi tehnično kar dobro opremljena), za katero zadnja leta prav dobro skrbi Evgen Podobnik, dopolnjuje Kino Žiri, ki ga vodi pravkar imenovani. Tu si lahko skoraj sočasno z ljubljanskimi in kranjskimi kinematografi ogledamo najnovejše filme; želeli bi si izboljšanih zvočnih in projekcijskih naprav, pa večjega obiska in tudi kakega bolj umetniškega filma. Hoja v kino bi morala spet postati družabni in kulturni ritual, ob zavedanju, da je ogled filma v spodobni kinodvorani, kakršna je žir-ovska, doživetje, ki ga sedenje pred televizorjem nikakor ne dosega. Literarna ponudba Žirov je osredotočena v dvojem. Tu je najprej kar dobro obiskano izposojevališče Knjižnice Ivana Tavčarja iz Škofje Loke, lastna literarna produkcija pa se izraža v Žirovskem občasniku, "zborniku za vsa vprašanja na Žirovskem". Ker ga urejam podpisani, ga ne morem hvaliti. Dobro blago se hvali samo: zadnji dve številki v dveh zvezkih sta povsem razprodani. Tudi sicer je Žirovski ob-časnik "več kot časnik; je cela knjiga!" Spodbujeni ob vsem navedenem, postanemo žalostni, ko se ozremo na občinski muzej in v prazno galerijo Svobode. Odnos do kulturne dediščine na Žirovskem je nespodoben, naj gre za stavbe ali za muzejske zbirke, ki jih je v Stari šoli postavilo Muzejsko društvo Žiri. Stavba muzeja, po novem imenovana Žirovska pristava, je razglašena za kulturni spomenik, vendar je stanje v njej nespodbudno. Da ne govorimo o podrtju sosednje stavbe, nekdanje Šta-larjeve hiše, ki je z muzejem zmeraj tvorila celoto. Muzejsko društvo samo tega stanja ne bo moglo spremeniti, če ne bo deležno večje podpore s strani Občine Žiri, ki je po novem tudi lastnica Žirovske pristave. Prizadevni Ernest Mlakar, gospodar društva, je lani tu opravil veliko delo, a namesto da bi mu podporo povečali, so mu jo zmanjšali. Narobe svet. Nekaj je narobe tudi na likovnem polju. Na Žirovskem je doslej delovalo kakih dvajset širše upoštevanih likovnih umetnikov, od ljudskih podobarjev do umetnikov nacionalnega pomena, kakršna sta Maksim Sedej in Tomaž Kržišnik. Tu ustvarjajo avtorji, ki sodijo v slovenski vrh med slikarji samorastni-ki: Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj - Slovenec, Pavle Sedej ... Galerija Svobode, sicer čisto lep prostor, pa je v glavnem prazna. V njej smo na ogled postavili že veliko razstav, nekaj izvrstnih. Kljub temu nam za to dejavnost v kraju ni uspelo dobiti ustrezne in stalne finančne podpore. Škoda. Poezija je ena, nam vsem dodeljena Vrnimo se namesto sklepa k Prešernu oziroma k našemu dojemanju njegovega dela. Včasih so na podeželju, v rovtarskih Atenah, recitirali njegovo Vrbo, zahtevnejši soneti so bili pa za na Olimp. Ta stereotip je leta 1980 razbil prav v Žireh domujoči ustvarjalec Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec in univerzitetni profesor. Upodobil je svoje, moderno videnje Sonetov nesreče, v ciklu sedmih grafičnih listov, v monografiji, zloženki in miniaturkah. Takrat ga je eden od varuhov omenjenega stereotipa, ki je imel enega Prešerna za rovte in drugega za metropolo, napadel in žalil z nazivom "tapetnik dekorater". Vendar je šel čas naprej in dal svoj prav Kržišniku in njegovemu Prešernu. Kulturo je sicer mogoče deliti na rovtarsko in prestolnično, v naši možnosti in v duhu časa pa je, da to delitev z dejanji presegamo. V Prešernovih letih 1999 in 2000 in po njih bo za to še veliko priložnosti. • Miha Naglic GORENJSKI GLAS • 12. STRAN OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Dolinarjeva likovna "prešerniana" Jesenice - Včeraj je Muzej Jesenice v prostorih Kosove graščine odprl razstavo slik Andreja Dolinarja. Slikar Dolinar, rojak iz Gradca v Avstriji, se v slovenskem likovnem prostoru pogosteje pojavlja šele v zadnjih letih. Na tokratni jeseniški razstavi je še posebej zanimiv opus slik, s katerimi se slikar navezuje na Vrbo ter na likovne motive navdihnjene s pesnikovimi verzi - Memento mori, Črtomir vesla na blejski otok, Krst pri Savici, Zdravljica in druge. L.M. NERJAVEČI PLADNJI Stekle Skek, d.o.o., trgovina na debelo in drobno, 4000 Kranj, Prešernova 17# tel.: 064/221-202 CAFFREVS IRSKO TEMNO TENNENTS SUPER 5 %MH ŠKOTSKO SVETLO PIVO Prešernova 16 KRANJ ^^^^ TENNENTS SUPER LAGER PIVO BASS ANG. RDEČE PIVO^^^ KRANJ Prešernova /S 4000 Kranj te/..' O 64/211' &S6 Odprto od 9. ■ /9. ure, sobota od 9. - /2. ure M Mtiller rt. KRANJ MULLEK. Preternovj I. Kranj. Slovenija Tel. 064/221 390. fax: 064/224-603 DROGERIJA PA RFUMERIJA CD ASTRA* Tehnična trgovina d.d. Staničeva 41, Ljubljana Blagovnica Kranj, Prešernova 10, Kranj vabi v prenovljeno blagovnico na Prešernovi 10 v centru mesta. Sedaj so vam na voljo prodajni prostori v treh nadstropjih, v katerih vam nudimo: V pritlični: naivečio izbiro talnih oblog na Gorenjskem (pvc in tekstilne obloge, pluto, laminate, tepihe, predpražnike) V prvem nadstropju: blago za široko potrošnjo (male gospodinjske aparate, steklo, keramiko, čistilna in pralna sredstva, posodo; pvc, kovinsko in ponovno zelo aktualno emajlirano posodo, papirno galanterijo) V drugem nadstropju: delovno zaščito od nog do glave, barve, lake, lepila, cevni program, gumo in njene izdelke, tehnično plastiko (pvc plošče, pleksi, koterm, juvidur, teflon, novilon itd...). Na voljo smo vam vsak dan od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure, za dodatne informacije nas pokličite po tel. 224-349 in 223-770. Vabljeni v Astro tehnično trgovino, d.d., Ljubljana - blagovnica Kranj! Mlada Prešernova nagrajenka Z odličnim koncertom do nagrade Tina Gašperšič iz Radovljice je odlična mlada pianistka, ki že poučuje na Glasbeni šoli Radovljica, 4. februarja - Mlada in nadarjena 23-letna Tina Gašperšič iz Radovljice je letos dobila visoko slovensko kulturno glasbeno priznanje - Prešernovo študentsko nagrado Akademije za glasbo. Tina Gašperšič izhaja iz znane Gašperši-čeve glasbene družine, saj so se vsi njeni sorodniki ukvarjali z glasbo in dosegli tudi odmevne uspehe. Mlada Tina je bila torej deležna dobre glasbene vzgoje že doma, za domačim klavirjem, ki so ji ga kupili starši. Nato je odšla k zborčku in v Glasbeno šolo v Radovljico, ki jo je obiskovala deset let. "Zelo sem hvaležna mojim profesorjem, Jožici Potočnik in profesor Andreju Jarcu na Akademiji za glasbo, ki sta verjela vame in me ogromno naučila," so prve hvaležne besede mlade in talentirane pianistke. Po maturi na kranjski gimnaziji seje vpisala na Akademijo za glasbo in diplomirala na kocertni smeri. Vpisala je tudi pedagoško smer, nadaljevala pa bo podiplomski študij. In kako je mlada Tina sprejela to visoko slovensko glasbeno priznanje? "Vedno sem najraje študirala in igrala bolj romantične skladbe in koncerte, najbolj pa so mi bila všeč dela Sergeja Vasilje-viča Rahmaninova, ruskega skladatelja in pianista. Dobro sem pripravila njegov koncert za klavir in orkester številka 2 v C molu, ki je bil delna diploma na koncertni smeri. Po avdiciji sem imela koncert z orkestrom Slovenske filharmonije. Ko igraš, ti orkester zelo pomaga - sprostila sem se in mislim, da sem odigrala tako, kot najbolje znam. Bila sem vesela, da so koncert 90-letnica KUD Predoslje tako dobro ocenili. Koncerta se spominjam kot enega izmed mojih najlepših doživetij doslej." Tina Gašperšič je že precej nastopala tudi v Slovenski filharmoniji s sošolko Veroniko Hauptman, v Zagrebu, v Salz-burgu, se udeleževala mednarodnih šol pri profesorjih Ivanu Schvvarzu na Hvaru, pri Vasiliji Efstathiadou ob Bodenskem jezeru, Jakobu Lateinerju v Velenju, Olegu Meisenbergu na Dunaju. Tudi na glasbenih tekmovanjih je sodelovala in na državnih glasbenih tekmovanjih pianistov prejela kar tri druge nagrade. "Rajši kot tekmovanja imam nastope pred občinstvom," pravi mlada in obetavna radovljiška pianistka, ki zdaj poučuje in korepetira tudi na Glasbeni šoli v Radovljici in v Ljubljani. "Za pouk klavirja je med mladimi kar precej zanimanja," pravi. "A najkasneje tedaj, koje treba pošteno delati, se pokaže, kdo ima zares rad klavir in bo vztrajal, kajti dobro igranje je predvsem nenehno trdo in dolgoletno delo." Kadar ima čas, Tina najraje preživi v naravi, na prijetnih sprehodih in poleti na morju. Tako kot so romantični zvoki njenega klavirja, tako je romantična tudi njena podoba - simpatična, mila in prijetna mlada pianistka. • D. Sedej Teden jubilejnih prireditev Ob 90-letnici KUD Predoslje od 8. do 13. februarja prizadevni člani pripravljajo kar celotedenski program prireditev, ki se začenjajo na slovenski kulturni praznik s slavnostno akademijo in zaključujejo s premlero Cooneyjeve komedije Pokvarjeno. Predoslje - To, da v februarju v Predos-ljah pripravijo predstavo, je že dolgoletna tradicija. V vseh zadnjih desetletjih se je prav redko zgodilo, da domača igralska skupina v sezoni ne bi pripravila niti ene premiere. V zad-njem desetletju je bila zagotovo najodmevnejša igra Finžgarjeva Veriga, s katero so prvikrat v svoji društveni zgodovini nastopili tudi na odru Prešernovega gledališča Kranj. Ne le nastop na profesionalnem odru, tudi gostovanja z Verigo daleč naokoli, tudi v Semiču, Črnomlju in v Globasnici na Koroškem, so dramski skupini KUD Predoslje prinesla sloves skupine, ki dolgoletno tradicijo igranja ohranja z vsem žarom tudi v novejšem času. Igro so z upe-hom ponavljali kar dve leti. "Ne le za premiero v soboto, 13. februarja, tudi za vse druge prireditve, ki smo jih pripravili za dneve od 8. februarja dalje, smo prepričani, da bodo obiskovalcem všeč in da se jih bodo ogledali," je povedala predsednica KUD Predoslje Marija Vreček, ki je s sodelavci pripravila letošnji program prireditve ob društvenem jubileju. "Slavnostna akademija bo v ponedeljek, 8. februarja, v goste pa smo povabili Severjevo nagra- jenko dramsko igralko Zvezdano Mlakar, povedala bo kaj zanimivega o svojem delu. Poklicni igralci v gosteh na naših proslavah niso redkost, pred leti so nas obiskali tudi Franček Rohaček, Jože Zupan in Polde Bibič. Na proslavi ne bo manjkalo recitacij, pel bo Kranjski kvintet, nastopil bo plesni par iz plesne šole Urška, podelili pa bomo tudi Linhartove značke. Naš pokrovitelj je kranjski župan Mohor Bogataj." Ker si na vseh večerih želijo polno dvorano svojega pred kratkim obnovljenega kulturnega doma, so se v društvo domislili abonmajskih kart, s katerimi bodo krajanom omogočili cenejši nakup vstopnic za vseh šest večerov. Sicer pa bo karta za en večer veljala 800 tolarjev, za vseh šest pa 3000 tolarjev. Vse prireditve bodo ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma. Ponedeljkovi proslavi bo sledil naslednji dan celovečerni nastop otrok Osnovne šole Predoslje, skupaj z mentoricami so pripravili vesel in zanimiv program; v sredo, 10. februarja, bo nastopila Folklorna skupina Iskraemeco, v četrtek, II. februarja, so povabili v goste Gledališče Tone Čufar Jesenice z njihovo naj- Jože Basaj, Marija Vreček in Franci Koželj so pripravili jubilejne prireditve Franci Koželj novejšo predstavo Kleist -Kenda Razbitim vrčem. Dan kasneje, 12. februarja, bodo nastopili Prifarski muzikanti, katerih nastop z ljudsko pesmijo in glasbo pred dvema letoma je krajane navdušil - in za zaključek seveda komedija Pokvarjeno. Režijo komedije Pokvarjeno je prevzel Jože Basaj, ki si je v zadnjem desetletju izmenjaval režijsko delo v Predosljah z J ožetom Fajfarjem. Jože Basaj se z ljubiteljskim gledališčem neprekinjeno in zvesto ukvarja že kar dvajset let. V komediji bo nastopil tudi Franci Koželj, dolgoletni igralec v gledališki skupini - oba pa bosta ob tej priložnosti prejela Linhartovi znački. "Zakaj ravno komedija Pokvarjeno? Tekst poznam že kar dolgo, o uprizoritvi smo v Predosljah razmišljali že kar dolgo, že prej preden je ta komedija na Jesenicah postala takšna uspešnica. Zdaj so jo tamkaj že pospravili v gledališki arhiv potem ko so jo doma in v gosteh igrali kar 65-krat, zato smo zdaj pri nas na vrsti, da pokažemo, kaj znamo," je povedal Jože Basaj. Komedijo zmešnjav in zamenjav so nekoliko priredili in skrajšali, ohranili seveda londonsko okolje, kjer se v originalu vse dogaja in se več kot tri mesece na vajah trudili, da bo zabavno kar se le da. Eno od vidnejših vlog 1 komediji bo zaigral tudi dolgoletni igralec na predoslejskem odru Franci Koželj. Dolgoletni je kar premalo natančno - na odru nastopa že kar štirideset let. Lani decembra ob kranjskem občinskem prazniku J6 prejel Malo Prešernovo plaketo. Za njim je kar okoli štirideset vlog v igralski skupini, od tega 25 naslovnih vlog. "Niti za eno minuto časa, kj sem ga živel za igranje, mi m žal, prav nasprotno, vsa ta leta igranja so mi prinesla veliko veselja, veliko lepega," je povedal Franci Koželj. "Ko sem bil mlajši, so me vabili v Šentjakobsko gledališče, pa v ljubiteljsko skupino Prešernovega gledališča Kranj, vendar sem raje ostal zvest domačemu odru. Kaj sem najraje igral? Hvalili so mojo vlogo Kantorja v Cankarjevem Kralju na Betajnovi in druge. Se bi lahko našteval vloge, ki so m« veliko pomenile, na primer Herman v Veroniki Desniški, tudi Molierovih komedijah sem rad igral, v Scapinovih zvijačah in Kaznovanem soprogu. Najljubša pa mi je pravzaprav vloga Krjavlja v Jurčičevem Desetem bratu, naučil sem se jo kar v dolenjskem narečju." Častitljivi jubilej bo KUp Predoslje tako kot doslej že vsakokrat - ob šestdesetletnid in osemdesetletnici - počastil še z izidom biltena, pravzaprav kronike društvenega dela zadnjih deset let. Na ta način se pridružujejo društvom, ki vestjo in sproti pišejo o svojern delu in in ohranjajo ta del kulturne zgodovine naslednikom-Za te se v Predosljah ni bati. saj se okoli jedra društva, organizatorja najrazličnejših Pr°' stav in kulturnega življenj3 sploh, vedno zbirajo tudi nov»' mladi člani. • Lea Mencinger OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Mednarodni simpozij "Prešernovi dnevi v Kranju Pesnik slovenskega, a tudi kozmopolitskega duha Kranj - Šele z veličastnim pogrebom je Kranj priznal Francetu Prešernu, kar so najbrž nekje globoko skrito natihem vendarle priznavali tudi Prešernovi sodobniki najbolj glasno časteč sicer manj pomembne Pesnikove verze: 8. februarja 1849je umrl velik pesnik. Mednarodni simpozij, ki se pod gostoljubno streho Fakultete za organizacijske vede danes izteka v Kranju, je ob udeležbi več kot 40 povabljencev, tudi iz trinajstih tujih držav, zelo nadrobno razprl kulturne in znanstvene vidike Prešernovega dela. Danes se za tedanjo bolj ali manj razu •nljivo ozkost družbe, ki se je šele izvijala iz absolutizma, ne kaže opravičevati nam samim, v mnogočem tudi dedičem Prešernove narodotvorne zavesti, kot je zapisal v svojem referatu prof. dr. Boris Paternu. Prav nasprotno - raziskovanje, tehtanje in proučevanje pesnikovega dela na simpoziju v Kranju - je odsev današ-nJega spraševanja o našem lastnem obstoju in bodočem razvoju na križišču vetrovnih sprememb tega h kraju drvečega tisočletja. Če pa je simpozij tudi °ddolžitev mesta Kranja Prešernu, ki za 'iva ni bil deležen kaj prida spoštovanja roed rojaki, pa seveda toliko bolje. Na prvem od treh simpozijev, ki se v obdobju Prešernovih jubilejev 1999 - 2000 se Pripravljajo, je kranjski po svoji usmeritvi izrazito večdisciplinaren. Z zgodovinskega vidika sta mesto Kranj sredi 19. sto-jetja osvetlila zgodovinarja Majda in Jože *»ntar, ki sta takratno mesto z okoli 2000 Prebivalci predstavila na osnovi zgodovinah izsledkov dr. Josipa Žontarja, dopolni-a Pa z najnovejšimi proučevanji tudi iz novejšega arhivskega gradiva. . ^eter Scherber je v svojem prispevku raziskal razloge za zapoznel proces prepoznanja Prešerna za klasika slovenske knji-JVr>osti, saj pesnika za takega niso imeli gegovi sodobniki - priznanje se začenja •,aV sedemdesetih letih prejšnjega stolet-DoH u aw Darasz iz Katovic je ugotavljal ^ aobnost Hterarnozgodovinskega pol-aja ta posebnosti pesniškega izražanja 1 "rešernu in pri Mickiewiczu. Nova, drugačna branja Prešerna Jr. Posebnim zanimanjem so udeleženci 'rnpozija prisluhnili razmišljanju (sicer °asotnega) Tarasa Kermaunerja o krščan-k> božjosti v Prešernovem Krstu pri Savi-1 Avtor je postregel še z eno od sicer Jjn°gih razlag te pesnitve. Kermauhcr jjjeni, da gre sicer za tvegano, a povsem ^ogočo razlago: pesnik s Krstom in predam z likom Črtomira, svobodnega, odprla, ozaveščenega človeka naslavlja spo-°cilo za narodovo ohranitev - sprejem j/sčanstva kot smisla bivanja. Tak je po J^ermaunerju Črtomir, "trdna, od boga ^Posredno navdahnjena, dejavna, človeka, posamezno svobodna in avtonomna čSeba, ki bo oblikovala nov lik prihodnjega b cveka". Pri tem avtor dodaja, da ne more 11 enega samega pravega branja Krsta kot ene prave razlage Prešernove krščanske s'ceršnje vernosti. Klemen Rodman Izmenjava mnenj O zamisli narodne osamosvojitve, o viziji slovenske družbe govori pesnik v znameniti Zdravljici, v kateri Prešeren združuje utopijo in realizem. Zdravljica kot politična vizija ideje prihodnjega sveta (vredna zapisa na palači OZN) je nadzgodovin-ski tekst, ki je vznemiril slovenskega duha kar nekajkrat v slovenski zgodovini - oh narisi/ leta 1848 (napisana je bila 1844), v času odpora proti okupatorju kot brez dvoma najlepši tekst evropske rezi-stence med drugo svetovno vojno, in seveda ob slovenski osamosvojitvi kot državna himna. dr. Boris Paternu, dr. Marija Pirjevcc in prof. Franc Iholc pesništvu od prve objavljene pesmi Dekel-cam pa vse do Krsta pri Savici, Sonetih nesreče, Slovesu od mladosti in drugih. Poezija po evropski meri a temo notranje razsežnosti Prešernove N <*rodnotvorne mjsij je Boris Paternu raz-je.ni' troJe pesnikovih območij mišljenja -seh • Vn°' P°ntično in bivanjsko, ki se med V°J Povezujejo. Razviti in kultivirati slo-nski jezik - skupna misel Čopa in Prešer-Pot Čez meJe Prakt'čniri in vzgojnih est f v 6 pornenil0 ustvarjanje pogojev za etsko zahtevno poezijo po evropski eri. Na ta način sta oba prestopila kon-rvativno predstavo o Slovencih kot problematičnih "miroljubnih poljedelj- ni k 'ovitelj simpozija in slavnostni govor-. »a otvoritvi predsednik države Milan hučanje v svojem nagovoru med drugim vejah "Prešeren je bil do kraja svoboden ^ož. ki je imei v knjižnici med drugim Thomasa Paina znamenito razpravo ° človeških pravicah, in to v prvotisku iz teta 1791 on mej pa podroben prikaz Jrska Gora in Dovje rn^no-upravno pripadli Radovljici in nastala je potreba, da se iniaev Prilagodi govoru slovenščine in da prepisati. Rokopis mi n n . n°sti dolenjščine - Dovje so bile naseljene s freisenški-nied a Cvetko Golar, Oktet Ceh Škofja Loka, Fra"1 Košir, plesni par iz plesne šole Kazini Pripravili so tudi razstavo slik akad. slikarj Franca Novinca. GORENJA VAS - POLJAN^ V Lovskem domu na Produ bo danes,, petek, ob 19. uri letni občni zbor članov simpatizerjev Kulturnega društva PolJannli sledilo bo potopisno predavanje Sim°n Demšarja. ( V OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bo nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri občin5* prireditev ob prazniku. Slavnostni govo^ bo dr. Pavle Gantar, minister za okolje prostor, nastopili pa bodo domači pevS zbori, učenci Glasbene šole Škofja Loka učenci OŠ Poljane. j, V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo sre" Poljan v čast kulturnega prazn'k3 P Gorenjevaški oktet pod vodstvom Valenl^0 Bogataja. Pred Kosmovo domačijo 00 ^ predstavili Zgodbo o Kuzovcih v prireo Majde Debeljak, v interpretaciji Ani B&c ' nastopili bodo tudi Kamniški koledniki- KAMNIK Razstavlja skupina Supernova j V Galeriji Veronika v Kamniku bodo j nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri oflp razstavo osmih likovnikov, članov skupine Supernova. V otvoritvenem Pr°AjČ mu bodo nastopili pesnik Dane Zaje, IH Slapar s harmoniko in duet Boro Zakonj5 in Vito Marenče, klasična kitara. Galerija Veronika Kamnik Kamničani in tudi občasni obiskovalci Kamnika ter turisti jo poznajo in pogosto zahajajo vanjo. Galerija Veronika le redko kdaj med letom sameva za kakšen dan. Redni gostje v njej so predvsem likovniki in drugi ustvarjalci del, ki se predstavljajo z njimi. Za sprejem in vodenje po razstavah skrbi Zveza kulturnih organizacij Kamnik. V drugi polovici januarja je bila v galeriji razstava Lada Jakše z naslovom Misel svetlobe. Razstavo fotografij so zaprli v začetku tega tedna, 2. februarja. Že od nedelje pa bo v galeriji Veronika v Kamniku razstavljala likovna skupina Supernova. Galerija Veronika na Japljevi 2 v Kamniku je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19., ob nedeljah pa samo dopoldne. Kulturni dom Mengeš Za Mengeš velja, da je evropsko glasbeno sre^'lf^' Zibelka glasbenikpv je prav gotovo Mengeška godv ^ ki beleži častitljiv jubilej - 115-letnico obstoja. D* r Mengšu glasba glasbena šola. obstoj doma, je zaslužna nedvOmno 1 mS Ml p* I smo «£8».«omm Središče dogajanja pa je zadnja leta Kulturni ^o**1 Mengšu z dvorano, ki je v upravljanju Hit fit, ",0'g Med letom sta dvorana in dom pogosto zasedena gledališkimi, kinopredstavami, proslavami, delovni , srečanji in različnimi drugimi prireditvami. . m Minulo nedeljo so v domu zabeležili zanll^jje dogodek - petdeseta predstava gledališke kome špas teatra Dan norosti. Konec tega tedna pa dvorani priljubljena narodnozabavna prireditev petnajstič zapored bo Mengeška godba prireo1 prireditve Pod Mengeško marelo. 53. GLASOVA PREJA (1/99): Vsaka vas ima svoj glas padič date za pet kavačev jahat? Pravijo, da ima vsaka vas svoj glas. Kadar govorijo vaščani med seboj, se razumejo. Ko gredo čez grič, v sosednjo vas, pa, govoreč v narečju, tvegajo nesporazum. To seveda ni zadosten razlog za težnjo, da bi se govorjenju v narečju odpovedali. Narečja so sol in začimbe jezika. Knjižnemu jeziku, ki se mora ravnati po slovničnih pravilih, daje posebnost piščev slog. Pogovorni jezik pa se tudi v dobi globalizacije individualizira v vsakokratnem narečju. i Bavarce so naseljevali po tedaj še z Zavedam se, da se v našem Poklicu človek ne bi smel ponavlja-% toda kaj hočem. Ker je primera dobra, jo uporabim še enkrat. Zadnjič sem v enem članku omenil Zgodbico o Žirovcu, ki je po Žirovskem vrhu nabiral gobe in Zašel na drugo, gorenjevaško stran. Je imel že suha usta in se je napotil kar na sredo vasi, v trgovi- n°- Prodajalki, ki je bila menda v najlepših letih, je naročil, kakor piše v naslovu: "Gaspadična (morda je "da "tavaršica"), a mi date za pet kovačev jahat?" Ona pa ga je kaljeno zavrnila: "O ti pukura ti pokle}nska, teb še za jurja na dam!" Sarečja ne izumirajo, Se le spreminjajo Slo je seveda za nesporazum v narfčju. Sestradani Žirovec si je Zazelel bonbonov, tem pa smo včasih rekli kar jagode; in ker se g Pri nas izgovarja kot h, se je r°dilnik množine glasil "jahat" ']agod). Vrla Gorenjevaščanka pa }J- mislila, da bi jo rad neotesani kupec kar v trgovini naskočil. Kako S£. )e epizoda končala, ne vem; čirovec je bil nemara ob vsakršno sladkost, Gorenjevaščanka je ubrala svojo namišljeno krepost. Do Podobnega, čeprav manj delikatne-SQ nesporazuma je prišlo, ko se je lastni Slovenec priženil v Žiri. Knialu po umestitvi v novem oko-P* ga pred večerjo pokliče tašča, Kar po hišnem telefonu: "Kej bi rap; a bi rajš rajš, a bi rajš kaje?" Zgroženi zet ni zmogel drugega, kot da je ponovil edino besedo, ki jo je razumel: "Kaje ..." Vprašanje, Povedeno v slovenščino, bi se glasilo: Kaj bi #f bi raje riz, ali bi raje kavo? rako je bilo, ko ljudje še niso znali govoriti drugače kot vsak v svojem narečju. Kako bi edaj beneški Slovenec razumel porabskega, če 'e msta razumela niti soseda, prebivajoča vsak na Moji strani Žirovskega vrha? Nakazani Problem rešujemo preprosto tako, da govo-fm° vsak svojemu narečju prirejeno knjižno, a°govorno slovenščino. A ta je v svojem bistvu I naučeni jezik, ni pristna materinščina. Ta je V?' ki ga govorijo otroci, ko se govorjenja še Cl)o. Ko človek umira, govori v narečju. To je poudarek, ki ga je na nedavni Glasovi preji o tovenskih glasovih izpovedala dr. Marija tanonik, urednica pri Kmečkem glasu izhaja-01 zbirke Glasovi. In prav je bilo, da se je glasila s to tehtno mislijo. Na smrtni postelji se "°vek ne zmore pretvarjati; oglaša se v jeziku, 1 Sa je prvega slišal. uanes se dostikrat sliši vprašanje, kaj bo z urečji? Češ da izumirajo. Podpisani, ki se s *U rečmi ne ukvarjam posebej, ampak le od rani, bi rekel takole: narečja ne izumirajo, se Pa. sPreminjajo. Če bi hoteli slišati čimbolj Pristno različico nekega krajevnega narečnega l°yora> bi morali poiskati starejšega človeka, ki •" v svojem življenju čim manj v šolah in po Sogovornice na preji: dr Marija Stanonik, prof. Marija Cvetek in dr. Mira Omerzel Terlep $Ponzorjh Hiša kulinarike Jezeršek Sora, *toečka zadruga Krško Klet Kostanjevica, Občina Medvode, ____pC Gorenjski sejem Kranj_ svetu. Kakšno staro ženico, denimo, ki v šolo sploh ni hodila, po svetu pa samo toliko, kolikor je ob nedeljah do maše. Šola in svet sta dejavnika, ki narečje najbolj "kvarita". Bolje rečeno: spreminjata. Poseben je primer, ki sem ga nedavno doživel v Ameriki. Obiskali smo sorodnika, ki je tja odšel razmeroma mlad, sredi petdesetih, s šolo se je pred tem komajda srečal, bil je le pri vojakih. Ta zdaj govori res pristno žirovščino, pristnejšo od naše, vendar z ameriškim naglasom. Kaj bo z našim jezikom, se zgražajo nekateri, ko poslušajo mlade ljudi, ki v svoji vsakdanji govorici uporabljajo vedno več tujih, zlasti ameriških besed? Hkrati se nihče več ne razburja spričo množice popačenih nemških in srbskih besed, ki so že od nekdaj sestavni del pogovornega jezika. To je problem z vidika knjižnega jezika, narečij se pravzaprav ne tiče. Tudi tujke se v vsakem narečju drugače zaslišijo. Narečje nekega človeka bolj spremenijo šolanje ter njegovo življenje in delo v okolju, ki ni njegovo domače. Šolan Žirovec navadno ne govori knjižne slovenščine, ampak ljubljanščino z žirovskim pridihom. Gorenjska narečja Ob tej priložnosti ne bo odveč, če obnovimo svoje znanje o narečjih, ki se govorijo na Gorenjskem. Gorenjsko narečje je med slovenskimi eno večjih in dokaj homogeno. Dr. Tine Logar ga v uvodnem odstavku gesla Gorenjsko narečje v Enciklopediji Slovenije opredeli kot "narečje, ki se govori od Karavank in Julijskih Alp na severu in severozahodu do Save na jugu in Ljubljane ter njene okolice na jugozahodu. Govor Rateč je še ziljski, Kranjske Gore in Podkorena pa ziljskogorenjski. Vzhodna meja gorenjskega narečja poteka po nekdanji zgodovinski meji med Kranjsko in Štajersko, zahodna pa po vzhodni in severni meji rovtarskih narečij. Gorenjsko narečje ni enotno. Po Franu Ramovšu ima štiri govore: severozahodnega, osrednjega, vzhodnega in jugozahodnega. Tipično gorenjsko narečje se govori na severozahodu in v trikotniku Ljubl-jana-Kamnik-Kranj, odtod dalje pa se gorenjš-čina v nekaterih značilnostih približuje srednje sav injskemu, zagorsko-trboveljskem u govoru posavskega narečja in dolenjskemu narečju." Gorenjski jug je tudi v tem oziru nekaj posebnega. Tu se ne govori gorenjsko, tu sta v rabi dve od rovtarskih narečij: škofjeloško in poljansko. Govor Selške doline torej je gorenjski, govori Škojje Loke in Poljanske doline pa ne. Kako to? Že imenovani prvak med slovenskimi dialektologi odgovarja takole: "Obsežno hribovito območje, kjer se govorijo rovtarska narečja, je bilo v času naseljevanja Slovanov zaradi gozdov redko poseljeno. Velik del je bil od 10. stoletja naprej v lasti freisinških škofov, ki so ga od 11. stoletja dalje naseljevali s kolonisti, nemškimi iz Bavarskega in Tirolskega ter tudi s slovenskimi iz Karantanije. Bavarce so naseljevali po tedaj še z ozdovi pokritem Sorskem polju in v Jkojji Loki, ki so jo ustanovili, Tirolce in Karantance pa ob zgornji Poljanski in Selški Sori. Jezikovni rezultat mešanja avtohtonih Slovanov ter priseljenih nemških in slovenskih kolonistov, ki so jih usmerjali v te kraje več stoletij (nemški kolonisti so se med Slovenci v naravnem procesu poslovenili), so med seboj precej različna rovtarska narečja." V nekdanjem loškem gospostvu jreisinških škojov imamo torej pravo Ameriko; tu je slovenščina v toku stoletij opravila tisto, kar je v Ameriki v sto letih angleščina. Ločani so poslovenjeni Bavarci, pod Ratitov-cem imamo slovenizirane Tirolce, v Poljanski dolini pa na jug preseljene Karantance. In če vse to pomešamo še med seboj ter začinimo z "Bosanci", dobimo, kar danes imamo. Pravi "melting pot". Kar je še posebej zanimivo, je dejstvo, da se je kri stoletja mešala, narečja pa so se ves ta čas prav malo spreminjala. "Kvarijo" se šele v zadnjih desetletjih, ko zaradi šole in dela zapuščamo dom in odhajamo v svet. Individualnost narečij v procesih globalizacije V zadnjem času je moderno poudarjati, da živimo v dobi globalizacije, da se svet vse bolj povezuje. To je res, vendar še zdaleč ne pomeni, da je ta svet tudi vse bolj enoten. Globalizacijo namreč v razvitem svetu dopolnjuje težnja po vse večji individuaciji. Po eni strani se povezujemo, s klasičnimi in z elektronskimi komunikacijami, po drugi smo se začeli bolj zavedati svojih posebnosti in marsikdo bi jih rad ohranil, ljubosumno jih čuva. Kajti po sebi in po njih je, kar je, ne po splošnem. Narečja so najstarejša oblika indivi-duacije v jeziku. Globalizacija jih ogroža, po njej bi bilo najbolj smotrno, da bi vsi komunicirali samo še angleško. A kaj, ko bi, kot rečeno, še naprej umirali po slovensko, gorenjsko, žirovs ko. Kako bo v prihodnje z narečji, je torej odvisno tudi ali celo predvsem od nas samih, od našega jezikovnega ponosa in morale. Mnogi se svojega narečja sramujejo; uporabljajo ga doma, v krogu svoje družine in med ožjimi rojaki. Ko gre Karantanec z gorenjskega juga v Kranj ali Ljubljano, govori ljubljanščino z rovtarskim naglasom. Le zakaj? Umišlja si, da govori knjižno. Toda: knjižnega jezika tako ali tako nihče ne govori, najbrž ga še profesor Toporišič ne. Knjižni jezik sodi v knjige, pogovarjamo se v pogovornem. Kadar govoriš, govori po svoje, zakaj bi se silil drugače, razen če je to predpisano, kot je za napovedovalce na radiu in televiziji ... Pišimo knjižno slovenščino, govorimo pa raje še naprej vsak svojo. Tudi če tvegamo zaplet, podoben onemu, ki je v začetku tega pisanja. GORENJSKI GLAS / slran 17 / Kranj, 5. februarja 1999 Organizator Glasove preje: Andrej Žalar G L ASOVA PREJA Fotografija: Janez Pelko Glasova preja o gorenjskih narečjih in pripovedih: Vsaka vas ima svoj glas Kdo je k videl, da bi baba konje kupovala Knjižni jezik je uniforma. V njem ne moreš "afen guncat", naj bo v dobrem ali slabem smislu, ampak moraš biti "poštirkan". Sora pri Medvodah - Pretekli četrtek pod večer je bila v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah prva letošnja Glasova preja na temo gorenjskih narečij in pripovedi. Tokrat smo kot goste na prejo povabili same ženske, slavistke in etnologinje, gostili smo torej gostje. Dr. etnomuzikologinja Mira Omerzel Terlep je predstavila svojo knjigo "Konji naše pravljice", dr. Marija Stanonik zbirko knjig pisanih v narečju Glasovi, katere urednica je, prof. Marija Cvetek pa je predstavila eno izmed teh knjig, tisto, ki jo je napisala sama "Naš voča so včas zapodval". In kot je rekla Omerzel Terlepova, pri jeziku je tako kot pri glasbi. Evropski prostor pozna enake inštrumente, enakih oblik, pa vendar na njih izvajamo tako različne melodije. Prav to smo spoznavali tudi pretekli četrtek na Glasovi preji v Sori pri Medvodah. "Naša gostja etnomuzikologinja dr. Mira Omerzel Terlep je napisala knjigo, ki je nastajala sedem let in govori o Konjih naših pravljicah. V njej so zgodbe o konjih, konje-rejcih in furmanih izpod Soriške planine in Ratitovca. V knjigi med drugim piše: Tudi v Sorici je traktor pregnal vse konje iz vasi. Ko smo leta 1978 prišli v kajžo sredi vasi, konj tu ni bilo več, pred nekaj leti je odšel zadnji. S tem, ko konj odide iz vasi, odide tudi tisoče zgodb iz tisočev let, ki so povezovale konja in človeka," je prvo sogovornico, ki sicer deluje v svobodnem poklicu, predstavil povezovalec tokratne preje višji kustos v Gorenjskem muzeju v Kranju Jože Dežman. Avtorica se v knjigi ukvarja z razmerjem, ravnotežjem med živaljo in človekom, vendar ne na način, da bi na problem gledala s tehnične plati, ampak dejansko išče dušo tega razmerja. Naj se vrne nazaj v čas, ko je ta zgodba nastajala in naj skozi modrost, ki nam jo naravna razmerja ponujajo, pogleda v sedanjost, je Dežman pozval avtorico k predstavitvi svojega dela. Konj kot dediščina in sooblikovalec življenja na vasi" O moji knjigi Konji naše pravljice beseda spet teče po štirih letih, od izida. Priznam, da sem že skoraj pozabila kaj v njej piše, ker se je vmes zgodilo toliko stvari, raziskovalnih projektov... Ta knjiga, ta projekt je bil nekaj takega, kar te prime in te spusti šele, ko se konča. Konje so imeli moji stari starši, moj oče je tekmoval s konji, moja mama je od vsega najlepše znala narisati konja, a me nihče od staršev ni pripeljal do konj. Ko sem bila stara 30 let, sem prvič našla nekakšen stik s konji. Sedem let me niso izpustili. Vsako poletje julija in avgusta, sem se odpravljala z dvema konjema v Sorico in ko sem potovala okrog po okoliških gozdovih in hribih, moram reči, da je bil najboljši etnolog prav moj konj. Naj sva še tako drvela po poteh, ko je zagledal človeka, se je ustavil. In presenečeni ljudje, ki že nekaj let Omizje Glasove preje na teh poteh niso videvali konj, so najprej začudeno gledali, nakar je konj z glavo sunil, kot bi hotel reči, no povej kaj. Niso vedeli, kaj želi. Sem rekla pobožajte ga in ko ga je star furman pobožal, se je vsulo. Pa je začel, a veš, ko sem imel konja, sem fural in se je zgodilo to in to... Najprej sem samo poslušala, potem pa sem videla, da me to vedno bolj zanima in sem zgodbe začela zapisovati. Konj je bil hkrati tudi vstopnica v furmanski svet. Oni se pogovarjajo o konju, nikoli pa se z žensko ne pogovarjajo o njih samih. Ko sem šla prvič iz vasi po okoliških strminah, je iz te in one hiše pritekel furman, pogledal konju v gobec, preštel zobe, ugotovil, kakšne ima, koliko je potemtakem star, je konj podkovan, je dobro ohranjen, ima tolarje, ima kakšen tadu... začela se je komunikacija. Ko sem bila v Sorici cel teden, so od ljudi, ki so živeli okoli, počasi začeli prihajati darovi, klekljan prtiček, pa klobasa, jabolka, orehi in podobno. Ko sem nekega dne jahala skozi vas, za mano zavpije neki možak, ja kdaj boste pa postali Sorčanka. Sem rekla, a še nisem, kaj moram še narediti, da bom Sorčanka. V času mojega bivanja v Sorici sem mladino naučila jahati, naredila sem jih razstavo... Pa je rekel, v cerkev morate priti, pa udarniško morate delati. V Sorici je bila tradicija konjerejstva prekinjena. Mladina po sedmih letih, ko so konji odšli in so jih zamenjali traktorji, je praktično pozabila, kako ravnati s konjem. Iz mesta sem na vas prišla povedati kaj je to konj. To me je presenetilo in sem se odločila napisati knjigo za mladino. Konj se namreč vrača na vas, a ne kot delovni konj, kot orodje, ampak kot turistični konj, kot sopotnik. Začutila sem, da je to zadnji trenutek, da še ujamem nekaj izrazov, modrosti, ki bi sicer šli v pozabo z zadnjimi furmani. V knjigi je 40 zgodb in 400 narečnih izrazov, ki so vezani na konjerejstvo. Niso me zanimale tehnične podrobnosti, ampak odnos med človekom in živaljo. Zanimale so me drobne prezrte zgodbe, ki kljub navidezni nepomembnosti delajo življenje. In ne boste verjeli, ko sem napisala zadnje vrstice te knjige, je konj poginil. Prišel je, ziniciral knjigo, ko sem napisala zadnjo vrstico, je poginil in odšel. Za njim pa tudi najstarejši vaščani, ki so mi dajali dragocene podatke." pripovedovat privlačno, kdor pa zna, ga ljudje cenijo in se skupaj z njim kratkočasijo. pr Marija Stanonik je bila naslednja sogovornica na Glasovi preji "Vsaka vas ima svoj glas". "Ima me nostalgično, da bi govorila P° žirovsko, ampak kadar smo skupaj zbrani i vseh vetrov, mi to ne gre. Zbirka Glasovi je, k°' se danes moderno reče, projekt, ki dokazuje, da umetnost narečij, kot slovstvene folklore oziroma ustnega, ljudskega, tradicionalnega slovstva, še živi. Da to drži, dokazuje tudi 18 knjig,v letošnjem letu upam, da bosta izšli dve novi,1(1 so izšle v desetih letih, kolikor zbirka obstaja Vsega skupaj je do sedaj zbranih 4620 besedil upam, da bomo s pomočjo Založbe Krneč*1 glas, ta tempo nadaljevali. Kot sem rekla, je namen zbirke dokazati, da umetnost narečij še živi, da to ni samo stvar preteklosti, kar stereotipno kar naprej ponay' ljamo, kot naprimer naše babice, naši dedki, p3 lickanje koruze in podobni običaji... To J? "larifari", to sploh ne velja ali komaj ^ Zbirka vedno bolj dokazuje, da ima vsaka vas res svoj glas. Da zgodbe so in še nastajaj0 povsod tam, kjer so ljudje in poteka komun'' kacija med njimi. Prvi koncept zbirke, da bi izdali osem knjig' od katerih bi vsaka predstavljala eno nafečn0 bazo se je na srečo do danes povsem spremen'1. Izkazalo se je, da se je potrebno prilagaj^1 posameznim zbiralcem in avtorejm besedil- D3 se ni mogoče strogo držati govora posamez jih narečij, ampak se je treba prilagoditi tistem obzorju zbiralca, ki ga obvlada, bodisi da grere za posamezno narečno okolje ali pa to sega *e meje matične države. Vsaka knjiga posameznih narečij je nedvon1' no izreden dokument, je pa res, da proble"1 zapisovanja rešujemo z neke vrste kompromj; som, saj nikoli ni mogoče 100-odstotno zapis3' govorjene besede. Vsaka knjiga ima svoj siste^ zapisovanja, temu se reče samo prekodiranj oziroma približevanje govorjene besede pisano obliko na način, da jo bralec, kakor P pač more in zna lahko odstre, dekoO^ : prebere. Tudi zato ima od devete knjige naPrJ vsaka knjiga tudi zgoščenko, da bralec lah* Dr. Mira Omerzel Terlep: "A veš, kako pravijo Sorčani Bohinjcem, oziroma katero žival /JJiJ 01 Med gosti na Pfejiso bdi tudi pevci Kulturnega društva Oton Župančič Sora. Društvo, ki ima kar stin folklorne skupine, mešani in moški pevski zbor in oktet, praznuje letos 50-letnico. Ob spremljavi harmonikarja Toneta Bukovnika je uvodoma zapel Valentin Veber iz vasi Ladja. Domačini ga poznajo tudi pod imenom Zdravko Veber. Baritonist in basist poje že od 1939. leta, pred petdesetimi leti je bil med ustanovitelji kulturnega društva v Sori, nekaj časa pa je bil tudi predsednik društva. D L • • ------ — j . .»i/MinjLiiM, if^.ii i/um nuni" — prispodobo za Bohinjca. Ko Sorčan zagleda molja ploskne z rokami in pravi, oh pa sem bohinjsko dušo." Prof. Marija Cvetek v odgovor: "Nepoznam veliko zgodb o živalih, to so pa povedali, dasta mama in oče svarila malega molja, da naj nikar ne hodi po svetu, da s •»§»#in ... i/li. .urnu« umilnu nunju, mi nuj niKur ne noai po sveiu," ljudje hudobni. Pa je molj vseeno šel po svetu in se vrnil, pa je rekel, da ljudje niso hudobn t so prijazni, saj so mu povsod, kamor je prišel, ploskali. Narečja so živa, ne pa preteklost za krušno pečjo "To je eden izmed tistih ljudskih studencev, kjer iz različnih virov tečejo ljudske modrosti v eno nacionalno besedno banko," je voditelj tokratne preje označil zbirko Glasovi, ki jo v okviru knjižnega kluba zbirke folklornih pripovedi Založbe Kmečki glas ureja dr. Marija Stanonik. Ko je ocenjevala eno izmed knjižnih izdaj v zbirki, Jezerske štorije Andreja Karničarja, je napisala, da vsak ni sposoben lagat, se pravi tudi v živo vsaj za pokušino doživi glas° $c barvo posameznega narečja. V tej zbirk1 e hkrati, zelo potiho in zelo obzirno, ven ker smo ljudje v narečje tako rekoč vtkani, ker smo vsak svoje narečje pili z materinim mlekom. Narečje je naš prvi organski govor, ki >m° se ga naučili in ima toliko podpomenov, da knjižni jezik premajhna uniforma za naše Je Narečij v Sloveniji je veliko, tudi zbirka Glasovi bo vsako leto večja L_ _____ Medvodški župan Stanislav Žagar. "Moji otroci niso poznali izraza "dajte gmah" " Hotavelj, ki piše odlično poezijo v poljanskem narečju, take pisce poezije imamo ziljskem narečju, pa v Reziji... Narečje je edina materinščina. Ljudje rasemo z narečjem in umiramo v narečju, v jeziku, ki smo ga sprejeli od staršev. Tako in naprej smo besedovali oni dan na prvi letošnji Glasovi preji na temo gorenjskih narečij in pripovedi "Vsaka vas ima svoj glas", vmes nam je prof. Marija Cvetek prebrala nekaj pripovedi iz svoje knjige, v pravi Bohinjščini seveda. Nekaj jih tudi objavljamo, seveda v okvirih zmožnosti naše hišne računalniške podpore. ----~-;-;—JZ ZZZZZZk^o oa ie cviček Zadnje čase je znan tudi šampanjec iz cvička in sicer Kraljevi Organizator Poznano ime je Kmečka zadruga Krško - Klet Kostanjevica. Iz te kleti je poznano vino modra frankinja, glavni P^^fm^^^^^^^Pton. „« , „ ■ Glasove preje: cviček Novost iz te kleti pa je tudi sauvignon, ki je lan, na svetovnem P^X^1^l^LL-pmstost, uživanje, ljubiteljsko, lov od 18. do 21. tebruar,a ž f Tudi tokrat pa je bil med sponzorji Glasove preje PPC Gorenjski sejem Kranj, ki letos začenja sejemske prireditve z dvema ™f**fW%*- seyem PULL pr°$W Andrej taiar H in 1. sejem GAS - Gorenjski avtomobilski salon od 2. do 7. marca. ____-_—_-_____-- Načeto rešeto kadrovske politike Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Pravica glasnejšega Peter Čolnar, zunanji sodelavec Če bi hoteli biti zlobni, bi lahko dejali, da je bistvo kadrovske politike za obrambnega ministra v tem, da je minister čimbolj suh, saj ga tako težje zadenejo. Predlagani kandidat tem kriterijem vsekakor že ustreza, vprašanje pa je, ali se bo kljub temu lahko umikal opozicijskemu strelivu, toliko bolj, ker mu kakšne pretirane zaščite že sedaj ne obljubljajo niti tisti, ki ga predlagajo na njegovo mesto. Takoj, ko se je izvedelo ime dr. Francija Demšarja, so se že pojavile vesti, da z njim niso zadovoljni niti v Slovenski ljudski stranki. Resda ne toliko zaradi njegove strokovnosti, kot zaradi zamer do samega predsed nika SLS Marjana Podobnika, kije menda kandidata premierju dr. Janezu Drnovšku ponudil kar sam, brez kakšnega širšega strankarskega soglasja. Tudi premier je že izjavil, da je dr. Franci Demšar kandidat, "ki ni videti optimalen, saj ni tako znan in ni bil dejaven na obrambnem področju ". Toda, če se z Demšarjevo strokovnostjo niso hoteli ukvarjati v SLS, je ta na prvo mesto prišla pri opozicijski Združeni listi socialne demokracije, kjer je njen prvak Borut Pahor izjavil, da "kandidat nima ne strokovnih izkušenj ne politične avtoritete, da bi izvlekel obrambno ministrstvo in slovensko vojsko iz dnevnega politiziranja in jo usposobil za moderno obrambno silo". Zmago Jelinčič pravi, da je Demšarjevo ime nov dokaz, da SLS nima sposobnih kadrov, Lojze Peterle vidi v njej "političnega neznanca", Janez Janša (njegove besede imajo na tem področju še posebno težo) pa trdi, da ministrstva ne more voditi nekdo, ki se na zadevo ne spozna, poleg tega pa so se po njegovem mnenju z obrambnim ministrstvom že "predolgo ukvarjali bolj diletanti kot ljudje z jasnimi koncepti". Novinarji in publicisti so med drugim že ugotovili, kako na našem obrambnem ministrstvu v prihodnje ni pričakovati kakšnih velikih razvojnih programov in obrambnih strategij, edino upanje, ki nam vsem skupaj preostane, pa naj bi bilo le to, da bi dr. Demšar malo v red spravil samo ministrstvo. Ampak ta teren je neverjetno spolzek in če držijo očitki o njegovem pomanjkanju politične avtoritete, se zna zgoditi, da mu bo v "slovenskem Pentagonu" kaj kmalu spodrsnilo. Naše obrambno ministrstvo je že dolgo izredno spolitizira-no, do njegove depolitizacije pa na žalost ni mogoče priti drugače, kot ravno s pomočjo politike. To pomeni, da je treba imeti pretanjen posluh predvsem za vse tiste, ki se še vedno čutijo prizadete zaradi nekdanje odstavitve Janeza Janše. O tem, da v Sloveniji ne bi imeli ustreznih strokovnjakov za obrambnega ministra ni vredno izgubljati besed. Katedra za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede se ponaša že s častitljivo starostjo, njeni profesorji pa se niso izkazali le na obramboslovnem, ampak tudi na diplomatskem področju. Toda očitno ti argumenti za slovensko vlado niso dovolj prepričljivi, zato koalicijski stranki na ključni položaj spet postavljata človeka, pri katerem je vdanost stranki pomembnejša od vsega drugega. Politika, kakršno se gresta obe največji vladni stranki -LDS in SLS - se lahko še najbolje označi z besedo mlahavost. Zaradi razrahljanih odnosov med njima skozi kadrovska rešeta tudi uhajajo čudni kadri, ki prej kot upanje po izboljšanju razmer v najbolj občutljivih resorjih, vzbujajo strah pred tem, kaj vse nas še lahko doleti. Ob takih razmerah ni nič čudnega, če nam hrvaški policisti zdaj "ugrablja-jo" kar delavce na naši strani Mure. Kaj bi bilo šele, če bi se državi znašli v vojni? Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Priznam, da imam pomisleke ob dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, vendar me vseeno vznemirjajo poskusi diskreditiranja referendumske odločitve, oziroma odločitve Ustavnega sodišča. Spomin se vrača. Pred leti je še samoupravna delegatska skupščina občine Škofje Loke negativno odločila o nekem obveznem samoprispevku. Ker je bilo to proti volji takratnih občinskih partijskih organov, so čez kakšen mesec o stvari ponovno odločali. Odločitev je bila nasprotna prvi. Do drugačne odločitve je prišlo tako, da so partijski funkcionarji naročili, da na sejo pošljejo druge delegate. Asociacija se ponuja sedaj v primeru Ustavnega sodišča. Kako naj si drugače razlagamo zahteve nekaterih, da naj Ustavno sodišče v novi sestavi spremeni svojo odločitev? Ob tem se mi zdi ravnanje nekaterih posameznikov naravnost grozljivo. Se igramo otroškega vrtca, tiste igrice z marjeticami: bi, ne bi... ? Se zavzemajo za pravico glasnejšega? Med najbolj glasnimi so žal tudi nekateri, ki sodijo med naše vodilne pravne strokovnjake, npr. bivši sodnik Ustavnega sodišča g. Matevž Krivic. Gre za pravnika, ki sije pred leti zaslužil ugled s vztrajnim nastopanjem proti "trojnemu funkcionarju", oziroma z zahtevo do pravice javne objave svojega mnenja v korist družbenemu interesu. Ob vsem spoštovanju pa sedanje dogajanje nima s primerom izpred več kot deset let skupnega nič drugega kot "glasnost" g. Krivica. G. Krivic je bil član Ustavnega sodišča, ki je sprejelo po njegovem mnenju sporno odločitev. Pri sprejemanju odločitve je sodeloval. V manjšini je ostal v najvišjih strokovnih krogih. Seveda lahko pove, da se z odločitvijo ni strinjal in je glasoval proti njej, močno pa dvomim, da je primerno zahtevati spremembo odločitve Ustavnega sodišča zato, ker se z njo ni strinjal in tudi strokovno ni uspel prepričati kolege. Mar naj obvelja pravica glasnejšega? Bi bila odločitev Ustavnega sodišča vendarle nesporna, če bi postali glasnejši sodniki, ki so jo v večini podprli? Naj o vsaki odločitvi Ustavnega sodišča kasneje odloča polemika v sredstvih javnega obveščanja? Naj tako Ustavno sodišče spreminja svoje odločitve? Res nihče ne trdi, da odločitev Ustavnega sodišča ne bi veljala, vendar pa se obnavlja tista stara miselnost, da imamo zakone zato, da v njih iščemo luknje. V tem primeru naj bi bila "luknja " v tem, da nihče ne more prisiliti poslanca, da bi glasoval proti svojemu prepričanju. Je to res? Pred dnevi sem prebral zanimiv grafit: Kazen mora biti, pa čeprav je vzgojna. Poglejmo prakso. Če tatic na tržnici vzame denarnico, je kaznovan. Kazen čaka šoferja, ki povzroči prometni prekršek. Novinar je kaznovan, če zapiše o nekom resnico, da je bil sodelavec Udbe. Kazen grozi tistemu, ki povzroči duševne muke politiku. Res bolj redko, a včasih je kaznovan tudi tisti, ki poneveri veliko denarja. Kaznovani sta lahko tudi branjevki, ki se na ulici obkladata z raznimi vzdevki. Tudi izkazovanje telesne moči, nespodobno razkazovanje, nasilje, trgovanje z mamili ali orožjem in kdo bi še vedel, kaj vse, naj bi se v končalo na sodišču. Vsako kršenje zakonov! Kaj pa kršitev ustave? Poslanca res ni mogoče fizično prisiliti, da bi glasoval proti svojemu prepričanju, vendar pa bi morale slediti posledice, če bi šlo za kršitev odločb Ustavnega sodišča in Ustave. Če ni tako, me res zanima, zakaj jo sploh imamo? Jo tudi "navadnim ljudem " ni treba spoštovati? Zakaj imamo Ustavno sodišče? Ker ga nimamo samo zaradi dobro plačanih služb pravnih strokovnjakov, verjamem, da je odločitev dokončna, oziroma da jo lahko spremeni samo drug referendum in da bi šlo drugače za uzurpacijo oblasti. Zanima me, če bi bil kdo ob kršenju Ustave dolžan ukrepati? Ali poslancu zaradi kršenja Ustave lahko preneha mandat? Verjetno ne. Naj jih sodno preganjajo posamezniki, politične stranke ali državni generalni tožilec? Se zato bije takšna bitka okoli njegovega imenovanja? Zgodovina pozna prikrojevanje zakonov dnevnim potrebam, saj je tudi večina diktatorjev delala v skladu z (ukazano ) zakonodajo. PREJELI SMO Boris Tomašič ne laže Odgovor na obtožbe Loške komunale Najprej odločno zavračam očitek ga. Mateje Žumer, da lažem. Kako je potekal pogovor med mano in gospo Gaber je stvar razumevanja komunikacije med nama. Ker pogovora nisem posnel, ne morem dokazati, da me je omenjena gospa nadirala in da sem jo vsaj trikrat lepo prosil, naj se umiri in naj ne zaostruje razgovora. Komu je verjeti, naj presodijo tisti, ki naju poznajo. Ne verjamem, da boste našli toliko ljudi, kot je prstov na eni roki, ki bodo potrdili, da jih je Boris Tomašič kdaj nadiral in jih ni pustil do besede. Gospe Gaber nikoli nisem javno omenjal, a se ji kljub temu opravičujem, da sem si drznil brez posnetka, ki bi to potrdil, oceniti njeno vedenje za neprimerno. Večina ostalih navedb ga. Žumer se v ničemer ne razlikuje od navedb v članku gospoda Žargija, ki temelji na mojih izjavah. L Za zaplet je nedvomno kriva občina, kar smo vsi ugotovili na sestanku, kije bil sklican na mojo zahtevo. V navodilu, na katerega se sklicuje Komunala, je toliko napak in nepravilnosti, da ne vzdrži nobene resne presoje. 2. Zaplet se je razrešil zato, ker se zavedam svoje odgovornosti do ljudi. Navedbe v.d. direktorice so točne in potrjujejo, da sem pri iskanju rešitve pokazal veliko dobre volje in popustljivosti. Vse v interesu delovati v korist krajanov, kar je tudi moje poslanstvo. 3. Pravilno je navedena moja izjava, da sem problem namerno zaostril. Seveda pa je iztrgana iz konteksta. V resnici sem izjavil, da sem problem namerno zaostril, ker sem želel opozoriti na neurejene razmere na področju ravnanja z odpadki. Na že omenjenem skupnem sestanku se je izkazalo, da je problemov na tem področju toliko, da sijih nihče ne upa resno odpreti. Edini odgovor občine je bil, da bodo stvari nekoč urejene, in da smo v prehodnem obdobju. Ker je v moji naravi skati rešitve in ne probleme, sem predlagal, da občina še pred sprejetjem odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki organizira javno razpravo, kjer bodo prisotni strokovnjaki in zainteresirana javnost. 4. Kako je z uničevanjem posod za smeti, predlagam, da vprašamo ljudi. Ne glede na Izjave ga. Žumer, so posode očitno bolj uničene, kot bi bik, če bi bile v lasti komunale, la izjavo, da jih uničujejo "veselo, se opravičujem. Skozi prispodobo sem želel povedati, da ravnajo z njimi neodgovorno. 5. Sliko zabojnika sem g Žargiju dal jaz. Je v kontekstu članka, saj prikazuje izpraznjen zabojnik, okoli njega pa kup smeti. Taka bi bila tudi slika v KS Stara Loka - Podlubnik, « se ne bi osebno zavzel za ureditev razmer. Za konec se opravičujem Loški komunali, občini in njenim funkcionarjem. V nasprotju z dosedanjo prakso sem si dovolil javno spregovoriti o komunalnih problemih, ki pestijo Škofjo Loko. Očitno si ne bi smel dovoliti kršiti nepisanega pravila, da se v občini Škofja Loka o problemih ne govor' javno, ampak se dela po načelu-"Kar ne vem, ni problem -Predvsem pa je očitno prepovedano opozoriti na nepravilnosti ki so povezane z Županom al' Loško komunalo. No, tabuje razbit in oglasil se bom še večkrat. Naslednjič bom opozoril na neurejeno kanalih' cijo, zastarel in porozen vodovod pomanjkanje parkirišč in podobno. Morda pa bomo vprašal zakaj se je Kidričeva cesta gradila sdmo do volitev. Predsednik sveta KS Stara Loka - Podlubnik Boris Tomašič Skupnost gorenjskih partizanskih enot Zveza borcev postaja pomembna moralno politična sila sedanjosti Minulo sredo, 27. januarji 1999, se je v Kranju sestal odbor Skupnosti gorenjskih partizanskih odredov in enot ter j obravnaval informacijo o pol'1' Učnih razmerah v Sloveniji pO lokalnih volitvah, sprejel Pa ■_! tudi program dela Žv«^ združenj borcev za leto /999, # ga uresničuje v sodelovanju 1 območnimi in krajevnimi organizacijami. Poročilo o političnih razmera'1 na Gorenjskem po volitvah ter vlogo borčevskih organizacij l sedanjih okoliščinah je na sej1 predstavil predsednik gorenjske koordinacije Območnih organ1' zaci j VENO DOL/A K, o prog& mu Skupnosti ter njeni orga\ niziranosti po lanski letnl skupščini v Poljčah pa je spfe' govoril predsedujoči MAR''™ KOŠIR. Nadaljevanje na 21. strani i_i Zgodilo se je na Glaso\em izletu Jana ima za seboj že en ponesrečen zakon. Poročila se je, ko ji je bilo komaj dvajset. Prav tako Peter, s katerim živi danes. Njen prvi zakon ni uspel zaradi pijače s katero je bil zasvojen mož. Kdo ne pozna znanih zgodbic, sestavljenih iz večnih obljub "to je moj zadnji kozarček" ali pa "moja žena je kriva". Živeli so v bloku in v dvosobnem stanovanju, premajhnem za vse probleme, katere so prinašali domov. Jana je bila rojena v družini, v koterije imela glavno vlogo mama. Če bi bilo kako drugače, bi verjetno še danes vstrajala ob možu, kije iz leta v leto bolj propadal. "Ko sva šla narazen sta imela otroka 12 in 14 let. Deklica in deček. Ni nam bilo lahko, saj smo se selili na slabše. Toda kaj sem hotela? Mož mi je kradel denar, prodajal zlatnino (kolikor sem jo sploh imela) in pil. Ni ga bilo moč ustaviti. Delal je le priložnostno in se, sem in tja preživljal s prodajo čisti/, knjig ali nogavic. Pri nas je bil ob poznih večerih pravi pekel. Otroka sta se bala iti spat, jaz pa sem ga jezna in pripravljena na vse, čakala, da ga spravim k pameti, ko bo začel razgrajati," je opisovala svoje bedno življenje Jana z besedami, ki nam še kako zvenijo domače in vsakdanje. Otroka sta, posebno še sin, popustila v šoli in tudi Jana je bila nazadnje le še "živčna razvalina". Kljub temu da ni imela nobenih prihrankov, ji je, končno, prekipelo in takoj ko je našla prvo priložnost, se je z otrokoma odselita. "Na srečo sem poznala neko vdovo, ki se je poročila in preselila k možu na Dolenjsko, v Novo mesto. Res je, da smo pri njej žive/i v kleti, toda bilo je bolje kot sem pričakovala. Imeli smo vsaj svoj mir, ki smo USODE Piše M i ena M i k 1 a v č i č ga prej tako zelo pogrešali," nadaljuje Jana. Toda usoda je nanesla, da se je že čez dobro leto spet preselila k možu. K temu so jo nagovorili njegovi starši, ki so imeli zelo radi vnuka in niso želeli, da bi "gor rasla" brez očeta. "Mož si je res našel malo bolj redno službo. Raznašal je časopise in vse je kazalo, da se je tudi odpovedal pijači. Kar nekaj tednov dela sem si nakopala na glavo, preden sem počedila njegov brlog. Kaj vse je bilo potrebno odpeljati in skuriti! Toda stisnila sem zobe in potrpela, saj sem upala, da bo že kako..." Toda, na žalost, se da obuditi marsikaj prej kot ljubezen. Te ni bilo več. Bolj ko se je Jana trudila, da bi možu pokazala, da ga ima rada, bolj se ji je gnusil. "Res, prav tako je bilo. Vse je "štimalo " dokler ni začel letati okoli mene s svojimi večnimi željami. Še zmeraj sem imela pred očmi njegov slinast in zabuhel obraz, ko je, pijan, smrčal na kavču ali pa kar na tleh. Vedno bolj se mi je začel obračati želodec. Ko se ga nisem mogla več otepati, sem ga prosila, da bi živela le skupaj, zaradi otrok, med nama pa da ne bi bilo ničesar več." Izbruhnili so očitki, ljubosumje in zgroženost, da si kaj takega sploh upa predlagati. "Bilo mije zelo težko. Kako naj to razložim? Na neki način sem ga lahko prenašala, če je bil vsaj meter stran od mene. Kakor hitro pa se me je hotel dotikati, sem mislila, da bom začela bruhati. Enostavno nisem mogla več prenesti njegove bližine." Jana je počasi in skrbno izbirala besede. Saj sploh ne vem, kako bi razložila, ker ne najdem pravih, je mencala, čeprav sem ji zatrjevala, da jo še kako razumem. "Saj vem, da se drugim kaj takega še ni zgodilo," je bila prepričana. Zanimalo me je, če se ni na nikogar obrnila po pomoč. "Ja na koga pa!? Doma so mi prali možgane, zakaj ne "spokam ", njegovi so se jokali, zakaj sem taka, prijateljice... One pa... Saj so me poslušale, samo večnih tožb in problemov se vsak zelo kmalu naveliča... Ne nikogar nisem imela. (Tudi to nam zveni znano!)" Nekaj časa je še sama, navsezgodaj zjutraj, preden je odšla v službo, raznašala časopise, ker se je bala, da bi mož izgubil še ta vir dohodka. Toda potem ko je nekoč, kmalu po malici, na svojem delovnem mestu dobesedno zaspala, je videla, da tako res ne bo več šlo naprej. "Na žalost je tista vdova oddala stanovanje že drugim, tako da se nazaj nisem mogla vrniti. Začela sem iskati kaj drugega. Vse je bilo predrago za moj žep. Nazadnje sem našla nekaj, za prvo silo. Možu pa sem rekla, da bom spet šla, če ne bo dal miru. Saj nimaš kam, se je repenčil. Kdo bo pa vzel k sebi babo z dvema "frocoma", se je norčeval iz mene, ko ga je imel ravno prav pod kapo." Jano sem opazovala, medtem ko je pripovedovala svojo zgodbo. Še malo se mi ni zdela živčna. Ja, saj vem," se je zasmejala. "Prej sem omenila, da sem taka kot moja mama. Sploh se ne vdam tako hitro, kot bi se kakšen drug na mojem mestu... In ko rečem, da sem "živčna razvalina ", je to zame le signal, da začnem brcati in se postavljati zase... ha, ha, ha," (od srca se je zasmejala). Po enem letu se je Jana spet, tokrat dokončno, odselila. Sedaj pa res niso pomagale niti solze niti prošnje. Vsega je imela "povhen kufar". Njegovi res niso bili slabi, veliko so nama pomagali, je brž zastavila za svojega tasta in taščo lepo bese-do. Toda kaj, ko so mislili, da bodo svojega sina lahko spremenili le z jokom in prošnjami! "Samo to še povem. Ko je njegova mama hudo zbolela, misliš, da mu je bilo kaj mar? Pa če so nt» še stokrat rekli, da je zaradi njega !!! Brigalo ga Je Edinole, ko je bil v gostilni, je razlagal za šankom da pije zato, ker ne more prenesti misli, da bi se mami kaj zgodilo! Reva, ti rečem!!" In tako je pri Jani sledilo zelo kratko obdobje, k° se je tolkla po glavi in razmišljala, kje je imela pamet, da se je poroči/a s takim. Na srečo je bila pridna in delovna, da je še sem in tja kaj zaslužila-tako da z otrokoma ni živela ravno slabo. "Imeli smo se radi, in večino časa, ko nista bila ? šoli, smo bili skušaj. Velikokrat sta odšla na obisk * babici in dedku, kjer sta se zmeraj počutila ko doma. Mož je medtem opustil službo in bil spet na cesti. Žal mije bilo edinole stanovanja. Sama sen1 ga uredila in bolelo me je srce, ko sem pomislila, da bo vse propadlo..." ■ Jana je zelo rada hodila na izlete. Nekoč seje Pr'' javila tudi na Glasovega. "Otroka sta bila čez nedeljo zdoma, bilo mi' J> dolgčas in zakaj ne bi šla, sem si rekla. Bilo mU malo nerodno edinole zato, ker sem bila sama.- ,. Jana ne bi bila Jana, če ne bi svojih želja uresnic'' la. Š Na avtobusu so bili sami "upokojenci" C0^0^ sprva mislila!!), potem pa je le spoznala, da zna prav zabavno v njihovi družbi. Posebno potem, ko sta se s Petrom zapletla v pet..... (konec prihodnjič) bit' kle' PISMA, PODLISTEK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Splošne razmere za delovanje domoljubne nadstrankarske orga-nizcije Zveze borcev so dokaj ugodne, saj ta organizacija glede na njeno preteklo zgodovinsko vlogo v narodnoosvobodilnem boju in sedanjo programsko usmeritev Postaja pomembna sila pri oblikovanju moralno etičnih vrednot in domoljubne zavesti ter vzgoje mlade generacije. TO POTRJUJEJO MED DRUGIM ŠTEVILNE SPOMINSKE PROSLAVE ZGODOVINSKIH DOGODKOV in partizanska srečanja, ki jih obiskuje^ poleg veteranov NOB čedalje več ljudi srednje in mlajše generacije, ki globoko cenijo izročilo boja za osvoboditev. Ne samo Dražgoše -tudi vsa druga podobna srečanja to Potrjujejo. Tako šole in kulturne ter športne organizacije mladih in krajevne skupnosti aktivno sodelujejo Pri organizaciji ter izvedbi programov na teh prireditvah. Velik ugled 'Zveza združenj borcev uživa tudi v mednarodnih krogih kot vojna veteranska organizacija, kije skupaj z zavezniškimi silami v drugi svetovni vojni izbojevala zgodovinsko zmago nad silami nacizma in fašizma. Dokaz za tolikšen ugled borčevske organizacije, pa je bilo med drugim lansko mednarodno Ječanje veteranov in praznovanje ^-letnice prihoda zavezniških sil h Glavnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Tak ugled Zveze druženj borcev NOB pa se potrjuje v rednih stikih z evropskimi in drugimi veteranskimi organizacijami, kar je za Slovenijo pomembno tudi dandanes, ko se vključujemo v evropske povezave. • Jože Bohinc Pomanjkljivosti novega zakona o varovanju kulturne dediščine Sam sicer novega zakona o varovali" kulturne dediščine še nisem videl °'>iavljenega v Uradnem listu RS, Vendar sklepam iz tisega, kar sem o Vem slišal na nacionalnem radiu in Prebral v Dnevniku, da je pomanj-k7 ll\ "i v skladu z Ustavo RS. 1900 niku z dne 21. januarja ..v Je v podnaslovu zapisano: ' Va.r°vanje kulturne dediščine bo Poslej p0li eno streho državnega zavoda". Iz tega izhaja, da so poslanci s spreiemom novega zakona prevalili ^° skrb države na en sam upravni jžavni zavod. To pa je v nasprotju z aruSim odstavkom čl. 73. Ustave RS. K> določa: "Država in lokalne skup-"as'< skrbijo za ohranjanje naravne 'n kulturne dediščine". Meni ni jasno, kakšna naj bi bila izlika med besedami: "varovanje" "ohranjanje" oziroma kakšen Pomen naj bi imela ena ali druga eseda. Nadalje, po citiranem dru-Setn odstavku č. 73. Ustave RS sta z"vezani za ohranjanje naravne in Kl'lturne dediščine DRŽAVA in l°KALNE SKUPNOSTI, v IV poglavju Ustave RS je navede-°- kdo tvori državno ureditev. Iz tega poglavja bom navedel samo tiste, za katere menim, da naj bi bili v postopkih dolžni kot organi države skrbeti za ohranjanje kulturne dediščine in SKRBETI za ustvarjanje pogojev za ohranjanje te dediščine. To so: vlada, uprava, sodstvo, državno tožilstvo. Zakon o varovanju kulturne dediščine namreč ne upošteva, da se na podlagi drugega odstavka člena 3. Ustave RS deli oblast v naši državi na zakonodajno, izvršilno in sodno. Če tu odmislim zakonodajno, nam ostaneta še samostojni oblasti, izvršilna in sodna, ki v postopkih iz svoje pristojnosti ne moreta posegati ena v drugo. Na podlagi čl. 125. Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Pomeni, da pri opravljanju sodniške funkcije niso vezani na novi zakon o varovanju kulturne dediščine. V sodne postopke lahko pridejo zadeve o dedovanju, o vračanju premoženja, kije bilo zaplenjeno v sodnih postopkih, v nepravdnih postopkih, v izvršilnih postopkih, v kazenskih postopkih stvari, ki vsebujejo kulturno dediščino. Kot sem že na začetku omenil, pišem tole na podlagi vesti, ki sem jih zvedel v javnih občilih. Želim opozoriti na pomanjkljivosti zakona tiste, ki bodo o njem še odločali pred objavo v Uradnem listu RS, kot sta Državni svet in Predsednik republike in tiste, ki se bodo morali po njem ravnati po njegovi uveljavitvi. • Jože Dolhar Županski mandat in hotel Transturist Mnogo je bilo zgrajenih gospodarsko zavoženih investicij v industrijo, energetiko, turizem in tudi stanovanjsko gradnjo. Tozadevno bi statistika za Slovenijo bila lahko napisana v samostojni knjigi. Za občino Škofja Loka bi tu lahko omenil rudnik urana Žirovski vrh in morda tudi spalna stanovanjska naselja s stolpnicami in ravnimi terasastimi strehami. Vzročno so izpraznila podeželje in hribovje, kjer danes propadajo prazne vasi (Danje in posamezne domačije) s ponekod le ostarelimi starši, nemočnimi obdržati in vzdrževati velike tipične kmečke hiše in pripadajoča poslopja. Res je žalostno in tudi sramotno za novo državo, z zadržanim odnosom do kmetijstva in gozdarstva. Razni politični botri in župani s svojimi garniturami in zvezami s političnimi bankami so po brigadirsko na ho-ruk hoteli v mandatu pokazati, kaj da so naredili. Postopki do oddaje del so bili počasni, tako da je otvoritev padla že v drugi mandat in seje tako neposredno lahko zopet postavljal drugi župan. Prvi je lahko zaradi stave šil-vestroval v hotelu, ko je bil zgrajen le šele do pritličja. Stava dobljena. Tako je škofjeloški hotel "Transturist" že v samem nastajanju preživljal krizo, ki ji je danes čez dolgo predvideno sanacijo izpostavl- jen propadanju. Že pred leti smo v Gorenjskem glasu brali o nameravani prenovitvi hotela, pa iz tega še nič. Razumeti je, da lastnik s svojo dejavnostjo ne more ustvariti investicijskega denarja, krediti pa so neusmiljeno dragi. Tu bi predlagal občini na veliko mero sodelovanja in pomoči, saj hotel je tudi ogledalo mesta, kar je dejstvo. Po naravnih zakonih vpliva narave pa je vidno, da objekti te lokacije ne bodo zdržali polne, ampak le polovično amortizacijsko dobo t. j. 50 let, nato pa bodo uporabno ogroženi z razpadom nosilnih elementov, z vprašanjem, ali to ni že danes. Res se je objekt gradil včasih še ne tehnološko razvite gradbene tehnologije, (ne betona me), ampak z dovozom umazanega gramoza direktno iz gramoznice v mešalce betona po gradbiščih. Tudi statični predpisi so predvidevali 2.5 cm odmik armature, sedaj 4.5 cm. Vzidana marmorna ploščica izvajalca spominja na dokončanje gradnje in predajo v obratovanje (ogled). Za stanje konstrukcij pa je kriv tudi projekt, ki ni ustrezal krajinski arhitekturi in neizbran na osnovi natečaja, seveda je botrovala tudi nestrokovna laičnost, ki se danes odraža po nujni prenoviti in obnovi. Mislim, pa, da bi za sanacijski program obeh stolpov in pritličnih lokalov danes moral biti izpeljan nov sanacijski načrt, ki bi predvideval radikalno prenovitev v vseh konstrukcijskih in funkcionalnih delih, s povsem dodatno novim, kraju in objektom primernim ostrešjem kritino, zadostno velikimi napušči, hotelske sobe naj bi dobile manjša okna 1:7, kar bo tudi za sobe bolj funkcionalno. Fasada bo povsem nova. Obnoviti in stalno obratovati mora preurejen bazen in savna, dodati morda možnost zunanjega športa (?tenis) sprehajalna pot s klopcami? in morda'še kaj. Hotelski kompleks tudi ograditi z novo primerno ograjo. Notranjost objektov po prenovi je odvisna od programov lastnikov oz. uporabnikov. Tudi vse stolpnice v Škofji Loki oz. vsej Gorenjski čaka enaka usoda po pokritju z novim ostrešjem s kritino in napušči. Edina občina na Gorenjskem je radovljiška, kjer so imeli dovolj razvito projektivo z avtohtonimi strokovnjaki, zlasti Zavod za urbanizem Bleda. Edina krivica je storjena z Golf hotelom na Bledu, kjer je avtor uvožen, čaka ga pa enaka usoda. Vzorno krajini so zgrajeni alpski bloki na Bledu! S stolpnicami skažena mesta na Gorenjskem so: Jesenice, Tržič, Kranj, Šk. Loka, Železniki, pravo politiko pa so uspeli izvajati v Žireh, Medvodah, Kamniku? Osebno sem bil član sveta za stanovanjsko gradnjo, pa sem zaradi stališča, da v Loki gradimo le do 5-etažne bloke, kmalu pismeno obveščen, da sem razrešen članstva, brez obrazložitve. Imel sem že toliko projektantske prakse (12 let PPK), da sem se na te zadeve že nekoliko spoznal. R. Kalan GLASOV KAŽIPOT Prireditve Tekmovanje na zračnicah Šmartno pri Cerkljah - Mopet tour Zalog in Gasilsko društvo Zalog pri Cerkljah organizirata jutn, v soboto, 6. februarja, ob 13. uri tekmovanje v spustu z zračnicami. Tekmovanje, na katerega vabijo tekmovalce vseh starostnih skupin, bo potekalo nad vasjo Šmartno pri Cerkljah. Prijavite se lahko v Okrepčevalnici Marička v Zalogu pri Cerkljah danes in jutri ter pol ure pred startom v Šmartnem. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanja za sodelovanje, najboljši pa medalje. Z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na pustova-nje z maškarado 16. februarja v Dražo vas pri Slovenskih Konjicah. Najlepše maske bodo nagradili. Pred tem si boste ogledali muzej in samostan Žičke kartuzije. Čimpreje se prijavite pri svojih poverjenikih. Po poti kulturne dediščine Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na tradicionalni množični pohod Po poti kulturne dediščine od Žirovnice čez Vrbo do Rodin. Pohod bo v ponedeljek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred stavbo Elektro Žirovnica v Žirovnici. Lahke hoje bo za 4 ure. Predhodne prijave niso potrebne. V Ptujske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na enodnevni kopalni izlet v deželo kurentov, v Ptujske Toplice. Izlet bo 10. februarja, odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva. Velika in Mala Poljana Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Veliko (1479) in Malo Poljano (1325 m). Izlet bo 11. februarja, odhod rednega avtobusa za Golnik (postajališče pri trgovini Živila) bo za pohodnike ob 7. uri, od koder se boste odpeljali do Trstenika. Skupne hoje bo za 5 do 6 ur. Predhodne prijave v društvu niso potrebne. Nakupovalni v Italijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da bo popoldanski nakupovalni izlet v Italijo v četrtek, 18. februarja. Odhod avtobusa z Bele bo ob 11.45, iz Preddvora pa ob 12. uri. Prijave sprejemajo" poverjeniki, v Domu krajanov v Preddvoru pa v torek, 9. februarja, med 16. in 17. uro. Izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlet v Izolo, ki bo v sredo, 10. februarja, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo na sedežu društva do zasedenosti avtobusa. Cepljenje proti meningitisu Gorenja vas - Rdeči križ Gorenja vas obvešča, da bo v Zdravstvenem domu Gorenja vas cepljenje proti klopnemu meningitisu. Vse informacije posreduje Jana Roje, tel.: 681-293. Krvodajalska akcija Škofja Loka - V Škofji Loki bo krvodajalska akcija potekala 15. in 16. februarja. Tekmovanje v smučarskih tekih Kranj - Sekcija za zimske športe pri Društvu upokojencev Kranj organizira društveno tekmovanje v smučarskih tekih, ki bo v torek, 9. februarja, z začetkom ob 10. uri v Hrastju (za farmo). Prijave in zbor udeležencev v Hrastju pri bifeju, nekaj minut prej. Občni zbor PD Sovodenj Sovodenj - Upravni odbor Planinskega društva Sovodenj sklicuje občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 6. februarja, ob 19. uri v planinski koči na Ermanovcu. Občni zbor KD Poljane Poljane - Na Produ v Poljanah bo danes, v petek, ob 19. uri občni zbor KD Poljane z diapozitivi Simona Demšarja S kolesom po Aljaski. Skupščina Društva Svetlin Kranj - Jutri, v soboto, ob 17. uri bo v prostorih OŠ Jakoba Aljaža na Planini redna letna skupščina Društva za ozaveščanje o zdravem življenju in sožitju z naravo - Društva Svetlin. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. mocije zgoščenke na Gorenjskem glasbene skupine Duma Levantina. Rezervacije vstopnic: 064/801-254. Ivica Šerfezi in Ljupka Dimitrovska Bled - V Festivalni dvorani bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Ivice Serfezija in Ljupke Dimitrovske. Vstopnice lahko kupite na Mladinskem servisu Bled, Radovljica, Tržič in Kranj Slike Vinka Bogataja Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica je na ogled razstava slikarskih del Vinka Bogataja. Razstava bo odprta do 26. februarja. Razstavlja Edi Sever Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v petek, 5. februarja, ob 19. uri otvoritev razstave Edija Severja. Cvetje za 8. februar Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik je na ogled Skupinska razstava likovnih del članov likovnega društva Dolik Jesenice z naslovom "Cvetje za 8. februar - kulturni praznik Slovencev". Razstava bo na ogled do 17. februarja. Slovenci v XX. stoletju Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23, Ljubljana, bo ogled razstave Slovenci v XX. stoletju v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. februarja, brezplačen. V nedeljo, 7. februarja, bo ob 16. uri organizirano vodenje po razstavi. Predavanja Urejenost domov s cvetjem Preddvor - Turistično društvo Preddvor organizira danes, v petek, 5. februarja, ob 18. uri v Domu krajanov v Preddvoru predavanje Anke Bernard o urejenosti domov s cvetjem. Vabljeni! Tahiti Kranj - Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Janez Puhar Kranj vabita na predavanje z naslovom Tahiti, ki bo v torek, 9. februarja, ob 18.30 uri v klubskih prostorih v nekdanjem Delavskem domu v Kranju, na Slovenskem trgu št. 7 (vhod štev. 6, v kleti, nasproti občine). Predavatelj gospod Drago Šegre-gur bo predstavil zbirko 200 diapozitivov s tega "otoškega raja" v Francoski Polineziji. Hkrati vabijo tudi na redna klubska srečanja ob torkih od 18. do 19.30 ure v klubski sobi. Vse o Kubi Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, bo v sredo, 10. februarja, ob 19. uri zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom Kubansko podzemlje ali Kuba ima dve hitrosti predavatelja Iztoka Trčka. Koncerti Pesmi španskih Židov Žirovnica - Jutri, v soboto, bo ob 19 30 uri v Čopovi hiši koncert pesmi španskih Zidov in prve pro- Skupno stanovanje Adergas - Dramska skupina KUD Pod lipo iz Adergasa vabi na ogled komedije v treh dejanjih Dragutina Dobričanina Skupno stanovanje. Komedijo je režiral Silvo Sire. Premierno uprizoritev si lahko ogledate danes, v petek ob 19. uri, ponovitev pa bo jutri, v soboto, 6., in v nedeljo, 7. februarja, ko se bodo pred predstavo spomnili 150-letnice smrti dr. Franceta Prešerna. Musical z Melito Osojnik Tržič - V tržiškem kinu bo jutri, v soboto, ob 10. uri otroška matineja: musical Take mačje, take mišje z Melito Osolnik. Županja Sončnega griča Sveti Duh - Jutri, v soboto, bo igralska skupina KUD Matije Valjavca ob 19.30 uri v Kulturnem domu uprizorila komedijo Županja Sončnega griča. Poročni list Žiri - V dvorani DPD Svobode Žiri bo jutri, v soboto, 6. februarja, premiera komedije v dveh dejanjih avtorja Ephraima Kishona Poročni list, ki jo bo uprizorila Dramska sekcija DPD Svoboda Žiri. Skupno stanovanje Adergas - KUD Adergas bo danes ob 19. uri premierno uprizorilo komedijo z naslovom Skupno stanovanje. Ponovitvi bosta v soboto in nedeljo prav tako ob 19. uri. Nadaljevanje na 38. strani Piše Miha Naglic 74 Janez Cadež, "generalni" SI, TeSa, da je generalni direktor Radiotelevizije °venija naš rojak, najbrž ne ve vsak. No, pod-Plsarii to vem in zadnjič sem se napotil do njega, kar "na televizijo". Najprej sva malo poklepetala, Se sP°mnila nekdanjih veselic, ki so povezovale Pfcbivalce različnih krajev v Poljanski dolini in Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon "h imava oba v lepem spominu. On, "stara f*fta", je večkrat delal za šankom, mlajši smo bih njegove stranke. Njegovi najlepši spomini veljajo gimnazijskim letom, ko je bil poleti tri-***** po tri mesece za poštarja. Pošto je nosil v Leskovico in Lučine, spoznal veliko ljudi, marsikaj doživel; pes ga je ugriznil samo enkrat. MNEZ ČADEŽ, novinar, seje rodil 2. junija IJ46 v Dolenji Dobravi pri Gorenji vasi, pri iverju. Njegov oče Pavle je bil rajonski elektri-Car> prvak med možmi, ki so po vojni elektrificirali dolino. Imel je motor in z njim večkrat vozil ud* Žgajnarja, ljudskega veterinarja, očeta sfdanjega gorenjevaškega župana. Enkrat je Veter devetdeset" visoki mož "izstopil" tako, da Je Preprosto vstal in obstal na poti. Sever je peljal naPrej, ne da bi to zaznal in ga je pozneje iskal P° celem Žirovskem vrhu, misleč, daje možakar Padel in nekje obležal. Severjev Janez je osnovno šolo končal v Gorenji vasi, gimanzijo v Škofji Loki, diplomiral je na FSPN, iz novinarstva. Svojo prvo novinarsko prakso je opravil pri Gorenjskem glasu (1965), za mentorja mu je bil Peter Čolnar. Po očetovi smrti je, da bi lahko študij dokončal, zaprosil za štipendijo na RTV in jo dobil. Tu je potem opravil tako rekoč vse faze novinarskega dela. Za mentorja mu je bil Bogdan Pleša, službo je nastopil 15. aprila /968, ravno tistega dne, ko je bil prvi TV dnevnik v slovenščini. Od /982 do 1990je delal v Lesnini, kot vodja ekonomske propagande. Ko je ta nekoč velika firma začela razpadati, je šel za kratek čas k Amolu v Škofjo Loko. Poleti 1990 je dopu-stoval v Savudriji in se mimogrede seznanil z Dejanom Peršoljo, tedaj republiškim poslancem v zboru občin, članom Slovenske kmečke zveze. V začetku 1991 ga je imenovani poklical, mu povedal, da bodo na RTV menjali vodstvo in ga vprašal, če bi šel za direktorja radia. Čadež je odgovoril, da mu radijski medij ne leži, ker je pač televizijski človek. Kmalu zatem gaje poklical Marjan Podobnik, tedaj član sveta zavoda in mu predlagal mesto direktorja televizije. Sprejel je, bilo je v četrtek, v petek je zbral vse papirje, v soboto odšel na dopust. In tako je bil potem direktor slovenske televizije v burnem času osa- mosvajanja Slovenije, zdaj je generalni direktor zavoda. Ali je res, da je Podobnikov človek, ga vprašam kar naravnost. Član stranke ni, odgovori, in hkrati prizna, da mu je blizu. Zakaj pa ne! Marjana Podobnika pred tistim pogovorom sploh ni osebno poznal, poudari pa, da ga ceni, ker je eden redkih politikov, ki izkazujejo odkrito razumevanje do problematike našega osrednjega elektronskega medija. Tudi Ivana Omana osebno ni poznal, čeprav sta iz iste doline; poznal je Janeza Podobnika, "iz košarke". Kakor sva ga začela, sva pogovor tudi skleni/a z obujanjem spominov na študentska leta. Bilje med ustanovitelji legendarnega Kluba študentov Poljanske doline (KŠPD). Bilo jih 23, niti eden ni našel službe v dolini! V Gorenji vasi si še hiše nisi mogel zgraditi, saj je bila zasebna gradnja zaradi ineteresov RUŽV ustavljena. Sam sije postavil hišo v Spodnjih Pirničah in tam zdaj z družino živi. V Gorenjo vas, kjer živi mama, gre pa vsaj enkrat na teden, tudi zaradi lepih spominov. Pa mi pove še, kako so šli smučat na Žirovski vrh, v Kladje. Tam je eden ugotovil: "O, tnadona, bindunge sem pa doma pozabil!" In je šel ponje. Drugi so ga počakali, se potem spustili na Trebijo in se z avtobusom vrnili domov. Ja, bilo je res preprosto lepo. Janez Čadež V februarju 1999 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca JANUARJA 1999 Andreja Šolarje januarska zmagovalka Vsak mesec, in to že šesto zaporedno leto, s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti v sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ gorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA ". V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasu; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske kabelske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Suzana Podgoršek - Kovačie Borut Perovšek D<> konca letošnjega februarja, natančneje do sobote 27. februarja, lahko sodelujete v izboru GORENJKE/GORENJCA meseca JANUARJA 1999. Na kratko o splošnih glasovalnih pravilih: glasujete lahko vsak petek neposredno v štirih radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj med osmo in pol deveto uro na Radiu KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu TRIGLAV Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOV-ŠKOM; vsak petek popoldan na Radiu TRŽIČ z moderatorko Andrejo MEGLIC in na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Občasno kdo od naštetih priljubljenih radijskih povezovalk in povezovalcev programa v terminu za petkovo glasovanje nima turnusa in zato Vaše glasove v naštetih štirih radijskih kontaktnih oddajah sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radijk ali radijcev. V vsakem primeru bo Vaš glas skrbno zabeležen na glasovnici in bo prispeval h končnemu rezultatu. Televizijska glasovanja: vsak petek zvečer na gorenjski kabelski televiziji TELE TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri Vaše glasove sprejema voditelj oddaje Sladžan UMJENOVIČ; v programu kranjskogorskojeseniške televizije ATM Kranjska Gora glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, oddajo vodita Leona in Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je s poštno dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Navsezadnje je poštnina od 20. januarja draž,/a in velja izkoristiti gostoljubnost naših sodelavcev v; turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje- Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; Turistični agenciji Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Za izbor GORENJ KE/GORENJCA meseca JANUARJA 1999 se danes začenja prvi glasovalni krog. Predstavljamo Gorenjko in Gorenjca, ki sta prejšnji mesec posebej opozorila nase in ju predlagamo v prvi letošnji "Gorenjski naj akciji popularnosti": 1/SUZANA PODGORŠEK KOVAČIČ, Kranjčanka, ki od prejšnjega meseca svojo uspešno novinarsko pot nadaljuje na Televiziji Slovenija v dopolnilnem programu, prej je urejala program gorenjske televizije Tele TV; Suzana med drugim ureja ter vodi tudi novo oddajo Policija na vaši strani, ki jo je nacionalna televizija s prejšnjim mesecem uvrstila v program 2/ BORUT PEROVŠEK, kranjskogorski občan in dolgoletni turistični delavec ter predsednik sveta Zavoda za promocijo turizma Kranjska Gora; zdaj sicer upokojenec in prej direktor hotela Kompas v Kranjski Gori; Borut je kot predsednik Organizacijskega komiteja Pokala Vitranc, skupaj s celotno ekipo 38. Pokala, prejšnji mesec pripomogel k izjemnima tekmama za svetovni pokal, perfektnemu vzdušju v Podkorenu in novi uspešni promociji Kranjske Gore kot turistične občine V zadnjem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca DECEMBRA 1998 smo prejeli še 186 glasovnic; v prvem krogu 127, v drugem 308 in 352 v tretjem. Za ANDREJO ŠOLAR ste poslali še 114 glasovnic, v prvem tednu 65, v drugem 198 in 195 v tretjem; MIRKU ŠL1BARJLJ je dalo v zadnjem glasovalnem krogu svoj glas še 74 poslušalcev, gledalcev in bralcev, v prvem 62, v drugem 110 in v tretjem 157. Končni glasovalni rezultat: ANDREJA ŠOLAR ima skupaj 572 glasov, MIRKO ŠLIBAR pa 403. V januarju smo v štirih glasovalnih tednih skupaj prejeli 975 glasovnic. Po Vašem izboru je ANDREJA ŠOLAR, študentka iz Radovljice, dirigentka Pihalnega orkestra Lesce, GORENJ K A MESECA DECEMBRA 1998. V največji gorenjski akciji popularnosti sodeluje tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. V Frizerskem ateljeju Silva bodo vsak teden uredi/i frizuro eni oziroma enemu od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca. Poleg tega SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenj-ka/Gorenjec meseca. Torej: ANDREJA ŠOLAR, Gorenjka meseca decembra, bo članice in člane leske pihalne godbe morda že v kratkem presenetila z novim imidžem ... Izmed prejetih glasovnic bomo poleg tega v vsakem glasovalnem krogu izžrebali še devet sodelujočih, ki ste glasovali na dopisnicah, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Sih>a v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena ELIZABETA BITEŽNIK z Raven pri Tržiču, štiri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: L Matjaž Vrhunc, Finzgarjeva 3, Lesce; 2. Janez Arnot, Žirovnica 41, Žirovnica; 3. MaricaKrmelj, Poljska 11, Radovljica in 4. Nace Jemec, Klobovsovu ulica 10, Škofja Loka. Pet reklamnih Glasovih trakov, izdelanih v obratovalnici BOLERO OBIAK, d.o.o., Kranj - pleteni reklamni trakovi hodo v hladnih zimskih dneh prišli še zelo prav - prejmejo: 1. Tina Lukam; Deteljica 13, Tržič; 2. Štefanija Tršan, Valburga 42a, Smlednik; 3. Zdenka Lenarčič, Alojza Travna 17, Jesenice; 4. Petra Tegejj, Iška Loka 31, Ig in 5. Janez Dobrin, Trstenik 10, Golnik. 15. Pod Mengeško marelo Obakrat nabito polna dvorana V preddverju dvorane v Kulturnem domu v Mengšu, kjer bosta jutri (sobota) ob 17. in 20. uri prireditvi, je Mengeška godba pripravila tudi razstavo Mengeških marel. . Mengeš, 5. februarja - Za jutrišnji prireditvi petnajstič Pod Mengeško marelo je vse nared. Ne le dvorana v Kulturnem domu, ampak tudi preddverje pred njo ima ta že praznično podobo. Tokrat gre vendarle za jubilej, ko se bodo že petnajstič zapored predstavili narodnozabavni ansambli iz Mengša iz tudi gostje. Nastopili bodo vsi tisti ansambli, ki imajo vsaj po enega člana iz Mengeške godbe. Takšnih pa je kar lepo število. Seveda pa so letos prireditelji - mengeški godbeniki, ko praznujejo že 115-letnico obstoja, povabili tudi domače in goste z onkraj meje. Obeta se zatorej zares lepa in zabavna prireditev, kjer bodo na svoj račun najbolj prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe. Teh pa je, sodeč po tem, da vstop- nic za obe predstavi že nekaj člasa. ni več, kar precej. Sploh pa rie velja, kot kaže, mnenje enega od vodij poznanega gorenjskega ansambla, da narodnozabavna glasba nekako zahaja. Narobe. Mengeš dokazuje ravno nasprotno. Zanimanja vse več. To pa je morda obetavno tudi za prireditelje letošnjega Alpskega večera na Bledu. Jutri popoldne in zvečer bodo tako v Mengšu nastopili Alpski kvintet, Stoparji, ansambel Borisa Razpotnika, Nagelj, Marela, Sicer, Mengeški muzikanti, Gangčarj' in Mengeški zvon. Med gosti bodo tudi Gašperji in ansambel VVern-berger Buam. Predstavil pa se bo tudi lanski svetovni prvak na harmoniki Denis Novato. Za humor bo poskrbel Franc Pestotnik, ki bo nastopil z Tekmovanje na Goreljku Koprivnik, 4. februarja - Med delovnimi društvi v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše je tudi Športno društvo Koprivnik pod vodstvom Slavka Ličefa. Društvo je tudi letos pripravilo srečanje sankačev iz Podljubclja, Zgošc, Gorij, Lipnice, Cešnjice, Jereke, Srednje vasi, Studorja, Podjelja, Koprivnika in Gorjuš. Sankači so tekmovali s samotežnimi, navadnimi in posebnimi sanmi. Na 2,5 kilometra dolgi progi iz Spodnjega Goreljka se je pomerilo 7*3 sankačev, najhitrejši na progi pa je dosegel čas 1,46 minute. Društvo pa bo v zimskih počitnicah pripravilo tudi smučarske tekme in skoke na Koprivniku. • A. Z. V oddaji "Dobro jutro Slovenija" in v Gorenjskem glasu IZBIRAMO NAJ SMUČIŠČA V letošnji zimski sezoni v oddaji "Dobro jutro Slovenija", ki je na sporedu vsako soboto dopoldan na Radiu glas Ljubljane, Radiu Zeleni val, Radiu Rogla in Radiu Celje in v Gorenjskem glasu vsak petek od novembra do marca predstavljamo slovenska smučišča v akciji z naslovom "IZBIRAMO NAJ SMUČIŠČA". V neposrednem radijskem prenosu se pogovarjamo z gosti, turističnimi delavci, znanimi osebnostmi in strokovnjaki ter predstavniki smučišč, predstavljamo gostinsko-turistično ponudbo kraja, urejenost, varnost in opremljenost smučišč, servis in izposojo smuči, dopolnilne dejavnosti (rekreacija, zabava,...) in se pogovarjamo tudi o turizmu v občini. V izboru lahko sodelujete z glasovnicami iz Gorenjskega glasa. Med prispelimi glasovnicami bomo vsak teden izžrebali pet bralcev in pet poslušalcev oddaje "Dobro jutro Slovenija" in jih nagradili z darilnimi paketi Kolinske. Oddaja "Dobro jutro Slovenija" je na sporedu vsako soboto od 8. do 13.30 ure na Radiu glas Ljubljane, Radiu Zeleni val, Radiu Rogla in Radiu Celje. Počitek, smuka, sankanje, drsanje, zabava... BLED JE PRIPRAVLJEN NA ZIMO Zaradi ugodne lege, dobrega podnebja, čistega zraka z malo vlage, lepe okolice in odsotnosti megle, nudi Bled tudi pozimi vse možnosti za uspešno rekreacijo in počitek. Poleg umetnega drsališča, ki obratuje od julija do marca, je vsem ljubiteljem smučanja na voljo smučišče Straža, ki leži na nadmorski višini 600 m in je oddaljeno le nekaj minut od središča Bleda. Prav to smučišče je v večernih urah osvetljeno, tako da omogoča tudi večerno smuko. Na smučišču obratujeta dvosedežncia in vlečnica. Slednja je prilagojena smučarjem začetnikom in potrebam smučarske šole. Dve smučarski progi pa sta na voljo tako začetnikom kot izkušenim smučarjem. Poleg smučišča Straža in umetnega drsališča ima Bled tudi termalne vrelce, ki so zajeti v Grand hotelu Toplice, v hotelu Golf in v hotelu Park. V blejskih hotelih pa so na razpolago tudi fitnes centri in savne. Bled poleg naštetega nudi tudi edinstvene sprehode po vzdrževanih sprehajališčih, ki vodijo tudi na vrh smučišča Straže, sprehajalne steze za smučarje, saj je v okolici Bleda urejenih preko 40 km tekaških prog ter že znani zimski tedenski program, ki se odvija v Blejskih hotelih in v okolici Bleda. Ne gre zamuditi sprehoda z baklami vsako nedeljo v večernih urah, kot tudi ne nočne vožnje s kočijo okoli jezera, zanimivo pa je tudi jahanje na Hipodromu med Bledom in Lescami. Bled pa je vsakodnevno povezan tudi z zimsko-športnim središčem na Pokljuki, kjer je poleg smučišč urejeno tudi 32 km tekaških prog. Najbolj znana je proga na Rudnem polju, kjer se vsako leto odvija svetovno prvenstvo v biatlonu. Na smučeh pa lahko tečete tudi po Zajavorniku, Goreljeku in Kranjski dolini. Tudi Zatrnik vas pričakuje. Na današnjih turističnih straneh Gorenjskega glasa najdete o zimski ponudbi Bleda z okolico še marsikaj! V tednu akcije "Naj smučišča" smo prejeli več kot sto Vaših kuponov. Kateremu smučišču ste namenili največ glasov, naj ostane skrivnost - vsekakor so na kuponih vpisana skoraj vsa slovenska in zlasti gorenjska smučišča. Izžrebani v drugem glasovalnem tednu dobijo darilne pakete Kolinske: HEDA DRAKSLER, Zelenica 4, Tržič; SONJA OVNIK, Stružnikova 8, Šenčur; BRANE BUČAN, Britof 248, Kranj; META SAJOVIC, Velesovo 79, Cerklje in ŠTEFANIJA TRŠAN, Valburga 42/a, Smlednik. GLASOVNICA M akcije "NAJ SMUČIŠČI" NAJ SMUČIŠČE..................................................-........................................... OBRAZLOŽITEV.......................................................................................... Ime in priimek:.......................................i...............................■....................*..... Naslov:..................,...„.;............................................................................. PREDLAGAM, DA SE SKUPNE AKCIJE UDELEŽI TUDI.......................................... Z VAMI BI ŽELEL OBISKATI............................................................................... Objavljamo glasovnico za izbor slovenskega "Naj smučišča". Izrežite in nalepljeno na dopisnico pošljite na Gorenjski glas, poštni predal 124, 4001 Kranj, do srede, 27. januarja 1999. ■■■I glas wm KoMnaka Ivico Oštir in miho Dovžanom. Pestotniku pa gre tudi zasluga, da bo na letošnji petnajsti mareli nastopila tudi Marela. Prireditev, na kateri pa bo seveda seveda imela "glavno besedo" Mengeška godba, bo posnel in predvajal Radio Slovenija, povezovala pa jo bo Natalija Verboten, ki bo nastopila tudi kot pevka. Vsem, ki boste torej }W popoldne ali zvečer v Mcngš" na 15. prireditvi Pod men^cšk marelo, se torej obeta poltretj0 uro prijetnega popoldneva a" večera. Seveda pa ne bo manjkal tudi Gorenjski glas, da vam bomo prireditev predstavili Prl' hod nji teden v Gorenjskem glasu. • A. Žalar Godlarji jutri v Ljubljani Šenčur, 5. februarja - Društvo Godlarji Šenčur, ki pripravlja tudi letos veliko pustno povorko, bo jutri s predpustnitf1 programom tudi v Mega marketu Živila v Ljubljani. V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri pa društvo Godlarji organizira v Domu krajanov v Šenčurju koncert Andreja Šifrerja in skupine Šlafrok. V Cerklje na flancate Že četrta turistična pustna prireditev bo pustno soboto v šoli Cerklje, 4. februarja - Pod pokroviteljstvom Gorenjskega g'3^ in Gostišča Češnar Cerklje bo v soboto, 13. februarja, v osnov": šoli v Cerkljah že čertrta prireditev Naj flancat. Izbirali bodo naf lepši in največji flancat. Komisija bo ocenjevala višino robu o# roma venček, število viter, več točk pa bo dobil flancat, ki bo laZJ1 j Predstavili se bodo tudi učenci osnovne šole, razglasitev Naj flan catov pa bo v soboto ob po I dva uajst i h. V avli šole pa bo na pobudo Cirila Zupina iz Grada tudi zan miva razstava posod iz črne kuhinje. Informacije o razstavi daj Ciril Zupin po telefonu 064/422-277, vesel pa bo tudi vsakršne ponudbe stare posode za razstavo. Decimetri bodo metri Gora pri Komendi, 4. februarja - Člani gorjanskega skakalne^ komiteja v občini Komenda bodo tud letos pripravili tradic1^ nalne "polete" v Gori pri Komendi. Na tem priljubljenem te movanju se vsako leto zbere blizu sto tekmovalcev. prirediteU pričakujejo, da bo tudi letos tako. Tekmovanje bo v nedelja a februarja, za čelo pa se bo ob 13. uri. Tekmovalci se bodo skakalnici, kjer bodo dedn^ DOBER IZLET Z Gorenjskim glasom in Kompas Holidays na Bavarsko 12. marca '99 Na tridnevnem izletu, od 12. do 14. marca 1999 bomo obiskali jezero Chimsee z otokom Herren, si ogledali sanjski dvorec bavarskega kralja Ludvika II. ter si ogleda/i Miinchen, kjer bomo tudi prespali. Večerjali bomo v eni od tipičnih pivnic (doplačilo) in naslednji dan po zajtrku in nakupih nadaljevali z ogledi dvorca Nvphen-burg s parkom ter gradu v Schleissheimu in se zvečer ustavili v najlepši nemški pokrajini Berchtesgaden, kjer nas bo čakal udoben hotel z večerjo in prenočiščem. Naslednji dan bomo po zajtrku obiskali rudnik soli. Ustavili se bomo tudi v naselju Berchtesgaden in ob jezeru Konigsee. Cena izleta je 27.500 SIT na osebo, ob predložitvi spodaj objavljenega kupona pa je 2.500 SIT nižja, samo 25.000 SIT. Prijave sprejemajo v Kompas Holidays po tel. 061/2006 100, 2006 11 ali po faxw 061/2006 129. Poslali vam bodo položnico, ali pa se boste lahko tudi dogovorili za plačilo na tri čeke (februar, marec, april). S prijavami pohitite, saj je število udeležencev omejeno na I avtobus. GORENJSKI GLAS KOMPAS HOLIDAYS KUPON ZA IZLET IMA BAVARSKO POPUST 2.5DO SIT (za vsakega udeleženca 1 kupon] metri, pomerili v šestih kateg rijah, prireditelji pa so tu tokrat pripravili lepe ni boga v izte*u nagrade. Pod šotorom pa bo za veselo razpoložen skrbel tudi ansambel. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE Aaigi V sredo, 3. februarja je komisija Gorenjskega glasa izmed prispelih rešitev izžrebala naslednji srečne nagrajence. Nagrade prejmejo: 1. nagrada: nagrada ; vrednosti 5.000 SIT pref me VALERIJA GRO& Mestni trg 3, Škofja \JW 2. nagrada: nagrada v vrednosti 3.000 SIT Prff me M A.IDA PIPA^' Gogalova 10, Kranj 3. nagrada: nagrada v vrednosti 2.000 SIT Pr^' me HELENA ALJA^' ČIČ, Deteljica 4, Tržič 4., 5. in 6. nagrado pa speva Gorenjski g'aS' Nagrade dobijo. JANEZ NOVAK, H. dinka 23, Jesenice; , MIRAN DA MERTEl> Adergas 34, Cerklje; * SLAVKA KOCIJANČIČ' Zadnikova 12, Ljubljani Vsem srečnim nagrajencem Čestitamo! Petek, 5. februarja 1999 #■■> AVTOMOBILSKI TRv 4M> 23. STRAN • GORENJSKI GLAS IUŠINAI .1:064 652 200 KOFJA LOKA • GOSTEČE 8 ^Radio GEOSSs9,wttfc Fax 061/883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 VUNI JF GBP1T ZA VARNO VOŽNJO VGRADNJA AVTOIN-STALACIJE GSm* ZA VAŠ MOBILNI G S ITD" TELEFON (M) MOTOROLA PHILIPS Kranj, Kidričeva 6B, tel.: 064/225-060, http://www.yanni.si Smuk s Xsaro Break Najboljši slovenski smukač Aleš orezavšček, ki letos v svetovnem pokalu dosega kar zelo solidne uvrstitve, mora pre-magovati tudi razdalje med posameznimi tek-movališči, verjetno pa se rad kam zapelje tudi svojern prostem casu. Zato so mu pri . oenovem pooblaščenem prodajalcu vtohiši Magister v Radovljici priskočili na pomoč in mu dali na uporabo Citroenovo xsaro break 1.9 TD. Avtomobil je dovolj velik, da bo Aleš v njem lahko prevažal tudi smuči, ob predaji ključev pa je direktor Avtohiše Magister, Cene Magister, hitremu Gorenjcu zaželel veliko uspeha na svetovnem prvenstvu in v nadaljevanju svetovnega pokala. • M.G., foto: Citroen Slovenija Kljub temu da je bil Renault z 2239 prodanimi lahkimi dostavnimi vozili najuspešnejša znamka na slovenskem trgu, pri Renaultu Slovenija ocenjujejo, da v tem avtomobilskem segmentu še niso naredili vsega. Tako so pred kratkim za svoje večje kupce, predvsem podjetja pripravili razstavo dostavnikov s posebnimi nadgradnjami in predelavami. Različic za sanitetne, komunalne, gasilske, policijske, avtoremontne in druge dejavnosti ter prevoze oseb je namreč veliko, vozila predelujejo Renaultovi pogodbeni partnerji po večini v Franciji. Renault na slovenskem trgu namreč doslej ni ponujal posebej predelanih vozil, ker pa potrebe slovenskih podjetij po tovrstnih vozilih naraščajo, so pri Renaultu Slovenija mnenja, da bodo s širšo ponudbo še utrdili in povečali svoj 36-odstotni delež. Največ sta k lanskim uspehom v tem tržnem segmentu prispevala dostavna različica kangooja in večji dostav-nik master. • M.G. Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil MOTOR SPOŠTOVANI KUPCI IN LASTNIKI VOZIL MOTOR DAEWOO MOTOR, kot uvoznik vozil Daevvoo za Slovenijo, vas obvešča, da je v Kranju odprt nov PRODAJNO SERVISNI CENTER PANADRIA. NOV PRODAJNO SERVISNI CENTER je v nekdanjih prostorih AMZS - TEHNIČNI PREGLEDI, na Koroški 53 d. r**r*£>M* je sedaj EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC za vozila Daevvo v Kranju, zato vabimo vse cenjene kupce in lastnike vozil Daevvoo v naš NOV SALON IN SERVIS VOZIL. Hkrati vas želimo opozoriti, da morajo biti vsa vozila, ki so še v garanciji, ustrezno servisirana, izključno pri POOBLAŠČENIH SERVISERJIH, sicer proizvajalec vozil na more priznati vašega garancijskega zahtevka. KOROŠKA 53d, KRANJ Tek: 064/367-460, fax: 064/226028 http//:vvvvw.panadria.si MITSUBISHI MOTORS Šubelj s_ DOMŽALE RADII A MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi UAKELU (4 x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2J0BM0 SIT (28.000 dm) SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniika 8 1230 Domžale tel.:061/7I6-221 (PRODAJA) tel./lax:061/715-666 (SERVIS) pnNtwnin NAGRAJUJE Sodelujte v nagradni igri za NUBIR0 V vsaki številki Gorenjskega glasa od 15. januarja do 16. marca vam bomo zastavili dve vprašanji, na katera odgovorite in pošljite na naš naslov PANADRIA, Koroška 53d, 4000 Kranj. Vse dopisnice, ki bodo prispete do vključno 22. marca, bomo upoštevali v javnem žrebu, M bol. aprila ob 10. uri v našem salonu v Kranju. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 2. aprila v časopisu Gorenjski glas, podelitev nagrad pa bo v petek, 9. aprila 1999. Nagrad ni mogoče zamenjati! PilNlHMMI Edini pooblaščeni prodajalec v Kranju NAGRADNI KUPON Izpolnjeni kupon nalepite na dopisnico pošljite na naslov: ADRIA, Koroška 53 d, 4000 Kranj Koroška 5 3 d 4000 Kranj tel.:064/367-460 fax:064/226-028 ANKETNO VPRAŠANJE: _MERKUR, d. d., 4501 Kranj Salon vozil Gregorčičeva 8, KRANJ, tel.: 267-453, 211-380 Obiščite nas in izberite svojega SAXOJA. SAXOMANI A so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo f >y **> AVTOMOBILSKI TRG <** Avto Mlakar & Podboršek KRANJ CEN VOZIL L'98 'PANDA, SEICENTO *UNO, PUNTO, LANCIA Y •BRAVO, BRAVA, MAREA - 50.000 SIT 100.000 SIT 120.000 SIT +2,5% POPUSTA ZA ČLANE SVETA KNJIGE Vabljeni u našo prodajalno rezervnih delov in dodatne opreme BLEIVVEISOVA 10. KRANJ. TEL.:064/224-540 SERVIS; STRUŽEVO 1, TEL,;Q64/224-244 PRODAJNO - SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:064/367 460 http://vvww.panadria.si CELOVITA SERVISNA PONUDBA aščeni MOTOR Poobl prodajalec in serviser vozil UGODNA PONUDBA VOZIL LETNIK 98 !• POLO • POLO LIMUZINA Jo POLO VARIANT • GOLF IV {• PASSAT LIMUZINA • PASSAT VARIANT I ! VW POLO 50 highline | VWSHARAN1,8T ; trendline VW BORA 1,6 basis j VWT4 2,4D kombi 1 |w'Jdf uaiT* 3 vrata, 1.96 fVWgoin,6JXD, 1.84 IVVVvanto 1,6 CL, 1.96 i IZBERITE SVOJ AVTOM 1 FORD D - ESCORT CLX, ^ 1.95 i i 3 I ! Avtocenter Vrtač Visoko vjjg/ Visoko77a pri Kranju, tel.: 064 438 01 12, fax: 064 431 019 M Ž I B E RT * prodaja * pooblaščeni servis Britof 173. Kranj, tel.:064/242-I67 novo: HONDA ACCORD UGODNO: NA ZALOGI ŽE VOZILA 1.99 xa vozila 1*98 BOGATA SERIJSKA OPREMA h< da H) S posluhom za človeka. KREDITI, STARO ZA NOVO UŠINAl 0 SUZUKI ATf OH tSA tel.:064 652 200 ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS iv VITARA TERENSKO VOZILO NOVE DOBE Nagradno žrebanje ob zaključku izbora Gorenjski avto leta 1999 25 nagrad za glasovalce 1. nagrada mobilni telefon Mobičuk (Janus Trade, Kranj): JERNEJ POGAČAR, Boh. Bela 47, Boh. Bela 2. nagrada sončna očala (Optika Monokel, Kranj): BERNARDA DEMŠAR, Rudno 45, Železniki 3. nagrada izdelki za zaščito in nego motorja QMI (Vertigo, Šk. Loka): VALERIJA ŠOLAR, Lajše 3, 4227 Selca 4. nagrada pojoča ura (Mobitel, PE Kranj): ZDENKA FUCHS, Podvasca 27, Tržič 5. nagrada pojoča ura (Mobitel, PE Kranj): BARBARA MOŠKON, Podbrezje 48, Naklo 6. nagrada snežne verige (AC Vrtač Visoko): PETER MOHORČIČ, Podvasca 39, Tržič 7. nagrada 1 par avtozvočnikov (Avto HI-FI Šenčur): MINKA SLATNAR, Ul. I. Boršt- nika 16, Cerklje 8. nagrada univerzalne avtopreproge (Avtohiša Kadivec, Šenčur): BOJAN BREZO- VAR, Hafnerjevo naselje 98, Šk. Loka 9. nagrada komplet obvezne opreme (Dovžan, Podljubelj): NIVES VURKELC, Sp Besnica 37, Zg. Besnica 10. nagrada komplet obvezne opreme (Avtoservis Lušina, Gosteče): NATALIJA ZALOŽNIK, Zg. Duplje 50, Duplje 11. nagrada komplet obvezne opreme (Avtohiša Magister Radovljica): SIMONA BIZ- JAK MRAK, Štefetova 26A, Šenčur 12. nagrada brezplačna menjava olja za os. avto (Avtoservis Pančur, Jesenice): MOJCA BREZAR, Milje 46, Visoko 13. nagrada brezplačna menjava olja za os. avto (Servis Honda Žibert, Britof pri Kranju); SANDIZNIDAR, Hrastje 115, Kranj 14. nagrada brezplačno centriranje pnevmatik (Profil, Šk. Loka): ANTON KUHAR, Polica 20, Naklo 15. nagrada brezplačno pranje in notranje čiščenje (avtopralnica Kozina, Kranj): POLDE MRAK, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 16. nagrada brezplačno pranje in notranje čiščenje (avtopralnica Kozina, Kranj): JOŽEFA PRAPROTNIK, Gosposvetska 17, Kranj 17. nagrada brezplačno pranje in notranje čiščenje (avtopralnica Kozina, Kranj): EVGEN PAVŠER, Stara cesta 28, Cerklje 18. nagrada brezplačno pranje in notranje čiščenje (Lavi, Kokrica pri Kranju): ZORAN JEKOVEC, C. na Klanec 25, Kranj 19. nagrada brezplačno pranje vozila (Integral Jesenice): MAJA GOGALA, Jelovška 30H, Boh. Bistrica 20. nagrada reklamni dežnik (Alpetour Remont, Kranj): SAMO TIŠLER, Drolčevo nas. 39, Kranj 21. nagrada reklamni dežnik (Alpetour Remont, Kranj): MARIJA BUKOVNIK, Britof 206, Kranj 22. nagrada reklamni dežnik (Alpetour Remont, Kranj): KARMEN KRŽIŠNIK, Šutna 3, Žabnica 23. nagrada reklamni dežnik (Alpetour Remont, Kranj): VINKO MEŽEK Žirovnica 90, Žirovnica 24. nagrada reklamni dežnik (Alpetour Remont, Kranj): MIRAN KOSIRNIK, Mengeš- ka c. 686, Trzin 25. nagrada miniatura ford escort cosvvorth (Hribar&otroci): GREGOR BOGATAJ. Gorenjskega odreda 14, Kranj Vsem nagrajencem čestitamo, obvestila o prevzemu nagrad bomo poslali po posti^ AVTO KADIVEC Šenčur, tel.:064/41H-O00 POPUSTI ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL I. 98 DO 194.000 SIT -1 HYUnDRI m NA ZALOGI ŽE VOZILA I. 99 Bogate jša oprema in za 100.000 SIT nižja cena is« ps®mm§ mfm r| muli 1 bodo nastopili W celovita ekipa. Skupina vojnikov za ta poseben Pr^ jekt bo delovala v Nemćjj'* vodil pa jo bo Andre dy Cortanze, človek, ki Formuli 1 že bogate ' nje, saj je pred časom sod loval z Renaultovim to>fr niškim moštvom. • M-6'^, ZGODBA TEGA TEDNA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Gašper Bertoncelj, bobnar in rockabilly Glasbo moraš poslušat', ne samo igrat', note so samo orientacija "Eden največjih bobnarjev v zgodovini Ginger Baker je nekoč rekel: slab bobnar slab band, dober bobnar dober band, super bobnar super band. To zagotovo drži.46 vA veš, tisti rockabillv, ki pri Predinu spila na boben, je pa iz Kranja, en »erloncelj s Planine," sem v nekem pogovoru na temo zadnje Predinove Plošče in njegovega povsem novega svoka prvič slišal za Gašperja Berton-clja. In ga potem tudi imel priložnost Poslušati na decembrskem koncertu v Kinu Center. Iz kratkega pogovorčka je nastajal tale intervju, toliko sva se •mela za "zmenit" oni dan, o bobnih, studiju v Linzu, o jazzu, Sivkotu, rockabillyjin in njihovih frizurah... Ampak začela sva pri Mar Django vuartetu, ki skupaj koncertira z Zoranom Predinom. To je bil tvoj prvi nastop v Kranju v tej zasedbi, sicer pa...? "Saj sem iz Kranja doma, logično torei, da sem začel tukaj. Imel sem tudi nekaj skupin, samo v Kranju, kakršen je, ?e tako ali tako nič ne dogaja. Preblizu Je Ljubljana in vse gre tja, tudi vsi |yuzikantarji. Tu ni pravih lokalov za spile", kaj šele pravih dvoran. Mogoče dv«rana na Primskovem, pa še tam zadeva izpade preveč resno, če pa k«ncert organizirajo študenti, je ravno °»ratno. Z mojim prvim bandom Gus-«v Jazz Band smo enkrat prišli na vrsto ob pol dveh zjutraj. Igrali smo kao jazz Pa to in... to je bilo "čist mem". Take zadeve ne pasejo na Primskovo, tam je očitno holj za rockerske žurke." 7No» v Mar Django Quartetu z '-'»anom Predinom pa vsekakor prvič... n.J? *e to je kar nekaj časa trajalo, da smo P"8" tudi v Kranj. Ista zgodba, če ni JVOrane, je tu kino Center, kjer je folk ves KoJ?cert sedel..." Dobro, ampak glasba, ki jo igrate, je yendarle na neki način bolj hmmm... komorna zadeva, predvsem pa ni taka, da "'se občinstvo ravno razmetavalo. "Niti ne. Ko smo igrali v Mariboru na Radionu, je "folk čist zanoru". Jaz pa samo z klicami po bobnu..." Kako si se znašel v Mar Django Quartetu? "Saša Olenjuk je s Predinom sodeloval že "a Prejšnjih dveh ploščah, tudi Vitalij Usrnačko je v Sloveniji že devet let, pogosto s°delujeta, tokrat pa sta prišla do skupnega Projekta z Zoranom. Za basista so dobili ^'kolo Matušiča, njegova telefonska pač Kroži po Ljubljani..." Vidva z Nikolo sta enakih let? Aha." Koliko? "Dvajset." Nirvana? "pino, a." °va tamlada pa trije tastari. v.. Dva tamlada, dva vmes in en tastar. tr-H Va SVa dvaJset' Sa,e in VitaliJ Sta ideset, Zoran pa štirideset. No, potem so premišljevali, ali bi dodali še boben, v Train, train ... Gašper v akciji z Mar Django Quartetom (foto: Tina Doki) original djangu bobna ni, pa so rekli, da bi lahko poskusili. V Metropolu v Ljubljani smo imeli jaz, Nikola in kitarist Igor Bezget koncert (v isti postavi že nekaj časa igrajo skupaj in so na dan intervjuja nastopali v jazz klubu Gajo v Ljubljani, op. i.k.), tam je igral tudi Vitalij, pa smo se domenili. Dobili smo se v prostorih kranjske Pihalne godbe, kjer imam bobne in videli, da se stvar dobro sliši, da je sound malo bolj okrogel, bolj nežen, ker metlce samo ššš ššš.r: Najprej sem razmišljal, da bi dodal še bas boben in high-head činelo, pa smo se kasneje na snemanju premislili." Si bil hitro noter? "Ja. Saj ni ne vem kako zahtevno." Folk reče, na en boben je pa res "ajmfoh" igrat... "To že, ampak kar tako ne bi nobeden znal odigrati, r izen profesionalnih glasbenikov seveda. Mladih jazz in svving ne zanimata preveč, zato primanjkuje takih glasbenikov. Mogoče tudi zato midva z Nikolo bolj izstopava ker sva mlada in igrava standardni jazz." Ti si že po glasbeni osnovi bobnar? "Baje sem vedno hotel bobne, vsaj mama mi je tako povedala. Potem pa, spet Kranj, se v glasbeni šoli ni dalo učiti bobnov. Zadnji dve leti je to, se mi zdi, mogoče. Tako sem na predšolski še igral flavto, potem pa, ko so mi našteli inštrumente, ki se jih je mogoče učiti, se mi je trobenta še najlepše slišala. In sem igral trobento ter si iz leta v leto ponavljal, drugo leto bom pa bobne... Tako sem trobento igral šest let in tako dal skozi osnovno glasbeno izobrazbo, s teorijo in vsem, kar spada zraven. To mi je na sprejemnih izpitih v Linzu precej pomagalo, čeprav sem se še vedno po pomoč oglasil pri profesorici, ki me je nekoč učila. Zelo mi je pomagala, vse sva šla enkrat skozi, tako da sem potem z lahkoto naredil." Kdaj si potemtakem preklopil na bobne? "Bobne sem dobil v 7. razredu za oirmo, kupila mi jih je mama. Še zdaj imam iste. Prva možnost, da bi kje igral bobne, je bila "plehmuzika", kjer sem že prej igral trobento in sem potem preklopil na bobne. Na začetku sem en mesec med počitnicami imel bobne na OŠ Staneta Žagarja, kamor sem hodil, potem jih nisem imel kam dati, pa sem jih imel doma... Odmevalo je po celi Planini, do dvorane." Sostanovalcem ni bilo ravno vseeno? "Seveda so bile pritožbe, petnajst minut sem igral, pa je na vratih že zvonilo. Na začetku je bil prvi resnejši band Gustav Jazz Band in takrat sem imel obdobje, ko sem zelo veliko vadil in vmes tudi izgubil voljo, češ za koga pa sploh vadim..." Takrat si hodil v srednjo šolo? "Ja, na srednjo ekonomsko." Si imel vseskozi čas za bobne? "Sem. Tudi na šoli so mi bili pripravljeni pomagati, ponujali so mi poseben status, kot ga imajo športniki, samo ga nisem hotel. Po naravi sem bolj lenoba, in če bi imel status, potem ne bi naredil šole. So pa bili tudi problemi, ko me razredničarka, ki je bila sicer kar v redu, ni več hotela pustiti v Ljubljano." Ljubljano? "Takrat sem začel hoditi na ure k Raletu (Ratko Divjak, op. i.k.) na Radio. Vaje sva imela približno enkrat na teden in moram reči, da sem se pri njem zelo veliko naučil. Potem sem prišel do Braca Doblekarja, takrat je bilo zelo pomembno, da sem si kupil avto, s katerim sem se potem vozil v Ljubljano na vaje. Ob neki priložnosti sem igral v Jazz klubu Gajo, pa je Nikola omenil, da imajo band z Doblekarjem in me povabil, igramo in tam, če hočeš, pridi..." Od takrat naprej si "na jazzu"? "Recimo. Takrat smo potem imeli razne zasedbe njegovega big benda, pa kvartet, Bezget, Nikola, Braco in jaz. Braco Doblekar nam je vsem takrat pokazal pot..., on je tak hmmm, kot nek tata. Sledile so različne jazz zasedbe." Kaj pa rockabillv variante? "Ko sem prišel v Ljubljano, sem se vklopil tudi med rockabillvje. Kakšno leto sem igral pri skupini Lucky Cupids, a sem se naveličal, tak način pristopa do dela, do glasbe mi ni preveč ustrezal. Imaš tisti repertoar tridesetih komadov in jih "drkaš" iz dneva v dan, kar je bilo meni muka. V bistvu so to čisto cool fantje, samo meni ni bilo več do tega... Da ne omenim tega, da sem na vaje moral hoditi v Šmarje Sap. S Sivkotom pa to..." Sivko je tvoj avto? "Ha, ha, srebrna strela. Sivko je Opel Kadet letnik '68, deset let starejši od mene." Študij v smeri ekonomije ali kaj podobnega te ni zanimal? "Ne, zanimal me je le študij glasbe. Hkrati pa sem prav zadovoljen, da nisem hodil na srednjo glasbeno šolo, ker bi bil to zame minus. Poznam profesorje na šoli in tudi to, da bi me oni napeljali povsem v drugo smer." Kako, da si se odločil za študij v avstrijskem Linzu, ko pa sta konservatorija v Celovcu in Gradcu bližja? "Slovenija jazz akademije nima, zato je potrebno na študij v tujino. Prvo, kar je, sem se s študijem predvsem hotel posvetiti samemu sebi, kar je tu v rodnem kraju skoraj nemogoče. Celovec je preblizu, skoraj tako kot Ljubljana, vsak dan bi šel domov in... V Linzu je že proti koncu študija bivši Bracov učenec, saksofonist Igor Lumpert. s katerim v Linzu tudi igram v eni od zasedb, on mi je povedal, kdo in kdo gor uči, pa sem se odločil. In res, dobil sem odličnega profesorja, bobnarja Douglasa Hammonda, ki je igral že z mnogimi znanimi glasbeniki in ima blazno veliko izkušenj. Sicer je črnec iz Detroita, v Linzu je že 10 let in moram reči, da se zelo dobro razumeva. Avstrijci so taki, pride na uro in ko je ura mimo, je mimo, jaz imam pa rad, da sva s "prfoksom" tako, kot sva midva zdaj, greš ven na "drink" in imaš tako uro. Ne pogovarjava se samo o glasbi, ampak tudi o življenju sicer, o ženskah, kar tako..." So bili sprejemni izpiti zahtevni? "Prijavil sem se na "sprejemca" in prvič padel, ne vem, kaj sem mislil, da bom po tolikih letih še vedno znal, saj sem šel nanj direktno z morja. Lani pomladi sem jih potem naredil s 85 odstotkov vseh točk. Po pisnem izpitu je še ustni, kjer ti dajo "cerkveno knjižico", iz katere moraš zapeti, lahko na la, la, la, na do-re-mi, na imena not ce-de-e... Sem začel peti, pa mi je v drugi vrstici zmanjkalo zraka in ko sem le uspel vdihniti, je šla intonacija... Po ritmičnih vajah je bil tu še praktični del Z mano sta šla Nikola in še en klaviaturist zaigrati pa smo morali tri komade, jazz standarde, eno balado, eno latino bossano-vo, sambo ali kaj takega, in en medium swing. Že ko smo zaigrali, je bil moj bodoči profesor zelo navdušen, v stilu oooo. spet ti Slovenci. Škoda, ker tudi Nikola ni šel na sprejemne, on namreč hodi v neko zasebno šolo." Nadaljevanje na 26. strani TiikoTna agencija ##B.P. poroča: *** "Gospa Miša, tole v kozarčku ni 'tisoč in en cvet', ampak 'ta prav bohinsk špon' z domačimi sestavinami proti zmrzovanju' Vam rečem, še več kot odličen je in hitro prime." /Franc Kramar, župan občine Bohinj; Miša Molk, odgovorna urednica razvedrilnega programa TV Slovenija, ob letošnji bohinjski turistični novosti - sankaški progi z Vogarja/ #** Vanja, v izboru Slovenka leta 1998 sem tudi jaz glasoval zate in sem zelo vesel, da si v konkurenci petnajstih nominirank bila med prvimi petimi. Še dobro, da nisi zmagala; bi jih na Gorenjskem pobralo od fovšije, če bi ti, rojena na Koroškem in zdaj Blejčanka, dobila največ glasov." /Tadej Labernik, direktor STA, Slovenske tiskovne agencije; Janja Koren, televizijska novinarka in voditeljica Odmevov/ #*♦ "Gospodična Vesna, mi v Aligatorju imamo največjo gorenjsko ponudbo glasbe, od plošč do vstopnic za koncerte. Morda bi se pa z ekipo Pop IN lahko kdaj oglasili pri nas ali pa z nami rajiali na kakšen koncert? Za lepotice si vselej vzamem čas." /Miro Draksler, podjetnik, lastnik dveh trgovin Aligator Music Shop v Kranju; Vesna Milek, stalna sodelavka uredništva revije Stop in zdaj namesto Beti Tomšič tudi urednica družabne kronike na POPtv/ ##* "Gospod župan, za slovenske juriste še zmeraj velja: dva pravnika - tri pravna mnenja!" /Valentina Gonsek, pravna svetovalka jeseniškega župana, in Boris Bregant, od lanskega decembra župan občine Jesenice/ **To§o naši *# Radovednost je lepa nečednost. Milan Fridauer Fredi Je v teh dneh zares veliko dela za Vašega poročevalca. Enostavno, dogodki se kar prehitevajo. Zdi pa se, da čaka nas še huje. Vsako leto se, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, izredno poveča ponudba zanimivih prireditev. Za pretekli teden bom zapisal pestro dogajanje enega samega dneva. Čeprav sem bil v soboto cel ljubi dan v pogonu, mi nikakor ni uspelo spraviti pod streho celotnega programa. Sem dolian iskreno opravičilo mojemu TV kolegu Janezu Markiču iz Naklo. Dogovorjena sva bila, da se bom v vlogi lajnarja oglasil pri "tanovmu Marinšku". Tamkaj sta njegova starša praznovala častitljivo 40. obletnico (ISKRENE ČESTITKE!) sklenitve zakonske zveze. Vse do zadnjega sem upal, žal zaman, da mi bo uspelo izvesti želeni nastop. Ko pa smo se v Triiču zaklepetali veliko predolgo v noč. Se nam ni nikamor mudilo. Prav prijetna in zabavna druiba se je zbrala v galeriji Fontana. Tamkaj je prizadevni kulturni ustvarjalec Janez Šter pripravil razstavo karikatur Nabodalo časa avtorice Aljane Primožič (Slovenske novice). Ob tej priložnosti sta nam karikaturistka in njen življenjski sopotnik aforist Milan Fridauer Fredi predstavila aktualne ter sočne aforizme iz Fredijeve knjižice z naslovom Mislim, torej s/m/-eml Bilo je zabavno ter prijetno druženje s tem zanimivim umetniškim parom iz Britofa. Smo zastavili besedo o možnostih našega sodelovanja v bližnji prihodnosti. Pri Kranjskih komedijantih nastajajoča predstava uličnega gledališča (poleg zgoraj podpisanega v tej predstavi nastopa še Sten VUar) Butalci bo nemara že prva taka priložnost, ki se ponuja kar sama. Seveda bomo, k sodelovanju (izdelava lutk) pritegnili še Aljo Kump Ankerst. Janez Ster nam je zaupal, da so tržiški ustvarjalci ves čas zelo prizadevni. Da nas bo o tamkajšnjem dogajanju sprotno obveščal, je še obljubil. V Tržič sem prihitel direktno iz Kokrice. So imeli v tamkajšnji podružnični šoli (vodja šole je Andrej Bitenc), v organizaciji Turističnega društva Kokrica (duša katerega je Olga laombar), znamenito čajanko. Tokrat so povabili v goste radoživega mladeniča pri sedemdesetih. Pred nabito polno dvorano je tako nastopil znameniti Tone Pavček (zaupal nam je, da ima zvečer ob enajstih še en nastop, v ljubljanskem Jazz klubu Gajo) pesnik za velike in male. Izjemno spreten govorec (ki zna povedati veliko lepega) je s svojim nastopom navdušil vse prisotne. Zares prekrasen večer. Tak za dušo. Takisto prijeten večer je bil že kak dan poprej. V Sori (Hiša kulinarike Jezeršek) na prijetni Glasovi preji o jeziku (Vsaka vas ima svoj glas). Jože Dežman je gostil tri izjemne gostje (Marijo Stanonik, Miro Omerzel Terlep in Marijo Cvetek). Je bilo poučno in zabavno. Vtisnilo se mi je v spomin: "Umiramo v narečju in ne v knjižnem jeziku", kot nam je bilo na zanimiv način predstavljeno. No, naj se vrnemo na dogodkov prepolno soboto. Že takoj zjutraj smo zastavili na kranjskem zimskem bazenu. Kranjski Plavalni klub Triglav (predsednik Darjan Petrič, direktor Viki Cilenšek ter prizadevna Mojca Berra) je pripravil imenitno meddržavno tekmovanje za najmajše plavalke in plavalce. Na pobudo šefice tega tekmovanja Danice Žlebir Zavrl (Gorenjski glas) se je zgoraj podpisani prelevil v znamenitega slovenskega pesnika Franceta Prešerna V vlogi dr. Figa (zaradi bližine slovenskega kulturnega praznika so tekmovanje poimenovali po njem) sem obiskovalcem delil fige. Tako, kot naj bi za njega dni počenjal ta znameniti jezični dohtar. Navkljub dvomu (je poročal naš novinarski kolega Igor Kavčič), če ni dr. Fig zato, ker se je pijan valjal med konjskimi figami, mi verjamemo legendi o njegovi srčni dobroti. Tekmovanje je v celoti uspelo. Zlasti v zadnji dirki, najbolj atraktivni, ko so se v štafeti spopadli trenerji. Ker so zmagovalci prejeli prekrasno praktično nagrado - kraški MlP-ov pršut ter devetlitrsko steklenico refoška je kranjska ekipa (Simon Mladenovič, Bojan Bešter, Darjan Petrič in Špela Potočnik) pome tla z vsemi nevarnimi tekmeci. KORA-C PROIZVODNJA LEPENKE IN PAPIRJA 4290 TRŽIČ, SLAP 8 Tel.: (064) 563 044, 563 547, fax: (064) 563 538 Nadaljevanje s 25. strani Kako ti "znese", študirati v Linzu, tam igrati v raznih zasedbah, hkrati pa imeti nastope s Predinom in jazz zasedbami tu v Sloveniji? "Povsod imam z različnimi zasedbami dogovorjene datume, kdaj in kje igramo. Predinu sem povedal, da imam 5. februarja (danes torej) gor z enim ansamblom nastop, tako imenovani "abschluss koncert", povedal kdaj imam vaje in on se tega pri pripravi koncertov v Sloveniji kar drži. Je uvideven, kar se tega tiče. V Linzu pa se že zmenimo, če grem za tri dni, so pa to trije dnevi, enkrat sem šel gor tako rekoč le prespat." Potuješ z vlakom ali s tvojim "Sivkotom"? "Ne, ne, z vlakom, ki je precej cenejši. Vlak pri nas stane 7000 tolarjev v eno smer, za študente ni nič popusta, gor pa kot študent za 250 šilingov letne članarine vedno dobiš vozovnico za polovično ceno, kakih 500 šilingov v obe smeri. Tako v Kranju kupim vozovnico do Jesenic, na vlaku pa jo potem kupim še do Linza. Če bi hodil z avtom, so 500 šilingov samo tuneli, kje sta potem še vinjeta in bencin." Je tudi profesorjem prav, da šibaš naokoli? "Seveda, še veseli so, saj pravijo, čimveč igraš, boljše je. Rad bi bil čimveč v Linzu, da ne bi časa zapravljal, hkrati pa je boljše, da greš tudi malo ven iz tega mesta, ki je sicer bolj ali manj "zabačeno", je pa res, da je denarja dosti, ljudje kar pridejo na koncerte pa tudi možnosti za igranje je kar precej..." Praviš, da v Avstriji igraš v več zasedbah? "Pri treh, vsak "prfoks" ima svoje ansamble, pri Lumpertovem profesorju Harrvju Sockelu nam gre zelo dobro, mogoče bomo celo kaj posneli... Potem imam neko zadevo pri mojem profesorju in sicer z neko pevko. No, ta je bolj počasna, pa bomo delali šele v naslednjem semestru. Potem igram pri nekem tipu, ki ima konec leta diplomo, igramo njegove komade. Zdaj pa hočemo narediti še nekakšen "Slovenian quartet", trije gor študiramo, poleg mene in Lumperta še kitarist Matjaž Dajcer ali Dacer, ne vem, kako se že piše, pa Nikola, ki je na zasebni šoli. Ko nas posluša moj profesor Doug, je kar navdušen, vedno nas hvali, the best drummer, pa take klobase... Sicer pa se v Linzu odpira koncertna scena, včasih je bil samo en session na teden, nekakšen open air, dobimo 500 šilingov po glavi, da ti prineseš inštrumente tja in jih tudi pospraviš, pa je zastonj pijača in hrana na pol cene. To pomeni, da enkrat na teden zastonj ješ in piješ. To je ob torkih v Kasperkeller, sedaj se odpirajo še srede v kafiču Kilimanjaro, to je en hud plac, neki črnci, prvič sem si komaj upal iti noter. Reagge, Bob Marlev, zastave, jaz pa rockabillv. Ta mesec se bodo začeli tudi spili ob četrtkih v nekem tretjem klubu... Tri dni na teden je torej session, kar je super, saj greš lahko tisto, kar vadiš, takoj preizkusit." Nastanjen si zasebno? "Imam stanovanje pri nekem tipu, ki se je preselil k ženski. To je kao enosobno stanovanje, ena soba pa je še zraven in v tisti sem jaz, notri dve postelji, kuhinjo in kopalnico imam free..." Je drago? "1600 šilingov na mesec." Ni veliko. "Ni, samo pazi, to sem slučajno dobil poceni, drugi imajo dražje. Poceni je zato, ker mi ni oddal celega stanovanja, če bo slučajno on še prišel nazaj, pa tudi kar daleč iz mesta je. Zadnja postaja s tramvajem, kake pol ure iz centra. Tako, da moram vedno ob polnoči z žurke na zadnji tramvaj." Živi se v redu? "Normalno, bi rekel, sicer pa, saj veš, kako je to, vedno je problem "keš". Moram biti tam in tukaj v Sloveniji. Decembra sem bil samo 5 dni v Linzu, pa je bilo stanovanje ravno tako 1600 šilingov na mesec." V šoli toleriraju, da si manjkal... "Decembra so bile počitnice. Ta šola ni tako, kot so pri nas. Na A4 listu imaš na obeh straneh tri stolpce predmetov, in če hočeš diplomo, moraš vse to naredit, to je za vsa štiri leta. Potem si samo narediš kljukice, kaj boš šel delat, da oni malo vedo zate. Potem pa, če prideš, prideš, če ne ne. Jaz sem se letos posvetil predvsem igranju, ker še ne znam toliko nemščine. Predavanja o zgodovini glasbe in podobno pridejo pozneje." Si šel na kakšen tečaj nemščine? "Ne. V srednji šoli, kar sem se v dveh letih naučil. Sicer pa, če bi bil dva meseca non stop v Linzu, bi se hitro naučil. Zdaj potrebujem študentsko vizo, pa je zato potrebno kup papirjev, Avstrijci so zelo nezaupljivi do tujcev. Problem je, če vidijo, da ne znaš nemško. Ko sem bil tam na uradu, sem rekel tisti ženski "langsam, langsam", počasneje govori, ona, da O.K, potem pa spat sto na uro, pa še z naglasom, da sem jo komaj razumel..." Saj imaš papirje... "Imam, samo vse to traja in traja." Si dobil kakšne "frende" na akademiji? "Seveda, ampak še vedno je najbolj fino, ko zjutraj prideš in poiščeš tistega, ki se zna pogovarjati lepo po slovensko. Sicer pa se največ pogovarjamo v angleščini." Ste v glavnem tujci, vzhodnjaki? "V glavnem tujci, iz Linza ni skoraj nobenega. Največ je Nemcev." Si kaj računal, koliko te stane študij v Avstriji? "Na semester 50.000 tolarjev, potem pa so tu še stroški za stanovanje, hrano, vožnjo... Februarja bom v Linz moral štirikrat, ker imam tu toliko koncertov. Že samo to je 2000 šilingov, stanovanje je 1600, hrana kakih 1000, plačati bo treba drugi semester, pa še na uradu so mi rekli, če hočem dobiti vizo, moram v Avstriji na banko položiti 35.000 šilingov, od katerih jih vsak mesec lahko dvignem le 7000. Kot da sem sposoben živeti v Avstriji. Zdaj moram nekje spraskati ta denar." Ti uspe študij oddelati z glasbo ali te zalagajo tudi starši? "Čimveč stroškov bi rad pokril sam, ampak zaenkrat je to še nemogoče. Oče mi daje vsak mesec preživnino, ki je kot nekakšna štipendija..." December je bil najbrž kar bogat? "Ne, sem mislil da bo full več. Igrali smo devet "špilov", plačani pa so bili trije. Ostalo je bilo free, nekaj za sponzorje, Vitalij in Sale sta nabavljala neke kitare, pa za Mobitel, Muro..." Drugače denar od koncertov delite... "Imamo neko svojo lestvico, sicer pa je finaneminister Vitalij." Dajva kakšno še o stilu, pri nas, posebno na Gorenjskem, vas ni dosti, ki se greste rockabillv, s frizurami z briljantino, čevlji takoimenovanimi "kripersoi" in avtomobili iz šestdesetih... "Ta imidž sem začel furati že v osnovni šoli, v šestem, sedmem razredu. \, • Najprej je bila • muzika, filmi... pjjl^^% Pravzaprav sva Hk edina prava rock- m A . \ , ( abillvja v Kranju babica treh vnukov. "Moja babiška pot je že dolga. Prvo leto sem delala še na terenu na Notranjskem, pred 33 leti pa sem prišla v kranjsko porodnišnico, kjer domala tri desetletja že delam v porodni sobi. Pri meni sedaj rojevajo že žene, ki sem jih kot dojenčke prinesla na svet," pravi Polona Škofic. "Nikoli nisem štela, pri koliko porodih sem sodelovala. Veliko jih je bilo in vsak je bil zame, tako kot za mater, radostno doživetje, če je na svet prijokal zdrav otrok. Babica ima v Slavljenim Polona Škofic med sodelavci in novorojenčki porodni sobi pomembno vlogo, pa naj gre za njeno strokovno ali človeško plat. S prijazno besedo mora znati mater na porodu prepričati, da ji prisluhne, da se otrese strahu, zaupa babici in sodeluje pri rojstvu svojega materinstva in svojega otroka. Vselej pravim, da je porod šele prvo dejanje materinstva, ki bo trajalo vse življenje. Žene je pogosto strah bolečine in naporov ob porodu, babice pa jim z ljubeznivim prigovarjanjem to omilimo in jim pomagamo pri spoznanju, da za bolečino pride čudovit dogodek, ko bo postala mati, kar ji bo v zadovoljstvo vse življenje." Mnogo lepih besed o materinstvu je še navrgla babica Polona, prijazna in čuteča ženska, ki včasih tudi z zrncem humorja razbije napetost v porodni sobi. O svojem priznanju pa je še dejela: "Takšno priznanje bi lahko dobila katerakoli moja sodelavka, saj smo vse enako ljubeznive do pacientk, vse se enako trudimo, da bi jim veliki dogodek minil varno in bi jim bil srečen začetek materinstva." Kako da so ravno dolgoletni babici iz kranjske porodnišnice dodelili naslov "Babica leta 1998"? "Smo revija, ki se ukvarja z malčki in njihovim prihodom na svet, zato smo lani zasnovali akcijo, v kateri smo izbirali "naj babico leta 1988". Babice so zraven, ko pridejo otroci na svet, materam in novorojenčkom nudijo strokovno, pa tudi človeško pomoč pri porodu. Ravno človeškost in občutek varnosti, ki ga v usodnem trenutku dajejo mamicam, je bilo merilo, ki je odločalo o našem izboru," je o akciji dve leti stare revije Moj malček povedal njen urednik Matjaž Markič. "Naše bralke, ki so rodile v preteklem letu, so na uredništvo poslale več kot tisoč kuponov, na katerih je bilo sto imen, nekatera so dobila tudi po sto glasov. Največ so jih prisodile Polonci Škofic iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju, ki je tako postala naša "babica leta 1998"." Tudi sodelavke in sodelavci so bili veseli Poloninega priznanja, direktor kranjske porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič pa je v ganljivem nagovoru slavljenki spregovoril tudi o plemenitosti in humanosti babiškega poklica. Posebno ponosen je na dejstvo, da je bila Polona učenka babiške šole, ki je delovala že od časov Marije Terezije, tri desetletja pa jo je vodil njegov oče prof. dr. Vito Lavrič. Polona Škofic je za svoje priznanje dobila veliko čestitk. V imenu gorenjskih medicinskih sester jih je izrekla Ruža Rajgelj. Prispel pa je tudi telegram podpredsednika vlade Marjana Podobnika, saj je Polona pomagala na svet vsem trem njegovim otrokom • D. Z. Žlebir, foto: T. Doki ♦ Odprte dlani Ptičkom brez gnezda nudijo topel dom: rejniška družina COF iz Senožeč Pri nas je za otroke vedno dovolj prostora Rejnika Milena in Samo Cof imata ta čas v reji štiri deklice: Ema, Nina in Nataša prihajajo iz Kranja, Brigita s Štajerskega. Se \,0?°zeče' 5- februarja - Kako da nas je *fter (ali burja) tokrat vodil k rejniški "rutini prav na Primorsko? Družina c°f, ki z rejenkami živi v starejši hiši v Prepišnih Senožečah, je namreč doma z Gorenjskega. Iz Kranja so se najprej Preselili v Kokro, kjer so najeli kmeti-J0' Ta'n je ob domačem sinu Boštjanu odraščala tudi njihova prva rejenka Jasmina. Nato so se preselili v Ritano, yer so se nekaj časa ukvarjali s kmeti-J°> sedaj so v Senožečah, kjer je Samo a°bil službo, družina pa stanovanje. LePojimje tukaj, pravijo, čeprav so se m<*lce težko privadili ostri primorski Jfrji in čeprav pogrešajo kmetijo in Živali (nojevko J ero so morali oddati v rejo v Cerkno), toda v tolažbo jim je čet- živahnih kužkov. željn ? družinaJe bila že Mileni na davna Prišla ZTela- 'e polno desetletJ'e> preden je rejen t?^ Sabina, zatem pa še drugi iftiaod f'(?*ncu Boštjanu je bilo všeč, da odslej druščino, zlasti še potem, ko so Družinska idila zaživeli v sožitju s številnimi živalmi na kmetiji v Kokri. Štiri leta so preživeli v tej najdaljši slovenski vasi, dobra dva kilometra od ceste. Velikokrat pogrešajo tamkajšnje življenje, vendar so se tudi na Primorskem lepo vkoreninili. Pa saj ni daleč na Gorenjsko, s katero jih vežejo stari starši in matična družina rejenk ter nenazadnje Gorenjski glas! Z družino, iz katere prihajajo Ema, Nina in Nataša, imajo stike, a za svojega očija in mamico sedaj štejejo Sama in Mileno, ki sta jim znala ustvariti topel dom. "Najprej sem ju vikala in klicala teta in gospod, pa mi je oči v šali rekel: ja, koliko nas pa je. Potem pa sem se ojunačila in ju vprašala, ali ju lahko kličem mami in oči," pripoveduje osmošolka Ema. Ko je odšla od svojih pravih staršev, je hodila v četrti razred, zaradi neugodnih domačih razmer ji v šoli ni šlo ravno najbolje. Sedaj je med boljšimi, letošnjo jesen se bo vpisala v srednjo šolo. Svojo zgodbo je lepo popisala v prostem spisu o odnosu med sovrstniki in reševanju konfliktov: kako je ponjo kar v šolski razred prišla socialna delavka in ji oznanila, da bo odslej živela drugje. Njen spis je bil objavljen in nagrajen v Rejniškem vestni-ku, zanj pa je dobila tudi evropsko nagrado. Milena in samo sta ponosna na Emo, na njeno pridnost in razvoj, saj je v veliki meri njuna zasluga. Ponosna pa sta tudi na njen sočutni značaj, o katerem veliko pove zgodbica, povezana s Brigitinim prihodom v Cofovo družino. Brigito, sedaj 14-letno Romko, ki se je od najrosnejših otroških let selila iz enega otroškega doma v drugega, je Emina rejniška družina spoznala prek mlajše sestrice Nataše, ki je bila na okrevanju v Šentvidu pri Stični. Negovalka v Stični je družino vprašala, ali bi vzeli še enega otroka in Cofovim je šla prošnja takoj do srca. "Vsi mi pravijo, da sem pač takšna, da bi vsakogar pobrala s ceste," pravi Milena. "In tudi Ema je takšna. Ko se nismo takoj odločili za Brigito (malce nas je vseeno skrbelo vzeti še enega otroka), je Ema tako dolgo gladovno štrajkala, da smo jo naposled vzeli. Nemara socialni delavci mislijo, da so rejenci za ostale otroke v družini breme, vendar za nas to ne velja. Vse kaže, da se tudi otroci navzamejo socialnega čuta." Ema pojde torej jeseni že v srednjo šolo. Enako stara Brigita je v šestem razredu šole s prilagojenim programom v Strunjanu, kjer je med tednom v dijaškem domu, za konec tedna pa se vrne domov v Senožeče. Mlajši Nina in Nataša, prva v drugem razredu v Divači, druga v četrtem v Senožečah, sta videti kot dvojčici. Nismo še dovolj velika družina, pravijo Cofovi, pri mizi sta prazna še dva stola. Sin Boštjan, ki ima že 25 let, seje pred kratkim preselil v Kranj, tudi njegova soba bi lahko sprejela še kakega otroka. Tako pa je sedaj v njej ostarela psička. O Cofbvih in njihovih rejenkah (štirih deklicah s tremi različnimi priimki), ki so nam na dolgem popoldanskem obisku sedli v srce, zapišimo le še eno zanimivost: deklice so celo filmske igralke. Tik pred koncem leta 1997 so igrale v TV filmu Pismo dedku Mrazu. • D. Z. Žlebir Specialna olimpiada na Pokljuki V resnici jim je še vedno edino pomembno sodelovati Specialna olimpiada Slovenije je gibanje, ki skuša obogatiti življenje ljudi z motnjami v duševnem razvoju, v štirih regijah pa zajema številne tekmovalce, njihove starše in skrbnike, trenerje in druge strokovnjake ter nepogrešljive prostovoljce. Na Pokljuki jih organizatorji, Center Dolfke Boštjančič Draga, prihodnji teden pričakujejo kakih dvesto. Sodelujejo slovenski športniki, pa tudi iz zamejstva. Hrvaške in Nemčije. Discipline zimskih športov so prilagojene sposobnosti mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, zajemajo pa alpsko in nordijsko smučanje. Specialna olimpiada je mnogo več kot šport, saj pomeni socialno integracijo duševno prizadetih ljudi v vsakdanje okolje, korak k sprejemanju teh ljudi, ki so bili sicer dolga leta odrinjeni v svoje specialne ustanove in jih preostali nismo niti opazili. Pri specialni olimpiadi gre za enega od načinov preseganja zastarelih in neutemeljenih predsodkov ter stereotipov. Gre pa tudi za "normalizacijo oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, posledica tega pa so sreča, zadovoljstvo in kakovostno življenje ", kakor pravi pobudnik za nastanek in razvoj specialne olimpiade v Sloveniji Marjan iMČen. Gibanje specialne olimpiade se je začelo pred tremi desetletji v Ameriki, in sicer na pobudo družine Kennedv, ki je imela prav tako duševno prizadetega člana. Glede na značilnost ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki se brez pomoči soljudi ne morejo vključiti v običajno polnovredno življenje, so športne igre kmalu postale tudi del življenja njihovih staršev, skrbnikov, športnih in drugih učiteljev, prostovoljcev, kasneje pa v skladu z ameriškim pogledom na svet tudi medijski in poslovni dogodek številnih sponzorjev. Tudi v Evropi so igre doživele velik razmah, v Sloveniji pa so s tem gibanjem začeli posamezni zavodi v osemdesetih letih. Uradno mednarodno sodelovanje sloivnskih športnikov na specialni olimpiadi pa se je začelo na evropskih igrah 1990 na Škotskem, naslednje leto pa na olimpiadi v Minneapolisu. Leto kasneje je bil pri Zvezi društev za pomoč duševno prizadetih Slovenije ustanovljen tudi Nacionalni specialni olimpijski komite Slovenije. V sredo in četrtek bo torej ta več kot športni dogodek na Pokljuki. \a Rudnem polju organizatorji pričakujejo več kot 40 tekmovalnih ekip. Športne discipline so prilagojene sposobnostim tekmovalcev, in obsegajo veleslalom na začetni ravni, veleslalom na lažjem nivoju, veleslalom na težjem nivoju in alpsko drsenje; med nordijskimi discip'i-namipa tek na 100 metrov, na 1000 in na 3000 metrov ter nordijsko drsenje. Pravila tekmovanja so dogovorjena na ravni svetovne specialne olimpiade in se morajo strogo spoštovati tudi zaradi kvalifikacij športnikov za mednarodna tekmovanja in svetovno olimpiado. Naslednja bo leta 2001 na Aljaski in na njej bodo zagotovo tudi slovenski udeleženci. Igre na Pokljuki bo predvidoma odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, sodelovali pa bodo tudi uspeštji slovenski športniki, denimo Mateja Svet in Primož Ulaga. Najlepše je na takšnih tekmovanjih doživeti navdušenje tekmovalcev, ki ne poznajo materialnih nagrad za svoje uvrstitve. Njim je v resnici še vedno edino pomembno sodelovati. • D.Z. Kultura hendikepa v kamniškem zavodu Kamnik, 5. februarja - Na srednji šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili niz prireditev š skupnim naslovom Kultura hendikepa. Središče projekta je bilo torkovo predavanje dr. Dušana Rutarja o teoriji hendikepa. Dan prediem je socialna delavka Rezka Osredkar pripravila učno uro iz življenja družin s hendikepiranim članom. V sredo so si v kinu Domžale ogledali film Življenje je lepo, ki govori o židovskem hendikepu. V četrtek so v literarni delavnici prisluhnili pesnici Tatjani Strmčnik. Pesnica s Koroškega, avtorica pesniške zbirke Živimo v hiši jezika, je zaradi hude invalidnosti gimnazijo obiskovala v Kamniku in živela v internatu tukajšnjega zavoda za invalidno mladino. Danes pa na sklepni prireditvi ob zaključku tedna kulture hendikepa podeh'iuejo "Prešernove nagrade" literarnega in slikarskega natečaja ZUIM. Vse bližje smo cilju V akciji Gorenjskega glasa in Rdečega križa iz Škofje Loke. ki zbira denar za slepega Slavka Muhiča. da bo dobil računalnik z Braillovo vrstico, smo vse bliže cilju. Zbrati moramo še kako tretjino denarja, potrebnega za ta pripomoček. Odkar smo zadnjič poročali, so prispevali naslednji darovalci: Marija Oblak, Kranj (4000), Marketing Kamnik (5000), Prekovi, lesce (3000), Anton Vogler, Škofja Loka (5000), Magda Matek, Kranj (3000), Kork, Gorenja vas (10.000). Darovalcem tudi tokrat iskrena hvala, vsem ostalim, ki boste še prispevali, pa spet objavljamo številko žiro računa Rdečega križa Škofja Loka, 51510-678-80807 (s pripisom "za Stavka"). Bled, 5. februarja - V razvojnem oddelku vrtca na-Bledu, ki ga obiskuje sedem otrok, so sredi tedna dobili dobrodošel obisk in darilo. Predstavniki Binkoštne cerkve so otrokom s posebnimi potrebami in vzgojiteljicam, ki pri delu z njimi potrebujejo specifična vzgojna sredstva, podariti svetlobni stolp in didaktične karte. Kot nam je povedala ravnateljica vrtca prof. Darja Vemig, so to dragoceni pripomočki pri delu z otroki, vendar so precej dragi in si jih vrtec težko privošči. Zato so bili darila še toliko bolj veseli. Predstavniki Binkoštne cerkve niso bi/i prvič v njihovem vrtcu. Že ob prazniku reformacije, ko so pripadniki te cerkve iz Amerike obiskali Bled in tu priredili koncert, so se oglasili tudi v vrtcu, zapeli nekaj pesmi in jih povprašali, kako jim lahko pomagajo. Na sliki: otroci iz blejskega razvojnega oddelka pri igri z novimi igračami. - Foto: Tina Doki NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Pobeglega voznika našli doma Kranj - V ponedeljek. 1. februarja, ob 19.25 se je na lokalni cesti od Kranja proti Rupi zgodila lažja prometna nesreča. Botrovala ji je nepravilna smer vožnje voznika renaultove lagune, ki je vozil od Rupe proti Kranju. Po oplaženju z drugim avtom je neznanec odpeljal naprej. Policisti so hitro odkrili avto in voznika. 56-letnega Marjana C. iz Kranja so našli doma. Po krajšem pregovarjanju je privolil v pogovor s policisti in na alkotest, ki je pokazal 2,19 gramov alkohola na kilogram krvi. Zbil peško Tržič - V torek, 2. februarja, ob 8.25 se je v Bistrici zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila Bojana K. in nenadnega prečkanja ceste Marije G. zgodila hujša prometna nesreča. Voznik naj bi na levem pločniku opazil dve ženski, nakar naj bi Marija G. nenadoma stopila na cesto in jo prečkala. Bojan K. naj bi ji pohupal in začel zavirati ter se umikati na nasprotni vozni pas, da bi jo obvozil, kar pa mu ni uspelo. Peško je zbil in je huje ranjena obležala na robu ceste. Odpeljali sojo v jeseniško bolnišnico. Pešec in kolo ležala na tleh Kranj - V prometni nesreči je bil v sredo, 3. februarja, ob 18.35 huje ranjen 61-letni Janez A. S kolesom, ki gaje potiskal ob sebi, je Janez A. hodil po lokalni cesti od Drulovke proti Bregu ob Savi. Polna naj bi ju bila vsa cesta. Pešec je padel, nanj pa je padlo tudi kolo. Tedaj je za njim pripeljal z osebnim avtom Jurij B., ki je opazil na tleh ležečega in ustavil ob desnem robu ceste. Sopotnik je šel pogledat, kaj je s pešcem, takrat pa je iz nasprotne strani pravilno po svoji strani s tovornjakom pripeljal 45-letni Savo L. Luči osebnega avta naj bi ga zaslepile, zato Savo L. ni pravočasno opazil na tleh ležečega pešca. Kljub zaviranju ga je zadel. Huje ranjenega so iz zdravstvenega doma v Kranju prepeljali v klinični center. Policisti bodo proti pešcu sprožili postopek pri sodniku za prekrške. • H. J. ubijana tek 061-168 83 38 Kranj tek 064-380 900 [Jesenice tek 064 - 86 00 29 httpyAvww.janu8trade.si/ MOTOROLA NOKIA Ericbbon panasonio BlKMCNI PHILIP« , j o E I s C "53 X3 S & o 3, 2 E s s E c O -» W £ E o a. Punto v plamenih Radovljica - Na parkirišču pri radovljiški tržnici || oziroma avtobusni postaji jj je v ponedeljek zagorel j osebni avto fiat punto. ji Ogenj sta opazila policista iz patulje, brez odlašanja \\ iz prtljažnika službenega H vozila vzela gasilni aparat in pihala v zublje. Kmalu se jima je pridružil tudi ji lastnik punta Tomaž B., ki je povedal, da je na avtu opazil dim in pohitel po gasilni aparat. Vzrok požara je bil kratek stik na električni napeljavi, škodo H pa cenijo na okrog 150.000 tolarjev. • H. J. ! _____i Pripravlja avtosola B&B Rdeča in modra utripajoča luč se uporabljata skupaj s sireno. Zaradi boljše vidnosti se lahko uporablja tudi svetlobni znak z belimi enakomerno utripajočimi žarometi na sprednji strani takega vozila. Znak se uporablja na vozilu, ki spremlja eno, dve ali več vozil. V praksi se s takim spremstvom vozijo visoke osebnosti. Brozovega Jožeta iz Kumrovca se nekateri še spomnimo, ko se je pred leti s takim spremstvom vozil na svoj vikend na Brdo in na Bled. Udeleženci v cestnem prometu se morajo umakniti z vozišča povsem na rob, po možnosti pa izven vozišča in ustaviti. Vožnjo smejo nadaljevati šele, ko odpeljejo mimo vsa vozila v koloni. Zadnje pelje vozilo z zeleno in modro lučjo na strehi. Enostavno - pri rdeči ustaviš, pri zeleni pelješ. Kot blondinka, ki v kopalnici: čaka, da se bo na bojlerju namesto rdeče prižgala zelena in se bo lahko stuširala. Končan tudi sedmi sodni proces zoper Pavla Kodra Nekdanji Elanov finančnik še šestič oproščen "Če sem moral sam v dvajsetih minutah priskrbeti denar za policijske helikopterje, se mi ni zdelo nemoralno, če sem kdaj na svojo roko delal v dobro Elana." Kranj, 5. februarja - Na Okrožnem sodišču v Kranju se je minuli torek z oprostilno sodbo zaključil še sedmi samostojni sodni proces zoper Pavla Kodra, bivšega finančnega direktorja Elana. Po mnenju tričlanskega sodnega senata, ki mu je predsedovala sodnica Danica Koren, Pavel Koder leta 1989 ni zlorabil svojega položaja v podjetju, kot ga je bremenila obtožnica. Državni tožilec Samo Mirt Kavšek se je že pritožil nad razsodbo. V obtožnici je bilo Kodru očitano, da je decembra 1989 odstopil od nakupa dveh audijev 80 in ju prepustil poslovnima partnerjema Elana ter da je istega leta posredoval pri nakupu motorja za jadrnico, prav tako za Elanovega poslovnega partnerja, tedanjega direktorja Splitske banke in sedanjega hrvaškega konzula v Italiji dr. Franeta Mitroviča. Z obema dejanjema naj bi po mnenju državnega tožilstva Koder begunjski Elan tudi denarno oškodoval. Elan je leta 1989 prejel ponudbo iz Beograda o nakupu vozil audi 80, ki so jih tisto leto uporabljali na majskem vrhu neuvrščenih v glavnem mestu bivše Jugoslavije. Koder je povedal, da seje tedaj delavski svet odločil o nakupu dveh teh vozil, ki so ju oktobra 1989 tudi plačali. Dva meseca kasneje se je po njegovih besedah delavski svet premislil, saj so se raje odločili za nakup novih audijev v Avstriji. Avstrijska ponudba naj bi bila cenejša, avtomobili (za najožje vodstvo in tekmovalno ekipo) so bili novi in Zoper Pavla Kodra je bilo vloženih 29 obtožb, ki so jih nato združili v sedem sodnih postopkov. Nobena obtožba ni zastarala, so pa zastarala nekatera dejanja. V -, šestih primerih so Kodra oprostili, v enem pa je dobil pogojno zaporno kazen. Gre le za obtožbe, ki so bile vložene izključno zoper Pavla Kodra in ne tudi za tiste, ki so poleg njega bremenile tudi ostale člane Elanovega vodstva. boljši. Nakup je izpeljal Elan holding, plačilo pa so opravili preko Elanovega računa v Avstriji. Begunjsko podjetje je kupnino za preklicana avtomobila dobilo vrnjeno, avtomobila pa odstopilo Mitroviču in njegovemu kolegu. Ker je bilo to obdobje hiperinflacije, sta bila avdija decembra 1989 vredna za okoli 113 tisoč dinarjev več kot pa oktobra, ko sta bila plačana. Hrvata pa sta decembra vozila dobila po oktobrski ceni, zato je državni tožilec Samo Mirt Kavšek Kodru očital, da je Elan oškodoval za teh 113 tisoč dinarjev (okoli 7000 mark).' Koder seje branil, da je le izvrševal odločitve tedanjega samoupravnega organa in da Elan pri tem ni bil oškodovan, saj je Mitroviču le prepustil vrstni red pri nakupu, ne pa avtomobila prodal pa nižji ceni, čemur je nazadnje verjelo tudi sodišče. Koder je tudi pojasnil, daje Elan namesto Mitroviča res kupil motor v reškem Brodocomercu, ker ga sam zaradi tedanje jugoslovanske zakonodaje z devizami f>> ; mogel. Vendar pa je nato taisti motor Mitroviču prodal naprej. "S tem srn" Mitroviču, ki je bil zelo dober Elanov poslovni partner, saj nam je pridobival zelo ugodn« kredite, naredili le uslugo," je razložil Koder. Priznal je, daje Mitroviču sam nare-dil fiktivno fakturo za plačilo motorja, kar sicer ni bilo v njegovih pooblastilih, vendar nabavna služba, preko katere je poteka sporni posel, prave fakture zaradi pomanj; kljive dokumentacije ni mogla izstaviti, takoj, Mitrovič pa je motor želel uporabljati čimprej. "Vendar pa sem od nabavne sluz; be zahteval, da napravi pravi račun, pa tudi Mitrovič je plačal motor," je dodal Koder, i njegov zagovornik Aleš Pavlin pa je te bese- j de kasneje podkrepil s kopijo nakaznice, 'z katere je razvidno, da je Mitrovič motof plačal na Elanov račun v Begunjah, in t0 dobra tri leta pred ovadbo zaradi domnevno neplačanega motorja. "V vseh sodnih postopkih so mi očitali, <|8 sem veliko delal mimo delavskega sveta. Tod* tedaj se je dogajalo, da so me poklicali oo 7.20 zjutraj in zahtevali, da v dvajsetih tato* tah priskrbim denar za nakup sedmih policir skih helikopterjev in tedaj res nisem nrtogfi sklicati delavskega sveta. Denar sem enostavno moral priskrbeti. Zato se mi ni zde'0 nemoralno kdaj ukrepati po svoje, da sel" tako pomagal tudi Elanu," je med drugii" v zagovoru povedal Pavel Koder. • S. Šubic Polne čakalnice in postelje Čeprav podobna, ni gripa V zadnjih dobrih dveh tednih je na Gorenjskem skokovito poraslo število virusnih obolenj, podobnih gripi. V bolnišnicah odsvetujejo obiske. Kranj, 5. februarja - V enoti za epidemiologijo nalezljivih bolezni Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj ugotavljajo, da zbolevajo ljudje vseh starostnih skupin. Bolezen izbruhne nenadoma, kaže pa se predvsem v visoki temperaturi, tudi prek 39 stopinj Celzija, bolečinah v žrelu, glavobolu, kašlju in bolečinah v mišicah. Analiza brisov, ki so jih vzeli iz žrel nekaterih bolnikov, ni dokazala virusov gripe. Bolezen se širi po zraku s kihanjem, kaš-Ijanjem in govorjenjem. Zdravniki priporočajo, naj bolniki ostanejo v postelji in pijejo čim več tekočin z vitaminom C. Obisk pri zdravniku je upravičen le, če sc stanje poslabša. V bolnišnicah bolnim odsvetujejo obiske in priporočajo, naj se sploh ogibajo ljudem, ki so občutljivi, saj bodo le tako preprečili nadaljnje širjenje obolenj in obolevanje ljudi, ki so bolj dovzetni za okužbe; to so ljudje, starejši od 65 let, kronični bolniki s pljučnimi, srčnimi in ledvičnimi obolenji ter sladkorni bolniki. • II. J. KRIMINAL Sodišče zavrglo Grosovo pritožbo Stuškova "oprostilka" dokončna Kranj, 5. februarja - Za osvežitev spomina: Vitomir Gros je kot zastopnik Mestne občine Kranj tožil Janka Sebastjana Stuška, tedanjega državnega sekretarja v ministrstvu za delo, družino M socialne zadeve zaradi poškodovanja tujih stvari, ko si je Stušek kljub Grosovemu nasprotovanju "dovolil" speljati postopek dostojnega pokopa nemških vojakov na kranjskem pokopališču. Okrajno sodišče v Kranju je Janka Stuška (zdajšnjega radovljiškega župana) jeseni oprostilo obtožbe, Vitomir GroS pa seje 12. januarja letos na "oprostilko" pritožil. Sodišče je 27. januarja pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Sodišče je namreč 15. januarja prejelo vlogo Mestne občine Kranj, da občina umika pritožbo, ker se je Vitomirju GrosU mandat župana končal 23. decembra lani, 28. decembra pa J6 svet Mestne občine Kranj potrdil mandat novemu županu Mohorju Bogataju, ki je sodišču prek pooblaščenega odvetnika predlagal, da Grosovo pritožbo kot nedopustno zavrže. Sodišče je pritožbo dejansko zavrglo kot nedovoljeno-Ugotovilo je, da je Vitomir Gros vložil pritožbo na prvostopenjsko odločbo v času, ko ni imel več pravice do nje> saj 11. januarja letos ni bil več župan Mestne občine Kranj i*1 torej tudi ne njen zakoniti zastopnik. V kazenskem postopku proti Janku Stušku kot toženka pojavlja Mestna občina Kranj in ne Vitomir Gros kot zasebni tožilec. • H. Jelovčan Ilegalno v Italijo Kranjska Gora - Zaradi prepovedanega prehoda čez državno mejo bodo kranjskogorski kriminalisti ovadili 32-letnega Ljubišo P. in 24-letno Mojco M., oba iz Ljubljane. Ljubiša P. sumijo, daje pomagal državljanu ZRJ pri ilegalnem prehodu meje v Italijo, kjer ju je čakala Mojca M. Skupaj so se odpeljali proti Trbižu, po nekaj kilometrih pa so jim prekrižali pot tamkajšnji možje postave. Ljubišo P. so prijeli, Mojco M. in jugoslovanskega državljana pa zavrnili. Prijeli roparja Kranj - Kriminalisti in policisti s kranjske postaje so 3. februarja prijeli 23-letnega Rajka F. in 40-letnega Srečka P. iz okolice Kranja. Sumijo ju, da sta 1. februarja Milanu K. z Golnika nasilno vzela 20.000 tolarjev in ga pri tem tudi ranila. Tatvini iz pisarn Kranj - V sredo popoldne je zdaj še neznani nepridiprav iz torbe v pisarni zavarovalnice Triglav na Bleiv/eisovi cesti ukradel denarnico z dokumenti in čekovnimi blanketi. Istega popoldneva, med eno in tretjo uro, je zmikavt obiskal tudi okrožno tožilstvo v Kranju. Iz torbice v prazni pisarni prvega nadstropja je prav tako zmaknil denarnico z dokumenti in denarjem. Vlomi v avtomobile Kranj - Neznanec je v ponedeljek vlomil v dva golfa, parkirana v podzemni garaži na ulici Jake Platiše na Planini. Iz prvega je odnesel avtoradio blaupunkt, iz drugega pa zvočnike sony. V torek med tretjo popoldne in pol deseto zvečer je neznanec vlomil v osebni avto yugo. Z zadnjega sedeža je vzel večjo športno torbo z ženskimi oblačili in kozmetiko, ukradel pa je tudi več oblačil, ki so bila zložena ob torbi. Lastnico je oškodoval za okrog 140.000 tolarjev. V sredo pa je neznanec na parkirišču pri Čebelici vlomil v osebni avto. S sovoznikovega sedeža je ukradel usnjeno torbo, v kateri so bili dokumenti, slovar in žepni računalnik. Škofja Loka - V noči s torka na sredo je neznanec prišel na parkirišče ob Komunalnem podjetju v Škofji Loki. S polpriklopnika tovornega vozila volvo je odmontiral zadnje luči, snel rezervno kolo ter odmontiral zračni ventil za zavorni mehanizem. S krajo je lastnika oškodoval za približno 200.000 tolarjev. • H. J. Policisti "namočili" kranjskega svetnika Marjana G. Kršil prometna pravila, žalil, boksal, grozil. •• Kranj, 5. februarja - V kranjski upravi za notranje zadeve so fll>11 jno pri dajanju osebnih podatkov ovadencev in prekrškarjev zeloPy. vidni. Za direktorja, denimo, ki naj bi zlorabil pooblastila, goljW ■ in kradel, novinarji ne uspemo zvedeti niti imena podjetja, še /H**? imena direktorja. Zato je bilo poročilo operativno-kamunik&c jskega centra UNZ Kranj, ki smo ga dobili v sredo zjutraj, glede » ustaljeno prakso varuhov osebnih podatkov dokaj neobičajno. Iz njega se namreč da nedvoumno razbrati, da je svetnik ^esj!!, občine Kranj Marjan G. lahko samo Marjan Gantar, član LDS- "l pa naj bi takole. Policista s kranjske postaje sta v torek, 2. februcio' ob 23.50 z laserskim merilnikom lovila prehitre voznike. Med P hitrimi naj bi bil tudi Marjan G., svetnik Mestne občine Kranj, kis ga skušala ustaviti, vendar je peljal naprej. Z modrimi lučmi je Wš cistoma uspelo, daje počakal. Z njunima predočbama, daje 1(' prehitro in da na znake policista ni ustavil, pa se Marjan G. nt sto1 jal. Ker je kazal tudi znake alkoholiziranosti, sta odredila preizkfr *. preizkus, v policijskem avtu pa si je premislil in izstopil. Policist i je razložil, kaj pomeni odklonitev (potrditev, daje res pijan), ^ar" naj bi Marjana G. tako razjezilo, da je zahteval priimek in > policista. Ko je oboje dobil, je policista začel zmerjati in žaliti "obljubljal", da bo poklical svoje prijatelje. Kljub opozorilom, ' preneha, se Marjan G. ni pomiril in ni hotel podpisati kazenskega plačilnega naloga, ne. zapisnika. ■% Pri tem naj bi izjavil, da bo policista ustrelil in da ima donut / tolo. Policista je tudi udaril v ramo in v obraz ter ga lažje ranil. Pod*'"« sta zato uporabila prisilna sredstva ter Marjana G. privedla na P , cijsko postajo. Zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni os lx>do policisti Marjana G. ovadili državnemu tožilstvu, zaradi krs< zakona o varnosti cestnega prometa ter zakona o javnem re«' , miru pa ga bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške. G* na to, da je Marjan Gantar član sveta mestne občine Kranj'} župan Mohor Bogataj načelniku UNZ Kranj poslal pi$m opravičilo. • H. J. ORaiia ± *- 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži -Gorenjski glas nagradi prvi petek v letošnjem najkrajšem mesecu Vas želimo spomniti na enega od dogodkov, o katerem smo poročali v Gorenjskem glasu. Tudi letos bomo namreč večkrat pripravili nagradno igro s priložnostno fotografijo iz našega arhiva. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s skenerjem, miško in računalnikom - obkrožila eno udeleženko neke prireditve, o kateri ste brali v Gorenjskem glasu. Če nas tista, kije na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, kadarkoli v celem letošnjem ali naslednjem letu in še vključno do sobote, 6. januarja 2001. Tudi za PRVIH PET /ampak samo za prvih pet in nič več // ki boste tudi ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, so pripravljene praktične nagrade: reklamni trakovi Gorenjskega glasa, s katerimi boste frajerji v mrzlih zimskih dneh, ko tako zelo zebe v ušesa. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo kar natančno povedati, kje in oh kateri priložnosti je nastala fotografija; in časa za Vaš telefonski klic je bolj malo, a"o vključno srede, 10. februarja, do 14. ure. V ponedeljek je Praznik in smo dodali en dan več; vendar nas lahko pokličete fadi na praznični 8. februar, ko bomo pripravljali torkovo številko Gorenjskega glasa. Naša telefonska številka za Vaš klic: °64/ 223 - 111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Dobro, pa kaj če vam Dole ne kriv, sede preveč MOM GUMM MA11ME U MMWŠE °b finančni pomoči Občine Tržič bo Območna izpostava Sklada RS za Obiteljske kulturne dejavnosti Tržič vse februarske sobote ob 10. uri v korani tržiškega kina organizirala SOBOTNE GLASBENE M Ali NIJE na katerih se bodo najmlajši tržiški publiki s svojimi programi predstavi- i —^^«(£12; Melita Osojnik z ) otroškim musichm TAKE MAČJE. TAKE MIŠJE Udebruaria: jeseniški lutkarji z glasbeno Pravljico Jane Milanski MARJETICA IN ZMAJ ^OUebruaria: skupine Project One 12 ljubljane s PRAVLJIČNO ZMEŠNJAVO in 27-februarja: VSI VESELO POJEMO z Romano Krajnčan Sobotne glasbene matineje so nadaljevanje uspešnih jesenskih lutkovnih Matinej in decembrskega filmskega abonmaja za najmlajše, ki z otroki v zarasti od 3. do 10. leta, ter njihovimi starši, počasi dobivajo svoj prostor v koledarju tržiških kulturnih prireditev: Nič. Saj zato pa. Nič kaj preveč radodarni niste bili tokrat z dopisnicami na temo komadi od Balaševiča. Prav pa nič. Če ne kupiš srečke, ni zadetka. Ha. A igrate loterijo? Ne. Vam povem, da se splača. Sicer tako ali tako ne boste nič zadeli, ampak tako vsaj veste, kam, skozi katero okno ste vrgli denar. Ravno sedaj sem pomislil na tiste filme, v katerih denar leti po zraku. A niso to scenski posnetki. Pol se pa folk zagrebe in med seboj potolče za tiste zelene dolarske bankovce, pri nas pa za Cankarje. Na, takole se zgodi, pa se človeku počasi začne blesti. Zato raje kar požrebajmo. Odgovori so pravilni, pol pa ni važno kateri komad od Balaševiča ste napisali. Nagrado dobi, dobi, tale ne, naslednji pa že: Darko Kokalj, Jezersko 102 b, 4206 Jezersko. N'č, čakat v štacuno k Aligatorju šibat... TOP 3 1. Dragana Mirkovič 2. Kaj se dogaja -Big Foot Mama 3. Power Mix 8 NOVOSTI Tuje: Svving This, Baby! (priporočamo), Bran van 3000 -Clee, Kelly Family - novi singl, Natasha Atlas. - tanova, Pras -Ghetto Supastar CRO: Colonia - Ritam ljubavi (zaenkrat samo kaseta); SLO: Sausages, Dan D - Ko hodiš nad oblaki, Mi2 - Čudo Tehnike, Ostalo: Vlatko tet Stefanovski s Triom, dragana Mirkovič, Twinsology, Ivan, Željko Šašić i takvi tipovi.... KONCERTI inu VSTOPNICE Kamnik, 6.2 ŠD ob 21. uri Danijela Miran Rudan, Kingston in Alenka Kolman (1500 sitov). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 341: O kateri ženski (ime hočem) najbolj pogosto zadnje čase prepeva Miran Rudan? Odgovore čakam do srede, 10. februarja, seveda na dopisnicah, jasno, da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. čav... OPUS, Računalniški engineering, d.o.o. Planina 39, 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto PRODAJNEGA KOMERCIALISTA - srednja ali višja izobrazba računalniške ali druge tehniške smeri - dobro poznavanje računalništva - vsaj 2 leti delovnih izkušenj v računalništvu - izkušnje pri samostojnem sklepanju poslov - starost med 25. in 35. letom Prijave z dokazili sprejemamo do 20. 2. 1999. Boh pomagej," je vzkliknil Predsednik preiskovalne komisije v zadevi divjega lastninjenja Snielta, ko ga je ob koncu seje TV novinar vprašal za nova d°gnanja. Vzklik "boh pomagej" naravnost v kamero in pred Voljno slovensko občestvo ne govor/ toliko o samem predsedniku, kije, recimo temu: zelo neposreden, ampak označuje splošno klimo, bedo in revo našega vsak-danjika. v naslednjem TV prispevku in v vseh drugih je bilo spet "en boh Pomagej" v različnih enačicah: kam je izpuhtelo toliko in toliko bilijonov družbenega premoženja naših paradnih gospodarskih konjev minulih dni? Če vzame-mo nekaj te prenapihnjene konj-ske slave stran, saj je bil v resnici na ljubo marsikateri paradni konj "znotraj votel, okoli ga pa nič ni bilo", je bilo vendarle mar-s'kje toliko premoženja, da seje aalo kaj ukrasti. Vsaj za enoflet-n° življenje do konca svojih dni... ' Suma sumarum - bi rekel kak-Sen ex komunistični direktor, -Suma sumarum smo na na tem, da je saldo minus, firma pod vodo, gospodar za pečjo, hlapec ernej pa na cesti. Suma sumarum je rezultat vseh preiskoval-n'b komisij oškodovanja en "boh Pomagej" in vse že tako ad aeta, a se sploh ne splača več o tem govoriti. Preiskovalci so zamudili Vini- - preiskovanja suma zlorabe in odtujitve družbenega premoženja videti tako klavrni in nebogljeni. Še sami sebi se smilijo, saj nikjer nič več ni in ne ostane jim drugega kot se iti ali strašno pametne in modro molčati, ali brez veze govoričiti tja v en dan ali pa preprosto, jasno in glasno rečejo: "boh pomagej". V desetih letih je šlo v franže domala vse, kar smo imeli. Živi bili pa videli, kaj bo z njimi v naslednjih desetih letih. S tistimi novodobnimi podjetniškimi uživači, ki so po tri mesece na Karibih, ne bo nič, tistim pa, ki so garači in bodo na temelju pri-kradene družbene imovine vendarle kaj ustvarili, pa bo vse skupaj zapravila tretja generacija. "Easy come - easy go" - kakor prišlo, tako odšlo. Tako je bilo in vedno bo. Tema tedna Glosa Boh pomagej M Če predsednik najvišje preiskovalne komisije pred TV obupano vzdigne roke pred kamero in strni preiskovačlne vtise v besedici: "boh pomagaj", morajo zadeve glede oškodovanja družbenega premoženja res biti čisto na dnu. Dobrega, votlega, slabega... Nt ravno primerljivo, vendar kljub vsemu: po evropski statistiki v eni generaciji (33 let) propade vsako četrto družinsko podjetje v trž- vlak /h--------™ nem gospodarstvu. Pri nas je v vse> \°Q !Je bnec in odpeljal pičlih desetih letih propadlo r seje odpeljati dalo. domala vse oziroma kar ni, se je meroS°. Vs-' ki govorijo pred a kumulira /o v izbranih struktu-'n se še grejo kakšna rah, novodobnih podjetnikih. ka Da denar ni vse, je vedel že Prešeren, ki bi na tale "boh pomagej" in divje lastninjenje zanesljivo napisal kakšen zabav-Ijiv napis. "Bog vas obvarji" - bi rekel slavni pesnik, ki mu prav v teh dneh oddajajo zasluženo slavo in čast. Njemu je lahko, ko pa je nesmrten. Vse dotlej, dokler bomo - če sploh bomo - znali ohraniti svojo kulturno podobo, bo ostal nesmrten in največji. Naj mu postavljajo spomenike take ali drugačne, naj se pehajo za njegovo zapuščino in zaklepajo njegove spotaklji-ve pesmi v trezorje, Ribčev France ostane. Kljub temu da je pronicljivo pesnil o pokvarjenem slovenskem značaju in so bili rojaki zanj "šalobarde" in še kaj hujšega, ga ne moreš kar tako vreči čez ramo, kot se dandanašnji nebodigatreba individume vrže čez ramo in čez prag. Nekako trpeti ga je treba. Prešerna. Z vsemi njegovimi zbadljivkami vred. Država se mu bo že po svoje maščevala. Tale država je kruta mačeha do vseh kako ne bi bila do nekoga, ki se ima za nesmrtnega in je med drugim kdaj že napisal, da "le petica da ime zveneče". Poglejte jih, te "boh pomagej zveneča slovenska imena, ki jahajo na peticah. Oni so si petice kar vzeli, zanj, nesmrtno pesni ško dušo, pa zanesljivo ne bo padla nobena državna petica. Hiša, v kateri seje rodil, poka in se ruka, da je joj, streha se bo sesedla, elektrika pregorela. Pa kaj? Nič. Naj mu oživlja rodni dom, kdor hoče. Ob njegovih j u bi lejih rajši gromoglasno praznujemo njegov spomin na tistih loka cijah, kjer je pesnik za časa življenja najbolj trpel in kjer - reven -ni puščal za seboj kakšnih hiš, ki hi jih bilo treba obnoviti... Prebrisano, ni kaj... D. Sedej ZA GORENJ KE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 TA/PREJŠNJI TEDEN L/2. TINKARA KOVAČ - ZNAM ŽIVET (REMIX) 2. /1. SOUNDLOVERS - SURRENDER 3. /3. DR SILVANO DJ VS MATEJA - VRTILJAK LJUBEZNI 4. /5. 2 BROTHERS - NISEM AVTOMAT 5. /9. DV - LA DOLCE VITA 6. /8. DR. GRABNAR IN NATAŠA-TVOJ POLJUB 7. /N0V0ST - VENGA BOYS - BOOM, BOOM, BOOM 876. CAROLINA MAROUEZ - AMOR EROTICO 9. /12. IBEE - HAJDE DA LUDUJEMO (REMIX) 10. /4. RIC MORAINE FEAT I AVA ROUGE - NEVERENDING STORY 11. /14. NINA-I'MSO EXCTEED (REMIX) 12. /10. FREAKVS - GDJE GOD KRENEM (REMIX) 13. /NOVOST - BONEY M VS SASH - MA BAKER 14. /15. SCOOTER - CALL ME MANANA 15. /7. MISS JANE - ITS A FENE DAY 16. /16. WHIP PROJECT-LET IT WHI 17. /18. E-TYPE - HEREIGO AGAIN 18. /NOVOST DJ SAKIN & FRIENDS - NOMANSLAND 19. /NOVOST- BIBLSCHOEN - FREEDOM 20711. DJ VISAG E-GEIL 21 ./NOVOST FIOCCO - STRAIGHT TILL THE END 22722. M-RAZZIA99 23./NOVOST SCHELER - DAS GLOCKENSPIEL 24724. MELLOVV TRAX - PHUTURE*VIBES 25. /NOVOST MASTER MOOD - LISTEN TO THE MOOD 26. /13. BASIC CONNECTION-ANGEL 27. /17. DJ DAGO & SIMONE JAY - READY OR NOT 28. /21. WOODY VAN EYDEN - TIME NOW 29. /NOVOST SHIBUVA - IVANNA KNOVV 30719. THE MASK FEAT. JOY-JUST ROUND 31 ./NOVOST - MIKE NERO PROJECT - SO BIG 32./20. TINA COUSINS PRAY 33725. DA HOOL - MAMA SVEET 34727. DA ROOM - TIME TC MOVE 35726. DAS H FEAT HONESY69 - FRENCH KISS99 36728. PUSH - UNIVERSAL NATION (THE REAL ANTHEM) 37730. DIANDY FEEL THE GROOVE 38./31. BLOCKSTER - YOU SHOULD BE 39733. DJ FREDDYE - MY DICK GETS SO HARD 40./39. UNITED DEE JAY - TOO MUCH RAIN LESTVICA NAJPOPASTIH 20 I ./3. THE OFFSPRING - PRETTY FLY (FOR A VVHITE GUY) 2. /1 • BRYAN ADAMS FEAT - VVHEN YOU'RE GONE 3. /2. MIRAN RUDAN - LJUBI NEŽNO (LAURE NI VEČ 4. /7. MEJA - ALL 'BOUT THE MONEY 5. /4. LIOUIDO - NARCOTIC 675. ULTRA - RESCUE ME 7/8. LAMAR FEAT. JEMENI - SHINE 876. LOONA - HUO DE LA LUNA 979. FATBOY SLIM - PRAISE YOU 10./NOVOST - BLONDIE - MAR IA II ./NOVOST - BRINEY SPEARS - ONE MORE TIME 12710. EMILIJA-BIG BIG VVORLD 13. /13. TOY BOX - TARZAN & JANE 14. /12. BOYZONE -1 LOVE THE WAY YOU LOVE ME 15. /NOVOST JAY Z - HARD KNOCK ZAZ 16. /14. CHRISTIAN VVUNDES LICH - IN HEAVEN 17. /NOVOST RISOUE - UPSE E BOWN 18. /NOVOST TQ - VVESTSIDE 19. /NOVOST - ALDA GIRLS NIGHT OUT 20715. STUDIO 54 - IF YOU COULD READ MY MIND Bil je koncert in so fotografije Davorin na kolena, bejbe pa... Primskovo - Točno pred tednom dni, petek je bil, je bila v dvorani na Primskovem velika "psihofešta". Kdor je bil tam, ve, da je bilo dost dobro, folka ravno prav, enih šest jih je manjkalo do polne številke, bejbe so bile našpičene, tako, da je Davorin Gobac imel kar precej dela (glej priložene fotke), fantje pa so precej prepričljivo odigrali repertoar (ki ga med drugim lahko slišimo tudi na najnovejši Live plošči) in poželi še kakšen aplavz več. Mogoče velja zapisati le to, da se pevec tokrat ni slekel do konca. Saj - zadeva je bila na Gorenjskem. Ostalo pa v fotkah... • I.K., foto: Gorazd Kavčič Pevec na kolena. ...in logična posledica Koncerti & te zadeve Naj 98 v Kamniku Kamnik - To soboto, 6. februarja, bo ob 21. uri, v Športni dvorani v Kamniku koncert Naj '98. Da bo koncert res naj je jasno. Nastopila bodo sama velika imena, glasbeniki, ki so decembra obnoreli Slovenijo. Zvezda večera bo tako hrvaška diva Danijela, nič manj pomembni pa niso naši favoriti skupina Kingston in Laurin prijatelj Miran Rudan. Pred tako velikim avditorijem, kot se obeta v soboto, pa bo tudi Alenka Kol-man več kot zadovoljna. • I.K. Pero Lovšin na Primskovem Primskovo pri Kranju - V dvorani na Primskovem se naslednji teden v petek, 12. februarja, obeta velika Ročk fešta. Zvezda večera bo seveda Pero Lovšin, njegovi predvozači pa od malih na večje, prvi kranjski HC band Srou pa letu, Slonvolmiza-kramplopata (Kr), Skor (Lj), Sarcom (Metlika), Spirits (Izola), Halenstein (Polzela) in God scard (Kr). Vstopnice so samo po 700 sitov, dobite pa jih pri Aligatorju, v KŠK... • I.K. Igor Štefančič - On the radio. TOTTER MIDI PMVA STVAR ZA VSAKO «(061) 739 065 Ponavadi sem vržen v vodo "Doma si, pridi na radio, z Vinetom Beštrom greš na Brnik. Tam pa tanki, vojska in te zadeve... To je delal adrenalin. Hmm... mogoče je bilo pa Vineta malo strah biti tam samega, in sva bila vsaj dva. Po moje, da je bilo obema lažje." Kranj - "Pohvalil bi vse, ki z mano delajo zadnjo minuto," je stavek, ki mi je v pogovoru z Igorjem Štefančičem najbolj ostal v spominu. Zakaj? Zato, ker sem dobil občutek, kot ta bi imela iste sodelavce, ki jih je vredno pohvaliti. Tudi jaz sem namreč pogosto "Mas! minute man". Pa nimava istih sodelavcev, jaz sem na Gorenjskem glasu, on je na Radiu Kranj. Kolikor vem, radijsko tlako na kranjskem radiu, opravlja že od vsega začetka, ko si je ta utiral pot hkrati z zatonom bivše in rastjo nove države. Poznam ga kot rado nasmejanega fanta, ki bo najbrž vedno izgledal mlajši, kot je. A si danes že pofaksiral Lestvico Radia Kranj za objavo v Gorenjskem glasu? "Kaj pa ti misliš." Na radiu si že od samega začetka? "Nekaj nas še je od taprvih, poleg mene še Mirko Bartolac, pa tajnica Ljuba, Lili Kalan... Če pomislim nazaj, sem si že od malega želel delati na radiu. Ne vem, mogoče tisto velja, če je želja močna, potem se uresniči. Prijatelj mije povedal, da je na novoustanovljenem Radiu Kranj Avdicija za tehnike." Najbrž si delal kakšno elektro na Iskri...? "Ja. Ponavadi je v razpisih za tehnike to tudi eden od pogojev. Končal sem srednjo elektro šolo, čeprav sem vedno hotel na oblikovno. Celo po končani srednji sem nameraval študirati oblikovanje, pa me je radio tako potegnil, da... Ko danes razmišljam o tistih letih, sem lahko le vesel, da delam tisto, kar sem si želel, pa še plačan sem za to. No, z oblikovanjem na računalnik se še ukvarjam, tudi kaj naredim, a le za prijatelje." No, na avdiciji ti je očitno zneslo? "Na avdiciji, bilo je septembra 1990, nas je bilo štirideset, sprejeta pa sva bila dva, jaz in Mirko Bartolac. Potem se je začelo uvajanje, vsak novi tehnik mora skozi montirnico, obvladati moraš teren in ko vse to znaš, začneš delati "na programu". Seveda imas vseskozi enega za hrbtom. Potem sem bil nekega dne, tako rekoč čez noč, vržen za mešal ko, sam brez vseh." Pa je šlo? "Seveda." Aha, torej si med "takratko" vojno že delal? "Sem. Takrat sem delal pri- pravništvo. Dva tehnika sva takrat bila ekipa, jaz sem delal čez dan od 7. ure pa do 19. zvečer, drugi pa ponoči. Spomnim se, prvi dan vojne ob 5. uri zjutraj me je klical direktor. Dobro je, doma si, pridi na radio, z Vinetom Beštrom greš na Brnik. Tam pa tanki, vojska in te zadeve... To je delal adrenalin. Hmm... mogoče je bilo pa Vineta malo strah biti tam samega, pa sva bila vsaj dva. Po moje, da je bilo obema lažje." Po pripravništvu si se zaposlil? Mislim, to so bile pa že za- Ko sem lani dobil sina. me je nekaj dni po tem z Brniku poklicala I s meta s podjetja Proline (Za Stojana Auetja so sem pripeljali najbolj znane svetovne glasbenike). Bilo je ravno ob pol dveh popoldan, ko ima tehnik pet rok premalo, kaj samo dve. Trenutek. Oglasi se D.J. Boho in mi čestita z,a sina. Nisem mogel verjeti, še nekaj dni potem. Ko pa sem dobil razglednico z, njegovimi čestitkami in podpisom, pa sem res veijel. stvar, da sem bil celo dve leti Dee Jay leta na Radiu Kranj." Opa, nagradice so tudi bile? "Tudi kakšna. Pravijo da imam smisel za reklame, zato me veliko angažirajo za snemanje reklamnih spotov. Samoreklame Radia Kranj so pravzaprav v 90 odstotkov moje delo, če ne tako, pa vsaj noči, pa je urednica angažirala naju z Mirkotom. Začel sem "težit", da bi bilo dobro imeti lestvico. A bi jo ti delal. PraV: pa jo bom. Danes je na vrsti 116. Že več kot dve leti jih delam. Lestvica je zdaj razdeljena na pet domačih in Pef' najst tujih. Takrat sem hodil tudi k Ajdi Kalan zaradi glasu, izgovarjave..." Kako izbiraš muziko? "Gledam, da je kvalitetna. Sicer pa predvajam glasbo za poslušalce, pri novih zadevah se naslanjam na brevijc BiH' board in Music Week. Muziko sicer vrtim trikrat na teden, Pa bi jo večkrat, če bi bila priložnost." Z Vinetom Beštrom sva bila na cesti proti Brniku, na eni strani ceste naši. "d drugi JLA, oba ojicirja sta se med seboj vseskozi pogovarjala v stilu mi ne bomo zaceli, mi tudi ne... Vse nas je bilo strah. Sediva v avtu, Vine se po radijski zvezi javlja v eter, nakar tank top usmeri v avto. Začnem gu t roko drezati, češ, glej cev.-Vine je rekel samo, da se bo še javil, pa takoj "gasaaau - Isuge za narod... "Šel sem še na služenje vojaškega roka, tudi tam sem kot vezist ostal v "fohu". Potem so ma pa res zaposlili, od tega je kakih pet let. Kot en pogoj je bil, da naju bodo z Mirkom zaposlili, če bova vrtela tudi muziko. Pa sem šel spet v vodo. Muziko imam seveda rad, ampak... Nič ampak, začel se je pravi "šiht", cel teden, sobote, nedelje, delal sem glasbeno opremo in toliko padel v idejno. Pri postelji imam kar zvezek, da si ponoči, ko mi kaj šine v glavo, kar zapišem, sicer bi pozabil. Na radijskih dnevih sem že dobil nagrade za samo-reklamni spot, pa za glasbeno oddajo..." Poslušalci pa te najbrž najbolj poznajo po Glasbeni lestvici Radia Kranj, ko te lahko poslušamo vsak petek popoldne. "Tudi to z lestvico je bilo vsaj na pol v vodi. Prosti so bili torkovi večeri od osme pa do pol- Še to mi povej, tehniki ste ponavadi na radiu vedno prvi' na telefonu, saj veš kaj nns" lim...? "To, da smo strelovodi za ljudi, ki hočejo koga nadreti, to se ve. Ljudje si predstavljajo, da si ti oseba, ki si kriva zato. da je ta in ta politik prej^' dan govoril to in to, da je ta tt» ta na kvizu spet dobil nagrado-Sicer za take zadeve vezeni urednico, ampak jih kiju0 temu prvi slišim jaz..." Pravzaprav je tvoja druži"3 radijska... "No, Manco sem na rad1/' pripeljal jaz, bila je radijski tehnik, ena redkih žensk v teflj poslu. Zdaj je doma v Križa pri devetmesečnem Stašu 111 zaključuje študij." Radio je pol, pa ostalo? "Imam svoje ozvočenje, Pa ozvočujem razne prireditve' koncerte, band Unimogs, včasih vrtim glasbo na takih i drugačnih žurih... Sem pa tuo učitelj smučanja pri ZDl Tržič." • Igor K., Tina Doki Viktorji '98 Glasovanje gre naprej, glasovi se preštevajo Kranj - Pri glasovanju za Viktorje 1998 nadaljujete z veliko vnemo, poslali ste namreč kar veliko dopisnic, bodisi za vaše naj glasbenike, radijce, te le v i zijce, ali pa domače in tuje nadaljevanke. Mi pridno beležimo in glasovnice pošiljamo v bazo, v uredništvo revije Stop. Glasovali boste lahko do konca marca, ko bomo zaključili akcijo in ko bodo Stopovci pripravili zaključno prireditev. Naj poudarim,da pri glasovanju velja načelo ena oseba, en glas, ena glasovnica na teden. Izločijo se torej glasovnice iste osebe, ki je v enem tednu večkrat glasovala za Viktorji '9 RADIO GLASUJEM ZA mmmm Viktorij 'gK najbousa domačatu 11J\1 vIVJl yv NADALJEVANKA/NANIZANKA I V Mm t GLASUJEM ZA IME Ifi PftllMEK ^ NASLOV Viktorji '98 GLASUJEM ZA iMTnTTTOMor »aSloV istega kandidata. Rubrika viktorji '98 je tedenska, v Gorenjskem glasu bo objavljena vsak petek, ob njej pa bodo objavljene tudi nekatere novosti ter potek projekta, vendar brez rezultatov, ki so tajni do zaključne prireditve. Glasovnice, z vašimi najljubšimi osebnostmi in nadaljevankami/ nanizankami, nalepite na dopisnice in pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. • L K. Viktoru *o8 tujati/ VIlUV/ftJi yu NADALJEVANKA/NANIZANKA 1 V MjemžT IME IN PRIIMEK NASLOV Viktorji '9 GLASUJEM ZA IME IN PRIIMEK NASLOV" Petek, 5. februarja 1999 ^ T^T P3H0R3M3 31. STRAN • GORENJSKI GLAS PETEK, S. FEBRUARJA 1999 SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1999 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Tedenski izbor: Glejte, kako rastejo: Skoroijon 9.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.20 Oddaja za otroke 10.55 Modro 1125 Sledi 11.45 Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflo',anski, posnetek predstave 13.00 Obvestila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.45 Tedenski izbor: 4x4 14.10 Po domače 15.00 Edgar Varese, portret skladatelja 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog: Cerkno 17.35 Mačke in psi, nizozemska dokumentarna nanizanka 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Dober večer 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.15 Športni kviz 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Trio Novšak v Zemonu 0.50 Dober večer, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Za Eleno, mehiška nadaljevanka 17.50 Marimar, mehiška nadaljevanka 18.20 Kassandra, venezuels-ka nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Film 2: Hitri in mrtvi, ameriški film 22.00 Moder v obraz, ameriški film 23.30 Budy Blue, erotični film 1.00 24 UR, ponovitev 1.45 Video strani TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.25 Lukas, nemška nanizanka 10-55 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka 11.25 Cesarjeva nova oblačila 13.00 Portret Aleksandra Mežka 13.40 Zaslepljen, francoski film 15.15 Alica, evropski kulturni magazin 15.40 Spoznavajmo..., ameriška dokumentarna serija 16.35 Črni in beli, švedska nadaljevanka 17.05 Davis.a ravnatelji, ameriška nanizanka 17.30 Po Sloveniji 17.50 Vail: SP v alpskih disciplinah, smuk (ž), prenos 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring z Nikolajem 20.00 Moški in ženske, angleška dok. oddaja 20.50 Vail: SP v alpskih disciplinah, slalom (ž) za kombinacijo, 1. tek, prenos 22.20 Prenos 2. teka slaloma iz Vaila 23.15 Nash Bridges, amer. nanizanka 0.00 Poročila, kanadska nanizanka 7-°0 Videostrani 7.30 Fonzijeva klaka, nsanka 8.00 Mork in Mindy, nanizanka jj-«0 Bradvjevi, humoristična nanizanka ^•00 Clahta, humoristična nanizanka 9.30 P°bri časi, slabi časi, nadaljevanka 10.00 ^aria Mercedes, nadaljevanka 11.00 Manix, nadaljevanka 12.00 Zmenkarije, Ponovitev 12.30 Stilski izziv, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Oprah show, Ponovitev 14.30 Brooklvnski most, humorista nanizanka 15.00 Miza za pet, nadaljevanka 16.00 OPrah show: Zasoljene cene ]^-50 Bravo, maestro, kuharska oddaja 17.00 Maria Mercedes, nadaljevanka 18.00 Korak za korakom, nanizanka 18.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 19-30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri si Vrov Kvartni skok. nanizanka 23.00 Npm'Ca noči' nanizanka 0.00 Misija: zve"\°90Ce' nanizanka 1.00 Dannveve stran ' Vedeževanie' Ponovitev 2.00 Video *OP TV 6-00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 9.00 Marimar, ponovitev nanizanke 9.30 JpP shop, televizijska prodaja 10.00 Za ^eno, ponovitev nanizanke 11.00 Kassan-dra, ponovitev nanizanke 12.00 Matlock, art1er. nanizanka 13.00 Detektiv iz Salzbur-9a. 10 del avstrijske nanizanke 14.00 Polivka akademija, ponovitev amer. nanizanke 15.00 Bolnišnica upanja, 16. del ameriške "anizanke 16.00 Diagnoza: Umor, 10. del GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 ĆIVA - kronika 15.15 Živa - magazin 16.00 Herkul, ameriška nanizanka 17.00 Kvizkofon 17.30 Mladi superman, amer. serija 18.00 Beverly Hills, 90210 19.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka 20.00 Živa - kronika 20.15 Živa - magazin 21.00 Čarovnije pri sosedovih, ameriški film 23.00 Andomedin soj, ameriški film HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 11.00 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.35 NewYork, serija 13.10 Esmeralda, serija 13.55 Poročila 15.25 Otroški program 16.30 S knjigo v glavo 17.00 Hrvaška danes 17.50 Govorimo o zdravju 18.35 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Ekologija in etika, dokumentarna oddaja 20.45 Lepa naša 22.00 Pogledi 22.30 Ljudje smo, talk show 23.25 Nikita, serija 0.10 To je fantastično, serija 0.55 Princ teme, ameriški film 2.45 Sedmi element 3.40 TV razpored HTV 2 10.00 Panoramski posnetki 14.45 TV koledar 15.00 Dober dan 16.30 Risanka 17.05 TV izložba 17.10 Prizma 18.05 Hugo 18.30 Televizija o televiziji 19.00 Panorama županij 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.30 Roseanne, serija 20.55 Poročila 21.05 Sladkobesedni, avstrijski film 22.30 Oddelek za umore, serija 23.15 Fatamorgana 23.45 TV razpored AVSTRIJA 1 EPP blok -1 19.10 Poročila Gorenjske 935 19.30 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran (v živo), vodi: Sladžan Umjenovič, v živo, pokličite po telefonu 331 156 21.10 Poročila Gorenjske 935 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Odprti ekran (v živo), 2. del 22.00 To so naši (razvedrilna oddaja) 22.10 Tanja Zaje Zupan in prijatelji 23.40 Naj videospot tedna 23.45 Poročila Gorenjske 935 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Sosedje, 61. del avstr. nadal. 9.25 Zgodovina avtomobilizma 9.50 Oglarjenje, dokumentarna oddaja ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 1. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Spoznajmo svojega soseda Leske raglje 18.54 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Video boom 40, ponovitev 20.55 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 6.15 Inšpektor Gadget 6.35 Mirni in njena vila 6.50 Veliki vezir Iznogoud 7.15 Uganke 7.40 Artefix7.55 Deklica s čarobnimi moč-mi8.15 Simpsonov8.40 Polna hiša 9.05 Šport: SP v alpskem smučanju, vrhunci minule noči 9.30 Obalna straža 10.10 V osemdesetih dneh okoli sveta 11.45 Calimero 12.10 Inšpektor Gadget 12.35 Veliki vezir Iznogound 13.00 Krava in petelin 13.25 Ena, dve ali tri 13.50 Deklica s čarobnimi močmi 14.05 Tom in Jerry 14.15 Confeti, novice 14.25 Simpsonovi 14.50 Team Knight Rider 15.40 Vesoljska ladja Voyager 16.25 Obalna straža 17.15 Polna hiša 17.40 Šport: SP v alpskem msmučanju, smuk za kombinacijo (ž) 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ledena steza, ameriški film 21.50 Šport: SP v alpskem smučanju, slalom za kombinacijo 23.20 Dinozavri, ameriški film 0.55 Beli angel, angleški film 2.25 Ledena steza 3.55 Dinozavri 5.30 Prijatelji AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst 6.30 Svetloba v temo 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Vulkan - gora v plamenih 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 Policijska inšpekcija 1 13.40 Dr. Ouinnova 14.25 Umor je napisala 15.10 Bogati in lepi 16.00 Srečanje v zvezni deželi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi s starni 20.15 Primer za dva 21.25 Svetloba v temo - končna bilanca 22.30 Čas v sliki 22.55 Moderni časi 23.15 Quincy 0.00 Čas v sliki 0.45 V hiši 1.10 Fantastične zgodbe 1.35 Dr. Ouinn 2.20 Pogledi s strani 2.25 Dolina lutk, ameriški film 4.20 Dobrodošla, Avstrija TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Ponovno vas vabimo k poslušanju Tržiškega hita in s tem k reševanju ponedeljkovega gesla. Oddaja bo na sporedu prav na Prešernov dan, v ponedeljek, 8. februarja, okoli pol šeste Ure Popoldne. V njej vas bodo ponovno čakale najnovejše pes-mi 'n nova vprašanja, na katera odgovori vam bodo pomagali sestaviti novo nagradno geslo. Kako vse skupaj poteka, pa že ta^o ali tako veste, zato vam na koncu želimo še veliko užitkov ob Poslušanju - reševanju in vas prav lepo pozdravljamo, servis Profil, mesarstvo Jelen, Vesna in Dušan Prežite kupon, vanj vpišite nagradno geslo, ki ga boste rešili ^Potoma ob poslušanju ponedeljkove oddaje in ga pošljite na Padio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. POZOR! KUPONA ŠE NE POŠILJAJTE, POČAKAJTE DO P°NEDEUKAm KUPON RADIA TRŽIČ |?2!J^ejJkoyo geslo je: TTTTTT1 Moj laslov: Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Zdravilna moč zelišč-Favn 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno. Evropska unija in mi 14.00 Aktualno: Predstavitev Srednje šole Jesenice 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Obrtna zbornica Radovljica 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila - dobre želje 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.45 Šport 17.00 Gorenje meseca 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Turistična oddaja 21.00 Nočni glasbeni program RA Sora TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IM IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 19.00 TV ponudba 19.05 Otroški program 19.30 Glasbeni mix 20.00 TV ponudba 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.20 Sosedje - nadaljevanka 21.40 Film 23.10 TV ponudba 23.15 Nočne videostrani R TRŽIČ R RGL Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia in napovedi sporeda bo sledila obilica uporabnih in zanimivih informacij, od mini črne kronike do pregleda kulturnih dogodkov in vsebine današnjega Gorenjskega glasa. Oddaja Naša priložnost bo na sporedu ob 11.20, ob 13.00 prenašamo poročila Radia Slovenija. Ob 14:40 glasujemo za Gorenjca meseca. 15.05 je čas, ko pridejo na vrsto informacije za študente. Ob 15:30 so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 16.50 je čas za mrežo presenečenj. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30. Spored bomo zaključili s prijetno glasbo in petkovo nagradno uganko. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj 8.05 Danes je Radio Triglav v Kranjski Gori 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Izbiramo Gorenjko, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 6.20 Nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Izbranka tedna 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo zelo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Viktorji 1999 14.00 Pasji radio 16.00 Črna kronika 16.50 Vodiške novice 17.30 Hop top 13, glasbena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Večerni program 20.00 Odprta dlan 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom -otroške minutke s Cicklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 Skupni program iz studia Ljubljana in Koper 17.15 Dijaška oddaja (1. in 3. petek) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Izmenjaje Ur'ca narodnoz-abavne glasbe (Nataša Ličen in Miha Šte-bej) in karavana prijateljstva (Alberto Pucer) 22.00 Poročila 22.30 Slovo Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vretuio vašega zaupanja 11 T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,-^Radio GEOSS**^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 ini ŽIROVNICA Kaajbi 5 flfcMili KINO CENTER amer. akcij, drama OBSEDNO STANJE ob 16., 18. in 22. uri, prem. angl. zgod. drame ELIZABETA ob 20. uri STORŽIČ amer. rom. drama KO PRIDE JOE BLACK ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. coprniški thrill. kom. ČAROVNIJE ZA VSAK DAN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. NORI NA MARY ob 20. uri BLED rač. anim. kom. MRAVLJINEC Z ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. LJUBI ME, NE LJUBI ME ob 18. uri, amer. rom. kom. BOUE NE BO NIKOLI ob 20. uri KINOTEKA LJUBLJANA jap. film NAKLEP UMORA ob 19. uri, Pornografi: uvod v antropologijo ob 21.45 uri, amer. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 0.00 TVS 1 7.25 Napovedniki 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, risana nanizanka 8.55 Otroška oddaja 9.50 Športni kviz 11.05 Seinfeld, ameriška nanizanka 11.30 Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje Viva 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 13.55 Duhovni utrip 14.10 Polnočni klub 15.20 Ptiček brez gnezda, francoski film 17.00 Cofko Cof, risana nanizanka 17.30 Lingo, TV igrica 17.55 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, angleška dok. serija 19.10 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.10 TV genij 21.15 Rolada 21.50 Živali na filmskem platnu, ameriška dokumentarna serija 22.30 Poročila 22.40 Vreme, Šport 22.55 Marketing 23.00 In življenje teče dalje, angleška nadaljevanka 23.50 Vnaprej obsojen, ameriški film 1.40 Na vrtu, ponovitev ka nanizanka 19.00 Pleško, angleška humoristična nanizanka 19.30 Generacija moje ljubezni, mehiška nadaljevanka 20.00 Boljše življenje, jugoslovanksa nanizanka 21.00 Filmski dvojček s Patricom Swayze-jem: Rdeča zora, ameriški film 23.00 Umor v Chicagu, ameriški film HTV 1 8.05 Koledar 8.15 Poročila 8.25 Povver Rangers 8.45 Otroški program 9.10 Otroci otrokom dajo vse, posnetek koncerta 9.55 Risanka 10.10 Govorniški oder: Kloniranje 10.55 Deset velikih svetovnih pisateljev: F.M. Dostojevski: Zločin in kazen 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Poljedeljski nasveti 13.05 Bilo nas je pet, nanizanka 14.00 Risanka 14.05 Briljantina 14.55 Škotski dvorci, dokumentarna serija 15.20 Meje, dokumentarna serija 15.55 Poročila 16.05 Shehavven, amer. nadaljevanka 16.55 Četrta izmena, ponovitev 17.45 Turbo Limach Show 19.10 Na začetku je bila beseda 19.30 TV Dnevnik 20.10 Naša hišica, naša svoboda, hrvaška nanizanka 20.50 Leon, francosko-ameriška kriminalka 22.25 Filmski izbornik 22.35 Opazovalnica 23.10 Polnočna premiera: Zmaga ljubezni, italijanska miniserija 2.20 Fraiser, nanizanka 2.45 Božično zlo, ameriška grozljivka TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.45 Nostalgija z beatniki: Tomaž Domicelj 10.55 Haara-chov: SP v amučarskih poletih, prenos 13.00 Štafeta mladosti 13.55 Nash Bridges, ameriška nanizanka 15.10 Športni portret 15.30 Svetovno prvenstvo v biatlonu, špririt, 7,5 km ž in 10 km m, posnetek iz Kontiolahtija 17.00 Celje: Pivovarna Laško - Volgograd, prenos 18.50 Beaver Creek: SP v alpskih disciplinah, smuk (m), prenos 20.00 La Boheme, posnetek iz operne hiše s Sydneyju 22.00 Cik cak 22.30 Sobotna noč: Party in the park, koncert KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV prodaja 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Nimaš pojma, humoristična nanizanka 10.00 Nora hiša, nanizanka 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 11.00 Alf, nanizanka 11.30 Tomov show, nanizanka 12.00 Zmenkarije, ponovitev 12.30 Bravo, maestro, ponovitev 13.00 Lepotica in zver, nanizanka 14.00 Sobotna matineja: Kdo je morilec, film 16.00 Lepotica in zver, film 18.00 Odklop, ponovitev 19.00 Profesionalci, nanizanka 20.00 Ob 20. si na kanalu A priglejte: Zmenkarije 20.30 Resnični svet 21.00 Psi faktor, dokumentarna oddaja 22.00 Vražja zakonca: Dom, kjer je srce, film 23.30 Vražja novinarka, nanizanka 0.30 Klub Avenija, ponovitev 1.30 Video strani POP TV 7.00 Reboot, risana serija 7.30 Jetsonovi, risana serija 8.00 Kremenčkovi, risana serija 8.30 Iz knjige vrlin, risana serija 9.00 Maska, risana serija 9.30 Batman, risana serija 10.00 Muppet TV, ameriška nanizanka 10.30 Povver Ranger, amer. nanizanka 11.00 Morska deklica, amer. mlad. nanizanka 11.30 Beli očnjak, avstralska mlad. nanizanka 12.00 Sabrina: Mlada čarovnica, nanizanka 12.30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev, ponovitev 13.30 Ko-nan, nanizanka 14.30 Herkul, ameriška nanizanka 15.30 Xena, ameriška nanizanka 16.30 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.30 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Folmski hiti: Gola pištola 2, ameriška komedija 21.30 Komandosi, ameriška akcijska nanizanka 22.30 Ostermanov vikend, ameriški film 0.30 Playboy special, erotična serija 1.30 24 ur, ponovitev 2.15 Video strani GAJBA 15.00 Pariz, ko dežuje, ameriški film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Lois / Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriš- HTV 2 13.15 Koledar 13.25 Crno- belo v barvah, ponovitev 14.55 Theatron: Triptih 16.25 Mestne ulice, ameriška kriminalistična drama 17.50 Živali - filmske zvezde 18.20 Novljanski post, dokumentarnio-folklorna oddaja 18.50 Kulturna oddaja 19.20 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Splitski karneval, prenos 22.10 Triler: Umetnost petja, dokumentarna oddaja 23.15 Zlati gong 0.00 IZ sveta razvedrila 0.30 Splitski karneval, proglasitev zmagovalcev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.05 SP v alpskem smučanju, kombinacija (ž), 3. trening smuka (m), vrhunci iz Vaila 9.30 Sobotna igra 9.40 Vroča sled 10.05 Sobotna igra 10.15 Tom in Jerry 10.25 Tabaluga 10.50 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Harrachova 12.55 Krik 13.20 Princ z Bel Aira 13.45 Sabrina - najstniška čarovnica, ameriška mladinska serija 14.05 Simpatije: Scenarij za poljub 15.00 Beverly Hills, 90210 15.40 Melrose Place 16.20 Raztresena Alfy 17.15 Urgenca 18.00 Gospod Been 18.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m), trening smuka (ž), prenos iz Vaila 20.15 Noro dobro: Karneval na Koroškem in Štajerskem 22.05 Srček 22.50 SP v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek iz Vaila 23.15 David Duchovny predstavlja: Erotični dnevnik 0.15 Prepovedana ljubezen, ameriška erotična srhljivka 1.45 Nevarni trikotnik, ameriška srhljivka 3.15 Raztresena Ally, ponovitev 4.05 Melrose Place 4.50 Beverly Hills AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji 9.30 Buddy, Buddy, ameriška komedija 11.00 Michelangelo - pekel in ekstaza, ameriški biografski dilm 13.00 Čas v sliki 13.10 Fi-akermilli - ljubljenka Dunaja, avstrijski glasbeni film 14.40 Njen prvi zmenek, nemško-avstrijska komedija 16.10 Slikanica Avstrije 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi 17.53 Religije sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vesela vdova, opereta 22.45 Čas v sliki 22.50 Vse je komedija: Simpl-revue, kabaretska revija 23.55 Čas v sliki 0.00 Ko zavre kri, ameriški vojni film 2.05 Pogledi od strani 2.10 Drug moški, druga ženska, frameoska vestem melodrama 4.20 Grešni kozel, angleška kriminalka 5.50 Modern Times Verjemite ali ne... 4tr w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavet Tinjan Kum Ajdovščina 104.5 0U 105,0 0U ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! KINO CENTER amer. akcij, drama OBSEDNO STANJE ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. rom. drama KO PRIDE JOE BLACK ob 15. in 20. uri, prem. avstral. druž. kom. BABE 2: PUJSEK V MESTU ob 18. uri, angl. zgod. drama ELIZABETA ob 23. uri ŽELEZAR amer. coprn. thrill. kom. ČAROVNIJE ZA VSAK DAN ob 16. in 20. uri, amer. thrill. ŠPANSKI ZAPORNIK ob 18. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rač. anim. kom. MRAVLJINEC Z ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. NORI NA MARY ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. BOUE NE BO NIKOLI ob 18. in 20. uri DOVJE odštekana kom. NORI NA MARY ob 19.30 uri KINOTEKA LJUBLJANA jap. film MOŽ, KI IZGINJA ob 20. uri, amer. film FARGO ob 22.15 uri 96 SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1999 TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Utrip Kranja 19.30 Ljudje odprtih rok 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Zdravljenje s kristali (ponovitev) 20.50 Izza ozadja 500 poročil 21.10 Poročila Gorenjske 935 (ponovitev) 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Iz domačega video arhiva 22.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 23.00 Kristina - agencija za kvaliteto življenja 23.40 Poklici v resnici - predstavitev 0.00 Gorenjska televizija jutri 00.05 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. gledi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.40 Oglasi 12.50 Podarite?, kontaktna oddaja 13.00 Aktualno: Glasujemo za Viktorje 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Moja je lepša kot tvoja - gost ansambel Vrhovec 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.40 Oglasi 19.00 Pogled v jutrišji 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program ROS STEREO LOKA TV 10.00 Napovednik 10.01 Spot dneva 10.05 Oglasi 10.10 ŠOK, mladinska oddaja v živo: gostje skupina PASJI KARTEL in BARBARA KOBLAR, prvi glas Gorenjske, ankete, lestvica... 11.30 Risanka: alčica 12.15 Videostrnai na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI RADIO SORA VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO ATMTVKR.GORA Ijupi pQNOCI 18.45 Otroška oddaja 19.00 Mladi strelci se predstavijo 20.00 Antonov obzornik ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Snovvboarding veleslalom ISF 18.38 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda Leske raglje, ponovitev 20.36 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.30 TV ponudba 18.35 Otroški program, Zajček Jaka -ponovitev 19.30 Kronika, ponovitev 20.00 TV ponudba 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Sosedje - nadaljevanka 21.55 Oddaja iz arhiva 23.00 TV ponudba 23.05 Nočne videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čim več zanimivih in uporabnih informacij. Ob 10:50 prisluhnite napovedi kulturnih dogodkov. Sledil bo pogovor s predsednikom PGD Tržič, Jelkom Hladnikom in žrebanje nagrad tistim, ki so odgovorili na anketo PGD Tržič. 11:50 je čas, ko se povežemo z OKC, ob 12:00 lahko prisluhnete oddaji, ki so jo pripravili v Univerzalnem življenju. Sledil bo prenos oddaje Danes do 13. Sledil bo pogovor z Magdaleno, ki se bo letos oglasila prvič v studiu Radia Tržič. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? - kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Pravljica za otroke: Palčiča 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Skriti mikrofon 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.15 Duhovni raz- R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude - ponovitev 12.00 BBC-novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 7.57 Izbranka tedna 8.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 Pod krinko 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.45 Notranjsko kraški mozaik 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.15 Za življenje (pokrovitelj Krekova banka) 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 Slovo Rodio Triglav Radio Triglav Jesenice cLo.o. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice teL:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 GOREMSKn 89.8 Je/eftice. 101.5 Bohinj 101.1 Kranj/ko Goro RAD it* .c® ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! NEDELJA, 7. FEBRUARJA 1999 TVS 1 8.00 Ziv žav 8.00 Mumini, nsana nanizanka 8.25 Tabaluga, nsana nanizanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 9.10 Telerime 9.20 Zares divje živali 9.35 Risanka 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša, prenos iz sv. trojice v Podlehniku 11.00 Gospodarji živali, francoska dok. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper -Capodistria 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.20 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 13.50 TV genij 14.50 Rolada 15.20 TV Poper, oddaja TV Koper - Capodistria 16.00 Doma 17.00 Po domače 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naravni parki 19.10 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 20.00 Prešernova proslava, prenos 21.25 Večerni gost 22.20 Poročila 22.30 Vreme 22.35 Šport 22.45 Dunajski filharmoniki 0.05 Doma, ponovitev 1.05 Naravni parki, ponovitev TVS 2 10.45 Napovedniki 10.55 Harrachov: SP v smučarskih poletih, prenos 13.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 13.30 Veliko pričakovanje, angleški risani film 16.50 Teniški magazin 17.20 Svetovno prvenstvo v biatlonu: Zasledovalna ž + m, posnetek iz Kontiolahtija 18.50 Vail: SP va alpskem smučanju; smuk (ž), prenos 20.00 Fran Žižek: Ipavci, nadaljevanka 21.15 Marketing 21.20 Vatikan, moč papežev, nemška dok. serija 22.10 Šport v nedeljo 23.00 Murphv Brovvn, amer. nanizanka 23.30 Veter, ponovitev ameriškega filma, čb KANAL A 7.00 Video strani 7.30 Prodaja 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanka 9.30 Nimaš pojma, nanizanka 10.00 NOra hiša, humoristična nanizanka 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 11.00 Alf, nanizanka 11.30 Tomov show, nanizanka 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka 12.30 Stilski izziv, ponovitev 13.00 Lepotica in zver, nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Izgubljeni zaklad dveh svetnikov, film 15.30 Ferris Bueller, humoristična nanizanka 16.00 Družinske zadeve 16.30 Princ iz Bel Aira 17.00 Klub Avenija 17.30 Ta čudna znanost 18.00 Zaznamovani, akcijska nanizanka 19.00 Kung Fu, akcijska nanizanka 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Žrebanje: Poslednja ura, film 22.15 Stilski izziv 22.45 Norica, film 0.30 Nema priča, nanizanka 1.30 Video strani POP TV 7.00 Mali bogataš, risana serija 7.30 Jet-sonovi, risana serija 8.00 Kremenčkovi, risana serija 8.30 Starši rešijo svet, mladinski film 10.30 Kalifornijske sanje, amer. nanizanka 11.00 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 12.00 Frankie, nempka nadaljevanka 13.00 Angeli na delu, ameriška nanizanka 14.00 Romance Rosamunde Pilcher: Hiša na obali, nemški film 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 UR 20.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.50 Fotomodeli, ameriška nadaljevanka 21.50 Športna scena 23.00 Izsiljevanj mladenič, ameriški dilm 1.00 24 UR 1.45 Videostrani GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 16.00 Jennifer. ameriški film 18.00 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine, amer. nanizanka 19.00 Sony play station 19.30 Generacija moje ljubezni, mehiška nadaljevanka 20.00 Ruska hiša, ameriški film 22.00 Nore ni več, ameriški film HTV 1 7.45 Koledar 7.55 Poročila 8.00 VVimziejina hiša, lutkovna serija 8.25 Legenda v skritem gradu 8.50 Kung fu, ameriški akcijski film 10.20 Otroška oddaja 10.55 Jelenko, otroška nanizanka 11.25 Filipovi otroci, prenos iz Opatije 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Kmetijska oddaja 13.25 Mir in dobrota 13.55 Klic duha 14.00 Mali družinski avtikvariat 14.30 Usoda ravnin, dokumentarni film 15.00 Risanka 15.15 Oprah shovv 16.05 Opera Box 16.40 Poročila 16.50 Le budi spečega kavboja, ameriška vestem komedija 18.20 Maček Viktor, risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Sonce 21.45 Nostromo, nadaljevanka 22.40 Opazovalnica HTV 2 11.00 Kulturna oddaja 11.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, angleška nanizanka 12.15 Gnev v noči, ameriška drama 14.00 Briljantina, ponovitev 14.50 Polnočna premiera, ponovitev18.00 National Geographic 18.55 Etnokajda 19.30 Dnevnik 20.10 Pod vplivom, ameriška drama 21.45 Zagrebški kvartet 22.50 Družina za umret, nanizanka 23.15 Človek teme, ameriška grozljivka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.20 Disnevjev festival 8.15 Confetti club 9.05 Šport: Rokomet, liga prvakinj, prenos z Dunaja 10.20 Nonstop neumnost 10.45 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Har-rachova 13.00 Športni pregled 13.30 Skopuh Louis, francoska komedija 14.45 Beli očnjak 2, ameriški pustolovski film 16.30 VVinnetou 2, ameriški pustolovski film 18.00 Mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, prenos iz Saalfeld-na 18.30 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos iz Vaila 20.15 Policaj iz Tolza 21.50 Columbo 23.05 Mesto zločina: Ostrostrelec, nemška TV kriminalka 0.40 Žrtve - Ženska se maščuje, ameriška TV kriminalka 2.10 Prepovedana ljubezen, ponovitev ameriške erotične srhljivke 3.40 Ples marliških glav, angleška grozljiva serija 5.10 Sabrina: Mlada čarovnica, ponovitev 5.30 Živalske zgodbe, dokumentarna serija AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Gospodar v hiši, nempka komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Evropski studio 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija, magazin 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, magazin 14.00Pogledi od strani, revija 14.15 Pustni sprevod, prenos iz Feldkircha 15.25 Gozdni opokj, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za se-niorje 17.55 Harald in Eddi, skeči 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Sidney, nempki TV film 21.45 Čas v sliki 2 21.55K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Tako se pleše na Dunaju 23.50 Šport: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos podelitve medalj 0.30 Od bluesa do dunajskih pesmi 1.15 Labvbird, angleška drama 2.45 Teden kulture 3.10 Dober dan, Koroška 3.40 Dober dan, Hrvati 4.10 Domovina, tuja domovina 4.40 K stvari TELE-TV KRANJ ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Risani film 10.10 Krila na nebu 10.55 Priporočamo: EPP blok -2 11.00 Poročila Gorenjske 935 (ponovitev) 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klanca) 11.45 Župan z vami - občina Šenčur (ponovitev) 12.25 Priporočamo: EPP blok - 3 12.30 Glasba iz domače skrinje 13.10 TV prodaja 13.40 Gorenjska televizija jutri ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok 1 19.10 Risani film 20.10 Krila na nebu 20.55 Priporočamo: EPP blok 2 21.00 Poročila Gorenjske 935 (ponovitev) 21.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klariča) 21.45 Župan z vami - občina Šenčur (ponovitev) 22.25 Priporočamo: EPP blok - 3 22.30 Glasba iz domače skrinje 23.10 TV prodaja 23.40 Gorenjska televizija danes ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 18.00 Košarka - liga Kolinska KK Loka kava : Union Olimpija 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja20.40 Oglasi 20.45 Slovenec leta 1998, razvedrilna oddaja ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 aktualno v občini 19.00 Antonov obzornik 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.39 Odbojka ELVO BLED - POMGRAD, posnetek 20.00 SNOVVBOARDING veleslalom ISF 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 VS TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko LESTVICA 5+5 RADIA SORA I. DEL: 1. LUTKE - Rekla je 2. NATALIJA KOLŠEK - Solza tiho padla je na dlan 3. FIN AL - Nočem več 4. SIMONA VVEISS in AL BAN O - Ci sara 5. MIA ŽNIDARIČ in STEVE KLINK TRIO - Pobarvanka II. DEL: Predlogi poslušalcev 1. DEJAN MARINČIČ - Mama 2. O'KEJ - Vagabund 3. Duo PRIMAVERA - Flosarska 4. BARBARA KOBLAR - Ostani z mano 5. LEYLA - Nedela ni dan za rockn roll Bistvenih sprememb tokrat na lestvici ni. Nagradi, ki ju je prispevala založba Mandarina, pa sta prejela Anica Poredoš iz Celja in Jože Novak iz Ljubljane. Obema iskrene čestitke. Lestvico pa si kot ponavadi lahko ogledate tudi v reviji KAJ in GORENJSKEM GLASU. Čez štirinajst dni se spet slišimo. Pa-pa! KUPON: GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV ponudba 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Sosedje, nadaljevanka 20.50 Zgodovina avtomobilizma 21.10 Videoboom 40 22.10 Oddaja iz arhiva 23.00 TV ponudba 23.05 Videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 in 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila glasba za prijetno nedeljko dopoldne. Vmes bo na sporedu Klepetalnica. 11.50 je čas za pogovor z dežurnimi na OKC. Ob 12:00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, 10 minut kasneje pa nedeljski duhovni misli. Sledil bo pogovor s tržiškim županom, Pavlom Ruparjem. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13:20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Sledila bo glasba za prijetno nedeljsko popoldne. Spored bomo končali s Kolovratom domačih, ki se prične ob 14:30. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.00 Glasovanje - Naj tonski tehnik - glasbeni opremljevalec Radia Triglav 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 10.45 Oglasi 11.00 Mali oglasi 11.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Jutri bo slovenski kulturni praznik 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 14.50 Rumeni Radio 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljski telegraf 16.40 Oglasi 17.00 Študentska oddaja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: DJ Time 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema: Poslanska pisarna 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodnozabavne viže 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino 13.0° Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.3° Horizont 17.30 Daj dam 18.00 Predstava se Darja Juvan 19.30 Nočni glasbeni pro-gram RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme. AMZS 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 7.57 Izbranka tedna 10.00 Duhovna misel 10.15 Novice 10.30 Nedeljski gos' 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Pasji radio 13.35 Želje, čestitke 15.00 Nedeljsko popoldne 18.50 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 DJ tirne 20.00 Dvoglavi levji car 1.45 Ljubezen, horoskop 530 R& meni radio R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjem" dnevu na pot, Svetnik dneva 7.00 Jutranje 7.40 Oznanila 7.50 Sprehodi P° slovenski kulturni dediščini 8.00 Poroci 8.15 Kmetijska oddaja (v sodelovanju » Kmetijsko založbo) 9.00 Prenos mase 10.15 Naša nedeljska reportaža 11-O Poročila 11.15 Iz življenja vesoljne Ce*r 12.00 Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva 12.15 Čestitke 15.00 Informativna odj aja 18.15 Slovenci po svetu in domov1" 19.00 Verska oddaja lokalnih radijsk" postaj 20.10 Napovednik programa za F 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sakralna^ ba (pripravlja Tadej Sadar) 21.35 Radijs* roman 22.00 Slovo Verjemite ali ne..- RADIO OGNJIŠČE Plan"1'1 Krvavec Tinjan Kuni Ajdovi'111' ŽIROVNICA Iz središča Slovenije v Vaše srce Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146^- KINO CENTER predprem. avstral. druž. kom. BABE 2: PUJSEK V MESTU ob 15. uri arr>er- akcij, drama OBSEDNO STANJE ob 17., 19.15 in 21.30 uri STORŽIČ amer. rom. d1* ma KO PRIDE JOE BLACK ob 16. in 21.15 uri, angl. zgod. drama ELIZABETA ob iy DOLITTLE ob 16. uri, amer. coprniški thrill. ko>-18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA Dv~ kom- uri ŽELEZAR amer. kom. DR. ČAROVNIJE ZA VSAK DAN ob RANA amer. kom. NORI NA MARY ob 18. in 20. uri BLED rač. anim. ^ MRAVLJINEC Z ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. LJUBI ME, Nt ^ BI ME ob 18. in 20. uri KINOTEKA LJUBLJANA RETROVIZOR ob 20. uri Petek, 5. februarja 1999 ■* * paNORaiMa * *• 33. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Mačke in psi, nizozemska dokumentarna nanizanka 9.40 Lackih nog naokrog: Kamnik - Komenda 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.35 Velike romance 20. stoletja, angleška dok. serija 12.00 Slovenski magazin 12.35 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.0C Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 14.20 Večerni gost 15.10 Prešernova proslava 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček: Nos 17.15 Zares divje živali: Presunljiva potovanja, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.05 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Marketing 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Prešernovi nagrajenci 22.00 Poročila 22.20 Omizje (o lipicancih) 0.20 Recept za zdravo življenje, ponovitev nanizanka 16.30 Virus, oddaja o računalnikih 17.00 Hrvaška danes 17.55 Turistični magazin 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Happy New Year, posnetek gledališke predstave 21.10 Narava politike 22.00 Opazovalnica 22.30 Z namenom in razlogom 23.30 Filmska noč s Kurtom Russellom: Zimski ljudje, ameriška drama 1.20 Poročila HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Poročila za gluhe in naglušne 15.00 Dober dan, zabavni mozaik 17.15 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 18.05 Hugo 18.30 Sedem vrhov, potopisna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.25 Prijatelji, amer. nanizanka 20.50 Poročila 21.00 Newyorška policija, amer. nanizanka 21.50 Stoletje narodov, dokumentarna serija 22.45 Vidikon TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Crni in beli, švedska nadaljevanka 12.25 Daviš, ravnatelj, amer. nanizanka 12.50 Moški in ženske, angleška dok. serija 13.50 Vatikan, moč papežev, nemška dok. serija 15.40 Rembrandt, angleški tilm čb 17.00 Pripravljeni, ponovitev oddaje o Slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18.00 Marketing 18.05 Sestre III, ameriška nadal-ievanka 18.50 Beaver Creek: SP v alpskih disciplinah: Smuk (m), kombinacija, prenos 20.00 Gospodarska panorama: Poslovni barometer 21.00 Studio City 22.30 Zvezde Hollywooda, ameriška dokumentarna serija 23.00 Brane Rončel izza odra ^j^Rembrant, ponovitev 7-°0 Videostrani 7. 0 Fonzijeva klapa, "Sanka 8.00 Mork in Mindy. risanka 8.30 wadyjevi, humoristična nanizanka 9.00 'lahta, humoristična nanizanka 9.30 Dobri casi, slabi časi, nadaljevanka 10.00 Maria Mercedes, nadaljevanka 11.00 Mannix, "adaljevanka 12.00 Dannvjeve zvezde 13.00 TV prodaja 13.30 Oprah show, Ponovitev 14.30 Brooklynski most, humorista nanizanka 15.00 Miza za pet, nadaljevanka 16.00 Oprah Show: Brad Pitt 17.00 Maria Mercedese, nadaljevanka 18.00 Ko-rak 7^ korakom, humoristična nanizanka ■8.30 Princ z Bel Aira, humoristična "anizanka 19.00 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. si na Kanalu A priglejte: Sim-Patlie, nadaljevanka 21.00 Življenjske ^odbe: Pravica za Carolyn, tilm 22.40 Alo, ^o. nanizanka 23.15 Da, gospod premier, riurnoristična nanizanka 23.45 Misija. Nemogoče, akcijska nanizanka 0.30 Dan- nvjeve' zvezde, ponovitev 1.30 Video strani *OP TV y 3q^^* niar n 60 d0|90uhec, risanka 9.00 Mari-TOP ~0Mn°vi1ev mehiške nadaljevanke 9.30 Eleno televizijska prodaja 10.00 Za 11-00 P°novitev mehiške nadaljevanke nadaii assandra, ponovitev venezuelske nanili ■ nke 12-°0 Matlock, amer. 14.00 pt športna scena, ponovitev Matlock, 2.45 Športna 15 o" ' ulu~ l. - Bolnišnica upanja, ameriška nanizan- i On D°!omodeli. ameriška nadaljevanka , •vj 13:00 pa osrednjim poročilom. Ob 13:40 bomo predstavili Srednjo mlekarsko in kmetijsko šolo Kranj, nadeljevali z Izletniškim kažipotom, nato pa z lokalno informativno oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:10, poročila radia Deutsche vvelle pa bodo na sporedu ob 16.30. Ob 16.50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. Ob 18.50 pokukamo še v uredništvo časopisa, ki 9a ravnokar prebirate. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 M 8.05 Radio Triglav je na obisku v BohinjLt 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železar 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica: Predstav*-jamo Franca in Bratka Škrlja 11.30 Podjetniški Cik cak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Šport za vse 12.40 Oglasi 13.0° Aktualno: Moj zdravnik 99 - glasovanje 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna MM Aktualno: Predstavitev Srednja gostinska šola Radovljica 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglas' 14.50 Skriti mikrofon 1 s.OOAktualno-15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Domače novice 17.40 18.20 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Ob^tf ki tednik Radovljica 19.00 Oglasi 19.'3 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program 5.40 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenijai Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svoj jo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.j> Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 9.0 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nas^ za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri f>«° Vprašanje in pobude 12.00 BBC - novic* 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14--J" Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogod* danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17-0 Novice 17.30 Od svečke do volana 19-0 Vandranje s harmoniko do polnoči 24. Nočni glasbeni program RA Šora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz ' LJUBLJANA: 105,1 MHz 7, 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AM*» vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 keta 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro J lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o 10-Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dn^ va12.20 Avtomobilizem 12.30 Šport i rekreacija 12.50 Odgovori na jutro 13- . Turizem na RGL 14.00 Pasji radio RGL obvešča - komentira 15.45 Črna kron ka 16.00 Odprti mikrofon 18.45 Vrern 18.57 Izbranka tedna 19.45 Kultura 2CM Rum, radijske uganke z Mariem 22.00 Al ka se vrača 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 P°rocila,6e1jj Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dn na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-b0^ otroške minutke s Ciciklubom 7.40 Za Ojj j letino 7.50 Sprehodi po slovenski kult" dediščini 8.00 Poročila 8.15 Poslušalci o J tranji aktualni temi 9.00 Doživetja gora in'' ave (pripravlja Robert Božič) 10.00 P°'0^. 10.15 Odkrivajmo domovino in svet (tuflsn0 na oddaja) 11.15 Turistični pehar 1*' a Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnev ^ pot in Svetnik dneva 14.00 Poročila I* Pregled tiska 15.00 Informativna oddar vreme, osmrtnice, obvestila 15.45 Ljubljanske borze 16.00 Čestitke 17.15 mali svet (pripravlja Tino Mamic) 18.15 r stavljamo glasbene goste 19.00 Radio Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem te« in pravljica za lahko noč 20.10 Napove" j programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20-Iz Mohorjeve skrinje (literarne novosti Ce J ^ Mohorjeve) 21.15 Oddaja o klasični 9® 22.00 Poročila 22.30 Slovo RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. HELENINI LJUBEZNI ob 20." KINOTEKA LJUBLJANA rus. film ZRCALO ob 18. uri, jap. film BALADA O NARA^ Ml ob 20. uri, amer. film KITAJSKA SKRINJICA ob 21.15 uri _ Petek, 5. februarja 1999 35. STRAN • GORENJSKI GLAS REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE m CREinn Nagradna križanka TRGOVINE BOMATIC v preddverju kina Storži« PUSTNI KOSTUMI IN DODATKI ZA VSO DRUŽINO V TRGOVINI Z IGRAČAMI BOMATIC V KRANJU Današnjo križanko prispeva podjetje BOMA, d.o.o., ki v svoji trgovini BOMATIC v Kranju, Slovenski trg 8 (preddverje lr>a Storžič), nudi veliko izbiro igrač, v tem času pa je še Posebno dobro založena s pustnimi maskami, kostumi in dodatki. Za najsrečnejše reševalce namenja tri nagrade: 1. nakup za 7.000 SIT 2. nakup za 5.000 SIT 3. nakup za 3.000 SIT Tri tolažilne nagrade pa bomo prispevali v Gorenjskem glasu. Kupone s pravilno rešitvijo, nalepljene na dopisnico pošljite na naš naslov, ali oddajte na običajnem mestu, če pa boste pravilno geslo na kuponu oddali v trgovini BOMATIC v preddverju kina Strožič, vam bodo ob nakupu priznali 10 % popust. Izkoristite to ugodnost! V boben bodo šli tudi v trgovini oddani kuponi. Žrebanje bo v sredo, 17. februarja 1999, ob 8. uri v našem uredništvu. Kmetijska mehanizacija in trgovina, Mirka Vadnova 8, Kranj (kom. cona Primskovo) V bobnu seje znašlo 1712 dopisnic. 1. nagrada: nakup v vrednosti 30.000 SIT prejme FRANC ŽURA, Gogalova 10, Kranj 2. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT prejme METKA RUTAR-PIBER, Alpska c. 1, Bled 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme BOŠTJAN FREL1H, Črnivec 10, Brezje Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: PETER ŠM1D, Zg. Luša 10, Selca; VERA SILAR, Tuga Vidmarja 8, Kranj in BOGDAN OMAN, Novi svet 10, 4220 Škofja Loka. Vsem nagrajencem čestitamo! PUSTOVANJE NA BLEDU JI L L V Jana Vizjak razstavlja v Medvodah Medvode - V prostorih enote knjižnice Šiška v Medvodah je v torek zvečer dr. Zoran Kržišnik odprl razstavo del akademske slikarke Jane Vizjak. K številnim skupinskim in samostojnim razstavam od leta 1980 je tako avtorica dodala še eno, ki v osrednjem galerijskem prostoru, v knjižnici v Medvodah, pomeni obogatitev slovenskega kulturnega praznika. Začetek razstave, ki bo odprta do konca meseca, je s flavto pospremila gojenka Srednje glasbene šole iz Škofje Loke Neja Mlakar. O avtorici razstave, ki so jo v Medvodah organizirali v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom Ljubljana, je dr. Zoran Kržišnik zapisal, da je eno pomembnih imen sodobnega slovenskega slikarstva, ki se v biografijah posveča predvsem aktu. • A. Ž. Koncert simfoničnega orkestra Mengeš, 5. februarja - Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku je bil v sredo zvečer v dvorani kulturnega doma v Mengšu koncert simfoničnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Slavnostni nagovor je imela prof. Majda Lampič. • A. Ž. Sobota, 13. februarja OB 14.30 SPREVOD MAŠKAR OD FESTIVALNE | DVORANE DO TRGOVSKEGA CENTRA TRGOVSKI CENTER od 15.00 do 17.00 ure PUSTNO RAJANJE ZA MLADO IN STARO, nastopajo: | Godba na pihala Gorje Ansambel Kr' eni Program bo povezovala animatorka Metka Dolmin. Ponudba pustnih dobrot. Klub Gleam art ob 22.00 uri PUSTOVANJE: PLANET GROOVE (funk, acid jazz) iz Ljubljane DISKONTHGK Bistro Grand hotel Toplice PUSTOVANJE ob 20.00 uri Igra ansambel LUNA Najboljše maske prejmejo nagrade Vstopnina 1000 SIT Kazina hotela Park od 21.00 ure dalje PUSTOVANJE Igra ansambel ARROVV Najboljše maske bodo nagrajene Vstopnina: 1000 SIT Nedelja, 14. februarja Kazina hotela Park ob 15.00 uri OTROŠKA PUSTNA MATINEJA Igra ansambel ARROVV Program bo povezovala animatorka Metka Dolmin. TRGOVSKI CENTER ob 15.00 uri Nastop Godbe na pihala Gorje Torek 16. februarja TRGOVSKI CENTER od 15.00 do 17.00 ure PUSTNO RAJANJE ZA MLADE IN STARE Ansambel Kr" eni Ponudba pustnih dobrot WW' Kazina hotela Park od 20.00 ure dalje ji vasi. djte/j } na srenji Savi- SK Triglav bo v nedeljo, 7. februarja, prire-ojije d rzavnega prvenstva za pionirje do 13 let in pokala M1P za pio-Prv 'et v smučarskih skokokih. V sredo bo na Gorenji Savi še •enstvo osnovnih šol. p0.r"štveno tekmovanje TVD Partizana Podbrezje - TVD Partizan v v , zJe tudi letos organizira tradicionalno društveno tekmovanje ne .eleslalomu, smučarskih tekih in kombinaciji. Tekmovanje bo v p^Jo, 7. februarja, z začetkom ob 11. uri. lizat c'c'ban" ŠD Domel bo jutri (namesto prejšnje nedelje) orga-ški Pr prve tekme v veleslalomu za Pokal ciciban. Tekma na Sori-0plan'ni bo ob 12. uri. t)r prto Prvenstvo selške doline v smučarskih tekih - Športno društvo selšk8Cfeh° t0 nede'J°' 7- februarja, organizator odprtega prvenstva Sfvo e,a:0'inelv smučarskih tekih, ki bo štelo tudi za občinsko prven-£alo ine Železniki. Tekma bo v Dolenji vasi, nasproti gostilne Pri Ure gaP"'U' štart Da bo ob ,0- uri- Dodatne informacije jutri do 18. Po telefonih 646-314 (Miha Jelene) in 647-214 (Marjan Kavčič), v p(oboJ v Grahovšah, Slaparski vasi in Prevoli - Člani ŠD Lom bodo nju neaeljek, 8. februarja, organizirali tradicionalni troboj v sanka-red'uVeles'alomu in smučarskih tekih. Najprej bo ob 9.30 uri na spočeti lankanje, nato ob 12. uri veleslalom in na koncu še tek na smu- raz naravnost iz služb Zato zaenkrat še ne vedo, kako bo v naslednji sezoni moč rešiti vprašanje trenerja (možno je, da Ob letošnjem jubileju, 45-let-niči košarke v Škofji lj)ki, bo Košarkarski klub Odeja -Marmor Loka kava, ponovno organiziral sedaj že tradicionalno prireditev ''dan košarke ", ki pa bo letos še posebno slovesna. Prireditev bo 19. junija. bo Igorja Dolenca zamenjal profesionalni trener), prav tako pa se še niso odločili, če bodo lahko zaigrali v evropskem pokalu Radivoja Korača, kar jim omogoča letošnja uvrstitev na peto mesto v državi. Zaradi znanih trgovskih povezovanj jim direktor Loke Ludvik Leben, še ni mogel obljubiti nadaljnega sodelovanja, čeprav je povdaril, daje zadovoljen z njihovimi rezultati, zavedajo pa se tudi, da v domačih vrstah nimajo dovolj mladih perspektivnih igralcev, ki bi v prihodnje prevzeli mesta vodilnib mož v ekipi, kot ga je naprimer v zadnjih sezonah imel domačin Dušan Mitič. Prva tekma drugega dela sezone, jutrišnje srečanje med Loka kavo in Union Olimpijo, bo namreč tudi "poslovilna tekma" od dolgoletnega kapetana in enega najboljših loških košarkarjev vseh časov, 34-letnega Dušana Mitiča. Zato so tudi tokrat v dvorano na Podnu (tekma se bo začela ob 20. uri) vabljeni zvesti navijači. Kajti Loka kava ima tudi eno najboljših publik v Sloveniji! • V. Stanovnik PESKANJE NA SNEGU Najboljši deskarji na veleslalomu v Kranjski Gori ENAJSTO MESTO ZA POLONO ZUPAN Potem ko je imela naša najboljša deskarka Naklanka Polona Zupan po prvi vožji peti čas, je v drugi vožnji naredila napako in pristala na enajstem mestu - Deseto mesto za Luka Grilca Kranjska Gora, 5. februarja - Najboljši deskarji na svetu so prejšnji teden še tekmovali na svetovnem prvenstvu v Italiji, ta konec tedna pa se merijo na tekmovanju svetovne serije Mednarodne snovvboard zveze. Tekmovanje poteka pod geslom "Igre brez meja 2006" in se je včeraj z veleslalomsko preizkušnjo začelo v naši Kranjski Gori. Tako smo lahko na tekmi v Podkorenu "na delu" opazovali vse najboljše deskarke na svetu, pa tudi pri fantih je bilo zbranih večina najboljših veleslalomistov. Maloštevilni gledalci, ki so se zbrali ob progi in v cilju, so lahko gledali zanimive vožnje, po prvem delu tekmovanja pa je med našimi najbolje kazalo šestouvrščeni veleslalomistki na svetovnem prvenstvu Poloni Zupan, ki si je v Kranjski Gori privozila peti čas. "Proga je dobra, vendar pa precej težka in zahtevna," je pred štatom druge vožnje povedala Polona, ki pa se je kljub temu pogumno podala v končni bolj za najvišja mesta. Žal pa je že v zgornjem delu naredila napako in na koncu pristala na 11. mestu. Zmagala pa je trenutno najboljša med veleslalomistkami, Nemka Katarina Himmler, ki je zanesljivo vodila že po prvi vožnji. ^i^anje, nato od iz. uri veiesiaium m na " -~ -— -----;Qh Prijave bodo sprejemali uro pred startom, razultate pa bo glasili v Domu krajanov Lom po končani zadnji preizkusi bodo CzuTt°U- V "^omu krajanov Lom po končani zaunji preizkušnji. IV|e J.ati.bodo šteli za točke v Delavskih športnih igrah. sode] °r,a' ^i'ana Perka - Postaja prometne policije Kranj bo v MernVan''U S športnim društvom Pegaz letos že petič organizator štart0°na'a Milana Perka." Tekmovanje v veleslalomu bo danes, s fcatoH'tti ^ Ur'' na srmjčarskem poligonu v Podkorenu. 14 r kk° prvenstvo v namiznem tenisu - ŠZ Radovljica bo v nede-Su za i t ruarJa' organizirala občinsko prvenstvo v namiznem teni-vk|jUA ,^nJe leto. Pisne prijave sprejemajo na Športni zvezi do Nam?°Jr tebruarJa (tel/fax 712-056) MerkuIZn0ten'S,i' sP°red " Jutri ob 17- uri DO v ženski prvi ligi ekipa Pa bou"1"13 h Stražiscu gostila Kajuh Slovan, Učila Križe v moški ligi ligi se h 'St' uri doma igrala z Moravskimi Toplicami. V 2. ženski 16 Uri lf ob I0- uri pomerili ekipi Učil Križ in Škofje Loke, ob Kegij.1^-bodo Ucila gostila Jesenice, 'iavci l t spored _ Prvoligaši se bodo jutri pomerili vil. krogu. Keg-v°dilni P aemeca bodo v Krdniu ob '6- uri v derbiju kola gostili tcžko d 1°'" Sti.kmg- Ludi kegljavke Trigl ava bodo imele ob 13. uri težk0 „ 2 gobami iz Ljubljane. Ekipo Log Steinela jutri čaka Vate°°stovanje pri ekipi Rudarja v Trbovljah, državr,!! sP°red - Jutri se bodo vaterpolisti pomerili v 13. krogu ka»iJ*7£^Prv?nstva- V bazcnu Kolezija bo ob 19. uri ekipa Kamni- i- —; r»__i____,i,j i TENIS PRVAKA STA MULEJEVA IN KRAŠEVEC Kranj, 5. februarja - Kranjčanka Barbara Mulej (Triglav Kranj) in Domžalčan Andrej Kraševec (Standox) sta letošnja članska državna prvaka v tenisu. Na tekmovanju, ki je potekalo v dvorani Soče na Dolgem mostu in seje v ponedeljek končalo s finalom sta pokazala največ in zanesljivo zmagala. "Po letu in pol sem spet odigrala turnir in kljub temu, da na državnem prvenstvu ni bilo vseh najboljših slovenskih igralk, je zame ta zmaga lepa spodbuda za naprej. Posebno sem zadovoljna zato, ker je bila podlaga hitra za igro, meni pa je vseeno uspelo dobro igrati. Sicer pa imam "zaščiteno" 130 mesto na svetovi lestvici, že marca pa se nameravam spet udeleževati mednarodnih turnirjev, najprej v Miamiju v Ameriki," je ob naslovu letošnje državne prvakinje povedala Barbara Mulej. • V.S. Naklanka Polona Zupan (Burton) v Kranjski Gori ni imela sreče Kljub temu da ni bilo prav vseh najboljših, je bila huda konkurenca tudi med moškimi. Tako smo imeli Slovenci v finali vožnji tri predstavnike: Luka Grilc (Daevvoo) je na koncu osvojil 10. mesto, Klemen Razinger (Elan) 14. mesto, Primož Plestenjak (Elan) pa 20. mesto. Zmagovalec tekme je postal Švicar Ueli Kestenholz (Scott), bronasti iz Nagana. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo z dvema kvalifikacijskima tekmama v dvoboju v Trbižu. Tam bo jutri finale dvoboja, hkrati pa se bodo začele kvalifikacije v snežnem kanalu v Gerlitznu, ki se bodo končale z nedeljskim finalom. • V. Stanovnik, foto: T. Doki PLAVANJE ZIMSKO PRVENSTVO V KRANJU Kranj, 5. februarja - Od danes do nedelje bo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju potekalo letošnje zimsko absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju. Vse tri dni se bodo predtek-movanja začenjala ob 9. uri, finala pa bodo na sporedu ob 17. uri. Organizator tekmovanja. Plavalni klub Triglav, v Kranju pričakuje vse najboljše slovenske plavalce in plavalke, izjema so le reprezentantje, ki so trenutno v tujini: Marko Milenkovič in Aleš Aberšek namreč študirata v ZDA, Metka Sparavec pa je v Avstraliji. Tako naj bi v treh dneh v kranjskem olimpijskem bazenu videli plavati blizu 250 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. • V.S. HOKEJ PRVAKI Z JESENIC SPET RAZOČARANI Jesenice, Bled, Kranj, 5. februarja - Minuli torek zvečer je bil na Gorenjskem res "hokejski". V boju za prva štiri mesta so jeseniški hokejisti v Podmežakli gostili aktualne državne prvake, ekipo ka g0ste,8aPrvenstva. V bazenu Kolezija bo ob 19. uri ekipa Kamni- Olimpije, na Bledu pa je bil mali derbi med MARC Interieri sing y ' a Triglav, Kokra bo ob 20.30 uri gostovala pri Probanki Lea- Bledom in Slavijo Mercatorjem. ^oša ktU -Pa Se bosta pomerila Koper in Tivoli. Na Jesenicah so hokejisti Acronija ob bučni podpori tri tisoč navi- ^utrt ob 0C\^ spored ■v 1 skupini Lige Kolinska bo ekipa Loka kave jačev prikazali lepo in učinkovito igro. Povedli so po golu Carona in Uvrstit Ur' g°st''a Union Olimpijo, Triglav pa se bo v skupni za sredi drugega dela srečanja vodili že 4:0. Nato so se "zbudili" tudi karice C\ ?^ ^' do mesta doma pomeril z ekipo Postojne. Košar-Je?ion ,Je Marmorja bodo ob 18. uri v hali na Podnu gostile SKB Odb •mlade- rani v°^karsk« spored - Odbojkarje ELVO Bleda jutri ob 20. uri v dvo- Titan °VJJ'C' čaka pomembno srečanje z ekipo Pomgrada. Ekipa Zanimiv je mi tuui oorauun na ui^u«. ski dorba'v1lka gostuJe v Ljubljani. V 2. DOL je na sporedu gorenj- namreč v prvem delu tekme povedla kar 0:3, nato pa je v nadalje- Lubnik,' °S P' Kavčiča se bosta ob l9- uri pomerili ekipi Termo vanju sledil preobrat na 4:3. V zadnjem delu srečanja gostje, kljub B|ecj li lrLAstec Triglava. V 3.DOL pri moških doma igrajo: ELVO prizadevanju, niso uspeli več preobrniti rezultata. Taje bil na koncu io ^ *anst.i, „a ^-4 m-T 4:0. 2:1 L gole za MARC Interieri Bled pa so dosegli: Pet ho Jsredi drugega defa srečanja vodili že 4:0. Nato so se zbud h tud ljubljanski hokejisti, vendar razpoloženih jeseniških hokejistov mso mogli več ujeti. Končni rezultat je bil 7:3 (1:0, 4:2, 2. stredel m Jesenice pa so bili poleg Carona še trikrat Catanacci, Jug. T.slcr in Ržanimiv je bi. tudi obračun na Bledu. Ekip. Slavye Mercatorja je KROG Ftezultati žrebanja .St.. kroga........Ii2m... 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 4 5 7,12,14,16,17,19,22,23,25,26,27,30, 33/36; 39,40,43,47,49,51,55,57,59,65,66,68, 69,71,72,74,75. SONČKI: 6,50,9. Dobitki__ žt. dobitkov Vrednost, glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 4 1 345 10.883 2.255.848 SIT 178.116 SIT 94.955 SIT 3.441 SIT 198 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstici in tri sontke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije. Glavni in krog dobitek pa iipiatuje Športna loterija, Cigaletova 1 S/l, vsak delovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačilo je 4.4.1999. Sklad za 6. krog bo povečan za 300.000,00 SIT. Inlormaciie:061 9736, www.sportno-loterija.si. Termo Lubnik II (OŠ Bled ob 18. uri), pri ženskah pa Bled II - Šenčur (OŠ Bled ob 16. uri), Mladi Jesenice (q« T cufar ob 18. uri) in ŽOK Partizan Škofja Loka Rok r Kavčič ob 17- uri)- ELV() (OŠ Bohinj Brestanica Rokom" *vavcic OD 1 uri b 8°stova|Ctni Spored " V državni "g' za moške bo ekipa Terma jutri ligi /u - a Dr' ekipi Radeč. Rokometašice Jelovice bodo v I. državni 'e Bran^v ^Utr* °^ ur' v ^voarn' na Podnu v Škofji Loki gosti-17.3() u ';B moški ligi bo ekipa Gradbinca Preddvor jutri ob Tki fjrn godila Grosuplje, Chio Besnica pa odhaja v goste k Dol Uri gosnStNlkU' V "' ligi moški - zahod bo ekipa Radovljice ob 18. Jutri 0(ij . °krec, Alples pa se bo pomeril z Jestvino Koper. Sava utlaja na gostovanje v Novo Gorico. • V.S. >o uspeu vet j' i w'i' 111 ii i 6:4 (0:3, 4:0, 2:1), gole za MARC Interieri Bled pa sodosegli: Petho dva, M. Kumar dva, Mahkovic in S. Kumar. Na lestvici sedaj vodi ekipa Acronija Jesenic z 11 točkami, Olimpija je druga z 8 točkami, M.1.Bled tretji s 5 točkami, Slavija Merkator pa četrta s 3 točkami. Že danes je na sporedu nov krog. Ekipa Acroni Jesenic gostuje pri Slaviji Mercator, Marc Interieri Bled pa pri Olimpiji. V sredo pa je bilo zanimivo tudi v Kranju, kjer sta se v tekmi skupine B pomerila domači Cloetta Triglav in HIT Casino Kranjska Gora. Strelci so bili tokrat res razpoloženi, saj je bil končni izid tekme kar 7:7 (3:3, 2:1, 2:3). Kranjsko moštvo v nadaljevanju prvenstva že danes, v petek ob 18. uri gosti ekipo Maribora. • V.S. PODARIM V igri 8.2.1999 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Roman Fabijan Zg. Besnica 91, Zg. Besnica Olga Kokošar, Kolodvorska 6, Kanal Olga Rengeo, Ledavsko nas. 24, Murska Sobota JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Ema Rojnik, Fr. Kožarja 31, Veržej PO KOSTANJ V ŽERJAVICO Tina Soštarič, Nanoška 9, Ljubljana KAMEN NA KAMEN PALAČA Mihaela Zupančič, Dol. Laknice 25, Mokronog 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obveščeni po posti. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT l2) KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VHJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza.znanja@spika unistar-si AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 NOČNA SMUKA NA ROGU OSTEOPOROZA METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel: 411-510 "DERMATOLOG" Aleksič dr. Predrag AVTOPREVOZNIŠTVO Matjaž Kokl, s.p. Potoče 24, Preddvor INTEGRAL TRŽIČ REKREACIJA NA LEDU TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONŠIANTIN, s.p. tel: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 LJUBITELJI PLAVANJA IN REKREACIJE M A REN K Mirko, s.p. tel/fax: 064/715-640 ASTMA, ARTRITIS, STARANJE VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP DOP. OB 9.00 IN POP. OB 18.00 B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 9. februarja B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 15. februarja B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 15. februarja Lidl - Bernardi 23.2.,Trst 9.3., Palmanova 17.2., Lenti 27.2., Madžarske toplice od 18. 2. do 21. 2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portogruaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure po telefonu 451-542 ali GSM 041/670-673 Omenili smo, da je v naši bazi podatkov že več kot 5000 različnih učnih ponudb in povpraševanj. V Borzi znanja lahko poiščete ali ponudite najrazličnejša znanja, tako tista uporabna, kot so na primer znanja tujih jezikov, računalništva, knjigovodstva, gospodinjstva, kmetijstva in živalstva, kot tudi tista, ki jih imenujemo prostočasna, na primer znanja s področja glasbene, likovne ali plesne umetnosti, književnosti, pa tudi ročnih spretnosti, športa, iger in popotovanj. Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši člani iščejo ali ponujajo, so vam na voljo na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Po ugodnih nakupih v Muenchnu 6. 2., Trst 17.2. Tel.: 731-050, 041/744-160 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 na smučišču KOŠUTA od 23.1. VSAK DAN od 17. ure do 21. ure. Vsak petek in soboto NOČNO KOPANJE in SAVNANJE v TERMAH ZREČE do 22. ure. ULTRAZVOČNO MERJENJE MINERALNE KOSTNE GOSTOTE. Splošna ambulanta Komenda. Tel.: 061/842- 201 - nakupi Lenti 6.2. - nakupi - Italija - PUST 11. 2. - pustovanje v Slovenskih Konjicah 13.2. zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem. Tel.: 061/1401 555, za hemoroide GSM 041/694 429 SELITVE: Imate skrbi, kako preseliti stanovanje - opremo? Pustite to! Pokličite po tel.: 0609/615-641 in mi vam preselimo vaše stanovanje na katerokoli lokacijo v Sloveniji. Ugodne cene! MBT.: 0609/615-641, 041/710-767 vas vabi na avtobusni izlet na Beneški karneval 13. 2. 1999 Kranj: sobota 15.30 -17. ure, nedelja 15.30 -17. in 18. -19.30 ure, Bled: sobote 16. -17.30 ure, nedelja 9.30 -11. ure in 16. -17.30 ure, Jesenice: sobote 14. -15.30 ure, nedelja 14. -15.30 ure Verificirani tečaji za odrasle: 1. stopnia: sre., 8.00; sre., 19.00; sob., 16.00 2. stopnja: pon.. 8.00; pon., 17.00; pet., 16.00 3. stopnia: tor.. 8.00; tor. 19.00 4. stopnia: čet.. 19.00 5. stopnia: pon.. 19.00 obnovitveni: čet.. 19.00 UČENCI. DIJAKI: utrjevanje šolske snovi Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure. Izdelava mansard, spuščenih stropov in predelnih sten - KNAUFRIGIPS. GSM: 041/747-022 Astma pesti 1 izmed 10 ljudi samo v Evropi. 1 do 4 otrok se rodi z nagnjenjem k astmi. Pred kratkim so ameriški znanstveniki odkrili, da ima naravno sredstvo, ki je bilo prvotno načrtovano za pomoč pri zdravljenju artritisa, zelo dobrobiten učinek pri zdravljenju astme. Pomagalo je odpreti dihalne poti in tako bolnikom zmanjšalo nelagodje. Ker je to sredstvo tudi neverjetno močan antioksidant (50 x močnejši od vitamina E in 20 x od vitamina C), ima izredne učinke tudi pri preprečevanju staranja. Za brezplačne informacije pokličite 041/634-521 ali pošljite e-mail na MJM@INT-RESOURCES.COM. MGL Mestno Gi jedališce Ljubljansko Tel.: 214 167 Petek, 5. 2., ob 19.30: ANTONIJ IN KLEOPATRA, Abonma RED V Sobota, 6. 2., ob 19.30: ŠTAJERC V LJUBLJANI, RAZPRODANO Sreda, 20. 2., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma MLADINSKI 1- PREDPREMIERA NAPOVEDUJEMO: Četrtek, 11. 2., ob 19.30: Eugene lonesco: ZAVRATNE IGRE - PREMIERA Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na Internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. P* 0. Glavni trg 6,4000 Kranj Blagajna je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222-681 S. Makarovič: TETA MAGDA nocoj, 5. 2., ob 19.30 uri za abonma PETEK 2. sobota, 6. 2., ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 2. ponedeljek, 8. 2., ob 19.30 uri v počastitev slovenskega kulturnega praznika za IZVEN in konto - razprodano! nedelja, 21. 2., ob 19.30 uri za IZVEN in konto Prireditve Ob slovenskem kulturnem prazniku Podnart- Danes, v petek, 5. februarja, bo ob 20. uri v Domu kulture v Podnartu domače kulturno društvo priredilo spominski večer ob 150. obletnici smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V programu bosta sodelovala Učiteljski pevski zbor Osnovne šole Naklo pod vodstvom Marka Kavčiča in Moški komorni zbor Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča, vmes pa bo o Prešernu spregovoril Stane Mihelič. Selca - V Krekovem domu v Selcih bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert v počastitev kulturnega praznika. Bukovica - V Zadružnem domu na Bukovici bo proslava v počastitev kulturnega praznika v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri. Železniki - V Železnikih bodo kulturni praznik počastili s proslavo v Kulturnem domu, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri. Vabi KUD France Koblar. Kranj - Klub študentov Kranj vabi na praznovanje 8. februarja v kavarno Mitnica. Ob 18.30 uri bodo nastopili Improvizatorji Gorenjska naveza, ob 20. uri pa se bo začel glasbeni večer Klemena Piska s predstavitvijo pesniške zbirke Labas Varakas. Pogovor bo vodil literarni kritik Miran Štempihar. Kranj - Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna Kranj vabi na predvečer slovenskega kulturnega praznika na grob dr. Franceta Prešerna v Prešernovem gaju, kjer bodo borci Prešernove brigade položili venec. Skupaj z Mestnim odborom ZB NOB Ljubljana pa vabijo na slovesnost v počastitev praznika, ki bo jutri, v soboto, 6. februarja, ob 11. uri pred Prešernovim spomenikom ob tromostovju v Ljubljani. Na slovesnosti bo sodeloval Partizanski pevski zbor in recitatorji. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane društva na spominsko slovesnost ob 150-letnici smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Slovesnost bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri v dvorani društva v I. nadstropju. V kulturnem programu bosta sodelovala oba pevska zbora in recitatorji. Prireditev bo potekala pod geslom Poslednji Prešernov boj za življenje in poezijo in obravnava zadnja leta Prešernovega življenja v Kranju. Stražišče pri Kranju - Osnovna šola Stražišče in Folklorna skupina Sava vabita na literarno-glasbeni večer, ki ga bodo priredili v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes, v petek, 5. februarja, ob 18. uri v dvorani Šmartinskega doma. Ob tej priložnosti si v avli kulturnega doma lahko ogledate tudi razstavo reprodukcij slikarja Milana Batiste in likovna dela učencev osnovne šole na temo Prešernovih pesmi. Olševek - Ob slovenskem kulturnem prazniku Glasbeno društvo Sv. Mihael iz Olševka vabi na kulturno prireditev, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Olševku. Šenčur - Letos praznujemo 150. obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, zato učenci in učenke OŠ Šenčur vabijo na osrednjo slovesno prireditev občine Šenčur, ki bo potekala danes, v petek, 5. februarja, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Begunje - V počastitev kulturnega praznika Psihiatrična bolnišnica Begunje vabi v torek, 9. februarja, ob 19.30 uri v veliko dvorano Psiihiatrične bolnišnice na koncert moškega noneta Vasovalci iz Žirovnice in na otvoritev razstave likovnih del slikarke Drage Soklič. Bled - V ponedeljek, 8. februarja, bo ob 18. uri pri Prešernovem spomeniku na Bledu večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo recitatorji OŠ Bled in pevska skupina Odmev. Domžale - Občina Domžale in Zveza kulturnih organizacij vabita danes (petek), 5. februarja, ob 20. uri v Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik bo dr. Tomo Virk Smlednik - Kulturno umetniško društvo Smlednik in župnijski urad Smlednik bosta v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku pripravila prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Na dobrodelni prireditvi bodo nastopili harfistka Mojca Zlobko, MePZ sv. Urh Smlednik, Lovski pevski zbor Medvode, učenci OŠ Simona Jenka Smlednik, recitatorska skupina Kud Smlednik, pritrkovalci s Koroške Bele, narodne noše in msg. Franci Vrhunc. Vodice - Občina Vodice bo organizirala proslavo o slovenskem kulturnem prazniku jutri (sobota), 6. februarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Vodicah. Nastopili bodo Godba Vodice, MPZ Komenda, učenci OŠ Vodice in MePZ Biser Vodice. Slavnostni govornik bo Silvester Gabršček, sekretar na ministrstvu za kulturo. Trzin - Prvič bodo slovenski kulturni praznik danes (petek), 5. februarja, ob 19. uri proslavili v novi občini Trzin. Proslava bo v dvorani Kuda Franc Kotar v Trzinu, slavnostni govornik pa bo župan občine Trzin Anton Peršak. Knjiga Atlantida Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik bo v torek, 9. februarja, ob 19. uri predstavitev knjige Mihaela Podnebška Atlantida. Revija pevskih zborov Domžale- V petek, 12. februarja, ob 20. uri bo v Šolskem centru Rudolfa Maistra XX. revija pevskih zborov Kamnika in Komende. Večer pesmi in besed Komenda - Kud Komenda v nedeljo, 7. februarja, ob 19. uri v Domu v Komendi prireja Večer pesmi in besed. Nastopili bodo recitatorska skupina Kaj ti mar, Mešani pevski zbor Biser iz Vodic in Moški pevski zbor Komenda. Razstava in proslava Medvode - Mladinski center Medvode bo danes (petek), 5. febraurja, ob 18.30 v preddverju dvorane Svoboda v Medvodah odprl fotografsko razstavo Željka Stevaniča. Ob 19. uri pa bo v dvorani proslava. Nastopili bodo Lovski pevski zbor Medvode, gledališka skupina Kud Smlednik, Kud FS Finžgar iz Senice z otroškim pevskim zborom, Kud Otona Župančiča Sora z otroško folklorno skupino in godba iz Medvod Poklon pesniku Poljane - V Poljanah bo v nedeljo, 7. februarja, kulturna prireditev na vasi z naslovom Poklon pesniku. Organiziran bo sprevod do domačije Ivana Tavčarja. Srečanje z Danielo Jesenice - Krožek za promocijo zdravja vabi na Srečanje z Danielo, ki je študentka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Predstavila bo neodvisno življenje najtežje gibalno oviranih. Mednje sodi tudi sama. Srečanje bo v torek, 9. februarja, ob 11. uri v učilnici 406 Srednje šole Jesenice in poteka v okviru projekta Odprta šola. V spomin ustreljenim talcem Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem, ki bo pri spomeniku v Kamnitniku v torek, 9. februarja, ob 16. uri. Za prijatelje Podljubelj - V dvorani KS bo jutri, v soboto, ob 19. uri prireditev z naslovom Za prijatelje. Kulturni teden na SEUAŠ Kranj - Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo učenci Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj, Komenskega ulica 4, pripravili kulturni teden, v katerem bodo pripravili naslednje prireditve: v torek, 9. februarja, bo ob 12.30 uri v telovadnici šole Predstavitev nove kasete in zgoščenke dijakinje Barbare Koblar; v sredo, 10. februarja, bo ob 19.15 v zgornji avli šole nastop Harmonikaškega orkestra Glasbene sole Radovljica, igral bo tudi Igor Kovačič, dijaK šole; v četrtek, 11. februarja, bo ob 19.15 uri v zgornji avli šole premiera dela Borislava Pekiča Odločna zahteva. Deloje priredil in režiral Aljaž Tepina, igrajo pa Grega Kok, Maja Gorenc, Mojca Stare, Daliborka Gračanin, Maja Novak, Judi a Polak, Anja Koželj, Aljaž Tepina in Danieia Milokčič. Spoznajte nas Škofja Loka - Od 5. do 20. februarja se dijaki skupaj s profesorji Gimnazije Skotja Loka predstavljajo na Loškem gradu s programom prireditev in z razstavo s skupni" naslovom Spoznajte nas. Program prirej itev: danes, v petek, ob 18. uri v Kape" Loškega gradu svečana otvoritev tedn Gimnazije s kulturnim programom; torek, 9. februarja, ob 18. uri v Galeriji Loškega gradu odrska improvizacija Sila, sredo, 10. februarja, ob 18. uri v Galenji Loškega gradu Tujejezični recital; četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v Kape" Loškega gradu literarni večer ob zakljuck pesniške delavnice; v petek, 12. februarja, ob 18. uri v Galeriji Loškega grad" pogovor na temo Kako pripraviti mladostnika na življenje? V okroglem stolpu Loškeg gradu pa si lahko ogledate razstav likovnih del dijakov, raziskovalno dejavnos na šoli, šolsko glasilo Pogledi, ekskurzije' delo posameznih predmetnih področij, športne dejavnosti, domače strani n Internetu, ki so delo šole, videoprojekcip šolskih dejavnosti. Razstava bo od 9. d 12. februarja odprta od 9. do 16. ur«, ostale dni pa od 9. do 13. ure. Komemoracija v Veštru Škofja Loka - Skupnost partizansKin tehnikov in tiskarjev Gorenjske in Krajevn organizcija ZZB NOB Stara Loka,/ Podlubnik prirejata komemoracijo ob W obletnici požiga vešterskega mlina 8. tetjj ruarja 1944, ko so zgoreli štirje partizans tehniki. Komemoracija bo v nedeljo, 7.4pjf ruarja, ob 10.30 uri pri spominskern obeležju nekdanjega vešterskega n1'!!?3. Veštru pri Stari Loki. Na komemoraciji D° govoril prof. dr. Branko Berčič. Pustne prireditve Tržič - Na pustno nedeljo, 14. februarja, bo Turistično društvo Tržič organiziral tradicionalno pustno povorko maškar P mestnih ulicah - Cankarjevi, Trg svobode • Partizanski. Sodelovala bosta tudi Pih3"1 orkester Tržič ter Trio Rebus. Za &u maškar so pripravili 507 pustnih krofov i • imenitne nagrade za najizvirnejše f"8^?^ (posamezno in v skupinah), najboi odštekano, najmlajšo maškaro itd. Cerklje - Društvo upokojencev vabi na pustno zabavo ob živi glasbi, ki D v soboto, 13. februarja. Odhod bo ob tt* uri. Maske so zaželene, najboljše bode nagrajene. Prijavite se lahko po tel.: *" 241. ,0( Preddvor - Društvo upokojencev Predđ obvešča svoje člane, da bo februar8 družabno srečanje s pustno zabavo . februarja od 14. ure dalje na Možjan Maske so začelene. Spominski rekreacijski tek Kranj - Turistično društvo Kranj organ iz jutri, v soboto, 6. februarja sporni^ rekreacijski tek (na lastno odgovornost) Vrbe do Kranja. Začetek bo ob 8.30 un j Vrbe, kjer bo krajši kulturni pro9ramn0 Prešernovi rojstni hiši. Cilj teka bo pribliz ob 12. uri pred Prešernovo hišo v Kranj Tudi tu bo potekal kulturni program. TRANSTURIST - ŠKOFJA LOKA TELEFON: 624-026, 624-038 vas vabi na PUSTOVANJE z ansamblom OBVEZNA SMER v soboto, 13. februarja 1990 *ws w mm *m mm ^»323-631 _2530 $eri°dam lesen stolPni si,os in kuPim -^^alah. »326-526 2538 drv^^T 23 simbilično ceno štedilnikna <^*242-691 2556 ROČNI ELEKTRIČNI STROJ, sv6d° SDS PLUS SISTEM, 450 W, 4 izde|n' novoriginal zapakiran nemške ■^J2!e^Pr°dam. »646-052 2567 KUftfr0 CISTERNE ZA HRAMBO nih d" 0LJA' dv°P|ascne' razllč" cij0 "^nzij, zvso potrebno dokumenta- a85 *061/641-718 ali 041/669- ■^J^dan od 7. do 15. ure 2605 ofiSu? TROSILEC HLEVSKEGA »» JA Orion 40 R - CL in zadnji hidrau-'-ADELEC AN - 1 + KOPAČ. KUPIM ?63o P°d°aovoru. «041/516-694 GLASBILA godam DIATONIČNO HARMONIKO B, ADr« DlS ali zamenjam za nižjo »^^«461-482 2296 HARMONIKO C, EF, BE, i^^»681-102 ___2369 Nlkna2.KITARO 'n diatonično HARMO-°- »731-167 2554 GR. MATERIAL Odkupujemo smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorjevo, češnjevo, hru-škovoHLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Imamo kratekplačilni rok in nove cene. «731-615,041/680-925 183 Do konec marca ODKUPUJEMO hlodovino bukve, javora, jelše, lipe, kostanja,češnje, oreha, bresta, hruške in jablane. Hlodovino smreke, bora in macesna pacelo leto. Žaga ŠVELC, 245-453, 558-825_ 231 ODKUPUJEMO vseh vrst hlodovine in celulozni les. «656-20-12,dopoldan43a Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. «641-412 983 ODKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, smreke ter ostalih listavcev. Nudimo tudiodkup lesa na panju. «682-605, 0609/639-348 1689 Kupim trosilec umetnih gnojil Creina. «421-467 2197 Kupim javorjeve, jevšove plohe in deske. «421-781 2368 DRSALKE moške, št. 45 ali 46, kupim. «641-367 2464 Kupim tračno vertikalno orodjarsko ŽAGO. «460-079 2536 V MOJSTRANI KUPIMO GARAŽO! 064 86 39 77 LOKALI SK| pcm3rek°v m borov OPAŽ ter LADIJ-Cene mrvi' razlicne dimenzije, ugodne ,mc*nost dostave. «641-103 984 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ mestno jedro: prodamo večjo meščansko vilo sparkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražišče na dobri lokacijiprodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo naparceli 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 664 ,U«kero® siol.net Jb Na zalogi velika izbira ANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC ZA VSE VRSTE POVRŠIN KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA 0KNAn0KkerQmiko DolOMITE. vodovodne armature HANSA in SCHMIDLER parket /i otranja in vhodna vrata ter senčila l arrtelni in klasični), laminatne talne plošče, stenske in stropne obloge 6odne cene - popusti - plačilo na obroke >elov VABLJENI! n« čas: od 8.00 do 19.00, sobota od 9.00 do 12.00 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABISICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Prodam opremo za živilsko trgovino ali dam v najem z odkupom opreme. «041/735-908 978 RADOVLJICA CENTER nov poslovni prostor ( pisarna ) 24 m2, z lastnimi sanitarijami, oddamo! POSING 064 863 150 (www.posing.si) NA GORENJSKEM KUPIMO ALI NAJAMEMO POSLOVNE PROSTORE. TEL. 064 22 72 02 Oddamo v blližini Kranja bistro z odkupom inventarja, v Kranju (na Planini)živil-sko trgovino 50 m2 z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353, 222-566, 0fax221-786 nn V industrijski coni na Primskovem je možno kupiti večjo parcelo za poslovne namene; podrobne informacije na agenciji K3 KERN, d.o.o. Tel.: 221-353, 222-566 in fax:221-785 Prodamo GOSTILNO v bližini LESC, terasa 100 m2, zgoraj je stanovanje, par-cela1100 m2, cena 32,6 mio SIT (345.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax221-785 1112 Prodamo v Kranju poslovno-stanovan-jsko hišo, od tega 116 m2 trgovine vpri-tličju in 464 m2 stanovanjske površine, dostop z avtomobilom, cena 58,6 mio-SIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1113 Prodamo v bližini Kranja novejšo stanovanjsko hišo z gostilno v pritličju,zgoraj stanovanje, parcela 2000 m2, cena 58,9 mio SIT. K3 KERN, 221-353,222-566, fax 221-785 1114 Prodamo v bližini KAMNIKA poslovno stanovanjski objekt v 3 etažah, v eni je 280m2, zgoraj je 4 ss, cena pa 53,2 mio SIT (560.000 DEM). K 3 KERN, 221-353,222-566, fax 221-785 1116 Prodam ŠKOFJA LOKA 15 m2 trgovine + 15 m2 medetaže z izložbo, cena=4,63 mio SIT(48.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1117 Prodamo NOVI LOKAL - dnevni bar v Kranju, 52 m2, vsi priključki, oprema nova,možnost takojšnjega obratovanja, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/674-083 1743 Agent - Kranj lavčarjeva 22, Kranj t J.:. 5 65-360, 365'$61 NEPREMIČNINE AGENCUA z najnižjimi stroški našega fn>sredovanja V okolici Kranja ODDAM v najem KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO s stroji ter garderoboin pisarno, v velikosti 200 m2. Možna je tudi druga dejavnost. Naslov voglasnem oddelku. 2017 KRANJ prodamo poslovni objekt, cca 200 m2, na odlični lokaciji z lastnimpar-kirnim prostorom, možnost najema ali odkupa dodatnega zemljišča. TIGnepre-mičnine, 362-990 2103 Za suho skladišče ODDAM sobo ali garažo cca 25 m2. «471-815 2187 KRANJ z okolico za oddajo iščemo poslovne prostore in 1,2 sobna stanovanja,brez provizije. TIG nepremičnine, 362-990 2232 B.A.V, .....W d.o.o. tel.fax:064 562-233 Koroška cesta 5 4290 Tržič ODDAMO KRANJ pisarne in prostor 78 m2, za razne dejavnosti, razen gostinstva. Mike & Comp., 226-172 2254 Oddamo v bližini Kranja LOKAL 30 in 40 m2 v poslovnem objektu in pisarne 3 x 60m2 s samostojnim vhodom. K3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221- 78 5 2263 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, oddamo v najem poslovni prostor 50 m2 zatrgovinsko dejavnost, zelo atraktivna lokacija. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 2272 Oddam GOSTINSKI LOKAL v najem. «557-332 2336 Najamem prostor 15-20 m2 za frizersko obrt v okolici Kranja.«245-626 2361 V najem oddam delavnico velikosti 150 m2 za katerokoli obrt ali skladišče.«241-224 2410 GOSTILNO v obratovanju v bližini Tržiča oddamo v najem. Šifra: GORENJSKA KRANJ - POSEBNA PONUDBA! Stari del mesta - na odlični frekventni lokacijiprodamo poslovno stanovanjski objekt (restavracija, slaščičarna). Stanovanjski-del 180 m2, gostinski del -150 m2. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 041/722- 63 2 2560 M A KLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 1M«L Ljubljanska cesta 3( tcl.:064/74'i-yy:5, 74>534, Prodamo na odlični lokaciji v Kranju POSLOVNI OBJEKT, ki ima klet in man-sardo,primeren za agencijsko dejavnost ali podobno, ob stavbi je parkirni pros-tor.K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 2614 Zelo ugodno prodam OPREMO ZA ŽIVILSKO TRGOVINO. «041/735-908 2620 Planina II ob cesti prodamo cca 90 m2 skladišča v kleti, višina 3 m. DOMNE-PREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 26143 ODDAMO TRGOVSKI LOKAL, 48 m2, pritličje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 27137 MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR YAMAHA XTZ 750 super tenere, 1.93, 36000 km, zelo ohranjen.«041/637-082, po 16. uri 2459 Verjemite ali ne... LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA ŠOLA - izredni študij v Škofji Loki - Program: javna uprava Vrsta programa: dodiplomski študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe Vpisni pogoj: končana katerakoli štiriletna srednja šola Prijave za vpis v 1. letnik v študijskem letu 1999/2000 pošljite skladno z razpisom do 5. marca 1999. Informacije: 656 138 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m.s ou lov) ou OBVESTILA ZDRAVNIŠKI PREGLEDI VIDA v OPTIKI MONOKEL v Kranju bodo zaradi praznika tokratv torek, 9.2.99, popoldan. Vse informacije na tel.: 366-655 v Optiki Monokel 2577 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 Prodam jedilni beli KROMPIR. «421- 745 2495 Prodam "špeh" od domačega prašiča. «311-6 1 8 2537 Prodam neškropljena «403-089 JABOLKA. 2572 JEDILNI KROMPIR in TRAVNO SILAZO v balah prodam. Sp. Brnik 65«422- 64 8 2633 Turistično društvo Škofja Loka tudi v tem letu nadaljuje s sejmi slovenskih obrtnikov - proizvajalcev vsako prvo soboto v mesecu na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na ugodne nakupe iz prve roke v soboto, 6. februarja, vas vabi tudi mestni klicar s svojim spremstvom. OBLAČILA POSESTI MAŠKARADNE ORIGINALNE KOSTIME za otroke, pelerine za odrasle, prodam, po željipošljem. «061/1231-761 ali 0609/626-226, od 10. ure daljevsak dan, Remškar 963 MAŠKARADNE originalne kostume, iz kvalitetnih materialov, lahko naroči-te.«061/142-41-33 1952 Prodam fantovsko BIRMANSKO OBLEKO, za starost do 14 let.«431-3692427 Prodam MAŠKARADNI KOSTUM Indijanka z lasuljo, 6-9 let za 3500 SIT. «743-276 2477 OTR. OPREMA VOZIČEK Peg Perego, lep, kot nov, z zimsko vrečo, prodam.«326-551 2634 OSTALO Ugodno prodam večjo količino SVILENIH PRTIČKOV, primernih kot darilo zaValentinovo, 8. marec ali materinski dan. «431-673 310 Prodam uro z motivom Bled, Kranj, Grad Kamen, žgano v lesu.«323-891, po 15. uri 2297 TAPISERIJE RAZLIČNIH VELIKOSTI, OBLIK in CENOVNEGA RAZREDA, od 15.000 SITdalje, prodam. «312-599 PO 16. Uri 2425 --J- Prodam STOJALO, DRŽALO za vreče pri polnjenju. Kokrica,«245-288 2649 PRIDELKI VINA sauvignon, laški rizling, renski rizling, chardonnay, merlot in cabarnetitd. prodam. Pripreljem tudi na dom. «065/645-595,0609/650-662 2013 Prodam okrogle SILAZNE BALE, 3. košnje. «422-894 2200 Prodam laški RIZLING in CVIČEK, vrhunska kakovost, I. 98.«744-0102352 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO po 14 SIT. «622-418 2373 Prodam KRMILNO PESO in JEDILNI KROMPIR. «421-006 2386 PRODAM DOMAČI DOLENJSKI SADJEVEC (TEPKOVEC), ODLI-ČEN!«0608/80-350 2418 ŽGANJE, kvalitetno, domače; sadjevec, češnjevo, hruškovo in medeno, ugodno-prodajamo. Kmetija PRINC, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič«558-818 2420 Prodam kvalitetno SENO. zalog 11, 421-806 2442 Prodam SENO. «461-159 2446 Prodam KRMILNI KROMPIR. Žeje 3, Duplje 2491 LJUBLJANA okolica gradbeno parcelo 930 m2 z vsemi dovoljenji in projektom. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 eeo HIŠE PRODAMO: ŠKOFJA LOKA Podlubnik montažno vrstno HIŠO na parceli 490 m2,21,3 mio SIT, PREDDVOR okolica manjši VIKEND na parceli 400 m2, 8,5 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 662 KRANJ, Stražišče - 250 m2 uporabne površine, dvodružinska hiša, visokopri-tlična, na mirni lokaciji, z vsemi priključki, na 570 m2 veliki parceli. Cena je 28,7 mil SIT (300.000 DEM). SVET NEPRE-MIĆNINE, 330-112._ KRANJ - prodamo novejšo dvodružin-sko, komfortno opremljeno visokopritlič-no hišo, z možnostjo ureditve poslovnih prostorov (pisarne, trgovina, storitvena dejavnost). Hiša ima 250 m2 uporabne površine. Stoji ob glavni cesti in zelenem pasu. Zemljišče je veTiko 670 m2. Cena: 52 mil SIT (539.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, okolica - 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, nova visoko-pritlična hiša, izredno prostorna, z dvema bivalnima etažama in kletjo. Tloris 14x11 m, zraven hiše je izdelana velika terasa, pokrita z leseno konstrukcijo, urejen vrt, vsi priključki, vseljiva takoj. Cena: 41 mil SIT (427.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. CERKLJE, Apno prodamo 20 let staro enonadstropno hišo s 140 m2 stanovanjske površine. Zemljišče je veliko 2.300 m2, od tega tudi del zazidljivega. S terase hiše je čudovit razgled v dolino. Lega je sončna, hiša pa je primerna za stalno ali občasno bivanje. Cena je 20,4 mil SIT (210.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PREDVOR, Bašelj prodamo 1550 m2 veliko zemljišče z leseno vikend hišico in gradbenim dovoljenjem za nadomestno hišo. Cena je 11,8 mil SIT (120.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ, pod Dobrčo prodamo novejšo visokopritlično hišico, na 375 m2 veliki parceli. Leži na samem, ima lep razgled in je primerna za vikend ali stalno bivanje manjše družine. Hišica je podkletena, ima garažo, njen tloris meri 45 m2, stanovanjske površine pa ima 80 m2. Cena je 13,2 mil SIT (135.000DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PARCELE KUPIMO: KRANJ okolica do 15 km kupimo več zazidljivih parcel za znanekupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123663 ITD+nepremičnlne Slovenski X. 4000 Kn.nj IfeUtotl 1164.' t.tfc $70, :>}6 GSM: 041/755 29i H-MAII.: iul.ncpmnicitincG PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS. DELAMO ZANESLJIVO HITRO IN UGODNO. NEPREMIČNINE ITT-IS-t-n. BLED PREŠERNOVA oP Prodamo v bližini Tržiča podleteno pritlično hišo na parceli 550 m2, cena 27,5mio SIT (290.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1120 Prodamo ŽELEZNIKI starejšo kamnito hišo ob cesti in potoku, parcela je 7000 m2za ceno 7,6 mio SIT (80.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1126 Prodam VODICE pritlično stanovanjsko hišo 9x10 m, na parceli 1000 m2, kjer-stoji tudi 100 let stara hiša, cena je 38 mio SIT (400.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1127 Prodam GORIČANE stanovanjsko hišo (manjša vila), vzdrževano, večja parce-la.cena 33,5 mio (350.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1128 Jenkova 1, 4000 Kranj, te).: 064/22 55 18 NAJVEČJI IZBOR TIPSKIH PROJEKTOV STANOVANJSKIH HIŠ V SLOVENIJI, VEČ KOT 80 RAZLIČNIH PROJEKTOV CENA PROJEKTA: OD 50.000. SIT DALJE Prodam VISOKO novo stanovanjsko pritlično hišo vel. 11x14 m, s prizidkomga-raže, na parceli 620 m2 za ceno 40,1 mio SIT (420.000 DEM). K3 KERN,221-353, 222-566, FAX 221-785 1129 Prodamo nov vikend na Starem vrhu nad Šk. Loko, ceba po dogovoru. K 3 KERN.221-353, 222-566, fax 221-785n35 V smeri Kranj - Šenčur najameno stanovanjsko hišo do 96.500 SIT(1000 DEM)/mesečno, za že znano stranko. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Britof, prodamo spodnjo etažo stanovanjske hiše stare cca 25 let, brez CK možnost napeljave, 450 m2 pripadajočega zemljišča, s samostojnim vhodom, prevzem po dogovoru, cena 14,5 mio SIT AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA (JO PtONIEO? KOMPLETNA PONUDBA DOLBV SURROUND PRO-LOGIC ZVOČNIKOV *** ZA DOMAČI KINO ***\ PRI MAS JB DENAR VRE DE t* VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV V10EO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 1'IZZIKIIA KAVALM NAGRAJUJETA: LAS SO x lunrafir=MiHca PIZZERUE KAVALIR 30 xlu«ifir=IUZi (patiš) Škofja Loka, center, prodamo pol prve etaže in mansardo, skupaj 114,00 m2, poslovno stanovanjskega objekta, pre-vzeOm možen takoj, cena po dogovoru AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje, oddamo neopremljeno, enosobno stanovanje 37,90 m2v pritličju, novo dvosobno stanovanje 66,45 m2 v drugem nadstropju, takoj vseljivo, najemnina po dogovoru, prevzem možen takoj. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Radio Triojciv 96 OORCnjfKfll 89.8 Je/enioe. 101.5 Bohinj 101.1 Kranjsko Gora Prodamo zazidljivo parcelo 1.300 m2, z izdano lok. dokumentacijo ob zelenem pasu, možen dostop z kamionom. Cena 12.650SIT/ m2, (130DEM/ m2) AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE NA JAVORNIKU prodamo manjšo hišo, potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 7.260.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA LANCOVO ravno, sončno, zazidljivo parcelo 800 m2, prodamo, za 4.850 SIT / M2. POSING 064 863 150 (www.posing.si) ŽIROVNICA MOSTE - prodamo urejeno, zidano hišo z vrtom, na parceli 700 m2, za 19.109.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) RADOVLJICA - starejša hiša, 130 m2 stan. površine, 400 m2 parcele, komunalno urejena, prodamo za 9.215.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.pos- ing.si) LESCE - novo, opremljeno stanovanjsko hišo, 150 m2 uporabne površine, CK, oddamo za 106.700 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE - prodamo garažo za 921.500 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) MI|i|bW»/\\\l M l)l /I \\l KI 1 P<> IM I I o\l vl> i i \ /i\o jmt 090 46 47 NA RELACIJI KRANJSKA GORA RADOVLJICA BLED KUPIMO HIŠO! GOTOVINA! TEL.: 064 863 977 VODICE - enodružinska hiša, 100 m2 stan. površine, 700 m2 parcele, CK, TEL, prodamo za 21.340.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si VODICE - nova manjša enodružinska hiša, na parceli 200 m2, z vsemi priključki, takoj vseljiva, prodamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) MEDVODE PIRNIČE - dvostanovanjska hiša, 200 m2 stan. površine, 400 m2 parcele, CK, TEL, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŽIRI - prodamo pritličje hiše, 85 m2, 130 m2 parcele, za 6.790.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ, KUPIMO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, DVOJČEK ALI VRSTNO. TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO. TEL.: 064 22 72 02 Prodamo ŠKOFJA LOKA Podljubelj -vrstno montažno hišo z vrtom, 490 m2 parcele.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1237 ŠKOFJA LOKA okolica (10 km) prodamo zazidljivo sončno PARCELO na rahli vzpetini500 m2, 3.37 mio SIT (35.000 DEM) DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1238 %ATM ELEKTRON IK d.o.o. 128() KRANJSKA CX)RA, SAVSKO NASFUF J i ihL/fAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IH KRANJ in okolica kupimo hišo do cca 17.000 SIT in zazidljivo parcelo. Mike &Co. 226-172 160/ BOHINJSKA BISTRICA - KOPRIVNIK prodamo vikend. TIG nepremičnine, 362-990 2108 SMOKUĆ -ZABREZNICA prodamo zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo, 1300m2. TIG nepremičnine, «362-990 2109 Prodamo Kranj - na Primskovem ZEMLJIŠČE, 9000 m2, cena 1.930.00 SIT/m2 (20DEM/m2). K3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 2269 Prodam visokopritlično HIŠO, 300 m2, nova, CK, ŠATV, telefon, cena 19400.000SIT, parcela 880 m2, sadovnjak, nad Jesenicami. «806-784 2339 LESCE oddam zgornji del nove hiše paru brez otrok. «718-515 2341 PARCELE PRODAMO KRAS Štanjel: pod gradom prodamo 3 zazidljive parcele, 3000 m2,3300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 2432 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo vrstno montažno HIŠO 160 m2 površine na 400 m2veliki parceli, stara 20 let. PIA NEPREMIČNIBNE, 656-030 2483 DOM NEPREMIČNINE KTRAN.122 00. 0609 650 123 ŽELEZNIKI STUDENO prodamo starejšo hišo 150 m2 površine, velikost parcele 800m2, sončna lega, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623- 117 2484 V najem dam 0,40 ha NJIVE na Sp. Brniku. «422-610 2489 GOZD MARTULJEK POSEBNA PONUDBA na atraktivni lokaciji prodamo novejši (9 letjvikend, 105 m2, 566 m2 zemljišča, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/722-632 256i Gorenjska, prodamo prijetno starejšo hišico, PARCELA 300 m2, za 8 mio. Mike&Co., Bleiweisova 6/I, 226-172 2581 Na Jesenicah na sončni legi prodamo tristanovanjsko hišo cca 250 m2, 800 m2vrta, dve garaži. Hiša je prazna takoj vseljiva, renovirana streha, tel.vračun vzamemo tudi eno in dve stanovanjski enoti. Prodamo tudi postanovanjskih enotah. Možni različni plačilni pogoji. NEPREMIČNINE,MENJALNICA,CVETLIČARNA TRG BLED, 745-444 2588 V Radovljici prodamo novogradnjo v izmeri 250 m2 III. faza v račun vzamemo tudistanovanje v Radovljici, Kranju, v Hlebcah pri Lescah prodamo objekt zgrajendo III. gr. faze možnost nove lokacije na parceli 950 m2. Hrašedvostano-vanjska hiša možna menjava za stanovanje. NEPREMIČNINE TRG BLED,745- 44 4 2589 GORJE prodamo enodružinsko hišo v izmeri 170 m2, 800m2 vrta.CK, telefon, zelolepa, sončna lokacija in ugodna cena. nepremičnine trg bled, 745-4 44 2590 BLED RIBNO prodamo manjšo enodružinsko hišo 70 m2, 500 m2 vrta, cena 10 milSIT. V Ribnem prodamo tudi staro hišo na parceli 1100 m2, možna nado-mestnagradnja, cena 8.5 mil SIT. NEPREMIČNINE,' GALERIJA TRG BLED, 745-444 2596 Trg Svobode 6 tel.:564-550, 0609,/041/646-902 Prodamo PARCELE Zasip 1500 m2 in 700 m2, Zabreznica 700 m2, 1000 m2, BregŽirovnica 550 m2, Nova vas Radovljici 1100 m2, Begunje parcela in objektzgrajen do prve plošče v 1500 m2, Smokuč 1300 m2 z lok. dok. in Selo prižirovnici 1800 m2, dve gradbeni parceli Jesenice Tomšičeva c. lok. dok.NEPREMIČNINE, CVETLIČARNA TRG BLED 745-444 2597 KRANJ ČIRĆE prodamo večjo stanovanjsko hišo z delavnico. TIG nepremičnine,362-990, 0609/614-133 2610 LESCE na čudoviti sončni lokaciji prodamo starejšo adaptirano hišo z zazidlji-voparcelo. TIG nepremičnine, 362-990, GSM 041/704-707 2612 Prodam GOLNIK - zazidljivo parcelo, 1.640 m2 za 9.7 mio SIT. K3 KERN d.o.o.,221-353, 222-566 in fax 221- 785 2618 V Reteških Dobravah prodam 76 a GOZDA. «633-083 2629 Prodam VIKEND med Litijo in Gabrovko, na lepem kraju, 500 trt in sadovnjak. Menjam tudi za stanovanje. «061/737-377 2640 ■nepremičnine! 064/226-172 O 90-46-63 STIKI 'partnerstvo avanture ZMEMKI POGOVORI 090-46-61 Prodamo SENICNO 1294 nr>2, PREDDVOR okolica parcelo 1550 m2 z loka-cijskimdovoljenjem. Mike &Co. 226-172 22264 KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodnoprodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + klet+mansarda, lahkodvodružinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis.,priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodružinska, urejena okolica, 29mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24528 SP.DUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet inpritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mio-SIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., man-sardoin fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turi-zem250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mioSIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24529 HIŠE PRODAMO DOLENJSKA Mirna izredna lokacija, na hribčku, nedokončan vikend(V. gr. t), cca 48 m2 biv. površine na parceli 7500 m2, 6,2 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25544 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi trio "Bonsaj". lnformacije«421-498 169 NARODNO ZABAVNI DUO vam predvaja glasbo za vse priložnosti.«312-327 606 V Kronju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in doore plesalce BP064/415-000 NARODNO - ZABAVNI - TRIO, igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih, s petjem.Cena ugodna. S 731-015 2185 BON-BON s pevko Martino glasba za vse priložnosti. «561-566,632-170 2376 NARODNO ZABAVNI DUO vam igra zabavno in domačo glasbo s petjem, za vsepriložnosti. «312-327 2487 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEM DELNICE PID-ov in skladov. «041/767-279 2453 RAFAEL ZORMAN RAF F IŠČE SPONZORJE ALI LJUDI DOBREGA SRCA ZA SVOJO KNJIG:LEKSIKON SPOLNOSTI Z ANONIMNO ANKETO V SLIKI IN BESEDI. DENAR SE ZBIRA NA ŽR - LB št.51500-620-107-05-1600117-22794/79! KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 POZNANSTVA POMLADNI VETER - želiš spoznati prostega prijatelja ali prijateljico= Prosimpo-kliči 090-43-01, 156 SIT/min ali piši na "STIK" (prijatelje) p.p. 421 O.Ljubljana. Vabljeni vsi - mlajši in starejši! 2394 RAZNO PRODAM 200 L hladilni bazen za mleko in suha drva 2000 sit/m3, prodam.«411-670 2440 Prodam rabljen elek. BOJLER 50 I, cena 3000 in nešpricane JABOLKA. «242-397 2441 KERN NEPREMIČNINE tel'oio"ii2 Maistrov trg 12 fax:221-785 4000 Kr""J PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka. poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel..064/623-117 064/622-318 Prodam novo, manjšo izolirano PASJO KOČO. «411-968 2496 BUKOVA DRVA prodam in dostavim. «460-010 ali 041/736-785 2497 Prodam 15 m3 suhih bukovih DRV. «403-078 2503 Prodam OMARO za denvno sobo, moško kolo in elek. štedilnik.«242-433 2535 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK 486/66, 8 MB RAM, 400 MB disk, čb monitor, miška, z MIN 95,pripravljen za delo, cena 30 000 SIT. «221-741 2355 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE po ugodnih cenah. «431-673 1242 RAZTEGLJIV KAVČ nov, dim. 80x40x200, prodam. «224-599 2372 Ugodno prodam SPALNICO Meblo - kot nova. «311-872, licatizvečer 2406 Prodam otroško SOBO. »330-072 2548 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO in SUŠILNI STROJ. «312-224 2549 Zaradi selitve ugodno prodam KUHINJSKO OPREMO z belo tehniko. Šajnič Viljem, Ravne 4, Tržič 2600 Prodam OMARE za dnevno sobo in GUGALNICO, novo, za dve osebi.«326-694, zvečer 212-571 2639 SPORT Največja izbira NEMŠKIH CAMP PRIKOLIC: KNAUS, HOBBY, TEC, pred-prostori vsehvelikosti, kemični WC in ostala camp oprema. CARAVAN CENTER TRIGLAV,d.o.o.,IOC TRZIN, 061/162-25-84 765 Prodam TEKAŠKE SMUČI 205 cm, VEZI salamon in PALICE. «061/627- 038 2178 Otroške smuči Elan RC 100 cm, TYRO-LIA okovje palice, prodam za 11.000 SIT.«331-119 2518 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek prikurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 1 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN,PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava inpriklop. «738-333 ali 041/628-616 2 090 41 OI STHOJVO i zrni m esšriho\ Klemene tei.471-813 041/632-047 NUDIMO VAM STROKOVNO, AŽURNO IN KVALITETNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKEIN PODJETJA. AJK.d.o.o., KRANJ, 222-754 755 SELITVE, razni prevozi, 4 m, 2 t, zelo ugodno. «471-762 1001 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK popravim danes.«431-650, 041/634-088 nas ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLOJE, SCREENE, IZDELAMO KVALITETNOIN PO KONKURENČNIH CENAH. «061/651-247 ROLETARSTVO NOGRAŠEKSE OB 20-LETNICI KUPCEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE! 1549 IZDELAVA MANSARD, MONTAŽA PREDELNIH STEN in vseh vrst STROPNIH OBLOG.«33-15-19 isce Saniramo dimnike, popravila streh, fasad, izdelava mansardnih stanovanj zmavčnimi oblogami, dekorativni ometi, polaganje keramike, laminata, opaža.«0609/643-925, GSM 041/643-925 1569 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev.štedilnikov, bojlerjev. «242-037 in 041/691-221 3 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahkonaročite na «211-418 ali 714-519 5 kompletne SI I I I VI pohištvu, opreme. IMON STOPI tel.: 041/717-341, 041 686978 KNAUFF IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN, SPUŠČENIH STROPOV, MONTAŽA STREŠNIH OKEN VELUX IN POLAGANJE LAMINATOV.»064/686-055, 041/765-842 m 87 SERVIS TV, VIDEO IN AUDIO NAPRAV! Smledniška 80, «324-698,041/505-606, pridemo tudi na dom! 96 TV, VIDEO, STOLP, CD in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo v PRO-TONSERVISU, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj, «222-004 110 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE - IZDELUJEMO, MONTIRAMO, SERVISIRAMO. MOŽNOSTOBROČNEGA ODPLAČEVANJA. Delavnica Medvode, 061/621-700, GSM 041/629-521 134 ASTERIKS, SENIĆNO 7, Križe, «555-170,»557-874, 041/733-709 IZDELOVANJE ŽALUZIJ, vertikalnihžaluzij, lamelnih in plise zaves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni innadomestni deli za rolete in žaluzije. SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVIS! Dobavain montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE PENEZ.s p izvajam vse vrste elektroinstalacij.»311-530 in 041/735-949 193 TESNENJE OKEN IN VRAT, PRIHRANEK do 30 % pri kurjavi, prahu, prepihu in zvoku.Uvožena tesnila - garancija. » in fax»064/712-479, 041/691-18875^ ! ČEŠ ■STRiHj srnosm kstruu tel*: 064/330 14f GSM:0417688-244 MISO, s.pM Kranj Tel.: 064/326-612, 0609/641-034, 041/681 510 - DOBAVA in MONTAŽA SENČIL: rolete, žaluzije, lamelne zavese DOBAVA in MONTAŽA vseh vrst LAMINA! PARKETOV brušenje "m lakiranje vseh vrst parketov - SLHOMONTA/NA PRENOVA OKEN in TESNENJE starih oken Izposodite si VIDEO KAMERO Sony -uporaba zelo enostavna, posnetki pa odlični. »222-055 1641 VODOVODNE INSTALACIJE napeljujemo na novo in obnavljamo stare. Kom-pletnoobnavljamo kopalnice. »831-124 1705 IZDELAVA PREDELNIH STEN, SPUŠČENIH STROPOV IN MANSARD -KNAUF SISTEM, AMF,ARMSTRONG. «325-950,041/683-603 1755 STROKOVNO IN POCENI VAM IZDELAMO VSA SLIKOPLESKARSKA IN FASA-DERSKA DELA,MIZARSKE STORITVE TER OBNOVA PODSTREŠNIH PROSTOROV. «064/245-340 1889 BELIMO STANOVANJA, poslovne prostore ter lokale. «041/77-44-82 1970 VODOVODNO INSTALACIJO V KOPALNICI (KOMPLET Z ZIDAVO + PEČARJEM) - MANJ ŠAPO PRAVILA ...IPD! KVALITETNO-KONKURENČNO. «561- 469 2003 Dobava in montaža STREŠNIH OKEN Velux - pooblaščeni monter, prevoz brezplačen.«411-051, 041/515-139 2347 IZVAJAMO vsa KROVSKA, KLEPARSKA in TESARSKA DELA. «874-126,041/756-179 2348 PARKET, LAMINAT, KERAMIKO, PVC POLAGAM ter BRUSIM in LAKIRAM PARKET. «334-042 2367 ARMSTRONG, RIGIPS, KNAUF - izdelava podstrešnih stanovanj, poslovnih ingostinskih lokalov, pregrajevanje prostorov, spuščanje stropov, ... Inf. na«041/747-2 62 2416 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše selitve. «223-420,0609/631-776 2501 Imamo zmogljivosti na strojih za predelavo plastičnih mas 300 g in 180 g.«736- 256 2507 Obnavljamo vse vrste sedežnih garnitur, jedilne kote, stole. Tapetništvo Gros,s.p., Tržič, 563-826 2624 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV Gorenje tudi na domu.«331-199 Sinko 2532 ŠIVANJE po naročilu in popravila. «326-839 2533 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.:064/41X-605 0609-653-780 STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE INGRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj,nasporti kina CENTER, 22-33-00, 221-673,0609/650-123 esa Kranj, Zlato polje prodamo popolnoma novo garsonjero 31,60 m2 v pritličju nizkega bloka, ločena kuhijna, vsi priključki, vseljivo takoj. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj- kupimo manjšo garsonjero, nižje nadstropje, za že znano stranko, AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139 letltet.064/268-700, fax:064/211-864 _ upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z neoremičningi Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in usp^ Kupimo enosobno stanovanje in 9d . njero v Šorlijevem naselju, z vsemi v ključki, vseljivo po dogovoru, za že zn interesente AGENT - Kranj (064) J° 360 ali (064) 365-361 __ Kranj, Zlato polje prodamo en0S?bh'£ stanovanje 38,30 m2 v pritličju z iz dom v atrij, vsi priključki, vseljivo ^ dogovoru, cena 7.27 mio } (75.000DEM). AGENT - Kranj ("° 365-360 ali (064) 365-361___^- Kranj, Zlato polje prodamo en0S°^ stanovanje s kabinetom 42 m2 v čet nadstropju, vseljivo julija, cena 7.J ( SIT (76.000DEM). AGENT - Kranj' 365-360 ali (064) 365-361______ Kranj, center, prodamo enosobno sj* novanje s kabinetom 52,00 m2, v L j stropju, starejše prenovljene nisej:e vsemi priključki, etažno CK na °^ souporaba atrija vseljivost po dogc' . in cena 7,7 mio SIT. AGENT Kranj (u° 365-360 ali (064) 365-361 __* Kranj, Planina I - prodamo dvosobj1" stanovanje 68,4 m2 v 5. nadstropij novanje lepo urejeno, zastekljen bal^,, vseljivo po dogovoru, cena 11.6 rt^jLu] (120.000DEM). AGENT - Kranj (u° 365-360 ali (064) 365-361____✓ Kranj, Drulavka, v nizkem bloku Pr°* mo lepo ohranjeno, delno opremJ "j dvosobno stanovanje s kabinetom ° ■ . m2, v drugem nadstropju, vsi priWlu klima, etažna CK, balkon, vseljivo v dogovoru, cena 11,6 mio SIT. AGfc Kranj (064) 365-360 ali (064) 3£5j^ Kranj, Planina III, prodamo trisobno^ novanje 88,7 m2 v 7,nadstropju, vsik|T ključki, vseljivost in cena 13 rr"°ng4> (135.000DEM) AGENT - Kranj (u 365-360 ali (064) 365-361___^ Kranj, Zlato polje, prodamo tris0?nj stanovanje 62,10 m2 v pritličju, W dogk ru, cena' 10,4 mio SIT( 107.000 AGENT - Kranj (064) 365-360 ali 365-361 20 m2, v celoti obnovljeno, Proda™%l oon nnn qit Dncu^ nR4 863 y kuhinja, prenovljena kopalnica, P° °e stanovanju je parket, vseljivo P°_^^n/il RADOVLJICA na Trubarjevi Pr0°"k|ei enosobno stanovanje v hiši, 44 m2. ,, 20 m2, v celoti obnovljeno, prodamo 5.820.000 SIT. POSING 064 863 (www.posing.si KRANJ ZLATO POUČ 2 PRODAMO: GARSONJERO 34 m2 jj TR080BN0 STANOVANJ 88 m2,C£NTRALN0 0fl»2 vanje, z vsejj PRIKLJUČKI IN OBU*9 OPREMLJENO 242 481, 041/756 0& tel RADOVLJICA na Gradnikovi P1 komfortno, dvosobno stanovanje z nom, za 7.857.000 SIT. POSING 064 863 150 (wwwp^ GARSONJERO ENOSOBNO ^.C|JI BNO STANOVANJE NA R^oV' KRANJSKA GORA JESENICE P%0' UICA BLED KUPIMO ALI NAJAM £ 064 86 39 77 __^ -•---- MEDVODE - novejše enosobnjj>* ^ vanje, 44 m2, sončna lega, balK priključki, prodamo! -nq^ POSING 064 224 210 (wwWP°J^V ŽELEZNIKI - enosobno stanova^, hiši, novogradnja, 38 m2, atrij, pr°" ng2, komfortno, opremlje^ ^ nja, prodamo! POSING 064 2^ (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA CENTER - trosot^2. \ novanje v meščanski hiši, 76 21 nad., prodamo! POSING 064 2^ (www.posing.si)__ GARSONJERO, ENOSOBNO A1'^-SOBNO STANOVANJE NA . o&i SKEM KUPIMO. GOTOVINA! TB«-" 22 72 02__ JESENICE-PLAVŽ: Prodamo dvoso^^ novanje v stanovanjskem bloku v V. n j^rt ju, v izmeri 60,39m2, z balkonom, g^F telefon. Cena po dogovoru. GS & k.d. Tel.Fax.: 064 715-009 JESENICE: Prodamo takoj sobno stanovanje, izredno vano, v izmeri 71.48m2, z tf' ^rU-CK, KTV, toplovod. Cena po d°y GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: 00 009 GORENJSKI GLAS Iz središča Slovenije v Vaše srce Fax 0611883-740, telefon 0611885-251 GSM 041-682-146 KRANJ: Za našega znanega kupca takoj kupimo starejše dvosobno stanovanje na Sorlijevem naselju, Zlatem Polju-zgornji [jel, od 45-55m2, lahko brez CK, zaželen balkon, brez opreme, do cene 7,3 MIO SIT (75,000 DEM). Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 g62-150,362-155____ KRANJ-OKOLICA: V najem oddamo gostintki lokal v obratovanju, v izmeri cca f0rn2, prenovljeno, skladišče, parkirišče.Cena naiema je 38.800 SIT/mesec (400 DEM)' Odkup inventarja: 2.9MIO SIT(30.000 DEM).Vredno ogleda. GS 5 STANIČ k.d Tel.Fax.: 064 362-]50.362-155 RADOVLJICA: V najem oddamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v stanovanjskem bloku, III. nadstropje, vredno ogleda. Cena najema 28.800,00sit /mesec(400 DEM).6-nesečni predplačilo. GS 5 STANIČ k.d. JglFax.: 064 715-009 _ KRANJ, RADOVLJICA:Najamemo več opremljenih enosobni stanovanj, do 38.800,00 SIT/mesec. GS 5 STANIČ kd- Tel./Fax.: 064 362-150,362- 155 GORENJSKA: Za znane stranke kupimo Vidljiva zemljišča, lahko tudi nadomestne gradnje, na odprti sončni lokaciji, od 400-2000m2. Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.: 064 362-150,362-155 JESENICE-okolica: Kupimo zazidljivo Parcelo od 400-600m2 na odprti legi, oo cene 4.8MIO SIT(50.000 DEM). Pla-^ll0 z gotovino. GS 5 STANIČ k.d. !^£a^_064 715-009 LESCE: nD^^' Udarno stavbno zemljišče, ekaj manj kot 800m2, na odprti lokaci-cena: 6,3 MIO SIT (65.000 DEM). Pri- poročam Tel.Fax.: KRANJ- ogled. GS 5 STANIČ k.d. 064 715-009 KRANj-okolica:Prodamo tri leta staro anoVanjsko hiŠQ na izredno mjmj in ni lokaciji s pripadajočim zemljiš-izredno kvalitetno čem, • cca 600m2, .. eiano, z vsemi priključki. Čudovita «rasa. Vredno ogleda. GS 5 STANIČ ~^J^V|ax: 064 362-150, 362-155 damANJVstarem delu mesta Kranja pr°~ no poslovno stanovanjsko hišo z K?0, ^nosijo, na frekventni vsemi nm. -al sodobno opremljen, z doaZ ,uck'in v obratovanju. Cena po govoru. GS 5 STANIČ k.d. Tel.Fax.: • Informacije osebno v KfifSL? 5 STANIČ k.d. nepremičnine, opahška 2, Kranj. GS 5 STANIČ k.d. •~^Ia^_064 715-009, 064 362-150 no^ANj-SAVSKA LOKA. Prodamo pre-nova6"0, VeČje (90m2> meščansko sta-oprp6, poP°,noma opremljeno, z novo Min o?Jn z vsemi priključki. Cena je 13 k u SIT (135.000 DEM). GS 5 STANIČ 150 Fax-: 064 715-009, 064 362- KRANJ, Planina I prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, v visokem pritličju stolpnice, z novimi okni, obnovljeno kopalnico in WC-jem. Funkcionalno stanovanje s parketom, telefonom in kabelsko televizijo. Cena 10,1 mil SIT (105.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, Planina I prodamo dvosobno stanovanje, 66 m2, v sedmem nadstropju, z obnovljeno kopalnico in WC-jem. Funkcionalno stanovanje s parketom, telefonom in kabelsko televizijo. Cena 10,2 mil SIT (106.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.0609 6Z5 474 061 812 608 KRANJ, Planina I na lepi lokaciji prodamo vzdrževano dvosobno stanovanje, 52 m2, v tretjem nadstropju nizkega bloka. V stanovanju je CK, tel., KATV. Cena je 8,9 mil SIT (92.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, Planina I prodamo 89 m2 veliko 2+2 sobno stanovanje, ki je delno adaptirano in leži v 4. nadstropju bloka z dvigalom, na mirni lokaciji in z razgledom na vzhod in zahod. Stanovanje bo vseljivo v poletnih mesecih, njegova cena pa je 13,9 mil SIT (143.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, Planina III - prodamo 52 m2 veliko dvosobno stanovanje, v 2. nadstropju bloka z dvigalom, z vsemi priključki, funkcionalno in lepo vzdrževano. Balkon gleda na Kamniške Alpe. Cena stanovanja je 9,1 mil SIT (95.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, Planina III - prodamo 74 m2 veliko dvosobno stanovanje v mansardi nizkega bloka, z vsemi priključki, možno je dokupiti še 20 m2 podstrešja. Cena je 12,6 mil SIT (130.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ, Zlato polje prodamo 63 m2 veliko trisobno stanovanje v pritličju nizkega bloka. Stanovanje je obnovljeno in ima centralno ogrevanje na plin, vse priključke, vseljivo pa je takoj. Čena je 10,2 mil SIT (105.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v2 ss, vsi priključki., 8 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m27VII, vsi-priklj., 10,8 mio IST, KRANJ Zlato polje 3ss/PR, 63 m2, CK, plin, telefon.,sončno, obnovljeno, 10 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2,brezCK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, T^nio. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-000,221-673, 0609/650-123 659 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za11,3 mio SIT (120.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1131 Prodamo Škofja Loka 2 ss 58 m2 v 3. nadstr., v celoti obnovljeno, cena 10.2 mioSIT, 2 ss, 46.5 m2 v pritličju, z vrtom, brez CK, cena 6.46 mio SIT (67000DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,6 mio SIT (79000 DEM).K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1132 Prodamo KRANJ 3 ss 84 m2 v 8. nadstr., cena 11,8 mio SIT (122.000 DEM). K 3KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 1134 ODDAMO opremljeno 2 ss na Zlatem polju in na Planini, 3 ss v Stražišču vman-sardi in 2,5 ss na Primskovem, 4 ss v Goricah. K3 KERN, 221-353, 222-566,fax 221-785 1136 ODDAMO opremljeno samostojno hišo v Stražišču in vrstno hišo na Orehku pri-Kranju za 86.760,00 SIT/mes s celotno opremo. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax221-785 1216 LESCE 1ss, 37 m2/pritličje, prodamo. MIKE&Co., 226-172, 1597 STANOVANJA PRODAMO KRANJA Planina li Tuga Vidmarja, lepo 2 ss, 68 m2/IV.(upor.povr. 75 m2), vsi priključki, 11,6 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss,72 m279V., vsi riklj. 12,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221- 673 2431 Prodam 2 sobno stanovanje na Valjav-čevi, brez CK. «222-561 2458 KRANJ PLANINA 3 prodamo enosobno stanovanje 43 m2 z balkonom, drugo nadstropje,staro dest let. PIA NEPREMIČNINE 061/152-2505, 041/678- 2 1 9 2482 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK oddamo novo trisobno stanovanje 70 m2, vsi priključki,oprema dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 2485 V Kranju prodam stanovanje 85 m2 s pogledom na Karavanke in Julj-ce.«226-627 2519 KRANJ prodamo lepo 3ss, 74 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/753-128 2562 ŠTUDENT ARHITEKTURE (30) išče sobo do 10.000 SIT.S041/518-186 2570 V Šorlijevem nas. prodajamo 3 ss, 72 m2. «225-851 2573 KRANJ 2 ss, 75 m2, CK, obnovljeno, prodamo. MIKE &Comp., 226-172 2578 Zlato polje 2 ss, 49 m2/l, prodamo. MIKE &Comp., 226-172 2579 PLANINA KUPIMO 2 ss v nizkem bloku. MIKE &co., 226-172 2580 NA BLEDU takoj kupimo novejše ali dvosobno in trisobno stanovanje, na Bledu terstarejše v Radovljici, lescah ali Bledu, plačilo takoj v gotovini. NPREMIČNINE-TRG BLED, 745-444 2585 JESENICE prodamo 2 ss na Bokalov ul. v izmeri 60 m2, kupimo pa enosobnasta-novanja in garsonjere ter dva trisobna stanovanja na Tavčarjevi c.NEPREMIČ-NINE.TRG BLED, 745-444 2586 Oddam v najem, novo, neopremljeno, 2 ss, 67 m2, v Kranju - Zlato Polje, letno-predplačilo. «491-294, po 15. uri 2623 Ženski osebi oddam opremljeno, ogrevano SOBO v naselju Vodovodni stolp.«228-134, zvečer 2625 ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT,KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24524 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina II 3 ss, 80 m2/IV., obnovljeno, vsiprik-Ijučki, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 25543 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ 2 ss za poslovneža z družino in 1 ss za dve osebi,predplačilo. DOM NEPREMIČNIB-NE, 22-33-00, 0609/650-123 25545 KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 34 m2/pr, obnovljeno, vsi priklj., 6,5 mio SIT,KRANJ Zlato polje novo 1 ss, 33 m2/l., vsi priklj., 7 mio SIT. DOMNEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 26142 VARSTVO Na svojem domu nudim VARSTVO vašemu otroku. «243-019 2514 VARSTVO na našem domu. «411-860 2557 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. «692-194 266 LITA PLATIŠČA, 15 col, prodam. «563-712 2346 o o I ran] PROGRAM. VSAK DAN OD 19 00 DO 23.00 °B NEDELJAH OD 9.00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE I Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, ^ reportažo, glasbeni spot. snemanje praznovanj.. ^UGODNE CENE OBJAVE! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Teale 2, p.p. 181 4001 Kranj E-poSta- tele-tv-kr(g> siol ne1 Internet: http://wwwtele-tv.st Telefon: 064/331-155 Telefaic: 064/327-313 Kontaktni tel TV STUDIO 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROCILA DESK 064/331-231 KRANJ 2 SS, 63,10 m2/V., CK, prodamo. Mike &Comp., 226-172 1599 KRANJ 2,5 ss, 54,60 m2/IX., CK, prodamo. Mike & comp., 226-172 1600 ŠORLIJEVA - 2.5 ss 67 m2/pritličje, CK, prodamo. Mike & Co., nebotičnik, 226-172 1601 ŠORLIJEVA 3 SS.72 m2/IV., CK prodamo. Mike &Co., 226-172, nebotičnik 1602 PLANINA 1ss, 34 m2/l., CK, opremljeno, prodamo. Mike &Co., 226-172 1604 KRANJ KUPIMO dvosobno do cca 8000.000 SIT in GARSONJERO ali ENOSOBNO. Mike&Co,226-172 ieos ŠKOFJA LOKA za naše stranke kupimo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih-stanovanj na območju Podlubnika, Gro-• harjevega naselja, Partizanske ceste inFrankovega naselja. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 1784 Zdomec KUPI 1 ss ali GARSONJERO v večji okolici Radovljice ali Begunj.«712-106,061/575-649 2196 KRANJ - Planina I in Zlato polje prodamo 2 ss in 3 ss. TIG nepremičnine, 362-99 0 2231 KRANJ POSEBNA PONUDBA - prodamo nadstrandardno 2ss, 68 m2, vsi priključki,dobra lokacija, ugodno! KRANJ prodamo adaptirano 2 ss, 52 m2, vsi priključki,stari del mesta, ugodno! JESENICE - prodamo obnovljeno 2 ss, 60 m2, vsipriključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719,041/722-632 2241 RADOVLJICA prodamo 2,5 sobno stanovanje 61 m2, visoko pritličje, cena ugodna.NEPREMIČNINE, CVETLIČARNA TRG BLED, 745-444 2587 hitro in poceni! STROJNI TLAKI ioforaiscije: M..-061/S41-846. Mob.:041/629-514 Prodam 6 I metalno zelene barve za avto. Cena za 1 I barve je 7000 SIT. Vse-skupaj 42000 SIT. «620-486 2362 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Šuceva 9, Kranj«241-509 2422 Prodam nove rezervne dele za TAVRIJO 50% ceneje. «563-066 2476 Prodam ugodno TOVORNO PRIKOLICO za os. avto nosilnosti 600 kg.«326- 30 2 2574 Prodam GUME Dunlop VVintersport, 185/65-14. «697-092 2635 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA,s.p.,241-168, GSM 041/730-939 1053 Kupim AUDI 80 AVANT 92-94, BMVV 91-93, AUDI 100 91-93.«403-117, 0609/614-979 2351 Kupim R 5, I. 90 - 93 ali R CLIO, 1.93 -96, plačilo v gotovini.«242-577 2353 ODKUPUJEMO JUGOTE, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. «323-298, 0609/643-202 2385 AUDI A 4 kupim. V račun nudim 11 tapiserij ter doplačilo v gotovini - podogovo-ru. «312-599 po 16. uri 2426 ZASTAVA 128 CL 110,1. 87, bele barve, registriran do 5/99, kredit. HYUNDAIJE-SENICE, 863-430 1435 PORSCHE 924 (izvedba 944) I. 85, svetlo zelene barve, atraktivnega videza,karoserija popolnoma prenovljena I. 97, kot nov, vreden ogleda, registriran do7/99. Možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit.HYUNDAI JESENICE 863-430 1437 SUBARU REX SDX 1.88, rdeče barve, registriran do 10/99, možna menjava za vašerabljeno vozilo z vašim dpolačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE, 863-430 1438 OPEL OMEGA 2.4 i, I. 91, svetlo modra metalna barva, ABS, strešno oJ Senićno 27 pri Golniku. tel./fax:064/558-889 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure Zaposlimo dekle za delo v strežbi s hrano, redno ali začasno.»422-083 1680 Zaposlimo KV ali PU ZIDARJE ter TESARJE in NK gradbene DELAVCE. stratos,D.O.O.,4246 Kamna gorica 59/b, «736-435 t89i Zaposlim dekle za delo v dnevnem baru. «041/754-956,221-914 1894 Ste brez zaposlitve? Nudimo vam zanimiv program in dober zaslužek. »041/668-954, od 14. do 18. ure 1950 V Škofji Loki redno zaposlimo NATAKARICO za delo dopoldan in ŠTUDENTKO za delopopoldan. »622-723, dopoldan 1964 ČE SE ZAVEDATE, DA JE DANES TREBA ZA DENAR DELATI, POTEM STA ŠTEVILKI 634-064IN 041/637-492 PRVI ZA VAS! 2288 Če želiš delati v lepem, novem lokalu pokliči »425-400 2304 LUNA BAR Radovljica honorarno zaposli dekle za strežbo v lokalu.»041/672- 065 2323 Nudimo redno zaposlitev za ZASTOPNIKA MK. Super zaslužek, tedenska izplačila. »041/620-560 2324 Iščemo dekle za delo v šanku. »222- 197 2328 ŽELEZOSTRUGAR z znanjem stroj, ključavničarstva in orodjarstva, išče honorar-nozaposlitev. »874-247 2329 Klub Partner redno zaposli ZASTOPNIKE za nabiranje novih članov, znani naslovi.»742-558 , 041/669-785 od 17.-20. ure 2335 Vzamem delo na dom. Imam večji delovni prostor. »718-515,Lesce 2342 Takoj zaposlimo AVTOLIČARJA. Zasavska c. 36 b, Kranj»355-060 2345 SLAŠČIĆARKA dobi delo za določen čas. Možnost podaljšanja. Pisne ponudbe: Kavarna-slaščičarna RANDE VOUS, Oprešnikova 28, Kranj 2350 Redno zaposlimo KUHARJA IN KUHINJSKO POMOČNICO. »451-038 2360 Zaposlimo pripravnico ali pripravnika srednje izobrazbe, s končano strojno ali-gradbeno tehnično šolo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ANDA,d.o.o.Ljubljana, Zalog 104, 4207 Cerklje 2365 Iščemo sodelavce, ki imajo 2-3 ure prostega časa dnevno za kuvertiranje nadomu. Samo resni pokličite. »041/750- 89 3 2390 Zaposlimo VEČ PRODAJALK za delo v živilskih irgovinali v Kranju, Radovljici in Begunjah, ter DELAVKO V RAČUNOVODSTVU v Kranju. Pisne ponudbe na naslov: ZIHERO, d.0.0., C. talcev 69, Kranj, Za pomoč v šanku potrebujemo študentko. Redno plačilo.»041/751-220 2401 PRILOŽNOST - Uveljavljeno podjetje zaposli omejeno število zastopnikov zapredstavitve in prodajo na terenu. Vaš klic pričakujemo med 8 in 16. uro na»061/159-90-03 2402 Iščem pripravništvo v trgovini. »312- 758 2403 Iščemo VOZNIKA B, C, E kategorija z izkušnjami v mednarodnem transportu invožnjami v Rusijo. »422-083 2408 Iščemo VOZNIKE C kategorije na kamionu skupne teže 7.5 t, za mednarodne-prevoze. »622-483, 624-083 do 15.30 h, 634-182 po 16 h 2412 FR^ST d.0.0. Kranj NEPREMIČNINSKA HISA JEZERSKA C. 54b. 4000 Kranj Tei.mm-m. famatoj®. Gsummim ANTENSKE NAPRAVE prodaja - servis montaža - svetovanje Honorarno zaposlimo DELAVCA za delo v ročni avtopralnici.»245-635 2414 SLOVENSKA KNJIGA ZAPOSLI VEČ ZASTOPNIKOV ZA ZBIRANJE ČLANOV KNJIŽNEGA KLUBA.NUDIMO: PROVIZIJO ZA NOVE ČLANE IN DOŽIVLJENJSKO DODATNO PROVIZIJO ZA STAREČLANE. PRIJAVE NA «080-15-11 2415 Zaposlimo STROJNEGA TEHNIKA z nekaj prakse pri obdelavi pločevine. «478-200 2419 Zaposlimo ZASTOPNIKE za obnavljanje pogodb z našimi kupci. «564-259 2447 Stanovanje, hrano in plačilo nudimo za nego starejše bolnice.»061/13-33-170, ali 064/451-176, zvečer 2448 ZASTOPNICA s 7-letno prakso pri prodaji na terenu iščem ugodno ponudbo prizastopništvu (ne knjige). Samo resni interesenti pokličite v nedeljo ves danin četrtek ves dan na «064/561-136 2451 - satelitski in zemeljski sistemi za enega ali več uporabnikov - ojačevalniki, antene in pribor - SAT komponente OBIŠČITE NAS NA NOVI LOKACIJI Kranjska c. 42 ŠENČUR TeLs 064/411-9«* ELEKTRIKAR išče zaposlitev lahko ser vis, montaža ali varovanje, izpit BkateS rije. «041/521-297____f> Ameriška BIO ZELIŠČNA FIRMA ntJjj delo na domu za zaposlene, starejsetl,jj. 35 let.Zaželjen internet, fax ali veze v™ ni. Ni prodaja ali pakiranje. «461 -0 ' Dragan-Mojca Mermolja, vsak dan ra2 delavnikiod 17. ure dalje Iščem delo kot pomožni delavec Jesenicah ali okolici.«863-621__* Zaposlim KV MIZARJA. «411-568 2542 2460 lite* 25"' FRIZERKA dobi redno zapos «331-689_____ Iščem sodelavca za terensko prodal »226-394, po 20. urizvečer___j^ Iščem KUHARJA ALI KUHARICO ^ gostilno-pizzerijo v Škofji Loki., 624- 2593 preberite ČE IMATE DELOVNE NAVADE IN VODO DO DELA V PEKARSKO-SLAŠČIČARSKI STROKI DON DONATS s paleto ocvrtih prehrambenih izdelkov osvaja Slovenijo. Za povečanje dnevnih količin izdelkov želimo zaposliti DELAVCE, SLAŠČIČARJE, PEKE in KUHARJE Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti delu za Pe^° naših izdelkov ter delovni čas prilagoditi potrebam naročnikov, s prijavite na oglas. Lastnoročno napisane vloge, s podatki o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi, pošljite čimprej na naslov: DONDONATS, d.o.o., Pševska pot, 4000 Kranj. ŠPORTNO-REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizansko c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-8'1 Dodatna ponudba Monika športa # Nega obraza s preparati MATIS ^ Make up za različne priložnosti • Anticelulitni tretmaji * Aromaterapija ♦ Limfna drenaža • Kozmetične (sprostitvene) masaže # Refleksna masaža stopal • Depilacija # Trajno odstranjevanje dlak ^ Pedikura s preparati GEHW0L Manikura BRDO PRI KRaNJIJ Predoslje 39,4000 Krflfll tel., fax: 064/222^ Petek, 5. februarja 1999 MALI OGLASI, ZAHVALE 45. STRAN • GORENJSKI GLAS Tovarniška prodaja prvovrstnih D C V f\ D f\ oken po super ceneh Naprimer. dvojno okno 120/130, steklo 1.1 W, s prečkami med stekli, varnostni okovi, nakup 2.948 ATS neto (39.798 SIT) HITREJE - BOUE - CENEJE © tudi proti! ir okovi avstrijske proizvodnje , l K S T I R 03 vzporedna tesnila „softlme" © prvovrstna kakovost, dolga življenjska dobi, O proizvodnja po merah Tovarniška prodaja plastičnih oken in vrat Informacijska linija: 0043/4258/8400, faks +40 O globina 70 mm KLASA A, doplačilo io druge borve en del odklopen Avstrija, 9722 Gmmnern, Stadlbach 43 i«p»bh)m bh $m\ REDNE VOZOVNICE ZA VEČERNO SMUKO *> TEDENSKE VOZOVNICE, *> SEZONSKE VOZOVNICE • SKUPINE ODRASLIH NAD 20 SMUČARJEV: 1 DNEVNA VOZOVNICA GRATIS • OSNOVNOŠOLSKE SKUPINE NAD 20 SMUČARJEV: CENE OTROŠKIH DNEVNIH VOZOVNIC + 1 DNEVNA VOZOVNICA GRATIS - UPOKOJENO NAD 70 LET GRATIS - ŠTUDENT110 % OB NAKUPU VOZOVNIC Z NAROČILNICO INFORMACIJE: uprava 064/74811 30 smučišče 064/741 324 X£K*£ACiJSKO DRSAHJC V ZIMSKIH POČITNICAH od IS. 2, d* 29. 2, 1999 M4C* 09 DELAVNIKIH od t0.00 do tt.SO 09 NEDUJAN od 9.30 do 91,00 VSAK DAN od /6,00 do 17.30 OP ČETRTKA, 18. 2„ 90 SOOOU, 20. 2. 1999 »s N8EACIJSKO 9KS9MJ£ SAMO ¥ S090T0, 20, 2» •* '9,00 d* 20.30 rlADiO mam STJEREO V TEM MESECU IZBOR NAJ, NAJ FRIZERKA, FRIZER UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 2X2-222« TRŽENJE: 221186, FAX: 225-290 PETEK 5.2. 5-30 Začetek programa, Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8-20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Predstavitev škofjeloške klasične gimnazije v Ljubljani in Jegličevega dijaškega doma 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.30 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 20.00 Večerni program: Glasba po '?boru Igorja Rozmana 24.00 zaključek programa SOBOTA 6.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.10 Na vrtiljaku z Romano 9.50 EPP 10.20 Priprave na pustno povorko v Šenčurju 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna ♦ Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Kozarček rujnega 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 19.20 Verska oddaja - pot do luči 20.00 Večerni program. Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa NEDELJA 7.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.20 Gostja: Alenka Kol-man 9.50 EPP 10.00 Gremo na potep z Radiom Kranj - Vrba, Doslovce, Rodine - pot kulturne dediščine 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + naj vrtiljakova pesmica 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Dom planinskega društva Kranj na Krvavcu 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa LESTVICA RADIA KRANJ šum OM Ureja Igor Šteiančič, PETEK, 5. FEBRUARJA 1999, OB 16.30 Domača: V KINGSTON: KO SI MLAD 2- NUDE: BALON 3 MIA ŽNIDARIČ & S.K. TRIO: DAN JE DRUGAČEN 4. HIŠA: KOMPAS SRCA 5. AVIA BAND: ČEZ VSE VIHARJE Tuja: \- EMILIA: BIG BIG VVORLD g- < THE BALL feat. VVINDSOR ROBISON: HANDS UP 3. W. HOUSTON & M. CAREY: WHEN YOU BELIEVE *■ C. DION & R. KELLY: l'M YOUR ANGEL 5. LENNY KRAVITZ: FLY AWAY 5,- VENGABOYS: BOOM, BOOM, BOOM, BOOM 7. BRYAN ADAM S & MEL C: WHEN YOU'RE GONE ° BLOCKSTER: YOU SHOULD BE ROBBIE WILLIAMS: NO REGRETS 10. ALANIS MORISSETTE: THANK U U BONEY M. feat. SASHI: MA BAKER 12. CLOCK: BLAME IT ON THE BOOGIE J3. BLONDIE: MARIA 14. SASHA: IF YOU BELIEVE 15. EMMIE: MORE THAN THIS NAGRADNI KUPON 116 GLASUJEM ZA: Domačo.:......................................... Tujo.:................................................ Moje ime in naslov:........................... KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRG 1 PONEDELJEK 8.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Viktorji 98 9.50 EPP 10.45 Kaj za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije 17.00 Predstavitev pevskega zbora Drumelca 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje Večerni program: 19.30 Pometamo doma 21.00 Večer evergreenov 24.00 Zaključek programa TOREK 9.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.45 Dobrote iz pekam 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Župan občine Preddvor -gost v studiu 10.45 Kaj danes za kosilo 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.00 Alpetourov Remontov kotiček 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - Borzna hiša Ilirika 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 17.20 Predstavitev škofjeloške gimnazije 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa SREDA 10.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.45 Dobrote iz pekarne 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Z žebljico na glavico - Andrej Sifrer 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na Radiu Kranj 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Gremo v Life 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.50 EPP 20.00 Večerni program: Moda in ... 24.00 Zaključek programa ČETRTEK 11.2. 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.45 Dobrote iz pekarn 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.25 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 113. oddaja o splošni in prometni varnosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar- Borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16 50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Music machine 20.00 Večerni program: Parnas WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si PETEK - 9.20 predstavitev škofijske klasične gimnazije v Ljubljani in Jegličevega dijaškega doma PETEK 16.30 LESTVICA RADIA KRANJ (Igor Štefančič) SOBOTA 9.10 NA VRTILJAKU Z ROMANO - Bliža se kulturni praznik in spomnili se ga bomo tudi na Vrtiljaku! - Naš gost bo gospod ROMAN GAŠPERIN, ki nam bo med drugim predstavil edinstveno knjigo ENCI BENCI NA KAMENCI! -V rubriki Kujemo - ustvarjamo bomo z izletom nagradili drugošolko NINO ŠAVS iz Preddvora, - reševali bomo uganke, poslušali pesmice, delili lepe nagrade, žrebali... Pripravite telefone in ponavljajte: 22 22 22! 17.00 KOZARČEK RUJNEGA GREMO V LIFE RADIO KRANJ - 10. februarja ob 17. uri En lep zimski pozdrav! Z veseljem prebiram vaše kupončke in ugotavljam, koliko poslušalcev ima naša oddaja Gremo v LIFE. S Slavcem si zapiševa vsak vaš predlog in obljubljava, da boste vaše priljubljene glasbenike lahko kmalu videli v LIFU. Sicer pa vas vabim, da tudi danes izrežete kuponček, ga izpolnite in pošljete na RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. V sredo pa boste izvedeli, če je bila sreča na vaši strani. Nagrade bodo spet prispevali: ŠPORT ČAR-MAN in GOSTILNA FORTUNA iz Sv. duha pri Šk. Loki, DISCOTEKA LIFE iz Domžal in vaš in naš Gorenjski glas! V LIFU BI RAD VIDEL MOJ NASLOV: ODDAJO PRIPRAVLJA j , IN VODI NATAŠA BEŠTER UJfcSa« ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov KtUMUM Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj z W NORIH Struževo 3, Kranj / | \ SOUTH Tel.: 064/211-525 fSSSSSSL bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■v/i i bomo pisati Vlada se je odločala z glasovanjem Zdenka Cerar generalna tožilka Pred tem je vlada glasovala tudi o Barbari Brezigar in Jožetu Fridlu Ljubljana, 5. februarja - Vlada je na včerajšnji seji z glasovanjem odločila, da je kandidatka za generalno državno tožilko Zdenka Cerar, ena od sedmih kandidatov za to funkcijo. Kot je povedal generalni sekretar vlade Borut Šuklje, dogovor v koaliciji ni bil dosežen, zato je, skladno s pogodbo, odločalo glasovanje. Za Cerarjevo, rojeno leta 1941, ki že 29 let opravlja različne funkcije v tožilstvu, nazadnje pa je bila vrhovna državna tožilka, je glasovalo 11 ministrov. Pred tem so glasovali o Barbari Brezigar in Jožetu Fridlu, vendar sta dobila premalo glasov: po 8. Vladni predlog mora potrditi državni zbor. • J. Košnjek GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si G.G. Trije odmori v treh urah V novem občinskem svetu občine Tržič je marsikaj po novem. Seje se začenjajo brez zamude, župan pa dovoli oglašanje le ob dvigu roke, ko se mora vsak svetnik predstaviti. Razlog je tudi v tem, da zasedanja občinskega sveta prenaša tržiški radio. Za poslušalce je nabrž mučno le čakanje, ko tehnik nosi mikrofon od klopi do klopi, ta čas pa je vse tiho. Prenos z druge seje so pretrgali tudi trije odmori, ki so jih zahtevali svetniki. Jurij Rozman iz SDS je ob 18.20 želel usklajevanje mnenj glede statutarnih določil o statusu krajevnih skupnosti, manj kot uro zatem je Janez Bečan iz SKD zahteval uskladitev glede določila statuta o pridobivanju nepremičnin, malo po 21. uri pa je Irena Šmitek predlagala dogovor skupine SDS o osnutku odloka o varstvenih pasovih vodnih virov. Če bo taka praksa tudi v bodoče, druge seje ne bodo končali niti v dveh delih! • S. Saje KOŠARKA Sobota, 6.2.1999 ob 18. uri 4* lip bled UP lesna industrija BLED d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.: 064/7950 AKCIJSKA PRODAJA MASIVNIH SPALNIC IN VHODNIH VRAT DO RAZPRODAJE ZALOG. POPUST 45 % SALON BLED, tel. 064/795-230, SALON KRANJ, tel. 064/340-090 NAREDI SAM TRGOVINA IN PRODAJNO SKLADIŠČE vseh vrst mizarskih materialov NAREDI SAM - HOBBY razrezi materiala MIZARSKA DELAVNICA notranja oprema po naročilu MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 241 048, Fax: 064 241 476 T)Bl!C x Dobili smo novega obrambnega ministra Poslanci izvolili dr. Francija Demšarja Dr. Demšar je že tretji obrambni minister v tem mandatu. Ljubljana, 5. februarja - Čeprav na odboru za obrambo kandidat za novega obrambnega ministra dr. Franci Demšar ni dobil podpore, se je koalicija odločila, da ga bo vseeno predlagala, se "uredila" in zagotovila kandidatu podporo. Za dr. Demšarja je včeraj glasovalo 49 poslancev, večje razprave o predlogu pa ni bilo. Novi obrambni minister je že tretji obrambni minister v tem mandatu, za Turnškom in Krapežem, ki sta bila odstavljena zaradi afere s kombijem in stanovanjem. • J.K. študentski servis Idub studentov Id (ini akma man 4000 Kioritelflac 064 224 334 pon-pet a 9.00 do 17 00, sod od 9.00 d013.00 ---- GBD ODKUPUJEMO DELNICE "~ SAVA TELEKOM B TELEKOM C LESNINA Ml ARKADA 3 13.500 SIT 28.000 SIT 31000 SIT 27.000 SIT 300 SIT Najnižji stroški pri prodaji delnic Merkur d.d. Kranj 'J, NAREDITE KORAK -s= Z NAMI- - korak naprej Koroška 55, Kranj Šofer izstopil, avtobus naprej Avtobus je sam odpeljal z avtobusne postaje v Kranju in mimogrede do Restavracije Park oplazil najmanj deset avtomobilov. Kranj, 4. februarja - Voznik Alpetourovega avtobusa je ob 15.30 pripeljal z Jezerskega na avtobusno postajo v Kranj, končal vožnjo in avtobus pustil na številki 12 na Bleivvcisovi cesti. I Ker bi moral šele čez čas nadaljevati vožnjo, je zaprl avtobus in odnesel denar na blagajno. Potem pa se je zgodilo kot v tistem hecu, ko v avtobusu ni bilo sprevodnika, šofer pa je zadaj *'kasiral" in je avtobus pristal v jarku. Tokrat j° je avtobus brez šoferja "mahnU" sam po BlerWG" isovi v smeri proti Ljubljani, spotoma pa Pre£| Policijo in Gorenjsko banko oplazil najmanj deset parkiranih avtomobilov. Ustavil seje šel©' ko je podrl drog javne razsvetljave pred Restavracijo Park. Ker smo že zaključili redakcijo* bomo več pisali v torek. • A. Z. CISTA MODA Sejem Moda-Fashion od 10. do 12. februarja 1999 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 9. 2. poslovni in novinarski dan Razstavni program: ionska, moška in otroška kordčkaifa. Sjp»«rnijaj«č* dagajanje: ga «lib^CTrAe scjjma iw2pb&n izdelki iz usnja in krzna, obutev, galanterija, kozmetika. ogfcd ffl*cwkW revije ka bo mu 'sporedu trikrat dnevno v modni dodatki, vlakna, preje, ploskovne tekstila}«, idi D, 'bogat smafcowru program v komfamcai d\wrani Novost salon optike "Moda v optiki'" v bali E - Jfuroek. - Fbrara. ViNjeau* Priložnostna poštna znamka - France Prešeren Ob 150-letnici smrti Franceta Prešerna je Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko. Na pošti 4101 Kranj (Dražgoška 8) je dne 8. 2. 1999 na razpolago tudi priložnostni poštni žig Vaša Pošta vvvvvv.posta^ ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V petek in soboto bo delno jasno, v soboto proti večeru se bo zmerno pooblačilo. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, v goratem svetu so možne posamezne snežne plohe. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA^. VREME T min / T max -7/2 ■9/1 -2/2