Št. 3. V Goriei, v soboto iiino pa na upravnižtvo »Guric«'«. Oglasi s<* računijo po p«?tit- vrstub in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako Be večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Na skrajiiem Vztoku. Poročila o jioložaju na vzhodnein Vztoku, katera prinaSajo razni listi, ni tako nasprotujejo, da si človek no mori> vstvariti o roanicnem poloiaju nili pri- bližne sodbe. Po nekaterih poročilih hi bila voj9ka mod Japanom in Kusijo skoro že pričela. Po drugih poročilih je ista neizogibna. Po tretjib poročilih pa ni so nikakor izgubljena nada, da do vojske ne pride. Prva poročila prinašajo an- gleäki listi, druga l'rancoski in tretja runki listi. Po angleäkib poročilih bi bil vzne- mirjen že ves svet. Italija, Zjedinjene ameriäke države in Angleäka bi bile ria- potilo že svoje ladije na skrajni Vztok, da varujejo tarn svoje lastne interese. Po teh poročilih bi bil dospel japonski nezadovoljiv odgovor na njeno zadnjo noto že pred nekaj dnevi in Japonska bi bila prepričana, da ji ne preostaje drugegu, nego zapričeti vojsko. Gelo an- gleäki prostovoljci bi so bili žo odpeljali proti skrajnemu Vztoku, da tain poina- gajo Japoncem proti Kusom. In Rusija sama bi bila že odposlala svoje vojake na Korejo, kjer divja zdaj revolucija, ter s tem dala povod Japonski, ki si pridr- žuje pravico nadvladja na Koreji, da z orožjem zabrani umeäavanje Rusije v korejske zadeve. Iz Rusije pa dohajajo veati, da ni äe nikakor izgubljeno upa- nje, da bi se Rusija in Japonska ne pc- botali mirnim potom med seboj, ter ivare pred pretiranimi in nereBničnimi poročili angleäkih listov. Najlepša pa je ta, da ho hoteli angleäki listi že prejänji teden vedeti o odgovoru Rusije na zad- njo japonsko noto ter trdili, da je vse- bina tega odgovora Japonce tako raz- burila, da so tudi najspravljivejäi japon- ski krogi zadobili prepričanje, da ne preostaje Japonski nič drugega, nego brez odlaganja napovedati Rusiji vojsko ter jo tudi koj pričeti, dočira javlja Reu- terjeva pisarna iz uradnega ruskega vira, da je ruski odgovor Japanu iestavljen jako »pravljivo, in da je že v četrtek, napravosl. Božič, car Nikolaj naznanil mir. Isto tako javlja oficijozni ruski trgovinski birö, da je admiral Aleksijev izročil še le 6. t. m- noto ruske vlade japonski vladi. Iz tega jo razvidno, koliko se sme verjeti poročilom angloških listov, ki so trdili, da je ruskti vlada že prod osmimi dnevi dala odgovor na japosko noto, dočim se je to ztfodilo še lo pred par dnevi, in do tegu časa ni bila nobenema znana vse- bina tega odgovora. Razvidi se pa tudi iz tega, kako radi bi Angleži na skraj- nem Vztoku zapletli Rusijo v krvavo vojsko, da bi potem toliko laglje na Bai- kanu oslabili ruski npliv, ter morebiti tudi sami započeli akcijo proti ruskim korislim, pri čemur bi jih gotovo podpiraln tudi Nemčija, ki zdaj hinavsko trdi, da ji je nad vsem ležečo na tem, da ne pride do vojske med Rusijo in Japonsko. Iz vsega tega pa je ludi razvidno, kako krivico dehijo Husiji oni, ki ji zamerijo, da ne posežo koj z oboroženo silo-v bal- kanske zadeve, ko ji to dane.v branijo njeno velikanske koristi v izhodni Aziji, ob katere bi jo tako radi spravili njeni 8ovražniki, v prvi vrsti seveda Angleži. Da imajo ravno Angleži svoje prste v ti protiruski gonji, dokazale so razburljive vesti, katere so skozi mesece polnile pre- dale angleäkih listov o revolueijskem gi- banju na Ruskem, katero so slikali v tako živih harvah, kakor da bi imela že kedaj izbruhniti sploSna revolucija po celi Rusiji, katere bi so udeležili celo ruski vojaki. Vsa ta poročila so seveda danes potihnila, ker se je svet prepričal, da so bila popolnoma izmiäljena. Pri vsem tem pa so iineli Angleži svoj gotov namen, namen, spraviti Rusijo kolikor inogoöe ob ugled ter dati pogum onim državam, s katerimi itna Rusija kake sporne točke, in med katere spadati na skrajnem Vztoku v prvi vrsti Japonska in Kitajska. Da se bodo vse te hudobne na- kane Angležev gotovo izjalovile, o tem ne dvomi nikdo, kateri pozna previdnost ruske diplornacije in ruske politike. Ni paizključeno, da bi ne angleäke spletkarije spravile po konci Japonake in Kitajske, kateri bi se spustili v vratolornni boj z Ru9ijo, in pri katerem bi le sami trpeli, dočim bi angleäki kramarji mogoče vendar nekaj pridobili. Položaj Rusije, ki je sedaj engažirana na Baikanu in skrajnem Vztoku, je torej jako resen in ni nobeno čudo, ako ne more opa za sedaj zastaviti vsega svojega upliva na balkanske zudevo, ko ima bkratu tudi na skrajnem Vztoku to- liko sovražnikov. Likraloi učitelji - častna straža soeijal- ne^a dßmokrata Kopača. Domiäljavi trgovec A. Vrčon v Skri- Ijali je sanjal, da je rojen za nekaj več kakor za zidarskega mojstra in napred- nega trgovea. Videl se je že za generala tistih za-vednih naprednjakov, ki se dajo j za nos voditi z obljubami boljše bodoč- j nosti po liberaln(Mii receptu, ko se bo • pilo in plesalo in za to tudi dobivalo še podpore. Liberalni m/itelji v njegovi so- seščini so niu razložili sanje in so se mu ponudili za pobočne adjutante, seveda brez place, ker so že vajeni zastonj de- lati edino le iz ljubezni do ubozega kmeta in — do svojih žepov. Vrčon je nato izdal povelje časnikom vseh strank, naj zbobnajo ljudstvo na njegov shod pri Rebku, kjer se bo govorilo o kmeč- kih razmerah. Uredniki, ki moža dobro poznajo, ho vrgli njegovo vabilo v koä. Vabljeni so bili na shod vsi prijatelji kmela, posebno pa poslanci pa brez po- sebnih vabil. Le glavni govornik, odre- Šenik vseh nezadovoljnežev je bil osebno vabljen, namreč kapitan vseh jugoslo- vanskih rudečkarjev soeijalni aemokrat Kopač. Od poslaneev ni priäel nobeden. Vrčon menda misli, da so naši poslanci komedijnnti, ki naj hodijo na shod pre- pirati se s Kopaöem Ijudstva v zabavo. Morda pa mislijo Vrčon in liberalni uči- telji, da imajo oni pravico zahtevati od poalancev ra6un, katerih niti volili niso, ampak so jim ob volitvah nasprotovali na življenje in smrt. Skoro gotovo pa je Vrčon kot trgovec in materijalist prepri- čan, da je vipavski kmet blago, katero se proda za lepe obljube tisti stranki, ki zna najvec obljubljati! Ne, ne, Vröon in vi liberalni učitelji, večina vipavskega Ijudstva se še, hvala Bogu, ne prodaja strankam, kakor se vi prodajate ! Žal nam Je sicer, da se vi tako prodajate za dobicok, pa braniti vam ne moremo, ker imate prosto voljo, katero lahko zlorab- Ijate. Pač pa se bomo trudili, da bo ljudstvo spoznalo, kako se hočete ž njim igrati ! VrČonu je klerikalna kranjska „Go- spodarska zveza" osnovala posojilnico, pomagala mu s kreditom 10.000 K, do- biček od tiskovin pa daje on liberalni „Goriški tiskarni"; ko je posojilnica iz- rabila ves klerikalni kredit. je pristopila še k liberalni celjski zvezi; Vrčon je sprejel zastopništvo klerikalae vzajemne zavarovalnice zoper požar, podpira pa casnike, ki so zoper vsako zadružništvo, ako ni v rokuh liberalcev; ätel se je nekaj časa za kräcanskega soeijalca, po- tem je prežel v labor liberalcev, zdaj pa se je prelevil v pristnega soeijalnega de- mokrata; če mu pa hudič ponudi dobi- ček, stopi tudi ž njim v kupčijsko zvezo. Tu vidite, Vipavci, kako menja svoje prepriiianje človek, ki si domisljuje, da vse ve in zna. „Le čevlje sodi naj kopi- tar" je rekel že ranjki Preäeren ; tako na Vrčon lepo spretno vodi svojo trgo- vino in posojilnico, naj se pa nikar ne žtuli za politienega voditelja vipavskih kmetov, ker o načelih, ki vodijo poäteno in koristno politiko Vrčon razume toliko, kakor kravji mešetar o poštenosti. Politična zrelost in poätenost libe- ralnih učiteljev je pa znana vsem, ki zadnja leta opaznje borbo za vzvišanje ut'iteljskih plač. Kdor nam place p o v i a a, tisti n a s i in a, to je njih geslo. Kar je od Lokavca do Sela neza- vednih ljudi, ki ljubijo le zmeänjavo, je prislo v nedeljo k Robku. Tudi nekaj kržčansko mislecih rnož je prislo na shod iz radovednosti. Prvi je govoril nadučitelj Medveaček iz Sv. Rriža, demagogično kakor zna le on: Pred petimi tedni (na prvem soci- jalnodemokraškem shodu) nas je bilo inalo, v drugo nas je bilo več, danes smo tu v ogromnem žtevilu. Mi revni u č i- t e 1 j i se trudimo za ljudstvo, bila pa je pred tedni tukaj neka gospoda, katero mi plačujemo a 4000 kronami na leto, tista gospoda je prisla s polnimi žepi, katere pa je äe bolj napolnila, kakor je pricakovala. V tem slogu je dajal bree poslancem. Rdo ve, ali se ni tudi Medveäcek že kedaj zibal v prijetnih sanjah, da bo kedaj on sam poslanec in da bo celo kot deželni odbornik polnil svojega boga, svoj trebuh z mastno plačo 4000 krön ; take sanje so rojile po glavi tudi dr. Tumi, ko je v dež. zboru poroČal o po- višanju plač deželnim odbornikom, pa sanje so se razkadile v nič, ko ni bil izvoljen deželnim odbornikom. Pa tola- žimo se s tem, da bo Medveäcek, ako bo kedaj dež. odbornik, predlagal, naj ae dež. odbornikom znižajo place na 800 krön, kakor jo ima zdaj križki občinski tajnik, ki. ima gotovo vec dela kakor kak deželni odbornik. Teh misli je tudi Med- veäcekov kolega, ne sicer ljudski učitelj, pač pa prostovoljni nedefitivni učitelj Ijudstva Kopač, ki je zato, da se kano- nikom, äkofom, kardinalom -in celo pa- pežu znižajo place, ter tako poviäajo plače ubogim fajmoštrom in kaplanom. PODLISTEK. 30 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Oh Milka, ti mc Iloeeä razuinelH. „Kako mores to reči?« „Privošči mi le eno prijazno bescd()> Milka) pa bom vesel in potolažen". „Euo prijazno besedico! _ Nc güvorim-li ves čas prijazno s teboj ?" „Ako si mi res prijazna, reci, da me imaš rada«. „Rada te imam, saj si moj bližnjik. — Ne želim ti slabega, ne kratim ti dobrega »Ne tako, Milka! — Reci, da me ljubiš kakor jaz tebe«. «Saj ne vem, kako me ljubiš". «Ljiibim te tako, da bi dal za-te vse . . .« »To ni prav, Tine; duše ne smeš dati«. »Ne muči me, Milka! - Daj mi sree. — Ob- ljubi, prisezi, da boš moja ..." »Ne morem, ne smem! —" »Morež in smeš, če hočeš. — Ali nočeš, Milka?« „Nočein!" Ta beseda je zadela Tineta kot strela. Kri mu je šinila v glavo in maščevalne misli so mu švigale kakor razclraženi gadje po zdvojeni uuši — Vendar se je še prernagal in vsaj navidezno mirno vprašal: »Kdo je oni, ki ti je ukradel srce, Milka? — Imenuj mi ga, prosim te . . . Nocoj pridem lahko še do svoje pravice . .." „Ukradel ni meiii srca — nikdo". „Kdo je oni, ki ga iniaš raje, nego mene?" „Ne hliui se tako grdo! — Poznaš ga dobro, saj ga sovražiš iz dna duše". ,,Kaj moram slišati iz tvojih ust! — Ali misliš resno, Milka?" „Resno. — Zato ne nadleguj me več; trudna sein. — Lahko noč! — Z Bogom!" rekši zapre Milka okno in gre spat. Kakor od strele raztreščen hrast stoji Tine pod oknom. Obupno zre pred se v tla. Srce mu burno polje, tako, da skoraj sliši njegove udarce. Najraje bi sei v gozd, izvlekel gozdarja s postelje in naredil ž njim tako, da bi nikdar več ne gledal za dekleti. — Besen od jeze pograbi poleno na skladu ter ga hoče zabrusiti v okno; a v tistem hipu odbije v Lesju dve uri po polnoči in petelin zapoje v kurniku. Skoraj nevede spusti Tine poleno iz rok in odide. Na hišnem oglu se pa obrne nazaj, pomoli trdo pest proti oknu in se zagrozi: ,,Pes naj born in ne človek, če ima s tebaj kdo drug iti pred oltar, in ne jaz! Ouemu zelenemu pri- tepencu gori v gozdu jo pa umesim, da me bo pom- nil do smrti. — Grem, a le zato, da se kmalu vrnem. Le spita mirno še nekoliko nočij, le sanjajta še neko- likokrat o poroki in zakonski sreči; moja skrb bo, da se vajine sanje nikdar ne vresničijo . . ." Nato je Tine odšel proti domu. Stopal je trdo in hitro, kakor da bi se mu mudilo. Vsakkorak njegov pa so spremljale hude grožnje in kletve .. . XXIV. „Če vzamem v roko grčav les, Ne briši, sestrica, očes!" Levs tik. Drugega jutra bili so pri Zagričarjevih uže zgodaj vsi na nogali. Milka je zanetila ogenj, potem so vsi po lepi krščanski iiavadi kleče odmolili rožni veuec. Po molitvi sta sedla oce župan in Jožek na klop ob ognjišču in molče zrla v živahno plapolajoči ogenj; mati je izginila v izbo, najbrže brisat si skrivaje solze; Milka je pa pristavila k ognju dva lončka, da bi skuhala bratu zajutrek — kavo, ki ni bila v Za- gričarjevi hiši vsakdanja jed. — „Ali si vzel robee, ki sem ti jih pripravila, Jožek?1' prekrši Milka dolgo molčanje, da bi se malo iznebila mislij na bratov odhod. „Oh glej! — Zabil sem. — Pojdi mi ponje, pojdi", odvrne Jožek, ko je zastonj pretipal vse žepe. „Pazi, da ne pustiš doma še kaj potrebnejšega" oglasi se takoj nato oče. „Drugo, mislim, da sem vse spravil v kovčeg". „Glej, kako boš obrnil denar, ki sem ti ga dal. Ne mislim s tem, da si ne bi smel privoščiti od časa do časa kozarčka vina, a po pameti". „Saj veste, oče, kako sem delal pri vas doma". (Dalje pride,) Glavni govornik na shodu pa je bil Kopač, je v I1/» nro dolgera govoru po- vedai svojo navadno staro pridigo, ki je pa bila tern poslušalcem nova. Obsojal je klerikalce in liberalce, hvalil svoje pristno krščanstvo, priporočal duhovni- kom, naj se oženijo, da bodo skušali revo nbozega ljudstva, obsojal kapitali- zem in hvalil zadružništvo, miloval aboge učitelje, katerim država le zapoveduje plačati jih pa noče, odpravljal je voja- ätvo, hvalil spložno enakopravnost, zah- teval za vse enake pravice, dolžnosti pa nobene, 8e le takrat bo dobro na svetu, ko bo ljudstvo vladalo. (Dalje pride.) Politični pregled. Nai Cesar v Budlmpeitl. Madjarski listi poročajo, da pride naS cesar dne 28. t. m. v Budimpežto, kjer ostane delj časa. Čehl In Nemcl. V pondeljek so se sešli moravski püHlanci nemške ljudske slranke in raz- pravljali politiko svoje stranke v mo- ravskem dež. zboru. Izrekli so se, da je dolžnost vsakega nemškega poslanca z vsemi sredstvi naslopiti zoper ustanovitev češkega vseučiliača na Moravskern. Go- vorilo se je tudi o tern, da bi češke srednje sole ne dobivale več podpor od dežele. „Moravska Orlice" piäe, da so vsa poročila popolnoma izmišljene brbljarije, ki govore o uBtanovitvi češkega vse- učiližča v Kromerižu. „Mi moramo do- biti vseučilišče v Brnu, tu se ne da nme- äelariti". Češkl okrožnl «hodl. Čehi nameravajo prirediti po vsem Češkem takozvane okrožne shode, da po- duče ljudstvo o sedanjem politiönem po- ložaju. Tak shod je bil v nedeljo v Kut- nigori. Govorila sta na tern 3hodu tudi drž. posl. dr. Pacak in dr. Horold. Prvi je povedal, da so Čehi vedno pripravljeni za pošteno spravo z Nemci. Da ni prišlo že do danes do sprave, je po govorni- kovem mnenju mnogo na tern kriva ne- sposobnost min. pred. dr. Korberja. Sedaj so pa razmere mej Čehi in Nemci mnogo napetejše, nego so bile kedaj. Nemci dandanes odbijajo vsako zahtevo Čehov. Po mnenju dr. Herolda pa je postala re- šitev češkega vprašanja, ki je bila vedno kardinalna točka avstrijske politike, tako akutno, da ne bode mogoče več dolgo odlašati ž njo. Prva skrb Čehov pa mora biti odstranjenje sedanje uatave, ki ne odgovarja več zahtevam sedanjega časa. Deželnozborska dopolnllna volltev na čeikem. V volilnem okraju Nemški Brod, Dolna in Grumpolec je bil pri dopolnilni deželnozborski volilvi izvoljen za dežel- nega poslanca kandidatmladočeške stranke bivši češki miniator Rezok. Njegov proti- kandidat je bil državni poslanec Klofač. Qgrskl parlament. Ogrska zbornica je v prvem branju vsprejela zakonski načrt glede kontin- genta novincev. Sicer p-i traja v zbornici še vedno obstrukcija. Nasledki ex lex na Ogrskem. Finančni odsek j« sprejel proračun 2n leto 1903. Finančni minister je naz- nanil, da je vsled odpovedanega pla- {¦•evanja davkov do konca leta narasel zaostanek direktnih davkov na 6u mili- jonov kron, kar je tembolj žalostno, ker je znatni del to «vote neiztirljiv. Madjarska brutalnost. Komaj so spravili slovaäkega po- slanca Valaseka v enoletno ječo, obtožilo jo državho pravdništvo druzega slo- vnškega poslanca Veselovskega zaradi istc^ra „hudodelstva". Veselovsky je baje kot poslanec na štirih volilnih shodih „ščuval" zoper madjarsko narodnost. Ob- ravnava se vrši dne 21. t. m. v Nevtri ter bo brezdvomno končala z brutalno obsodbo. Jubllej barona Callce. Avstro-ogrski poslanik v Carigradu baron Calice jo obhajal te dni 50letnico svojega službovauja. Cesar Franc Jožef mu je poslal zelo laskavo brzojavko. V Carigradu so mu čestitali vsi tujezemski tovariši, razni avstro-ogrski funkcijonarji, avstro-ogrska kolonija, predstojniki tur- ških uradov in tudi sultan sam po svojem tajniku Ized-paäi. Odstranitev morlloev kraljeve dvojlce s srbskega dvora. Te dni so bili odpuščeni s srbskega dvora časlniki Antic, Hostie in dvorni maräal Čiolakantič. Aretlranjo oyleduhov na ruskl meji. „Deutsches Volksblatt" poroča, da so prijoli na ruski meji blizu Brody nekega Markijevica. Pri njem so baje vdobili mnogo važnih spisov in načrtov, katere je hotel vtihotapiti na Rusko. Markijevič je bil pred kratkim odslovljen iz avstro-ogrske vojske. Macedoii8ke zadeve. Italijanski list „Tribuna" priobčuje pogovor nekega svojih sotrudnikov s srbskim ministrom Milanovičem o ma- cedonskih zadevah. Milanovic je rekel, da mu je popolnoma neznano, kaj da prineBe bližnja bodočnost. Le Boris Sa- raf'ov, rekel je Milanovic, ve, kaj se bo zgodilo v Macedoniji koj, ko neba tain hud zimski mraz. Milanovic je dalje rekel, da želi iz srca, da bi se relbrme popol- noma izvedle. Sicer pa da je Srbija pri- pravljena na vse eventuvalnosti. Želeti bi bilo tudi, da se prej ko prej pride v ti zadevi do sporazumljenja med Srbijo in Bolgarijo in da nikakor ni mnenja, da bi postala kedaj Macedonija neodvisna državica. Milanovic je izrazil svoje za- dovoljstvo nad tem, da je postal ital. general poveljnik orožniatva v Macedoniji. To je po njegovem mnenju popolnoma na mestu, ko ima Italija za Rusijo in Avstrijo največ lastnih interesov na Balkanu. Co bi se pa reforme ponesrečile, potem bi ae moral po mnenju Milanoviča odločiti Evropa zato, da dobe Srbija, Bolgarija in Gräka vsaka svoj del Macedonije. Reoryanlzaclja orožnlštva v Macedoniji. Ital. general Di Giorgis, ki je ime- novan za poveljnika orožništva v Ma- cedoniji, dobival bode od turške vlade 3200 turäkih lir t. j. 115.000 frankov na leto. General Di Giorgis govori poleg italijanskega tudi nemški, angleäki in turški jezik. Njegov adjutant bode ita- lijanski stotnik Caprini, ki je bil skozi Stiri leta zapovednik orožniStva na Kreti. Častniki avstro-ogrske armrde, ki se prostovoljno javijo za vstop v turško orožništvo za Macedonijo, se pomaknejo v turški službi tukoj pri vstopu za eno šaršo viäje, dočim ostanejo v avstro- ogrski armadi za tri leta na dopustu tor obdrže svoj čin za avanziranje. Le ako bi ostali v turški službi nad tri leta, se / avstro-ogrski armadi izbriäejo. Tudi podčastniki, ki se za turško orožnistvo prostovoljno javijo, dobe poeebne ugod- nosti ter se takoj izpuste iz aklivne službe. — Turčlja. Parižki „Temps" prinaša pogovor z vodjem macodonskih ustaäev Sarasovom, ki je izjavil: V komisiji, ki naj napravi red v Macedoniji, ne smejo biti samo zastopniki onih držav, ki so pri tem najbolj interesirane. „Mi bomo", dejal je Saratov, „oddali svoje puške kakemu laškemu ali I'rancoskemu polkovniku, ne pa ruskemu ali avstrijskemu. Macedonija naj se razdeli v sekcije, katere posamezne naj okupira zest držav. Naj se napravi federalistiški sistem, okolu katerega naj, kakor okolu jedra, sega velika balkanska zveza. Srbija, Rumunska, Grška in Črna- gora naj s priklopljenjem Macedonijft tvnrijo državo, ki bo imela 12 do if) milijonov probivalcev in bi razpolagala z pol milijona vojakov. Do te ideje sove nimati simpatije no Avstrija in no Ru- sijau. Sarafov jo izjavil, da se macedonski us'tanek spomladi zopet prične, istočasno pa se bs) zopet pricel armenski ustanek. Tako bo turška vojska morala biti raz- deljena. Poleg tega bodeta skoro gotovo stopili na bojno polje tudi Srbija in Bolgarija, avstrijske cete pa že cakajo v Novem Bazarju, da prikorakajo v Staro Srbijo. Sarafov je končal z besedami: „Lepi dnevi nas čakajo, ko skopni sneg". Domače in razne novice. Novi notar v Kanalu, gosp. dr. Ferdo T e r k u ö, jo 29. decembra po- ložil predpisano prisego, in odpre svojo pisarno dne 11. t. in. (»Oletnico je praznoval dne 7. jan. 1904. učeni slavist frančiškan p. Sta- nislav Škrabec v samostanu na Ko- stanjevici pri Gorici. Bog ga ohrani še mnogo let, zdravega v Cast srančiškan- skcmu redu in znanobti! liiu'iiovanje v Hodni sltižbi. — Avskultant g. dr. Kdvard T o m m a si n i jo imonovan sodnim adjunktom na trgoviu- skein in pomorskem sodišču v Trstu. Prcinesčcnje v «odni slu^bi. — ViSje deželno sodiäde je premestilo pi- sarniškega oCicijala Viljelma Bernsteiua a trgovskoga in pomorskega sodišča na dež. sodižce v Trstu. Promocija. — Pretekli teden je promoviral na Dunaju doktorjem vsega zdravilstva gosp. Izidor Roja. Za „Šolski Dom" je prejelo nase upravništvo: Martin Černuta, župan, in Mihael Černuta, obč. tajnik v Logu, pla- čala kazen za storjeno prestopke od dno 4. jan. 1904 K 6. - Srčna hvala! ZtL „BoiXömeo" v SoLskcin Domu ' je daroval tudi g. Cotič v Gosposki ulici 6 parov obutve. Ta dobrotnik je bil po neljubi pomoti iz dotičnega izkaza iz- puščen. ~ Solsko vodstvo. Nadaljiil izkaz darov za „Bo- žičnico" v Kobarldu: Občina Kobarid 15 K; dr. Aloj. Franko, odvetnik v Go- rici, 10 K; Ignac Gruntar, notar v Rib- nici, 5 K; Franc Bogataj, nadučitelj, 4 K; Alojzij Mašera, sod. adj. v Kanalu, 4 K; Kamel Ivan 3 K- Ivan Miklavič 3 K; Kat. Vinkler 2 K 60 h; Ana Ursič 3 K. Po 2 K : Karol Gruntar h. St. 45, Franc Urbančič, Ant. Juretič, Marija Skočir, Ivan Kodelič, Janko Židan, re- spicijent, Marija Devetak, lvanka Hrast, Livelc, N Velikonia, orožnik, Ljuboslava Vaupniič, Ant. Miklaviö, učitelj, y Ivan Loben, kurat Libušnje, Alojzij Cubej, vikar Trnovo, Simon Gregorčič, vikar Sodlo, Ana Volarie, Idrsko, Fanica Stres, učitelj, Ferd. Jolinčič, učitelj, Ant. Kalan gozd., Aloj. LJrl>ančič, naduč. Josip Kranjc. Po eno krono darovali so sle- deci: Josip Rom, M. Manfreda, brezimen, brozimen, Lukan, sod. sluga, brezimen, Marija Koniel, brezimen, Marija Mal- naršič, N. Gnartič, potnik banke „Slav.", Milan Gruntar, učitelj Vrsno, Ivan Hrast, Livok, Ant. Manzini, vikar Staroselo, dr. Franc Fnmjek, Franc Kenda orož. v p., Rezka Matelič, Ravne, Aleks. Miklavič, Franc Skočir daroval jo pa^ čevljev, Ljud. Kregau, kinč drevesa 4 k'; Ljud. Mašera sveče 3 K. Pri igri nabrala g. Kar. Storch inž. 2 K, g. Kregau 4 K, igralci darovali 2 K 80 v, Franc Miklaviö v blagu vrodnosti 5 K. Nadalje darovali so nam štacunarji, kojim vsom bodi izrečena naža naj- srčnejša zahvala. Bog povrni stotero! Blagaj n i § t v o. Novi odbor „SIov. Čitaluice" v fiorici. — V lorek se je vršil občni zbor goriške „Oitalnice", pri katerem je bil izvoljen novi odbor, ki je tako-le setstav- Ijon: prodsednik g. Anton Šantol, pod- predsednik g. Josip Fon, tajnik g. Franc Sivoc, blagajnik g. Svetoslav Promrou, hižni gospodar g. Ivan Mercina, odbor- niki: gg. dr. Fran Pavletič, dr. Anton Breeelj, Viktor Bežok, namestniki: gg. Ivan Berbuc, Jakob Cebular, Franc Vo- dopivec, računski pregledovalci: gg. Ferdo Jug, Ivan Simčič, Ivan Pirjevec. Kmetijskl shodi — Jutri bode kmet. shod v Sovodnjah, prih. ne- deljo, dne 17. t. m. v Št. Petra. Za- četek ob 3. pop. (po blagoslovu). Poglavje o „žepu". — „Goriäka ljudska pojilnica" je , imela do zdaj pri svojih hišah vsako leto nekaj zgube. Gab. je sicei- pred dvema mesecema trdil, da jo vložena glavnica izvrstno obrestovana, a to jo le gola farbarija. Kljubu tej pa- sivnosti svojih his jo letos investirala posojilnica v hiäo v Go^poski ulici nov kapital. Dala je namreč hiäo prenoviti ter je sezidala äe drugo nadatropje. Na- merovano prenovitev je Gab. razkokodal žo meseca aprila kot naroden piruh. Me- soca oktobra pa jo pisal : „To bo odslej najlepša hiäa v Gosposki ulici. Vse po- pravljenje utegno stati kakih 20.000 K, kar je za posojilnico pravcata bagatela. Toda ta denar ni zavržon, marveč ž njim je pripravljenih dvoje stanovanj, ki bosta gotovo vedno oddani in dobro pla- čevani". Dobro plačevani! To bi tudi mi želeli posojilnici, da bi njene hiše nehale biti pasivne. Ali glojle Gabrščeka! Kot član nadzorstva „Gor. 1. p." ima dolžnost skrbeti za korist in dobiöek posojilnice. A komaj se je drugo nadstropje posus'lo, že se je preselil tjo s svojo tiskarno in zdaj si prisvaja nekako celö pravico do cenejšega stanovanja. Oglasile so se menda stranke, ki so ponudile viSjo sta- narino A kaj pravi Gab. k temu? Čujmo, kaj piše mož, ki je pred tednom trdil, da trpi edino vsled svoje brezbrižnosti —• za žep ! „Da bi se ute<,niil najti kdo, ki bi še več ponudil, to utegne bili, zakaj pa ne? Toda s takimi ponudniki bi se jaz za stanov.°.njo ne ravsal. Iz tega pa äe no sledi, da bi se morala stanarina raz- pisati". Ko je naštel svojo „zasluge" za posojilnico, vzklikne: „Zdaj pa hoče kle- rikalni hujskač, naj bi se za to stanovanje še puli! 8 koraursibodi, ki je brez sle- herne zasluge za ta zavod v slučaju, da nekaj kron več ponudi!11 Ali nima Gab. krasnih nazorov o oskrbovanju zttdružnoga premoženja? Ilazpis štl[K'inlija. — Deželni odbor razpisuje deželni štipendij 600 kron, ki ga je ustanovil dežolni zbor se sklepom 10. seplembra 1888 v spomin ätiridesotletnice vladarstva Nj. Vel. presv. Cesarja Franca Jožela I. 1. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v Uij groliji, slušatelji prava, medecine, evontuelno modroslovja, politehtnike ali viAo poljedelsko išolo, na kakorn av- strijskem vseučilišcu skozi vsa leta vse- učiliščnih študij, držeč so obstoječih po- stavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanernu deželnomu odboru do 31. januvarja 1904 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izrned navedenih uČilišc in o dosedanjem napredovanji. Koncert Jaroslava Kociaua. — V četrtek bil je todaj napovedani koncert mladega umetnika na goslih Jaroslava Kociana. Dvorana tuk. gledališča bila je prenapolnjena z najodli^nojžitn občin- činstvom vseh stanov. Užitek, katerega 0 položaju v Macedoniji. Predavnnje gosp. P. Orlovca (ruskega časruk^rja in borilca za svobodo Ma- cedoncev) po obönem zboru poli- tičnega društva „Edinost" dne 8. de- cembra 1903. pri sv. Ivanu pri Trstu. (Kunec.) Tu se je vpoštevalo za navadno nalogo in ženska je izpolnjevala samo svojo dolžnost, ne misleča za to na na- grado, še manj pa na pohvalne besede. Tako vedenje macedonske ženske ob ustaji jim je popolnoma naravno. V de- želi, katero jo gnjila Turčija podjarmila, je macodonska ženska prvi trpin pred turško oblastjo in celo pred vsakim Turkom v obče. One trpe razmeroma veliko več od moških. Možki je krepak, gibčen in ima več možnosti, da se skriva in brani. Kaj pa naj stori ženska, pri kateri sedi v izbi 6—6 otrok, večih In malihV Možke mečejo Turki v jeöe, Ženske pa pretopajo in ubijajo! In vrhu vsega — jih so posiljujejo, skrunijo in odvajajo v hareme. V pričo njih vbi- jajo njihove otroke, razobešajo ob stenah glave otročičev vzetih z materinih prsi. Želel bi vedoti, kaj bi počela ka- tera-koli naša majka, ako bi jej Turok vsel otroka, ki ga tako srčno ljubi in za katerega bdi cele noči! Ako bi jih grabil za nežno nožice in mahal z njimi in njihovimi glavaini ob karnenito steno? ! Predstavite si ta prizor, dragi moji slušateJji in bratje, in potem sodite, kaj bi storili vi I Da, bolj nego razumljivo, bolj več nego naravno je sovraštvo teh žensk, katerih ni možno pomiriti, so- vraätvo, ki je goje proti svojim pod- jarmljevalcem, ki jim ropajo vse, kar ceni človek za najdražje, vse to kar je njemu za najsvetejše !! Turki, pohlepni Turki ki ne po- znavajo prave človečnosti, so si sami nakopali strašnega sovražnika. Njihovi prvi in najbolj zagrizeni sovražnik je ženska, iz kalere so se norčevali cele veke. Ta osramočena, onečaačena Ženska se je postavila na čolo vstaji, zahtevajoča mažčevanje, na katerem pomaga nebo- ječa so za življenjo svoje, svojih očetov mož in bratov ! Dovolite mi, da Vam povem o na- činu ropanje lastnine. Nedokazanemu obdolževaniu in grabljonju ptuje lastnino so tukaj nikdo ne čudi; to je sistem turäkih oblasti. Vredno je, da se nekoliho mudimo pri tem sistemu. V obče, kakor sein opazil, turško načelstvo ne izdaja denarja, ki ga jemlje iz blagajn, za oskr- krbovanje svojih podložnih. Turško vo- jaštvo se hrani samo od ropa. Komodno zvečer hodijo turäki oddelki na polja kmetov, si nabirajo koruze in drugih pridelkov, in vse to vlačijo v vojašnice. Ako v tem času nalete na polju kmeta- lastnika, takoj ga arotirajo zaradi suma, da se odpravlja k vstašom, ali pa da pripravlja za nje naloge. Na ta način macedonski človek ne more vživati truda svojih rok ter služi samo, kakor delavec svojim sovražnikom. Na semnje in na kakoräne si bodi trgovine so prebivalci davno pozabili. Nikdo se ne upa po- kazati svoje imetje, ker bi mu odvzeli vse, kar bi prinesel. Vsako caäico mleka, vsaki košček sira skrivajo prebivalci kakor le morejo. Rudi takega položaja slvari trgovine ni nikake. Seveda se tudi ne dovaža svežih pridelkov. Prebivalci so obubožali v taki mori, da dva dni nisem mogel zamenjati donarja 20 srankov. Take vsote skoraj nikdo ni imel. Med tem pa je prej to selo sIovpIo zaradi svojega bogastva. Polja pa, kakor sem že rekel, so ostala nopožeta. Gospodarji sejejo žito skrivaj, Turki pa jemljojo ostalo odkrito. Strašen glad preti v bodočnosti. Sicer pa ne bo kmalu komu stradati. Nimam moči, da bi opisal vso bedo. Zverstva in zlodejstva, ki se vräe sedaj v Macedoniji, presegajo vse, kar si more izmisliti Cloveäka fantazija. Žato se nadejam in verujem v to, da se tudi vi odzovete na stok in jok podjarmljenega naroda in mu podarite drobtinico od svojega koäceka kruha. ¦ Sedaj pa pomislite! Daleč od Vas poginja v borbi bratski Vam narod in tidoči rodbin, oropanih in revnihje ostalo v mrazu brez strebe in brez hrano ! je nudil mladi goslar občinstvu, bil je izvanreden in obče je bilo mnenje, da je Jaroslav Köchin ponajmenj vrstnik slavnoznanega svojpga rojaka Knbelika. Ze pri prvi prognunovi točki pridobil je Kocian srca vseh pričujooih ter vzbudil frenetično plnsknnje in občudovanje. Kakor prvo tocko, je izvedel Kocian tndi vse ostale tako mojstersko, kakor za- more le umetnik, ki se je povzpel do prave popolnosti. S čudovito lahko jo izvedol najbolj komplicirane skladbe. Zdelo se je poslu- äalcem, kakor da znajo Kocianove gosli jokati, se veseliti in rajati, ter se tudi jeziti. Oh kako lope in prelestne harmo- nije vrele so iz teh goslij. Obcinstvo je bilo tako navdušeno, tako prevzeto, da je prirejalo Kocianu najviharnejše ova- cije. Ploskanja in burnega odobravanja bilo ni konca ni kraja. Jaroslav Ko- cian priredi jutii v Gorici drugi in zad- nji koncet. Opozarjamo na to vse ono, ki se niso mogli zadnjega koncerta udo- ložiti, naj nikar no zamude jutri dano jim priliko, ndeložili se izvanrednega uiitka, ki so nam v naših Icrajih lo po redkoma nudi. PoBestnikoin psov. — Tukajšnji magistral oporninja posestniko psov, da jih v izogib kazni, gotovo prigbisijo' pri magistrate v tekn nu.:oca januvarja tcr da plaeajo za nje dotični pasji davek. Tujci v siorici. — V 1. \\m je obiakalo Gorico 16.709 tujcov in sicer 12.694 možkih in 4.015 zens'k. V tem slevilu so zapopedeni le oni tujci, ki so v Gorici prenočili. lzpred okrožnega sodišča — V pondeljek se je vršila pred tukajänjim okrožnirn kot kazonskim sodiščem v na- Sem listu že naznanjena kazenska obrav- nava proti žolezniškim delavcem Ivanu Manajloviuu, M. Maijevieu in S. Madako- viču, vsi trijo iz Zagreba, in proti last- niku barake Ivanu Kaučiču. Omenjeni trije železniSki delavci ho na večer 1. novembra v baraki Ivana Kaučiča, naha- jajoči se v Hudajužni, hudo razsajali in zahtevali žganja. Najhuje je razsajal Ivan Manajlovic tako, da je bil lastnik barake Kaučič primoran odstraniti ga iz barake. Manajloviču so sledili še drugi njegovi tovaširi, za katerimi je Kaučič zaprl ba- rakina vrata. Ko so bili razgrajači na prosteiri, začeli so metati v vrata barake kamenje ter jih hoteli razbiti. Da bi jih Kaučič ostraäil, ustrelil je dvakrat iz re- volverja skozi vrata. Pri ti priliki pa je zadela jedna krogelj tako močno delavca Milana Curčiča, da sejetakojzgrudil mrtev na tla. Toženi železništci delavci so se izgovarjali, da so bili onega večera po- polooma pijani. Pri vsem tem pa je so- dišče Ivana Manajloviea obsodilo na 6- mesečno ječo, Madakoviea na 3-mesečno jeöo in Matjeviča na 2 meseca ječe. Lastnik barake Ivan Kaučič pa je bil oproščen. Te dm se je nadaljevala kazenska razprava proti Francetu Mozetiču in Ivanu Weinbergerju iz Mirna, ki je bila dne 1 . decembra m. 1. preložena, da so se zamogle preslišati še nekatere price. Kakor smo svoječasno poročali, sla bila Mozetič in Weinberger tožena, da sta pretepla želozniškega čuvaja Pemarčiča pri Rubijah, ker jima ni dovolil prehoda čez žele^rtico, ker so bile zaradi bliža- jočega se vlaka zatvornice zaprte. Iz za- slišamh novih prič se jo sodišče prepri- čalo o knvdi obtožencev in je zaradi tega obsod.lo Ivana Weinbergorja zaradi težke telosne poäkodbe na 2 meseca jočo z jednim postom na mosec. Mozetiö Kr bil je pa zaradi razžaljenja obsojen le na 14 dm zapora. , t Z z?rfU/CO ^ hotel l)la^« ra- tal. - 34-letni wdar Jože ž»b Gq_ rici Sel je v četrtek zvečer v noko Ijud- sko kuhinjo, je tam pi| in jede] KoJ mu lastnik knhinje pove, da znaäa niegov račun 84 v, da mu Zbona mesto vinar- jev zauänico. Seveda mu ni tudi ta ostal dolžan ter mu ni ponudil ge drugega lica, pač pa ga je sprayil v straniščo in poklical policijo. Policiju fc žbono aretirala, našla pri njem 92 v, od kai«- Hh je odštela lastniku kuhinje 84, Žbono pa je spravila pod ključ. lloditc niiriii po mestu! — v nedeljo po noči älo je več šempeterskih mladeničev po mestu. Kričali so in poleg tega tudi zvonili pri vseh hišah po Ra- batiSČu, ter s tem vznemirjali mime Ijudi. V ulici Vogel zasačila pa jih je policija, ko so ravno zvonili pri neki hiäi. Dva je pnjela, drugi so pa odnesli pete. Ali danes so ji znani že vsi, ki bodo gotovo dobili plačilo za avoj popolnoma nepo- treben trud. Izgnanl so Mil in aicer neki Er- nest Abramič v Crniče, kamor je pri- stojen. Prestal je namreč ravnokar 10- mesečno ječo, in je zdaj postavljen pod policijsko nadzorstvo, ker ni pred njim posebno varno tnje blago. Ravno tako so odgnali Dragotina Kavči^a iz Idrije, ko je prostal svojo kazon, namroč 48 ur zapora, katera mu je bila naložena kol klatožu. Predstavil se jc sain. Včeraj jo prij5el na tukajSnjo policijo 48-Ietni Ivan Benko iz Čopovana, kstteroga iščo tolminsko orožništvo, ker je bajo v pija- nosti zažugal, da hoče zažgati vas Dro- bočnik pri Sv. Luciji, kjer je delal kot železniški delavec. Poskuscn samomor. — Včeraj predpoludne se je hotela zastrupili na Placuti in sicer pod Cingrot'om 201etna šivilja Josipina G. Poklicani zdravniki so ji pa izprali želodec in jo tako rešili smrti, za kar pa jim ni bila prav nič hvaležna. Hud protop v Kendall. — Ne- koga večera pili so v Žnidarčičevi krčmi Peter Pahor, Franco Mozetič in Ludovik Komel. Tjo jo prišel kasnoje tudi ope- karHki del. vec Mar^ga Ivan iz Faro, ki pa stanuje sedaj v Biljah. Kinalu nastane mod Marogo in med Pahorjem, ki so nista žo od poprej lo pogledala, prepir, v katoroga jo koj posegel tudi Mozotič. Ta zasolil je IVlaregi zaušnico, katero je Marega vsprejel, ne da bi reagiral in se podal od tarn v llebatovo krcmo. Tu je našel voc znancov in ostal ž njimi skoro do 11. ure. Vrnil se je pa ž njimi potom zopet v Žnidarčičovo kr^ino. Tu je na- stal zopet prepir mod njim, Pahorjem in Mozetičem. Kmalu nastane med njimi pretep. Na pomoč priskoči Maregi nje- gov prijatolj Kornol Valentin. Tu pa so se spravili vsi na Komola, ga začeli pre- tepati s kozarci, s steklonicami in sploh z vsem, kar jim je priälo v roke, po glavi in po životu tako, da so ga hudo ranili na glavi in na lovi roki. Vsega krvavečega in nezavestnega so potem nekateri pobrali, ga položill na neki voz ter ga pripeljali okolo 3. ure popolunoči v lukajšnjo bolnišnico. Ko so opravili svoje delo pri Komelu, poiskali so pre- tepači še Marego, ter ga s stolicami, s kozarci, s steklenicami in baje tudi z re- zilnim orodjem tako obdelovali, da je Marega komaj več dihal. Razbili so mu glavo, zlomili jedno roko, ranili so ga na prsih in sploh po ct lemživotu. Takega so prijatelji vzdignili ter spravili na neki senik v Bukovici. V četrtek so tudi njega pripeljali v tukajšnjo bolni .nico. — Ni-li to „idilično" življenje na deželi? In kako zaporedoma so se začeli posebno zadnji čas ponavljati taki slačaji V Kam pridemo, ako pojde to tako dalje? Vzajemno podporno društvo za zavarovftiyc živine v Itihembergu bode imelo dne 10. januarja t. I. ob 3. urah popoludne svoj občni zbor. Na dnevnem redu bodo čitanje in odobrenje društvenega rač-una za J. 1903, oziroma se bo izvolil posebni odsek, ki naj ta letni racun pregled» ter o njem svoje- časno poroča. Potem pride na vrato vo- litev načelstva in nadzorniätva, kakor tudi druätvenega ogleda in razsodništva za nadaljna tri leta. Upati je obilne udeležbe od strani družlvenikov. ,,KinotijsK(» drustvo v Šempasu" pri Gorici, registrovana zadruga z orne- jeno zavezo, vabi svoje ude na izvanredni občni zbor na dan 24. januvarja 1904 ob 3. popoludne v proslqrih „Bralnega društva" pod h. St. 36 v Šempasu s sle- dečim dnevnim redom : 1. Poročilo pred- sednika oziroma odobritev konečno bi- lance; 2. Sklep o razdružitvi zadruge. — Ako bä ne priälo na shod dovolj zadruž- nikov, vršil se bode isti dan eno uro poslej, namreč ob 4. uri v istih prostorih nori občni zbor, kateri bode sklepčen ne glede na ätevilo prisotnih udov. Na č e 1 s t v o. Koze. — Zdravstvena oblast je od- redila, da se požgo vse barake v Hruäici, v katerih so stanovali na črnih kozali bolni Macedonci. Uradno se pa poroča o ti zadevi to-le: Med delavci, ki so prišli meseca decembra v Urusico, da bi lam dobili dela pri predoru skori Karavanke, so se pojavili nekateri slučaji črnih koz. Od 4 delavcev, ki so oboleli na kozah, je jeden umrlj drugi trije pa se zdravijo v baraki, ki je nalašč za to napravljena. Vkljub vsemu temu, da so oblasti vse potrebno poskrbele, da bi se bolezen ne razäirila, sta se vendar pojavila še dva slučaja, in sicer v baäkidoliniin v Podbrdu. Bolnika sta bila prenešena in sicer jeden v bolnišnico pri sv. Luciji, drugi pa v ono v Podbrdu. Vodstvo železniških del na Dunaju je koj, ko je bilo o tem ob- veščeno, poslalo na lice mesta svojega uradnika, da v sporazumu s politično oblastjo določi, kaj se ima vkreniti v tem pogledu. Na okrajnem sodišča v Ko barldu je razpisano mesto kancelista v XI. plačilnem razredu, eventuelno tudi mesto kancelista na katerem drugem okrajnem sodiaču v slučaju premeš^enja tamošnjega kanceliisla, v Kobarid. Pro^nje je uložiti do 30. t. m, predsedniätvu okrožnega sodiača v Gorici. Mej drugim morajo prosilci dokazati, da so z dobrim vspohom položili pisarni^ki in zomlje- knjižni izpit in da so vešči nemščini, slo- venäcini in italijanščini v besedi in pisavi. (•. kr. finan^uu ravnateljstvo v Trstu razglaäa : üaje se na obče znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopol- nilnih volite? iu imenovanj seatavljen imenik članov in članov-namestnikov ko- misij za pridobarino, postavljenih za po- samezne priredbene okraje, nabit od 10. januarja 1904. dalje skoz 14 dnij pri tn- kajänji c. kr. davčni administraciji, od- nosno pri c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih do- tičnih priredbenih okrajev. Fawije za oKcbnl dohodniiiNki davt'k. — Finančno ravnateljstvo v Tr- stu naznanja, da je določen rok za ula- ganje fasij za osebni dohodnin.ski davek za I. 1904 do 31. januvarja t. I. Fasije so imajo prodložiti okrajnomu glavar- stvu, in tarn, kjer tega ni, pa dotičnemu davcnemu uradu. Dotične tiskovine se dobe pri okrajnih glavarstvih ali pa tudi pri davčnih uradih, tain namreč, kjer nima sedeža okrajno glavarstvo. Ka/pis h1u/Ik> potovalne^a mi- tcljft za istro. -- Na Priinorskem je razpisano mosto potovalnega poljedelskega učitelja s hrvatskim učnim jezikorn. Po- tovalni učitelj nastavi se pogodbeno naj- prej za jedno poskusno leto. Pot. učitelj je pomožni organ c. kr. namestnižtva in se nastavi lahko pri jednem ali drugem okr. glavar^tvu. Poljedelski potovalni učitelj dobi letnino 1800 K, stalni potni paušal 1000 K, za stanarino 300 K in paušal za nabavo književnih in stro- kovnih pomočkov 100 K. Vsi ti prejemki se izplačujejo v mesečnih obrokih v naprej. Po preteku vsakih ätirih let po- polnoma povoljenega službovanja poviäa se gornja letnina in sicer za štiri šti- riletja po 250 K. Prosilci za to mesto vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazorn starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja, do najdaljo 15. februvarja 1904. pri c. kr. namestniätvu. Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske sposobnosti za pouk na kme- tijskih Solah ali ono za sadjarstvo in vi- narstvo na c. kr. visoki šoli za polje- delstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov. I1 atvina v jczultHkl cerkvl v Tr- stu. — V torek so neznani tatovi okradli lurško Mater Božjo v takozvanej jezu- itski cerkvi v Tralu. Ko je namreč hotel cerkovnikov pomočnik prižgati sveče na oltarju luräke Matere Božje, je zapazil, da so s kipa Matere Božje pobrane vse dragocenosti, ki so jo kitile. Tatvina se je koj naznanila policiji. Navlhana sleparka. — V ponde- ljek zvečer je priäla neka ženska v Ljub- ljani k nekemu postreäceku in mu dala pismo, katero naj nese juvelirju Wagen- pleilu. Postrešček je pismo izročil. V pismo pa je bilo rečeno, naj Wagenpseil poälje več zlatih verižic in zlatih žen- skih prstanov z brilanti nekemu znanemu ljubljanskemu gospodu, čegar irne je bilo podpisano. Wagenpfeil je nato poslal po svoji prodajalki na dorn dotičnega gos- poda prstanov in verižic za 3600 krön. Ker gospoda ni bilodoma, je nesla Wagenpfeilova prodajalka prstane in ve- rižice v hiäo na Krakovskera nasipu št. 18, ker se ji je na njegovem domu de- jalo, da se najbrže nahaja tamkaj. Pro- dajalka je tu oddala zlatenino in odšla. čez nekaj časa pa pride v omenjeno hiSo na Krakovskem nasipu postrešček Jakob Marenko in prinese pismo, v ka- terem zahteva Wagenpfeil zlatenino nazaj, čeS, da je bila po pomoti tjakaj prene- Sena. PoHtreSček j^ dobil vse nazaj in je oddal neki ženski, ki mu je dala pismo, in ki ga je tam Čakala. Ženska je s pr- stani in verižicami izginila in Wagenpfeil je priäel ob prstano in verižice. Njegov podpis v pismu je bil ponarejen. Policija poizveduje po ženski, ki je na tako ra- tiniran naein izvržila goljulijo. Tako nam- rec čitamo v Ijubljanskth listih. Ueservl^ti bcl^Ijäkega pcspolka. — V ljubljanskih listih čitamo, da so bili te dni na nedoločen čas sklicani reser- vidti v Ljubljani garnizujočega belgijskega pe^polka. Temu sklicanju se v Ljubljani jako čudijo, ker ni navada, da bi se sklicavali reservisti k vojaskim vajam moseca januvarja in posebno še na ne- določen čas. Brezpo^ehii Cruo^orci. — V Trstu so v soboto zaprli 13 Črnogorcev, ki so brezposolni hodili po Trsto ne da bi imeli sredstev, s katerimi bi se mogli preživeti. Prižli so v Trst od Sv. Lucije pri Tolminu, kjer so nekoliko časa de- lali pri gradnji bohinjsko železnice. PeHini Silviua Sardenka. — Rav- nokar so nam došle v roke sveže pesrnice Silvina Sardenka: V mladein jutru. Po naši sodbi, je Slovenija v Silvinu Sardenku dobila izrednega pesnika. Po- vedati morarno, da so te pesmice vzbu- jaie v nas posebno pozornost, le ko jih je objavil „Dom in Svet" in že takrat smo svojim prijateljem govorili: „Dom in Svet" je dobil pravega pesnika! Pesmi zaslužijo vse drugačne po- hvale in vse drugačnega priporočila, kakor jim ga mi dajemo v skromnem listu, ki pač ni namenjen za obširno ocene. To je krasna dejanska re- akcija proti brezverski struji, v ka- tero je po nemžkem vplivu zašlo slo- vensko pesništvo. Knjigo priporočamo najtopleje. Cena je 1 K 50 v, s poätnino 10 v več. Na- roča se v Ljubljani pri uredniätvu „Dom in Sveta". Pameten sklep. — Vse občine kozjanskega okraja na južnem Štajer- skem bo storiie sklep, da bodo odslej z vsemi javnimi uradi dopisovale samo v slovenskem jeziku in da bodo zavračale vsaki dopis, ki ne bo slovenski pisan. Žrtve Douave. — Voda v Donavi je zadnje dni močno padla. Vsled tega so naäli ob struginih straneh v sredo pet človeških trupel in sicer jedno moško in štiri ženske, ne da bi jih mogli spoz- nati. Sodili po obleki, pripadale bo vtop- Ijene ženske boljšim stanovom. Arctiraui hrvatsk! odvetuik. — Te dni so zaprli znanega hrvatskega publicista, odvetnika Viskoviča, zago- vornika Potočnjakovega, čež, da je hotel z nekaterimi članki, katere je priobčil v reških in hrvatskih liatih, uplivati na sodnike v prilog svojega klijenta. Obsojen vojak. — Desetnik Dufek pri 6. lovskem bataljonu, ki je pri vajah na dvoriäcu vojaänice v Pragi z bodalom do smrti ranil nekega vojaka, je bil ob- sojen te dni na 2-letno ječo. Strafen umor v boluBnici. — V francoskem mestu Tourcoing se je dogo- dil te dni straäen umor. V bolniänici se je nahajala namreč hčerka zakonske dvojice Feyo Van Speybrouck, katero je priäla mati obiskat. Kmalu za njo pa je priäel tja tudi njen mož, ki je bil obso- jen pred kratkim na 40 dni zapora, ker je svojo ženo pretepal. Hkratu pa vzame iz žepa velik mesarski nož, ter ga po- rine ženi v prsa tako močno, da je v malo trenutkih pred očmi svoje bolne hčerke izdahnila duso. C. kr. notar dr. Marij Pascoletto jc otvoril dne 4. Jan. 1904 svojo notarsko pisarno v Gorici, ulica Vetturini 9 v prostorih bivše pisarne c. kr. notarja JosipaKaučiča. > C kr. notar < dr. Ferd. Terkuc otvori due 11. Jan. svojo notarsko pisarno v Kanalu. Anton Pečenko i Vrtna ulica 8 (iOUH A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in 6rna vina iz vipawftkih, ffurlanskih, fc britkih, dal- i> matinskih In |* isterskih w f - noaradov. IJoatavlja iiu uuin in razposuja po zelez- -lici na. vbc kraje avatru-egcrske monarhije a Bodih od 66 litrov naprej. Na zahlevo poSilj tudi uzorce. Con« tmern«. Postrefba poitena. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Leop. Reja, I gostilničar ,Pri Golobir | na voglu ulice Morelli. I Priporoča pristna briska be- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem ' času z okusnimi rnrzlirni in I gorkinii jedili. | ^astopstvo za prodajo pra- I vega Ijubljanskega kislcga I zelja v zabojih od25 do 50 kg. I Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mesta j in na deželi. Priporočilo! Josip Novič, krojaški mojster v Bflrici, Gospia ulica št. 21 (tik pošte) prvo uadstropje, se priporoča slavneinu ob- činslvu, cast, duhovsčini v mestu in na deželi. Anton Kuštrin Qosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnema občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Mnogo denarja! do 800 K na mesec zamore vsakdo zaslužiti I lahko, poštono, broz stroškov in posebnega I znanja. Pošlje naj takoj svoj naslov pod I K 1095 na: Annoiiccii-Abllu'iliing dos I „Merkur", Mannheim, *MrSs!d;J.rM" KMT Ztlravje je največje boguntv«! "^H To glusdvito in no nadkriljivo Lapljico sv. Marka so uporabljajo /a notranje in /unanjo bolozni. l'osebno odslranjujcjo tr^anjo po kosloli, nogali in rokah tor ozdravojo vsak glavobol. One dolujojo nodosof?ljivo in spasonosno pri žolodčnili boloznih, ublažujcjo kalar in izmofok, odpravijo naduho, br'pöine in krČo, pospošujojo in zboljšujojo prob;uo, öistijo kri in örova. To prožeueju voliko in malo glistp Lor boločine po tob. provzroco.no. Tudi dolujojo izborno proti bripavosti in prolilajonju. Ločijo vao bolezni na j<'trih in slozib tor „koliko" in šČipanj<' v žulodcu. Udpravijo vsako mrzlir.o in od te i/.virajoöo bolosti. To kapljieo so najbolj^o srodstvo proti bolezni na maternici in „madroiiir. in zalo no bi smelo manjkati v noboni mosöanski in kinočki biši Dobivajo so samu v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročujo si' edino in tocno le pod naslovoin": „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donar so poSilja naproj aü pa povzanio. Manj kot on durat (12 sloklonic) se no posilja. Conn jo naslodnja in sicor franko na vsako pošto: 1 durat (12 stekleiüo) K 4'- h | 4 du(.ut (48 „(»^^.„i^) K 14.60 , l : $ :: };: u-=:: i5 « (0° •• > » »•-.. l'riznalnili pisoin iinain na tisoöo, da jili ni mogoöo vsoh tnkaj pona- tisniti, zato navodoin iniena lo nokaleri h gospodov, ki so s posebnini vspehom uporabljali kapljit-o av. Marka, torpopoV iioiua ozdravili: lv. Uarontinčič. učitolj; Janko Kiäur, kr. nudlogar; Ötolan üarciii, žii|)iiik ; Ilija Maniö, opančar; Sofija Vu- liolitf. šivilja; Jožo.f Soljani(5, kmot itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg eerkve' sv. Marka. ------- i^- Vstanovljena I. 1360. "mm Kapljicc sv. MaiUa. jGrVJiQm slciv. obcinslvu. der oivopirn 1" 1 " G) ~s\ ' 1 5) ... . rjolGPslj© piserpn® s/iia0\/ščir)iin sicei» v iSJrcrdu dne; rJ. f. m. Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga I vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter | pohiätva, ' v Pevmi, > za Soškm mostom, p. Gorica, I priporoča p. n. občinatvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- j jeno ' podružnico | na voglu prišedši od Soškega mosta proti Gorici v hiši g. Fo- j garja h. št. 42. ' V dolavnici se izdolujejo vsa j v sodarsko in kolarsko stroko ! spadajoča dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — I C« oh til ii a tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča čriza in bcla vina. jCuhinja je preskrb- Ijcna vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Ccne ^merne. Priporoča se zaobilen ! obisk iz mesta in dežele. -^ Pri svetem Antonu Padovanskem u NO^TzALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezauih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, eiborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Priinorje kipov o vsakovrslni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebuo za vlažne eerkve. Zaloga sveč iz öistega öobelnoga voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricarai) iiajfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^v^>w^-s-r^^^w^-w^-v •-^--*^w->^^-w^—\^v pri Kojej je izkljuöona vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. WG~ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "?p8| Z odliinim spoštovanjem Anton j yogri6 Kroj aška zadruga Gloriea, (Josposka uliea 79 naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modnc barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči sc zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnizjc mogočih konkurcnč- nih in stalnih cenah. Yzorci najnovcjšc izberc sc na zahtevanjc pošiljajo brczplač- no in poštnine prosto.