TRST, sreda 8. avgusta 1956 Leto XII. . Št. 174 (3513) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 ERANCISKA St. 21 — Tel. St 1 U1" MONTECCHI St. I, II. nad. — TELEFON 93-MI IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. El Višin. ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE v Širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din MALI OGLASI;'20 Jir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mlečno 210 din, OGLASOV: Za vsak mm Pošini tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Sl v J. . vrst. ovlasov no 60 din Ljubljana^ Stritarjeva 3—1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- V NEDELJO URADEN ODGOVOR EGIPTA na britansko vabilo za konferenco o Suezu Indonezija sklicuje konferenco držav skupine Colombo in Egipta Izjava Foreign. Officea - Veliko pričakovanje za današnje izjave Ede* **a, Eisenhowerja in Nekruja - Edenovo glasilo poziva na previdnost Ne potrjujejo vesti o obisku sovjetskih ladij v arabskih pristaniščih nocoj 9' — Novinarska agencija za Srednji vzhod je vabil0^a?n ’ da bo egiptovski uradni odgovor na britansko Predpoldiie1^6^6*^0 Ua ^onf8renc^ 0 Suezu izročen v nedeljo s(a^nik0vlad Uradni. pred" to Drpri lade Je sporočil, da nedJlt^ ^ . Naser imel v tereni zB*traj tiskovno kon- konferen *jal je' da bo ,a nos‘i». SSerTn ""“k"6, V8Ž' drokn •■ ° Prebral «po- ja| 0 'zjavog in bo odgovar-pn ®' vprašanja novinarjev. m°rdaneNoc 0Paz0valcev bo eeint ,aser sporočil vsebino biln *VSuega odgovora na va-londnirt zahodnih držav na nsko konferenco, r *nes Popoldne se je Naser ffiSS?*1 Z *t‘°*-kim. tor- etiopskim, jor-in sudanskim, libijskim Lisa an°nskim poslanikom, j”«! poslanik je Naser-len„M°,C1‘ Pismo predsednika ta Samuna, v katerem s:le tSuJa moi'ebitno uf iivil j oonski poslanik je iz. javil ZT, 1 P°sla jn v,’ ,Qa libanonsko ljudstvo ts #>*. a brezpogojno podpira. U EsiPt glede Sueza. d5n l'ani' minister Favzi ’e tla rS nePrieakovano pozval drj azgovor poslanike vseli Pa kontr' S° bUe Povab|iene bamera erenco. Zatrjuje se, da va obrazložiti stališče int'p'a do zahodnih zahtev za Cr,, ionalizaci jo Sueškega (ia kPai Prevladuje mnenje, v britanska vlada imela biadn ° z’utraj že v rokah Viad. obgovor egiptovske ^ Danes pa je ameriški posla-sKe v Kairu obiskal egiptov-zita ZUr>anjega ministra Fav-PcsU H^dtem ko je angleški Poslanika obiska‘ indijskega dal„?-10.ma‘ski razgovori se na->al3ej° tudi v Moskvi. Zu- jel d mmister Sepilov je spre. tan-i,anes francoskega in bri-krogj ga Poslanika. Poučen Coski i’ZJaviiajo. da sta fran-razioi;1,11 hritanski poslanik ob-hodnii. ,SePilovu stališče za-*anin d 8lede Sueza. Bul. Sa n„.Pa ie sprejel amer.ske-v ^nika Bohlena. sovje9ainasku je predstavnik ba ni,ae8a poslaništva izjavil jih jf Q^.Ve glede glasov, ki naniej.. javil sirski tisk, da rHornaavai° enote sovjetske Sbsta ‘c* obiskati sredi av-tiišca n,eKatera arabska prista-ga zUt,Udl Predstavnik sirske-izjavii anjeSa ministrstva ie bila ja 7? n’ sirska vlada dorecita ™oskve nobenega spo-tak0 ip° ‘akem obisku. Prav iitanon u Beirutu predstavnik ‘ffJtva S .®a. zunanjega mini-va vlartUja^il’ da tud‘ njego-kega a_n' dobila nobenega taV^ViVbl Medt ,*loro^l*a 'z Moskve. inaoneziT1! Poročajo, da je bik 1 uradni predstav- *ka y» j°Pif> da je indonezij-^dpine r> Povabila države ^Pbtero. mbo in Egipt na razpr ®b.co. na kateri naj bi zija ip o Suezu, indone- *t°hferpnbred'aga*a> naj bi na v,*)1iene a .Predstavljali po-s,;ah, C.vi rZave' 'ndijo, Paki-zijo ’jn J n- Burmo, lndone- s*bniki ministrski pred- ?lebstavnii zunanji ministri. Zeb inri,, .Je bodal, da se biti z b®zlJska vlada sezha-•b se neglPtovskim stališčem 8°Vora „ odločiti glede od-ko«#a vabilo na london-v*ada ni enco- Indonezijska *bdi Predlagala datuma in y . edeža konference. |tega kn£'b indijskega viso- lzjavlia;rPtsar*ata v Londonu bobeneB“’ da nimajo sedaj fu’ da i„ Potrdila glede ve-Hi V i’ sprejela vali* v j *onferenco. Medtem bogih ;..°nskih diplomatskin t jbielip',avljajo, da so ne-'ia Dos, kovorice, da je Vahi n„ a zahodnim dr-’ konfe Predloge v zvezi i« 5°' Kaltor io zna- n skuša omenil možnost, v^dložit, Predsednik Naser otebim Z*d-0 n Stiip-,u dovarij. tudl Zadevo o Suezu narodom, in je možnost posre- vi q|*Ja j pusre- a de Nem. • dnika indijske ie &*• Pripominja se, fojasnii^ebru zahteval 7amo , stransko rt^bbienice in «tajne» . žavam Ip,- S0 jo noslali llstranske4ile vest, da trs- aser im‘„i e8'Ptovske vla- radn tisk°vn0 k nfede,j° ZJU-Sert sporočil konferenco, u-skdn'k P£lr“cn‘'o. da bo pred-k °vho korff imel ti- «Do tudi daeranco ‘utri ka‘ 'stalil Nehru jutri - iutri ka- hod ■'bbenje^d6 Ind'je, utr-48e'„dau- bo v prt iče E ‘bdn pZ'"b držav, do do , glPta Ton se za stal i-valak(>bference * ‘udi VSe dni Poseh ipiomatslfa a nadalje-"a nana Pozornost Plom delovan.. ■ i obrnje- dj. matov zdile ‘ndijskih di- dova]Pr«vz/ia „Saeio da ie In-ro»YT ne Po v p 7 a «posre- C3SS ”3,K,i- v»L redeno ' 1 U-a. Ka' ?.'bde V ^do^u t^f. ^sebm»k?"f?rence Pojasnila 'n glede VeL tuditrglede'S m !ziave ka-ba u,Ja, levila m?,Z",°,sU P°- PKonfer ,’dvori enco, se tudi «»frtu k, bf^in N8ehr,bajf Podpirata Povabljencev ,° indijskem :*^r«il^HS1vce^a ru OZN. Baje podpira ta načrt tudi sovjetska vlada. Kakor že omenjeno, pa zanikujejo v Londonu obstoj takih indijskih načrtov. Vendar pa se opaža tudi v Londonu tendenca, da bi se izognili dejanjem, ki bi utegnila privesti do spopada. Značilno je. da je «Yorkshire Post«, ki velja za glasilo predsednika vlade Edena, poudaril. da «se je treba izogniti nevarnosti, da bi se Veliko Britanija znašla v položaju. v katerem ne bi bilo možnosti pogajanj in bi vojna postala neizbežna#. «Lah-ko smo gotovi, dodaja list, da bo Anthony Eden upošteval to etališče.# List dodaja, da se je treba tudi izogniti možnosti, da bi tujini nudili vtis zmede in neenotnosti. iiNamen konference je dati pomorskim državam možnost, da pokažejo svojo skupno zaskrbljenost. da ostane prekop odprt ob vseh okoliščinah mornaricam vsega s-veta in da se pripravi načrt za zagotovitev mednarodnega jamstva Velike Britanije, Francije in v ta namen. Vojaški ukrepi ZDA so *previdnostnega» značaja.# V Londonu je predstavnik Foreign Officea čanes na tiskovni konferenci izjavil, da sprejem vabila na konferenco ne pomeni sprejema načela internacionalizacije. Opazovalci so mnenja, da je bila ta izjava podana zaradi zahteve nekaterih vlad za pojasnila. Na vprašanje, ali bodo na konferenci razpravljali tudi o drugih predlogih, ki bodo e-ventualno postavljeni, je predstavnik odgovoril: «Da. poc' pogojem, da se ne bo preveč zavlačevalo.# Dodal je še. da bo morala konferenca odločati, katere predloge naj proučijo. Končno je še izjavil. da ne misli, da bo konferenca lahko odložena. Ko so ga vprašali, čemu niso tri države raje predložile sueške zadeve Združenim narodom, je predstavnik Foreign Officea izjavil, ča bi med vzroki lahko bilo tudi dejstvo, da so Združeni narodi že napravili poizkus v zvezi s tem vprašanjem. Dejal ie, da misli resolucijo iz leta 1951 o pravici svobodne plovbe po Sueškem prekopu za izraelske ladje. Dodal je še. da do sedaj niso dobili nobenega u-račnega predloga za odložitev londonske konference ali pa za določitev drugega sedeža. Nocoj pa je Foreign Office objavil izjavo, v kateri pravi, da je namen londonske konference proučiti, «kakšne ukrepe lahko sprejmejo na najbolj primeren način za praktične sporazume in za mednarodni sistem, da se ohrani še nadalje funkcioniranje prekopa v skladu s konvencijo od 29 oktobra 1838 ob upoštevanju egiptovskih zakonitih pravic.# «To je naloga konference, ki nima namena proučiti predlogov, ki niso v skladu s to definicijo. Konferenca bo morala odločati, kakšen postopek naj uvede. Seveda je točno, kakor je danes omenil predstavnik Foreign Officea, da je bila konferenca sklicana, da se razpravlja o načelu internacionalizacije. To načelo so sprejele britanska, ameriška in francoska vlada, toda sprejeti povabilo, ne pomeni nujno, da se sprejema to načelo.# Danzs popoldne je imela britanska vlada sejo. Navzoči so bili tudi prvi lord ad-miraliteie Mountbatten, načelnik imperialnega glavnega štaba Templer, načelnik letalskega glavnega štaba Dermot Boyle in predsednik odbora glavnih štabov William Dickson. V Parizu pa je predstavnik francoskega obrambnega ministrstva potrdil, da nameravata Velika Britanija in Francija ustanoviti enotno poveljstvo v primeru operacij na Srednjem vzhodu. Dodal je. da so častniki francoskega glavnega štaba sedaj v Lon- donu, kjer se razgovarjajo z angleškimi kolegi. Kar se tiče pisanja nekaterih listov o premikih ameriške mornarice, javlja poveljstvo ZDA, da so vse ameriške vojne ladje odplule iz Neaplja na redne manevre, ki so bili že zdavnaj določeni. ra zveza mej Sirijo m Jordanom AMAN, 7. — Nocoj so javili, da sta Sirija in Jordan sklenila gospodarsko zvezo. Sporazum določa, da bodo državljani obeh čržav lahiko prihajali čez mejo brez potnega lista, prenos valute ne bo več omejen in prebivalstvo bo lahko bivalo ali delalo v eni ali drugi državi. Sporazum določa tudi enoten carinski sistem, skupio uporabo letališč in pristanišč in šče pravil podroben načrt za izvedbo sporazuma. Stališče Izraela glede Sueza JERUZALEM, 7. — Predsednik izraelske vlade Ben Ga-rion in zunanja ministrica gospa Golda Meir sta danes poročala v zunanjepolitični in varnostni komisiji. Zvedelo se je, da je Ben Gurion izjavil, da izraelska vlada ne nasprotuje nacionalizaciji Sueškega prekopa. E-giptovsko vlado pa skrbi predvsem svobodna plovba izraelskih ladij po prekopu. Dodal je da bo moida Egipt sedaj dovolil večje olajšave ladjam, ki so namenjene v Izrael. Glede zgraditve petrolejskega voda po izraelskem ozemlju, ki bi združeval pristani-Haifo s pristaniščem SENZACIONALNA VEST V ZVEZI'Z BRODOLOMOM „A. DORIA" 99 Svenska - Amerika Linie“ loži „ltalio“ za škodo in izgube Zelo hude švedske obtožbe poveljstva in posadke „A. Doria v podrobnem opisu dogodkov zadnjih 20 minut pred trčenjem NEW YORK, 7. Vse naj- kupen denar. Eliath, je Ben Gurion izjavil, Poseben gospodarski svet. " da gre za star načrt, ki je se-sedežem v Damasku bo pri-1 daj zopet prišel v ospredje, večje časopisne agencije sporočajo danes senzacionalno vest, da je lastnik prekooceanske ladje «Stockholm», plovna družba «Svenska-Ame-rika-Linie» zahtevala od new-yorškega sodišča ((United Uis-trict Court#, da se švedska družba «osvobodi sleherne odgovornosti in graje# v zvezi s trčenjem med ((Stockholmom# in «Andreo Dorio# 25. julija. Švedska družba je tudi sporočila, da bo vložila tožbo proti družbi «Italia», ki je lastnica «A. Doria#, za škodo in izgube. Švedska zahteva vsebuje zelo podroben opis dogodkov zadnjih 20 minut pred trčenjem obeh čezoceanskih ladij. Istočasno je švedska družba objavila na Švedskem, na Danskem in v ZDA uradno poročilo o svoji zahtevi, v katerem odločno trdi, da člani posadke »Stockholma# niso zagrešili nobene napake, ki bi mogla povzročiti trče- nje z «A. Dorio# in da so mogli napake zagrešiti le člani posadke italijanske ladje. Besedilo švedske zahteve pred ameriškim sodiščem pravi med drugim: milj. Nadaljnja opazovanja sol 2. «A. Doria# ni imela pri pokazala, da je «A. Doria# merne posadke in primernih plula na levi od .(Stockiiol- n; prav. 3. «A. Doria# ni imela ma# v smeri, ki je bila taks- J primerne varnostne službe. 4. ((A. Doria# je spričo danih o- na, da bi se obe ladji lahko svobodno srečali v dovolj , varni razdalji. «A. Dorio# so ure popoldne 1 opazili na razdalji 2 milj, uri po srednjetvrop- j.ar so kontrolirali rudi s pi- li. »Okrog (ob 4. skem času) 25. julija je ladjk »Stockholm# plula proti vzhodu z brzino 18 voz.lov. Morje je bilo mirno, vetra je bilo malo in luna je svetila. Čeprav je bilo obzorje v megli. je bila vidljivost dobra. Svetilke na jamborih in na bokih »Stockholma# so bile prižgane m so jasno svet Me. Poveljstvo je razmestilo vse potrebne straže. Eden izmed članov posadke je Mil n-i krmilu in službujoči častnik na poveljniškem mostu je cčasa do časa opazoval in proučeval radarsko napravo, ki je perfektno delovala. V tem trenutku je radar pokazal sliko ladje, za katero se je pozneje izkazalo, da je »A. Doria#. na razdalji okrog 10 NAD DVA TISOČ MRTVIH IN RANJENIH pri strahouiti eksploziji v Kolumbiji Eksplozija več tovornih avtomobilov, polnih dinamita, ki je nastala zaradi sabotaže, je porušila več stanovanjskih blokov - Do sedaj ugotovljeno število mrtvib znaša 800, ranjenih pa 1800 uporabe sil na področju pre-, njo. Predsedniška doba Ibarre BOGOTA, 7. — V trgovskem mestu Cali je danes zjutraj nastala grozotna eksplozija, ki je terjala nad dva tisoč mrtvih in ranjenih. Do poznih večernih ur je ugotovljeno število mrtvih znašalo 800, število ranjenih pa 1800. Bojijo pa se, da bo to število še narastlo. Eksplozija je nastala danes zjutraj pri vojašnici policije v Cali, ki je glavni kraj pokrajine Valle v Zahodni Kolumbiji. Mesto je po velikosti četrto v Kolumbiji in važno industrijsko središče z 250.000 prebivalci. Sedaj pa nudi pravo sliko bombardiranega mesta. Na površini treh kvadratnih kilometrov šo namreč hiše porušene do tal. Bilo je sredi noči, 25 minut čez eno (po našem času ob 7.25), ko je s silnimi detonacijami eksplodiralo šest kamionov dinamita in drugih razstrelilnih sredstev visokega potenciala. V nekoliko oddaljenejših.' neprizadetih predelih so prvotno mislili, da gre za streljanje z možnarji. kajti danes je v Kolumbiji državni praznik. Eksplozija je popolnoma u-niičla več blokov hiš. Da je moralo biti število žrtev, bodisi mrtvih bodisi ranjenih, venko, je mogoče sklepati že zatadi ure, ko so pač ljudje v pretežni večini doma. V porušenem predelu mesta so sta. nc.vali predvsem uradniki, de. lavci in mali trgovci. Zaradi eksplozije pa so se vneli še številni bencinski tanki, tako plodiral. Dr. Edgardo Reina, da več kot uro ni bilo mogo če priti na predel, kjer je delovala eksplozija. Okrog mesta eksplozije se vidijo samo kupi kamenja in ruševin. Tam, kjer so stali kamioni z raz-stielivom, pa zija okromna luknja. Sipe po oknih so se ra/bile štiri kilometre daleč od mesta eksplozije. Vest-o eksploziji se je razširila po radiu, kajti listi so bili ob času eksplozije Že zaključeni. Radio je takoj začel pozivati na pomoč. Takoj >o začeli zbirati za žrtve obleke in iskati zanje stanovanja. B' lnišnice niso mogle več sprejemati bolnikov in so morali v ta namen pripraviti šole in druga poslopja. Prijavilo se je mnogo krvodajalcev, ki bodo skušali s svojo krvjo pomagati. da se resi življenje mnogih ranjencev, ki jim 'e transfuzija krvi potrebna. Na kraj nesreče so privedli številne zdravnike in drugo zdravstveno osebje. Predsednik republike Glistavo Rojas Pinilla je sklical vlado na zasedanje. Danes zvečer pa je izjavil, da gre pri eksploziji za kriminalen atentat in da bodo odgovorni strogo kaznovani. Izvedelo se je, da je zvečer pred eksplozijo prišla v mesto skupina 13 kamionov z dinamitom. Sedem jih je že zvečer nadaljevalo pot proti severu, šest pa jih je ostalo v mestu na nekem trgu blizu neke vojašnice. In prav tovor teh šestih kamionov je eks- šef tiskovnega urada kolumbijske vlade, je izjavil: »Ni izključeno, da ni eksplozija v Cali delo sabotaže.# Iškimi držav WASHlNGTON, 7. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes razgovarjal o Suezu z načelniki diplomatskih predstavništev dvajsetih latinskoameriških republik. Kakor je po razgovoru izjavil panamski poslanik, je Dulles opozoril na resnost sueške krize in poudaril. da bi Francija in Velika Britanija »imeli pravico u-porabiti silo#, če bi Egipt vojaško zasedel naprave prekopa. V takem primeru bi bila možnost, da Varnostni svet OZN posreduje, se preden bi prišlo do oboroženega spopada. Perujski poslanik* je izjavil. da je Dulles prepričan, da se bo londonska konferenca začela ob določenem času. Predstavnik državnega departmaja je na več vprašanj novinarjev glede izjave panamskega poslanika, da je Dulles sporočil predstavnikom držav Latinske Amerike, da bosta Anglija in Francija u-porabili silo, odgovoril: «Na sestanku so bile neuradno izrečene nekatere domneve, kar se tiče juridične utemeljitve PRED SESTANKOM GRONCHI - SEGNI. MARTINO V Londonu bo Italija med drugim predlagala jsihuluško demobilizacijo" v zvezi s Suezom kopa. Državni tajnik je pou daril, da namen londonskih razgovorov m bil upravičiti u-porabo sile, pač pa preprečiti kaj takega. Vendar pa je o-menil dejstvo, da je na podlagi dobljenih informacij sam predsednik Naser sporočil, da pripravlja egiptovske sile, da si zagotovi nadzorstvo nad napravami prekopa#. Ta izjava je izzvala številna vprašanja, na katera je predstavnik odgovoril: 1. Ne-bradna in hipotetična diskusija o jur.dični utemeljitvi uporabe sile na področju prekopa se je nanašala na morebitno uporabo sile tako s strani Egipta kakor s strani Velike Britanije in Francije. 2. Izjavil je. da ne ve. ali ZDA menijo, da je Egipt uporabil vojaško silo, da se polasti prekopa. Ameriški obrambni minister Charles Wilson pa je na tiskovni konferenci izjavil, da morajo ZDA »izčrpati vsa mogoča sredstva#, da pomagajo k rešitvi spora o Suezu, rajši kakor da bi uporabile grožnjo. Izrekel je tudi mnenje, da je sueško vprašanje ((relativno majhno vprašanje# in da «mora biti mogoče rešiti ga ob konferenčni mizi#. Wilson je nato dodal, da so razpravljali o mogočem znižanju števila ameriških čet za 800.000 mož, da pa ni bil glede tega postavljen noben predlog. poteče čez nekaj dni in nastopiti bi merat novo izvoljeni predsednik Camilo Ponče En-riques. Upor spravljajo v zvezo s sporom zaradi izida volitev. Opozicijska liberalna koalicija zatrjuje, da so ji z volilnimi sleparijami preprečili zmago/ Veleposlanik dr. D. Černej pri podtajniku Folchiju - Število brezposelnih je znašalo v juniju letos 1.837.723 enot - Delavski nemiri v mestu Bellizzi Od našega dopisnika RIM. 7. — Danes je državni podtajnik zunanjega ministrstva Folchi v odsotnosti zunanjega ministra Martina, ki je trenutno v Mevsini, sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. Darka Cerneja. Iz navadno dobro obveščenih virov se je zvedelo, da sta se oba državnika pogovarjala o krizi v zvezi s sueškim vprašanjem. Ni pa Izključeno, da sta se dotaknila tudi drugih tekočih vprašanj, ki zadevajo odnose med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi tega ne bi bilo morda prav nič tvegano predpostavljati tudi omembo tržaškega procesa proti šikedenj-skim antifašistom v zvezi z nečavnim obiskom Jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu pri generalnem vladnem komisarju za Tržaško o-zemlje. Folchi je sprejel tudi egiptovskega veleposlanika, ki je — prav tako po vesteh iz zanesljivih virov — državnemu podtajniku v zunanjem ministrstvu obrazložil egiptovski načrt predloga sklicateljem londonske konference o Suezu, po katerem naj bi se raven konference dvignila, tako da bi na njej sodelovali poleg zunanjih ministrov povabljenih držav, predsedniki njihovih vlad. Ni pa verjetno, ča bi Folchi egiptovskemu veleposlaniku razlagal stališče svoje vlade, o katerem bodo v ietrtek razpravljali Gronchi. Segni in Martino. Segni se bo setanka zagotovo udeležil, čeprav je odpotoval danes iz Padove z letalom domov na Sardinijo, od koder se bo pravočasno vrnil v Rim, po konferenci pa bo odšel zopet v zdravilišče Abano. kjer bo zaključil začeto zdravljenje. Današnji popoldanski tisk objavlja poluradno vest o izjavah kompetentnega predstavnika o glavnih točkah i-talijansikega stališča na sklicani londonski konferenci. To stališče naj bi vsebovalo naslednje štiri glavne točke: 1. Ža sedaj se ne predvideva noben vojaški ukrep, ki ni predviden niti v bližnji bodočnosti, vključno poziv rezervistov pod orožje. 2. Italija se bo udeležila konference v Londonu, kjer bo podpirala nujnost, da E-gipt spremeni tisti del statuta družbe za Su#ški prekop, ki se tiče svobodnega prometa, kar je predstavljalo obvezo in jamstvo mnogih držav, tako da se tisti člen nadomesti z novim nštrumen-tom, ki naj bi ga podpisale vse zainteresirane države, ne pa samo egiptovska \lada. O-čitno ni zadostna enostranska izjava samega Egipta za zajamčenje svobode prometa prav zato, ker je enostranska. 3. Gospodarsko finančno vprašanje naj bi rešile tiste države, ki imajo v rokah delnic« skupaj z Egiptom, tako da bi Egipt plačal dolžno odškodnino za izvršeno razlastitev. Italijanska vlada ne vidi razloga udeležbe v diskusiji o gospodarskih vprašanjih kot je Italija, ki ima interes izključno na svobodnem prometu skozi prekop. Ce bi namreč vključili v dnevni red mednarodne konference to zgolj gospodarsko vprašanje, bi to pomenilo komplicirati stvari zaradi vmešavanja političnih problemov tam, kjer jih dejansko ni. 4. Eučeti je treba ■ s tako imenovano psihološko demobilizacijo#, da bi se tako omogočilo reševanje krize in pokazala dobra volja, ker bi se na ta način izognili zgolj prestižnim vprašanjem kakor tudi ob morebitnim nagajanjem in ostrim odgovorom. Vprašanje miru in pomiritve sveta so vsekakor bolj važne kot pa vse te nevažne n male stvari. To velja prav tako za vse države, «ki so na nacionalizacijo tako bučna reagirale, kot za Naserja#. Vojaški premiki in nerazumljivo čakanje določenih sil vzbujajo bojazen, da vlad# teh sil ne upoštevajo dovolj važnosti miru, ki je iznad vsega. V zvezi s sueškim vprašanjem so razširili vest, da bo v četrtek Segni sklical tudi sejo ministrskega sveta, toda vest je bila v teku dneva odločno zanikana. Jutri se bo vrnil v Rim Gronchi, ki ga bodo take; obvestili o stališču vlade, o čemer je bil ii-‘ cer že prej obveščene s telefonskimi razgovori z Martinom. Medtem pa javljajo iz mesta Bellizzi. da je prišlo tam do delavskih nemirov. Delavci tovarne konserv «Baratta» so demonstrirali pred tovarno tako, da so morali intervenirati tudi orožniki jz Mon-teeorvina in Salerna, ki so krajevno postajo okrepili in ki so jim pomagali tudi varnostni agenti. Prišlo je tudi do streljanja v zrak ter do številnih aretacij. Poročila govorijo o dvajsetih ranjenih delavcih in nekaterih orožnikih. Vzrok demonstracij je bila zaposlitev delavstva iz drugih krajev namesto iz Bel-lizzija. Nemiri so se začeli že včeraj zvečer, ko so domačini napadli tovorni avto z delavci, ki so se vračali v Salerno, Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni danes, je znašalo število brezposelnih, vpisanih v seznamih 1-A in 2-A, 1,837.723 enot. Poročilo poudarja. da se je število brezposelnih v primerjavi z mesecem majem znižalo za 61 tisoč 866, enot ali 3,26 odst. Naj večje znižanje je bilo med moško delovno silo, tako da je sedaj nezaposlenih še 1 milijon 268.544 moških. Zaposlitev nezaposlenih je bila pri cestnih delili, kmetijskih sezonskih delih, mnogo nezaposlenih pa se je začasno ali pa za stalno izselilo. A. P. BEOGRAD, 7. — Jugoslovanska industrijska proizvodnja v prvih šestih mesecih tega leta se je povečala za 5 odstotkov v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Največji porast je zabeležila kemijska industrija, zatem proizvodnja strojev in ostale veje industrije. Pavelinik VI. Movja ZOA na obisku v Sin SPLIT, 7. -— Danes je prišel v Split na tridnevni obisk jugoslovanski vojni mornarici komandant šestega bro-dovja ZDA viceadmiral Braun. Prispel je na svoji poveljniški ladji in bo ostal na obisku do 10. avgusta Po prihodu v Split je viceadmira) Braun obiskal podpredsednika splitskega okrožja lva Marinkoviča in predsednika ljudskega odbora splitske občine Komaniča, zatem pa kontraadmirala Stanka Pal-masa, ki v odsotnosti vice-admirala Mate Jerkoviča zastopa komandanta jugoslovanske vojne mornarice. močjo radarja. Ladja je bila precej na levo od leve ;a boka prednjega dela ((Stockholma# in sicer v položaju, ki ga je že prej pokazal radar# «A. Doria# je imela prižgane rdeče signale na levem boku in bele svetilke na vrhu jamborov so bile tudi prižgane. Čeprav sta bili ladji v takšnem položaju, da bi se lahko srečali povsem varno ob levih bokih, je ((Stockholm# krenil na desno, da bi omogočil še večjo razdaljo za sre. canje. Toda nenadoma je «A. Doria# ugasnila rdeče signale, pnžgala zelene in obrnila nenaporna na svojo levo, ne da bi pri tem zmanjšala brzi-ne ter se postavila navpično s kljunom «.Stockholma», »Stockholm# je obrnil povsem na desno, toda bilo je nemogoče, izogniti se trčenju .n kmalu potem je prišlo do trčenja med desnim bokom «A. Dorie« in kljunom ((Stockholma#, kar je povzročilo poškodbe na obeh ladjah, izgube človeških življenj kakor tudi mnogo ranjenih. Ljudje na ((.Stockholmu# niso slišali nobenega signala z »A. Dorie# o.i trenutka, ko je ta obrnila na svojo levo pa do trenutku neposredno pred trčenjem • -beh ladij, ko je «A. Doria# dala signale. Čeprav je bil sprednji del »Stockolma# hudo poškodovan, so jeklene pregrade takoj zaprli in zaradi učinkovitosti ter sposobnosti kapitana, časnikov in posadke je bila ladja rešena in je sprejela pozneje 572 ponesrečencev z «A. Doria# ter prepeljala s svojimi rešilnimi čolni nadaljnjih 370 ponesrečencev na druge ladje, ki so prišle na pomoč iz Nevv Torku. Do trčenja je prišlo zahodno od ladje - svetilnika «Nantu-ckel» in okrog 45 milj juz.no od otoka Nantucket. Nekaj minut po trčenju je «A. Doria# oddal pc radiu sporočilo o svojem položaju. Ura je bila 11.25. Oddane besede so bile naslednje «SOS» ura 03.20 GMT. širina 40,30 Sever, dolžina 09,53 Zahod. Takojšnja pomoč#. Škoda, ranjenci in mrtvi, vse to se ne more pripisati kiivdi in malomarnosti »Stockolma# ah pa oseb, ki jim je lilo zaupano vodstvo ladje, ker je vsa krivda edinole na «A. Doria#. na njenih lastnikih in onih, ki jim je bila ladja zaupana, kar sledi iz naslednjih točk, ki bodo obrazložene na sodni razpravi: «1. Tisti, ki jim je bila zaupana »Andrea Doria#. so bili malomarni in in nepazljivi pri opravljanju svoje dolžnosti. kolnosti plula prenaglo. 5. Radar na «A. Dorii# niso dobro vzdrževali ali pa ni deloval. H. »A. Doria# ni oddajala zvočnih signalov kot so zahtevale d me okolnosti na podlagi mednarodnih pravilnikov. 7. «A. Doria# je nenadoma obrnila, tako da je plula čez smer ((Stockholma# in z njim trčila. 8. «A. Dorio# so mane-vr rali na nepreviden in malomaren način. 9. «A. Doria# se ni zaustavila ali pa se zaustavila in šla nazaj. 10. «A. Doria# ni napravila nobenega primernega ukrepa, da bi se izognila trčenju s ((Stockholmom#. Dalje omenja švedski dokument škodo in pravi, da znaša čez en milijon dolarjev ter dodaja, da bi mogla biti zahtevana vsota višja kot je skupna vsota, ki jo navaia zakon. V dokumentu se trdi. da švedska družba ni odgovorna za nobeno izgubo, niti za škodo, nit za rane m navaja številne zakone ter mednarodne konvencije. Švedska družba pričakuje izid preiskave v zvezi s trčenjem ter upa, da bodo pojasnjene tudi doslej nejasne točke. Ravnatelj družbe za ZDA Hilmer Lund-bek je dejal, da popolnoma podpira poveljnika, častnike in posadko ((Stockholma#, katerim družba popolnoma zaupa. Italijanska družba »Italia# pa je na švedske obtožbe odgovorila s posebnim poročilom, v katerem je rečeno med drugim, da je pač razumljivo, da hočejo Švedi prikazati dogodek, v zanje najugodnejši luči. V poročilu se pripominja, da družba ne zanika, da je bil »Stockholm# izven običajne smeri vožnje, ki je določena za ladje, ki plujejo v Evropo. Švedska družba tudi Sopušča. da ladja. ni dajala nobenih znakov s sirenami, čeprav je bila megla gosta in da je »Stockholm« nenadoma obrnil na desno, ne da bi dal pri tem s sirenami dolg signal, ki ga določa mednarodni pravilnik, kar je tudi povzročilo trčenje. PRAGA, 7. — Pri trčenju med osebnim in tovornim vlakom v Perovu na Moravskem je bilo ubitih devet potnikov, 29 pa hudo ranjenih. BONN. 7. — Zahodnonem-ška vlada jaVlja. la bo avstrijski kancler Raab prišel na uraden obisk v Bonn od 23. do 25. oktobra. HAAG, 7. — Kraljica Julijana je zaprosila bivšega finanč-rc-ga ministra socialista Lief-tincka, naj poizveduje o možnosti rešitve vladne krize, ki traja že osem tednov BEOGRAD,* 7. — Podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič jč datjes sprejel skupino desetih Jfcilgarskih delavcev, ki so fačSije dni bili na letovišču v Opatiji kot gostje Zvezde sindikatov Jugoslavije., __ ‘ DUBROKTNIK. 7. — V Dubrovniku se je včeraj začel deseti mednarodni kongres sodobne arhitekture. Kongresa se je udeležilo okoli sto ugled-hih arhitektov. Kongres bo trajal do 10. avgusta. VARŠAVA, 7. — Tajnik centralnega komiteja poljske združene delavske stranke je izjavil, da bo delegacija združene delavske stranke pod njegovim vodstvom prišla 25. avgusta na obisk v Jugoslavijo. To je izjavil na sprejemu, ki so ga priredili na čast jugoslovanski novinarski delegaciji, ki je sedaj na Poljskem. Vojaški upor v Ekvadorju QUITO, 7. — V Ekvadorju je izbruhnil vojaški upor, ki ga vodi polkovnik Arturo Da-villa. Po radiu je Davilla pozval oborožene sile, naj se mu pridružijo. Predsednik I-barra je mobiliziral vojsko in jo poslal proti upornikom v kraju Portoviejo na desnem bregu reke istega imena v pokrajini Nanabi. Predsednik Ibarra je bil izvoljen junija 1952. Njegovi nasprotniki so ga večkrat obtožili, da je bil v odnosih z bivšim argentinskim predsednikom Percnom, ki da je finansiral njekovo volilno kampa- Eisenhomerjev odgovor Bulganinu na njegovo pismo o razorožitvi Odgovor je enak odgovoru ostalih zahodnih vlad - Izjave Žukova o strategiji moderne vojne in o predlogu ZDA za letalsko nadzorstvo WASH1NGTON, 7. — Predsednik Eisenhocver je danes odgovoril na Bulganinovo pismo o razorožitvi, ki mu ga je ta poslal ti. junija. Odgovor je izročil v Moskvi ameriški poslanik Bohlen. thsenhocver zavrača , Bulga-, ninov predlog glede zniž»nia števila vojaštva in okupacijskih čet v Nemčiji. Odgovor je enak odgovoru, ki so ga poslale londonska. pariška, bonnska in druge vlade. Eisen-hover poudarja, da se vprašanje okupacijskih čet v Nemčiji ne more obravnavati ločeno. S tem v zvezi omenja sporazum na ženevski konferenci glede združitve Nemčije na podlagi svobodnih volitev ter izjavlja, da je «zelo zaskrbljen zaradi nekaterih izjav# sovjetskih voditeljev, ki dajejo misliti, da hoče sovjetska vlada za nedoločen čas ohraniti razdeljeno Nemčijo. . T Eisenhovver nadaljuje: »Izreči moram svojo zaskrbljenost, ker ne vidim, kako bi lahko konstruktivno sodelovali, če se ne more računati na spora, zume, o katerih smo se dogovorili na najvišji ravni po temeljiti proučitvi#. Eisenhower pravi dalje, da ugodno sprejema enostransko znižanje sovjetskih oboroženih sil, in poudarja, da ta u-krep odgovarja ukrepom ZDA po drugi svetovni vojni. Dodaja pa, da dvomi, da bi enostransko znižanje števila efek. tivnega vojaštva lahko »uspeš, no prispevalo k odpravi strahu in visokih finančnih bremen, ki jih nalagajo državni oborožitveni programi#. Eisenhower poudarja ponovno da je potrebno uvesti sistem nadzorstva, ki bo omogočil obMrnejšo razorožitev, in omenja, da je SZ do sedaj za- vrnila vse zadevne predloge. Dalje obžaluje, da Bulganin do_ sedaj ni odgovoril na njegov prgd^og, ki ga vsebuje poslanica od 1. marca, in sicer o, »zmrzrffenju# uporabe raz-eepljivih snovi v vojaške namene, ter poziva Bulganini, ha,; ponovno prouči ta predlog. V svojem pismu pravi Eisen-hower tudi, da ameriška vlada »zelo skrbno proučuje vprašanje odprave naraščajoče grožnje jedrnega orožja#. Pismo pravi dalje; «Ce bo to proučevanje pripomoglo, da se najdejo nove možnosti mednarodne akcije, kakor iskreno upam, vam bom sporočil bodisi neposredno ali pa po zadevnih organizmih OZN. Glede tega pa moram reči. da se ne strinjam z vašim stališčem glede delovanja razoro-žitvenega pododbora OZN. Razprava v tem pododboru je do neke mere osvetlila to težavno vprašanje in upam, da je tudi pripomogla k določenemu zbližanju naših stališč#. Na koncu poziva Eisenho-wer, naj se napravi nekaj več, da se «uresničijo upi, ki so se poiodili ob našem sestanku v Ženevi#, in nadaljuje; »Zavedamo se, da so bili v vaši državi storjeni napori, da se odpravijo nekatera zla prejšnje dobe. Te napore ugodno sprejemamo, Ta zla so vplivala tudi v mednarodnem merilu in še danes predstavljajo resno oviro za uresničenje tega, a čemer smo se sporazu. meli, da je potrebno napraviti. Upam in želim, da bo samo v novem duhu mogoče spremeniti ta položaj#. Sovjetski obrambni minister maršal Zukov je v odgovoru na razna vprašanja dopisni- ka «New York Timesa# izjavil, da so sovjetsko odločitev za znižanje števila vojaštva za 1.840.000 mojj narekovali vzroki gospodarskega značaja, Kakor je ((razvoj miroljubnega gospodarstva v SZ in dvig živ. l.ienjske ravni sovjetskih narodov, predvsem pa želja SZ, da okrepi mir v svetu m zmanjša napetost v odnosih mee državami#. Zukov poudarja zatem, da zmanjšanje števila vojaštva ne pomeni spremembo koncepcije v strategiji moderne vojne zaradi atomskega orožja. Pripomnil je, da »letalstvo in atomsko orožje ne moreta sama odločati o izidu oboroženega spopada#. Kar se tiče ameriškega predloga o izvajanju medsebojne letalske inšpekcije, je Zukov odgovoril, da sistem nadzorstva, ki ga predlagajo ZDA, v bistvu odgovarja dejavnosti tajne službe, kar bi privedlo do medsebojnih sumov in do še večjega nezaupanja med SZ in ZDA. Ameriški novinar je vprašal Zukova tudi, ali po njegovem mnenju Američani pretiravajo glede letalske moči SZ. Zukov je odgovoril, da je mogoče, da ((nekateri ameriški krogi, zlasti pa tisti, ki hočejo naročila za izdelavo orožja, pretiravajo moč sovjetskega letalstva#, dodal pa je, da mu niso točno znane ameriške uradne ocenitve sovjetske letalske moči. Ameriški novinar je Zukova tudi vprašal; »Čemu SZ gradi toliko podmornic? Ali morda to pomeni, da je SZ sklenila postati velika pomorska sila poleg tega, da je tudi velika kopenska in letalska sda?» Zukov je odgovoril, da «Sovjetska zveza gradi samo toliko, kar potrebuje za ,o-brambo države in nič veča. — 3 — S. avgurta IM* VREME VCERAj Najvišja temperatura 29,2, naj-nižja 20,6. ob 17. uri 27,3, zračni tlak 1020,9 stanoviten, veier 6 km. vlaga 58 ocist.. nebo 3/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 25,4. n r*t J/ J m. » A /'Z ja m yj m Danec, SREDA 8. avgusta Čiri,jak • in tov., rnuič., Godeslav Sooce vzide ob 4.56 in zatone 19.25. Dolžina dneva 15.09. Lup* vzide ob 7.30 in zato-ne ob 20.06. Jutri, ČETRTEK 9. avgusta Romam, muč„ Na^mir SPOMENICA NOTRANJIH KOMISIJ FI0M PREDSEDNIKU IRI Za spoštovanje demokratičnih svoboščin in proti vsem diskriminacijam v škodo delavcev in i E. : na obisku v našem meslo NALOGA KONZORCIJA ZA STROKOVNO IZOBRAZBO V spomenici so naštete tudi vse zahteve F10M za izboljšanje prejemkov delavcev in njihovega gmotnega stanja Potreba po sodelovanju za napredek v proizvodnji Kot smo že pisali, so predstavniki notranjih komisij struje FIOM vseh tovarn in ladjedelnic iRl v Trstu in Mi. ljah izročili predsedniku IRl dr. Fascettiju spomenico, v kateri so navedli glavna pereča vprašanja obeh ladjedelnic in Tovarne strojev CRDA. železarne ILVA in Tržaškega arzenala. V spomenici priznavajo, da so bili storjeni veliki napori, da se omogoči izboljšanje naprav v obratih IRI. toda treba je pohiteti s tehnično in organizacijsko preobrazbo, ki mora omogočiti večjo zaposlitev delovne sile, zlasti pa mladincev ter izboljšanje življenjskih razmer delavcev. Kar se tiče položaja v raznih obratih so glede investicij velike razlike. V Tržiču so investirali v ladjedelnice 4 milijarde, medtem ko so zanemarili tržaške tovarne in ladjedelnice. Za razvoj tržaških obratov pa so nujne investicije. Nato navaja spomenica diskriminacije in odrekanje demokratičnih svoboščin delavcem v tovarnah in podjetjih diskriminacije v škodo vi. potrebna so jamstva proti višanju akordnih norm in nižanju tarif, izboljšati se morajo doklade za nevarna in zdravju škodljiva dela. doklada za menzo, znižati se mora delovni urnik, prilagoditi produkcijska nagrada proizvodnji v podjetjih, ter izplačati delavcem posebna nagrada za d c puste. Notranje komisije želijo, da bi odnosi med ravnateljstvi in delavci sloneli na večjem medsebojnem razumevanju, kar bi bilo tudi v prid podjetij^. Končno izraža spomenica željo, da bi se vzpostavilo tesnejše sodelovanje med ravnateljstvi in delavci ter da bi ravnateljstva bolj upoštevala razne potrebe delavstva. Tr- in Danes dopoldne splovitev tovorne ladje cLeneo> ter CGIL. Delovanje notranjih komisij ovirajo na vse načine, s predstavniki obeh sindikalnih struj v podjetju se razgovarjajo predstavniki ravnateljstva ločeno, kar je tudi v nasprotju z duhom med-zveznih sporazumov. S tem hočejo sejati med delavstvo razdor. Zato so ravnateljstva tudi često sklepala s sindikati ločene sporazume. Tako je bila na primer struja CG1L izključena od pogajanj o produkcijski nagradi. Proti delavcem se izvajajo tudi hude diskriminacije glede poviškov za zasluge, prehodov v razne kategorije itd. ter glede zaposlovanja v nasprotju z vsemi predpisi. Tako na primer ne vzamejo na delo vajencev samo zato. ker so sinovi delavcev, ki pripadajo določeni sindikalni struji. To povzroča med delavci trajno zaskrbljenost. Zato je treba s takimi metodami prenehati, da bodo delavci lahko mirno opravljali svoje delo ter da ne bo nihče žalil njiho. vega človeškega dostojanstva tei jim kratil svoboščine. Obnašanje iteviloih inženirjev tehnikov in delovodij kaže da ni njihova glavna skrb, da se z izboljšanjem delovn h in proizvajalnih metod izboljša tudi proizvodnja, marveč da hočejo doseči zvišanje proizvodnje z grožnjami, pritiskom ter prostaškim ravnanjem in ostrim nadzoistvom. kar se pač ne more opredeliti s pojmom »človečanski odnosi*. Ni prav, da morajo postati tehniki biriči. Številni delavci in tehniki pa imajo tuli vtis, da vlada na raznih sektorjih proizvodnje velika zmešnjava, kar kaže tudi zad-nj> spor o akordih. Ta dezor-ganizacija povzroča veliko izgubo časa, kar gre predvsem v škodo deiavcev. V obratih IRI stalno višajo norme, ne da bi predstavniki sindikatov in tovarniških odborov sploh kaj kontrolirali. Razen tega so razne doklade za nevarna 111 nezdrava dela nezadostne ter je treba tudi izboljšati doklado za menzo. Nato našteva spomenica glavne zahteve FIOM. Predvsem se mora nehati diskriminacija proti sindikatom, notranjim komisijam, posameznim delavcefh ter se mora ukiniti praksa ločenih sporazumov. Pospešiti je treba tehnično proizvajalno preobrazbo v podjetjih. Izenačiti se morajo mezde tržaških kovinarjev z mezdami kovinarjev v Geno- Danes dopoldne ob 10.45 bodo v ladjedelnici Sv. Justa spiovili motorno ladjo »Lenče«. ki nosi ladjedelniško konstrukcijsko številko 46 m katero sta naročila genovska brodarja Giuseppe Luciano in Cesare Occhetti. Botrica nove ladje bo Cate-rina Occhetti. Tovorno ladjo «l.eneo» so pričeli graditi v juliju preteklega leta in ima naslednje značilnosti: največja dolžina 71.4 m, največja širina 9.5 m, nosilnost 125an proti koncu meseca ponovno sklical občinski svet, kateremu bo sporočil imenovanje odbornikov za posamezna mesta v odboru. Prav ta imenovanja so predmet zadnjih polemik v zvezi z novim občinskim odborom, ker je razumljivo, da zanimajo vse stranke predvsem odgovornejša mesta. Po zakonu sicer imenuje odbornike na razna mesta župan, vendar pa se to zgodi v soglasju z vod-stv strank, ki so zastopane v občinskem odboru. Glede teh imenovanj do sedaj še ni prišlo do končnega sklepa med tremi strankami, so zastopane v odboru, vendar se zdi, da bodo mesta razdeljena takole: Gridelli (KD) osebje, Cumbat (PRI) občinska policija in trgovinske licence, Miani (PSDU, davki in takse, Visintia (KD) tramvaj, elektrika, plin, voda, itd. Peco iari (KD) zdravstvo in higiena, Sciolis (KD) vzgoja, Rinaldini (KD) ekonomat, Ha-rabaglia (KD) generalno tajništvo, Venier anagrafski u-rad, Eranzil (KD) statistika, Verza (KD) računovodstvo, Dulci (PSDL javna dela. Poleg teh dvanajst efektivnih odbornikov bo verjetno .še odbornik Gambel (PSDl) prevzel posebne uprave, medtem ko se še ne ve kakšna bo naloga demokrist janskih odbornikov Adovasia in Stoperja. Na osnovi teh predvidenih imenovanj se lahko zaključi, da bodo imeli v novem občinskem odboru socialdemokrati znatno večjo besedo, kot so jo imeli do sedaj. Predvsem bodo po vsej verjetnosti dobili poleg mest v odboru tudi mesto podžupana, za katerega naj bi imenovali odbornika Dulcija. Prav zahteva po pod-županskem mestu je bil namreč eden izmed pogojev za sodelovanje PSDl v novem občinskem odboru in je kaj malo verjetno, da bi PSDl sedaj glede tega vprašanja popustila. Poleg tega bodo dobili odborniki PSDl tudi dve drugi zelo važni mesti, in to: oddelek za davke in takse, katerega so do sedaj tradicionalno imeli v rokah liberalci in kateremu bo načeloval odslej odv. Miani ter oddelek za javna dela, katerega je vodil v preteklih letih demokristjan inž. Visintin. Taka nova razdelitev odbor, n ških mest je zelo razjezila desničarski tisk in v prvi vrsti »Messaggero Venetoa. ki vidi v deležu PSDl nevarno odprtje na levo ter zaradi tega v svojem včerajšnjem uvodnem članku grobo napada tajnika PSDl v Trstu prof, Lorizo. Vendar se v bistvu občinski odbor le zelo malo izpreminia v primerjavi z odbori preteklih let in je morda le rahlo roza pobarvan, čeprav se mnogo govori in še več piše o učinkovitem socialnem ter gospodarskem programu, katerega naj bi odbor izvrševal. Svetovalec »Unita Popolare« dr. Bruno Pincherle nam je pcslal prepis svoje izjave na zadnji seji tržaškega občinskega sveta s prošnjo, da jo objavimo, ker so nekateri ljudje napačno tolmačili njegove besede. Izjavo objavljamo v izvlečku; O Pri direkciji za javna dela se je včeraj končala dražba za gradnjo dveh stanovanjskih hii z 12 stanovanji v okolici čistilnice Acjuila v vrednosti nad 29 milijonov lir in za gradnjo državne ceste št. 15 med Zavljami in podjetjem Gaslini v vrednosti 42 milijonov lir. Dela »o bila odcana podjetju »Figli Bellini« odnosno podjetju Fe-gitz Romano. V izjavi se je dr. Pincherle najprej zahvalil svetovalcem, ki so glasovali zanj, «Ti glasovi, pravi dr. Pincherle, imajo zame še poseben pomen, ker predstavljajo skupno poudarjanje idealov odporniškega gibanja. Srečen sem, da so glasovali zame komunisti in tudi slovenski svetovalci, to je ljudje, ki sledijo ideologiji, ki je različna od moje, ali pa ki so druge narodnosti. To daje še večji pomen njihovemu glasu, prekaša politične ideologije in narodnostna nasprotja; -uto vidim v tem dejstvu tudi dobrč" obete za vrihodnosts. V- nadalje vanju svoje izjuve pravi dr. Pincherle, da bi bilo mnogo bolj koristno, če bi se center in leuic« lahko sporazumela glede točno opredeljenega upravnega programu ter bi predlugulu za župana novega človeku, ki bi jamčil za njegovo uresničenje. Ta novi mož bi lahko prišel tudi iz prst KD in ne bi bilo treba da bi bil program revolucionaren, marveč bi bilo dovolj, da bi bil v skladu s tržaškim položajem in z nujnimi potrebami, kakor sq prosta cona, deželna avtonomija ter odločna borbu proti brezposelno, st i Toda ta možnost se ni u-resnič jla. Dr. Pincherle je zaključil svejo izjavo; «Kljub temu bi želel, da bi se inž. Bartoli, proti čigar kandidaturi smo se vedno borili, ko bo tretjič župan, zavedal, da je prišlo v poslednjih letih v našem mestu do gl obokih sprememb ter da bi se tudi zuvedul nori h potreb in novega časa. Čeprav borno tudi tokrat glasovuli proti njemu, gu bomo pa sodili po njegovem bodočem delu. Ce bomo smatrali njegovo delo še vedno škodljivo za tržaške interese, se bomo odločno borili proti njemu, prav tako pa bomo njegovo upravo podprti, ce bomo videli, da upošteva novega duha v našem mestu. Prav to pa si želimo«. stva. Očitno je torej, da je treba odpraviti to pomanjkljivost. Nekje drugje bi bilo treba ustanoviti tako šolo kot je bila na Plavjah. To je naloga šolskih oblasti. Nekateri kmetje in kmetijski strokovnjaki, ki so pred -dnevi razpravljali o tem vprašanju, pa priporočajo, naj bi vsaj omenjeni konzorcij v prihodnjem šolskem letu priredil dva kmetijska strokovna tečaja za kmetsko mladino od 14. leta naprej. En tak tečaj naj bi bil na Krasu, drugi pa v dolinski občini, v vaseh, kjer bi za to bili boljši pogoji in večje število vpisanih. Tečaja naj bi trajala vsaj 4 mesece, učni program pa bi moral upoštevati krajevne razmere in potrebe ter dosedanje znanje vpisanih. Občinske u-prave naj bi poskrbele za prostore. ki bi lahko bili v osnovnih šolah, kmetijsko nadzor-ništvo bi tudi moralo nuditi svojo pomoč, omenjeni konzorcij pa bi napravil koristno delo. če bi to zamisel u-resničil. Zdaj je skrajni čas, da se pripravijo učni načrti, da se izbere kraj, poskrbi za prostore, piedavatelje in vpisovanje. Ni treba posebej poudarjati. ker je samo po sebi razumljivo, da morajo biti tečaji v slovenščini. Kakor smo že omenili, bi bili ti tečaji namenjeni kmečki mladini, za odrasle pa bi moralo Kmetijsko nadzorništvo končno vendar prirediti letos več tečajev, saj je mnogo vasi, kjer jih leta in leta sploh ni bilo. Pričakovati je. da se bosta kmetijski in strokovni organizaciji skupno s kmetijsko zadruga zavzeli za boljšo strokovno izobrazbo naših kmetov. Pogajanja sCRDA Danes ob 19. uri se bodo na sedežu ravnateljstva CRDA sestali predstavniki FIOM in delodajalcev. Inž. Pacchiarini bo sporočil predstavnikom delavcev odgovor ravnateljstva CRDA na zahtevo FIOM po 100 urah mezde za dopuste, po ureditvi akordov in nagrad. Skupščine delavcev CRDA Po več letih bodo v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka ter v Tovarni strojev zopet skupščine delavcev. Na skupščinah bodo člani notrarrjih komisij struje CGIL med o-poldanskim odmorom seznanili delavce z izjavami, ki jih je dal predsednik IRI dr. Fa-scetti predstavnikom notranjih kemisij. Dovoljenje ravnateljstva CRDA je vsekakor pozitiven korak k obnavljanju demokratičnih svoboščin delavcev v_ podjetju, ki so jih toliko časa delavcem odrekali. Vsekakor je to prvi korak u-godnih posledic Fasettijevih izjav. fSalurnia* v Trslu Agenti letečega oddelka tržaške policije ‘o na nenavaden način prišli do tatu. ki je v kratkem obdobju od pomladi lanakega Ihta pa do le-tofnjega poletja izvršil nič manj kot 27 tatvin, pri katerih je oškodoval številne prebivalce v Nabrežini, v Devinu in predvsem v Tržiču, kjer lahko rečemo, da skoraj ni bilo ulice, kamor se ne bi podal spretni tat. 31-letnemu Arturu Bulfoniju iz Tržiča Ul. Romana 30-a in ki je bil doslej uslužben pri kamnoseškem podjetju «Cave Romane« v Nabrežini, je prišla policija slučajno na sled. 21. julija sta dva agenta letečega oddelka našla v bližini trgovine fotografskih a-paratov na Korsu ltalia raztrgana zastavna lista tržaške zastavljalnice Po podrobnem pregiedu so na policiji ugotovili, da gre za zastavna lista. ■ katerimi je neznanec pod psevdonimom Giusue Jerko dne 21. julija zastavil zlato zapestnico, ki je tehtala 54 gramov in zlato ogrlico 32 gramov teže za 35.000 lir. Naslednji dan je Uiovanni Son-zogno, solastnik kamnoteške-ga podjetja «Cave Romane« prijavil policiji tatvino dveh zlatih okraskov, ki naj bi izginila iz njekovega stanovanja v Nabrežini št. 29 od 16. do 21. junija. Ugotovili so, da gre za tista dva okraska, ki ata bila zastavljena v tržaški zastavljalnici 21. julija zjutraj, Pri pregledu v podjetju aCave Romane« je policija u-gotovila, da je eden izmec delavcev omenjenega dne prišel na delo šele ob K), uri in ne ob 7 30 kakor druge dni. To je bil Arturo Bulfoni, v katerega je imel gospodar veliko zaupanje. Pred policijo j« Bulfoni izjavil, da je za- NA OSNOVI RAZTRGANIH ZASTAVNIH LISTKOV Policija aretirala tata ki je izvršil tatvin s* je založil v trgovini Mat-tea Belcija iz Ulice Oberdan v Tržiču, kjer je pobral dve volneni odeji, več puloverjev. nekaj parov nogavic, različno perilo in dva kovčka. Junija lani se je mudil tudi pri Lucianu Minussiju v Tr- V dobrem letu je možakar okradel vrsto ljudi, katerim je pobral vse, kar mu je prišlo pod roko • Kradel je v Trstu, Tržiču in Nabrežini mudil oba jutranja vlaka ter da se je pripeljal na delo s tovornikom. Toča njegovi delovni tovariši vedeli povedati, da jim je malo prej Bulfoni izjavil, da je bil z vespo v Trstu, kjer je imel opravek. Po dolgem in podrobnem zasliševanju je o-sumljeni Bulfon' priznal tatvino okraskov, ki sta pripadala ženi Giovannija Sonzo-gna. 19. julija zvečer je razbil okno stanovanja Sonzogno-vih in odnesel dragocena predmeta, katera je dva dni kasneje zastavil. Pri njčm so našli še 9500 lir, kajti ostalih 25500 je že potrošil. Toda to ni bila edina tatvina, ki jih je Bulfoni izvršil ne samo v Nabrežini. marveč daleč naokoli. Kradel je, kar mu je pri- šlo pod roko: zlato ali pa po-ode za smeti. Ena največjih tatvin, ki jo je izvršil, je bi la pri Brunu Malisanu v Ses-ljanu št. 60. 9. maja letos je izkoristil odsotnost Malisano-ve družine in odnesel iz stanovanja dve zlati zapestnici, nato še zlat prstan, zlato verižico. fotografski aparat, tri pare nylon nogavic, steklenico konjaka in še druge malenkosti, Na zasliševanju je priznal. da vse ukradene predmete, ki so last Malisana, hrani doma, razen fotografskega aparata, ki naj bi ga prodal, in zapestnice, katero je zastavil v Trstu, potem pa uničil zastavni list. Med mnogimi, ki jih je o-kradel, je tudi Salvatore Mor-gera iz Nabrežine-Karhnolo-ma št- 23. Njega je spretni tat obiskal kar trikrat. Prvič marca lanskega leta, ko je razbil okno in vdrl v stanovanje. Privoščil si je žensko zlato uro, tri rjuhe in zlato zapestnico, ki jo je poklonil tašči, 50-letni Adalgisi Zam-bon por. Bartolini. Tašča je zapestnico odnesla v Osimo pri Anconi, kjer jo je pri ne-item zlatarju zamenjala za manjšo, ki Jo je nato poklonila svoji hčerki. 25. aprila lani pa je Bulfoni razbil ključavnico barake na nabre-žinski postaji, v kateri prodaja Morgera tobak in druge monopols-ke predmete. Iz barake je odnesel več desetin raznovrstnih paketov cigaret, ki jih je nato prodajal v Tržiču. Tretjič pa ni utegnil o-krasti Morgere. kajti preden je stopil v stanovanje, je zaslišal korake, ki so mu pre- prečili, da bi izvršil podlo namero. V Trstu si je privoščil tatvino več albumov za fotografije in okvirov za slike Iz izložbenega okna Alberta Ga-brielija v Ul. Ghega 8. Dva ukradena albuma je policija našla pri njem doma. Prav tako je pri njem našla uro, katero je Bulfon; ukradel februarja letos svojemu delovnemu tovarišu Liviju Samsi v Nabrežini. izvršil Ar- Mnogo tatvin je izv turo Bulfoni v Tržiču, Marca letos je Ulovanniju Mazzoli-ju s Corto Popolo 5 odnesel 5 stolic in veliko mrežo. A-prila 1956 je Michelu De Vin-cenzu odnesel leseno lestev, maja letos je v Uliti Randac-cio v Tržiču okradel Ivana Labinaca, odnesel mu je briz- galko za beljenje. Junija leto« je obiskal tudi Bianco Monfe. prav tako v Ul. Ran-daccio v Tržiču, kateri je odnesel štiri vaze za rože iz plastike. V Tržiču je kradel že od lanskega leta oktobra meseca. Ponoči je vdrl v trgovino Pa-etroviohl ja Benussija ter si privoščil dežni pla č in volneni ipo rtni jopič. Se bolj pa žiču, ki ima trgovino s fotografskimi aparati; ukradel je fotografski aparat, tri pare temnih naočnikov in tri nalivna peresa. Zdi se, da je imel mož pravo strast za prisvajanje tujih predmetov; tako je marca letos izpred bara Pelegrini odpeljal moško kolo, ki ga je doma razdrl in nato ‘kril. Policijskim a-gentom, ki so gu izpraševali, je poleg tatvin navedel celo »najdbo« novih čevljev, ki naj bi jih nekdo pustil pred trgovino s čevlji na Korzu Popolo v Tržiču in električnega brivskega aparata, katerega je najbrž po njegovem mnenju nekdo zavrgel v bližini šole Crispi. Bulfoni je izvršil še vrsto drugih tatvin, za katere se ne ve točen kraj in datum. Izjavil je le. da je od septembra lanskega leta do maja letos u-kradel družinam in iz trgovin kokoši, zajce, steklenice maršale, vina m drugo. Vse je odnesel domov, kjer naj bi ženi izjavljal, da je kupil o-menjeno blago po nizki ceni. Enako je izjavila tudi na policiji njegova žena, 24-let-na Folgore Bortolini, ki je dejala med drugim, da je vedela le za zapestnico, da je prišla nezakonito v njegove roke. Arturo Bulfoni je sedaj v tržaških zaporih, dokler ne bo poklican pred sodišče, kjer bo odgovarjal za 27 priznanih in je nič koliko nepriznanih tatvin, ki jih je izvršit v Nabrežini, Tržiču in Trstu. Včeraj ob 17. uri je pristala ob pomorski postaji motorna ladja «Saturnia», ki je pri. plula v Trst na redni vožnji iz New Yorka. Iz ladje se je izkrcalo 170 potnikov, med katerimi je bilo 70 prekooceanskih potnikov. «Satur-nia« bo odplula iz Trsta v New York v nedeljo ob 10.. uri dopoldne. S 50 tonami raznega blaga na krovu je priplula sinoči tovorna ladja «Barletta», last pomorske družbe «Adriatica». Ladja vozi na progi iz Pireja in Istambula. Del? za modernizacijo Itžaškega lesnega pristanišča V kratkem se bodo pričela dela za modernizacijo tržaškega lesnega pristanišča. Kot poroča tržaška gospodarska a. gencija «Astra», bodo namreč ne javni dražbi dodelili najboljšemu ponudniku gradnjo teh del. za katera bodo skupno izdali okrog 300 milijonov lir. Modernizacija lesnega pristanišča se tiče zgraditve vrste skladišč ki bodo široka 20 m, tako da bodo skupno pokriii 42.000 kv. m prostora in bo skoro polovica celotnega lesnega skladišča pokritega. Skla. dišča bodo poleg tega imela še dva stranska 2,m široka prostora. Težko je predvidevati, kdaj bodo vsa dela dokončana, ven-dai zagotavljajo, da bo lesno skladišče preurejeno do prihodnje pomladi.-Z novim les-n;m skladiščem bo imel Trst najmodernejše lesno skladišče v Evropi in bo znatno povečal kapaciteto lesnega skladišča. Koristi bodo pa še znatno večje, saj bodo’lahko imeli trgovci vedno na razpolago najrazličnejše vrste lesa, ki sc ne bo kvarilo, ker ne bo podvrženo vremenskim neprili-kam. Poleg tega pa se bodo lahko opravljale vse operacije z lesom ob kakršnem koli vremenu, kar to ponovno po- ( OLEDAtlSČA j Danes ob 21. uri bo prva predstava Raymondove operete v treh dejanjih »Modra krinka«. V raznih vlogah nastopijo Rcsy Barsonv, Elvio Calderoni, Nuto Navarrini, Loris Gizzi, Edda Ricci, Franco Artioii, Gualtiero Rispoli, Ivan Cocchmi, Franz Stein-terg. Dirigira Cesare Gailina; zborovodja Fanfani, režiserja C. Piccinato in Luciano Ramo, koreografka Nives Poli. Pri gledališki blagajni in 'blagajni Centrale pa se nadaljuje prodaja vstopnic. ifitite in PtimoMki dnevnik i ZARADI BOLEZNI IN SLABIH DRUŽINSKIH RAZMER ZARADI POSKUSOV SAMOMORA TRI OSEBE V BOLNIŠNICO V noči med ponedeljkom in torkom je rešilni avto Rdečega križa pripeljal v, glavno bolnišnico 21-letnega električarja Alfonsa Graziana iz Ul. del Prato 7. Mladenič je imel manjšo rano na levi roki; v bolnišnici so ga takoj obvezali in bo ozdravel v treh dneh. Graziano je izjavil, da si je hotel vzeti življenje in se je zato ranil z brivno britvico v levo zapestje. Včeraj ob U. uri so sprejeli na nevrološki oddelek glavne bolnišnice s pridržano prognozo 58-letno gospodinjo Floro Tonarelli por. Subelti iz Ul. Ciamician 15. V bol- nišnico jo je pripeljal rešilni avto Rdečega križa. Njen 62-letnj mož Edoardo Subelli, ki jo je spremljal, je izjavil, da je že zjutraj opazil, da ženi ni najbolje. Ho- tel ji je pomagati, toda žena ga je odpodila in zantevala. naj jo pusti, da bo zaspala Ob 10. uri, ko se mu je zde- lo, da le ni vse v leda, je takoj poklical zdravnika, ki je ugotovil zastrupitev z uspavalnimi praški. Ob 12.30 pa so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 51-letnega kmeta Antonia Milanija. Zdravnik, ki ga je legledal, je ugotvoil zlom leve noge, pretres možganov ter poškodbe na lobanji. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in te še ne ve, kdaj bo okreval. V trenutku obupa, verjetno zaradi slabih družinskih razmer, je Milani skočil na dvorišče iz tretjega nadstropja svojega stanovanja. IZPRED SODISCA Nepošteni kopalec se je srečno izmazal Zaradi pomanjkanja tožbe se je dobro izmazal 21-letni Gino Antonini, ki je zaposlen v nekem hotelu v Rimu in zdaj začasno stanuje v Trstu v Ul. Udine 3Q, sicer bi moral že sedeti v zaporu. Obtožen je namreč bil, da si je krivično prilastil 10.000 lir, sodišče pa ga je včeraj oprostilo, ker okradeni Francesco Gira iz Drevoreda 20. septembra 41 ni vložil tožbe, ampak je le prijavil tatvino policiji. Francesco Gira se je 26. julija kopal v kopališču »Auso-nia«. S seboj je prinesel aktovko, v kateri je imel razne stvari in nekaj denarja. Namesto da bi aktovko izročil v varstvo upravi kopališča, je zaprosil neko gospo naj pazi, da mu je kdo ne ukrade. Gospa je opozorila, da ho kmalu odšla, Gira pa je kljub temu brezskrbno odšel. Medtem pa je prišel mimo Antonini in se sam ponudil, da bo pazil na aktovko. Ko se je Gira vrnil, gospe ni bilo več. aktovka je bila na tleh, Antonini pa je ravnokar odhajal. Gira ni slutil še nič hudega, pobral je aktovko in stopil k bližnjemu baru. da bi spil čašo piva. Presenečen je opazil, da v denarnici ni več bankovca za 10000 lir in je seveda takoj zasumil, da mu ga je odnesel Antonini. Takoj je zadevo prijavil policiji, ki je kmalu našla Antoninija. Fant je imel pri sebi še 8750 lir, ker je razliko medtem že porabil, Aretirali so ga, odpeljali v Coroneo in izročili sodišču. Verjetno je Gira malo preračunal in spoznal, da bi ga tožba stala več kot 1250 lir. Ustanovni občni zbor nove DZ za okoliš Sv. Kriza PROSVETNO DRUŠTVO imiFR-KATINAKA vljudno vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 12. tega meseca ob 20. uri na krasnem dvorišču pri «Županovih». Uprizorilo bo iz češčine prevedeno veseloigro v treh dejanjih STARI GREHI Spisal Josip Štolba, prevedel Fran Govekar -Režira in vodi odlični član SNG tov. Stane Raztresen - Pridite, ne bo vam žal - Zabavali se boste in nasmejali! Odbor Op. Lonjerski avtobus vozi iz Lonjerja v mesto vsake četrt ure do 23.30 Mladinci prosvetnega društva 'SLAVKO SKAM PEKLE' priredijo v soboto 11. t. m. ob 20.30 do 1. ure po polnoči ples v foyerju na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta št. 7. Igral bo izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo Prijatelji mladine vljudno vabljeni' OD VCERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. t. m. se ie rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: vojak ameriške vojske John Edgar Tubbe in gospodinja Ondina Crevatin, trgovec Giorgio Tulili in učiteljica Maria Lucia Coseutta. pomorščak Antonio Fonda in gospodinja Rina Gam bar. UMRLI SO: 45-1 etni Iginio Bi-siani. 94-1 etni Angelo S'Attoma, 33-letni Giovanni Artico, 45-let-na Rosa Lorenzi por. Taucer, 90-letna Filomena Vidali vd. Co-lautti. 75-letni Ruggero Ipaviz. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (od 29.7. do 11.*.) Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42; Godina, Trg S. Giacomo 1; Man-zom. Ul. Settefontane 14; Rovis, Trg Goldoni 8; Roesetti. Ul. Schiapparelli 58: Tamaro e Neci. Ul. Dante 7; Vielmetti Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11; Al Ga- Živijenje si je vzel Dane« ob 20 30 bo v Sv. Kri. žu ustanovni občni zbor nove okrajne Delavske zbornice CGIL. Na sporedu je najprej sindikalno-politično poročilo, v katerem se bodo dotaknili tudi krajevnih vprašanj kriških delovnih ljudi, nato pa bodo izvolili izvršno komisijo nove okrajne Delavske zbornice. Doslej šo ustanovili že dve občinski Delavski zbornici, in sicer v Dolini in Miljah, seda' pa pride na vrsto še rajonska v Sv. Križu. Ustanavljanje vseh teh zbornic spada v okvir organizacijske okrepi, tve pokrajinske Delavske zbornice v Trstu. S olinom se ie zastrupil Kako nevarno je segrevanje vode v kadi s plinskim ogrevalnikom, je včeraj pokazal tudi nesrečni dogodek, ki se je pripetil v družini Blaso-na v Ul. Maiolica 6. 17-letn: Mario Blasona ce je hotel o-kopati v kadi; prižgal je plin in stopil v kad. Ker ga precej časa ni bilo slišati, se je mati ustrašila in pogledala v kopalnico. Zagledala je sina v nezavesti in takoj odprla okna, nato pa poklicala rešilni avto Rdečega križa, ča so fanta odpeljali v bolnišnico, ker se je zastrupil s plinom. Ozdravel bo v 10 dneh. Brezvesten avtomobilist Včeraj ob 17.4o so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, truplo 51-letnega kmeta Maria Cianija iz Ul. Concordia 27, Katerega so našli v ponedeljek ob 24. uri obešenega v njegovem stanovanju. Nesrečni Ciani, ki je bil nekajkrat na nevrološkem oddelku umobolnice pri Sv. Ivanu, je živel sam brez otrok, njegova žena pa je že dolgo časa v bolnišnici, kjer čaka nu operacijo. Vsak dan «e je Ciani sestajal z bratrancem in sestrično, ki sta ga sprejela na svojem domu ali pa sta prišla tudi k njemu na obisk. V ponedeljek bi bil moral Ciani k njima, ker pa Ra dolgo ni bilo in ker je že pred dnevi govoril, da se ne počuti najbolje in bi se želel vrniti v umobolnico, sta sorodnika obvestila o tern policijo. Ponoči so policisti od-V. stanovanje nesrečnega Cianija in ga našli obešenega za vrati kopalnice. Nesreča na kopanju V kopališču »Ausonia« ve je včeraj ponesrečil I5-letni Paolo Pecile iz Ul, San Francesco 33. Fant je pri skakanju v morje zadel z glavo v kamnite stopnice in se hudo ranil v glavo. Rešilni avto Rdečega križa je mladeniča odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ga za dalj časa sprejeli na ortopedski oddelek. Zidarjeva nezgoda Včeraj ob 17. uri je rešilni avto Rdečega križa pripeljal v glavno bolnišnico 53-letne-ga Justa Pertots s Kontove- la št. 9. Pertot ki je sobni slikar, je pri pleskanju neke vile v Rocolu pHdel s prvega nadstropja. Pri padcu si je zlomil levo raino. Ozdra- vel bo v 40 dneh. leno, Ul. S. Cilino 36 (SV. Iv>nl Alla Minerva, Trg Sv. FrabčiSU 1; Ravasini. Trg Liberta 6; rabaglia v Barkovljah in Nic*11 v Skednju. Excelsior. 16.30: »Strasti«, M' Zet i er ing F. Rosav, Feuice. 16.00: «Velika savana*' L. Manca. G. Longo. Arcobaleno. 16.30; «Atomska raketa dr, Puatermassa«. B. DO11-levv, J. Warner. . Astra Rojan. 16.00: «Dnev1 l)v bežni«, M. Mastroianni.. V1ady. Cap'tol. 16.00: »Svet pnpa® ženskam«, L. Bacall. J. lvson. Cristalio. 16.00: «Napad Kvber j lev«. T. Power, T. Moore. ' Grattaoieio. 16.30: «Svengali». k Neff. T. Morgan. Alabarda. 16.30: «Norosti leta’1, • M. Monroe. D. 0’Connor. Armonia. 18.00: »Tihotapstvo ’ Tangerju«, J. Fontaine, Douglas. , Aurora. 16.30: »Moj ljubimec T' razbojnik«, B. Sranv/vek. ► SulUvan. Garibaldi. 16.30: «G. Men " ubežnik 50574», S. Mac Cloh J. Jordan. Ideale. 16.30: »Deportiranci 'L Botaoy Bav«. A. La^4. J. M*'-son. Impero. 16.30: «Haniba! in stalka«. E. VVilliams, H. Keel ltalia. 16.00: «Nočem te izgO®1' ti«. B. Stanvvvck, J. Lund. S Marco. 17.00: «Jekleni živci*' A. Sheridan, J. Lund. j Moderno. 16.00: »Zetlezoa lju", ca», V. Mayo, A. Berder. V/ doletnim prepov. Savona. 16.00: «Indijska zvezd«*' C. VVilde, Y. Šanson. Viale. 16.00; «Viharji nad Ko1* gom», S. Hayward. R. M' c h um. . Belvedere. 16.30: »Brezkoni"' noč«. Marconi. 16.30: #Kriminalec vrsti«. F. Mac Murray. n Novak. Mnssimo. 16.30: «Ljudje ponoči*1, G. e>—k, B Crawford Novo cine. 16.00: «Kraljevi moj' narji«. J. Hunter. M. RenfliJ Odeon. 16.00: «Tolsti koren«. **' K neff, E. von Stroheim. Ml*-doletnim prepov. Radio. 16.00: «08-15«, W. Seifen1 E. Scholz. Venezia. 15.30: «Ziveli bodo!*' H. Bogart. J. Allvson. Skedeni. 18.00: »Med dvema m beznjma«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.00: »Rd^1 ravnina«. G. Pečk Ariston. 20.15: »Iluzija«, M. T‘r ren. C. Rains. , Armonia. 19.30: »Tihotapstvo Tangerju. Variete. ^ Garibaldi. 20 15: «G. Men ubežnik 50574». S. Mac C\°' J. Jordan. . Marconi. 20.30: «Kriminalec J vrsti«. F. Mac Murray. Novak. Psradiso. 20.00: »Krinka in tt«1' J. Crawford. M. VVilding. -Parco delle rose. 20.15: «RO!br in Julija«, L. Harwey. S. Sb«11 tali. Ponziana. 20.15: »Mrtvi od ^ hu». D. Martin. J. Levvis. Rojan. 20.00: »Plaža«. R. V*'!"! ne. . M. Carol. Mladoletn111' Prepov. Skedenj. 20.30: »Med dvema 1,11 bežnima« Sfadio. 20.30: »Vrni 5e», A. N«1-žari. Y. Šanson. Valmaura. 20.15! «Mladi ,'5 bimci«, O. Versois. D. Kni* . ■iust roisiAJA A SREDA, *. avgusta 1956 11.30 Lahka glasba; 12.00 F' ii.ao uatika gia.TDa; iz.uo r' davanje: 12.10 Za vsakogar jv kaj; 12.45 V svetu kulture; l*. Jugoslovanski motivi; 13.30 h»r ke melodije igra dno Prim«1', 13.50 Lepe operne arije; m Plesna čajanka; 18.00 B«, Koncert za klavir in orkes** 18.22 Čajkovski: Stavki iz K bodjega jezera; 18.30 RadlP mamiva; 18.40 Melodije ‘Z mov; 19.0o Gershvvin: Raps0®. v modrem: 19.15 Radijska 4« verza; 19.30 Pestra glasba: 3«. Šport; 20.05 Po.ie Frank Sl'**1,; 20.30 Srebrna sedmerica; *vj Duet iz drugega dejanja »Pj »Rigoleto«; 21.00 Obletnica ju na; 21.15 Kalmabovi in teuflovi spomini; 21.50 Poje •„ siojj ________________________ tn«? 22.15 Rimski Korsakov: stL sephine Baker; 22,00 Iz 5'“!« ............................... ntP ske književnosti in umetn 22.15 Rimski Korsakov: S- rezada; 23.03 Južno-ameriški mevi. •r it s t i. 14.30 Tržaška kulturna kr®® ka; 19.15 Pod oboki; 19.55 rjj orkester; 21.00 Giuseppe »Traviata«, opera v 3 dei, k o i* n it . Poročila v slovenščini: * 13.30 m 19.00. g) Poročila v Italijanščini: 13.30. 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spor*L Ljubljane: 6.10 Jutrania 7.00-8 00 in 11.00-12.00 Spor*”-, Ljubljane: 12.00 Richard ner — odlomki iz opere «; hengrih«; 12.45 Poje Franco L ci z orkestrom; 13.00 ZaD ( meU.diie; 13.40 Od metodHC-j melodije; 14.00 Marijan "K šek: Orglar, kantaia za zbor in orkester; 14.20 Z«*P glasba; 14.30 - 17.00 Sporeda Ljubljane; 17.00 Igra ft»v’| orkester: 17.25 Sem in tiaai glasbenem svetu; 18.00-19.0®^) red iz Ljubljane: 19.15 14 p< narodne pesmi In plese v J redbah izvaja na harm0*: Rajmund Horvat; 19.30-22.1“ red iz Ljubljane; 22.15 lz slovanske glasbe. ~ I. «• V fi; A 1 .1 \ 327,1 111, 2*2,1 m, 212,4 ■ Porinila ob 5.0U, 6.0®,, 13 II" 15.111) 17 00 le v Ev°J; : av«n*ke u1 v skl°Pu Ju*°-* Um,«, akademije znanosti stalnosti v Zagrebu na- Pree obdelovati proble- »ploh *as|ovanskega primorja Političnih 0, ne zai°ma samo ričnih Jn P°i1tično-histo-di Prav ° mov’ te™več tu-bleme in ekon°mske pro-stv* inln pr°bleme iz pomor- m pr°KrambiŠtVa' Sv°j delOV' oddelki 3e raadelil na tri Vansko-it„rddelek Za luSoslo-delek 2 all3anske odnose, od-*konomur pomorsko pravo in oddelek ° P(’morstva in Pa r'biikn Z,a Obiško pravo in Inš ek°nomiko. f**a Un!JrtUdi oživil in dlje Ze3a v v VJKl Pomorska mu- ,ar dal P in Dubrovniku vitev „ sp°dbudo za ustano- ^“foru in n'b muzejev v 0 ,n na Reki. ?* k°testmn5? ■da'3e pa delu* Z*v°d in s,0Jen znanstveni akademrraV tako v okviru "bena tun’n‘A*'tut enakega kulturno-h,.lna Reki' Ta im» ^ >n eko- i R je 8 Oba^Uir vJek"v*». času i„Ut* s,a v kraf-d8la že fopedijo» ‘Pomorsko en- n8 '»vati tukai hi ,)dve<’' ,Pai pa opozaru, Vse ’ kni‘K,‘, m na že v sveži s v«A^tni su,,iij<'v »drtnskim inštitutom v I. a S1** odsek- e razstave «Istra Zagrebu in na Reki so dobili Hrvatje dolgo pogrešan in zaželen znanstveni zavod za proučevanje jadranskih problemov, ki naj se postavi po robu obsežni kampanji številnih italijanskih znanstvenih in lažiznanstvenih ustanov, ki delujejo že od druge polovice devetnajstega stoletja z namenom, prikazati vsestransko pravico Italije do vzhodne o-bale Jadrana. Vsi ti problemi pa živo zadevajo tudi nas, Slovence, in tudi mi bi morali imeti podobno znanstveno ustanovo, kakršni sta zagrebški in reški Jadranski inštitut. Od leta 1947 dalje obstaja v okviru ljubljanske univerze Inštitut za narodnostna vprašanja, katerega delovno področje se delno krije z delovnim področjem oddelka za jugoslovan-sko-italijanske odnose pri zagrebškem inštitutu. Oba inštituta vzdržujeta dokaj tesne stike in koordinirata svoje delovanje. Toda to se nanaša samo na manjši del vseh problemov. Marsikateri problem je za nas še docela ne-zorana ledina. Tako izvemo iz »Analov«, da je Vitezovič že v drugi polovici sedemnajstega stoletja zbiral hrvatsko pomorsko terminologijo in da je prvi hrvatski tovrstni slovar, »Morski rječnik«, izšel v tisku že leta 1870, in sicer v Trstu, Slovenci pa smo šele v zadnjem času začeli zbirati ustrezne izraze. Podobno je z raznimi drugimi področji. Potreba po ustanovitvi primernega slovenskega znanstvenega zavoda je velika, in ta nujnost postaja od dne do ilne večja. To potrebo so spoznali zlasti na ljubljanski u-niverzi. Iz društva univerzitetnih profesorjev in znanstve. nih delavcev je izšla misel, naj bi se ustanovil inštitut, podoben zagrebškemu, toda misel ni mogla pognati trdnejših korenin. Prav tako se ni izvedel načrt za ustanovitev Primorskega inštituta v Kopru, ki se je porodil v krogih izven univerze in ki mu je Inštitut za narodnostna vprašanja skušal dati primerno obliko. Sedaj pa obstaja zamisel, naj bi se iz svojega naravnega, znanstvenega o-kvira, v katerem je od svojega obstanka deloval, namreč iz ljubljanske univerze, izločil sam Inštitut za narodnostna vprašanja. Ta krajši ekskurz se nam je zdel potreben, da na zgledu omenjenih ustanov v hrvaški republiki pokažemo, kako potrebno je, da ohranimo pri nas tisto, kar že imamo, in da tudi mi čimprej u-stanovimo znanstveni inštitut, ki bi bil kos esem označenim nalogam. Ce se povrnemo k »Analom«, naj se pomudimo predvsem pri prvih treh člankih, ki so nam po svoji tematiki najbližji. V prvem, obsežnem in temeljitem članku razpravlja Bernard Stulli o »Tržaški ,Fa-villi' in Južnih Slovanih«. »Favilla« («Iskra») je bila kulturnoz.abavna revija, ki jo je leta 1836 ustanovil v Trstu Koprčan Antonio Mado-nizza. Stulli je omejil svojo študijo o tej reviji na letnike 1842-1844, ko sta bila glavna njena sotrudnika in Urednika Pacifico Volussi in Kran-cesco DalTOngaro. Tedaj ni več prinašala samo lahkega branja, temveč je večji del revije bil odmerjen člankom o ekonomskih in socialnih vprašanjih in pa znanstvenim (posebno historičnim? razpra- vam. Za nas je zlasti zanimivo, da je «Favilla» v teh letih objavila celo vrsto res dobrih »Študij o Slovanih« (Studi sugli Slavi). Nanašajo se na Slovane sploh, nekatere obravnavajo posebne poljske in češke probleme, veliko pa jih je posvečenih Južnim Slovanom. Poleg teh po-učno-informativnih člankov o Slovanih pa je prinašala »Favilla« prevode iz slovanskega pesništva in pa krajša kulturna in literarna poročila o raznih slovanskih narodih. Zaradi svojega pisanja je revija veljala kot «demokratska in slovanofilska«. Stulli ne razpravlja samo o značaju lista in o teh slovanskih študijah, temveč nam o-riše tudi tedanji socialni, politični in kulturni ambient v Trstu in se ustavlja zlasti pri predstavniku konservativnega dela in meščanstva. Bomenicu Ressettiju, in pri vsaj na zunaj nekoliko bolj liberalnem zgodovinarju Pietru Kandler-ju. S «Favillo» pa je zapihal nov duh, ki je prihajal iz I-talije od Giuseppa Mazzinija in njegovega kroga. Tako proglaša Valussi neovrgljivo načelo popolne enakopravnosti narodov v kulturnem življenju in načelo kulturne o-sebnosti. Značilno je, da niso tega duha in teh načel prevzeli Tržačani od zahoda, temveč da so ga prinesli v Trst priseljenci iz Italije: kajti Valussi in DalFOngaro nista Tržačana in tudi ne s Primorskega, oba sta iz Italije, čeprav iz tistega dela Unli-je, ki je tedaj pripadal Avstriji. Dr LAVO CFRMELJ (Nadaljevanje sledi) procesu po devet ur na dan. Ce temu dodamo povprečje ene ure izgubljenega časa za prihod na delo in za vrnitev na dom, vidimo, da traja dnevni delovnik dejansko deset ur Ce torej neka ustanova začne delati ob sedmi uri zjutraj, je njen uslužbenec oziroma delavec svoboden šele ob 4. uri popoldne. To je vsekakor mnogo in ljudje 'se čutijo dokaj utrujene. Zato je bil že sprejet sklep, da se s 1. septembrom delovni tednik zniža od 48 na 46 ur in da se bo četrt ure »izgubljene« pri kosilu, vračunalo v delovno dobo. Vsa podjetja pa imajo nalogo, najti kakršen koli način, da bo učinek dela v 46 urah enak učinku 48 ur dela. — Prav gotovo, da je s takim delovnim urnikom in s takim resnim odnosom do dela ter zaradi visoke industrijske zmogljivosti, ki jo ima Češkoslovaška, tudi učinek dela, t. j. produktivnost zelo velika. — Po uradnih podatkih se je celotna industrijska proizvodnja na Češkoslovaškem v primerjavi z letom 1937, ko je proizvodnja dosegla svoj predvojni višek, do konca leta 1953 povečal za 119 odstotkov. V letih od 1949 do 1953 se je proizvodnja strojev na primer povečala za 3.3-krut. proizvodnja električne energije prav tako za 3-krat. V proizvodnji električne energije, računano po prebivalstvu, je Češkoslovaška prekosila ne-le Italijo, pač pa tudi Francijo. V proizvodnji surovega jekla pa ne-le Francijo in Švedsko, ampak celo Veliko Britanijo. V istem obdobju se je kemičnp industrija povečala za 2,5-krat. proizvodnja potrošnega blaga pu za 8Q odst. Trgovina z inozemstvom se je v tem obdobju povečala za dvajset odstotkov. Češkoslovaška izvaža v tujino stroje za obdelovanje kovine, tekstilne stroje in tovarniške naprave. Slednje predvsem za prehrambeno industrijo, Za mostove, za dvigala. za ladje in pristaniške naprave, avtomobile, motorna kolesa ter vse vrste steklenih in porcelanskih izdelkov, kemične in papirnate proizvode, usnjeno in gumasto blago, sladkor, hmelj, pivo tid. Če- škoslovaška pa hkrati uvaža prehrambeno blago, razno blago za široko potrošnjo, tobak, kavo itd. Vsi ti statistični podatki povedo mnogo, vendar so mnogo bolj zanimivi 0d teh sta- tističnih podatkov podatki, ki so v zvezi s plačami delavcev in nameščencev in njihova primerjava s cenami industrijskega in prehrambenega blaga. Povprečna plača češkoslovaškega delavca ali nameščenca znaša od 1200 do 1500 kron na mesec. To sicer ne pomeni, da prejme nekdo tudi samih 700 kron na mesec. V rudnikih pa so tudi delavci, ki pridejo na 3, 4 ali celo 5 tisoč kron na mesec. Vse-učiliščni profesor ima plače 3500 kron na mesec, katerim moramo prišteti še 500 kron. če je doktor znanosti, ter 1000 kron, če je dopisni član, ter tudi 2000 kron, če je pravi član Akademije znanosti. Srednješolski profesor, mlad inženir, zdravnik, lekarnar, vsi ti poklici dajo po navadi okoli 1500 kron na mesec. Toda tudi tu gre pogosto na račun posebnih kvalifikacij in .strokovnosti za dodatke, ki jim skupno dajo tudi 2000 kron na mesec, kar vsekakor zadošča za dostojno življenjsko raven. — Kaj pa cene? Stanovanja so zelo cenena, 150 kron na mesec. Zelo draga pa je prehrana. Kilogram mesa stane 25 kron, kilogram masti 35, toda delavska kakor tudi u-radniška družina povečini ne kosi doma, ampak v menzah, kjer stane kosilo 2 kroni in 60 filerjev. To ceno dopolni nato sindikat še z 1 krono 40 filerjev, ker stane dejansko kosilo 4 krone. To pomeni, da stane kosilo za posameznika na mesec 78 kron, kar vendarle ni mnogo. Štiričlanska družina porabi tako /a kosilo 412 kron na mesec. Toda glavni dnevni obrok na Češkem je večerja. Po večerji gledališče, kino, predavanje, sprehod — pogosto pa tudi nadurno delo, da bi se dvignila življenjska raven, kajti če hoče družina na Češkoslovaškem imeti zares primerno visoko življenjsko raven, morata delati mož in žena. otroci pa po navadi kosijo v podjetju, kjer dela mati. Ce pa dela samo eden, so vsekakor potrebne nadure. — Nekoliko drugačna je slika pri cenah industrijskega blaga, ki so precej nižje. Meter svile za ženske obleke stane okoli 40 kron, meter blaga za moške obleke pa od 100 do 400 kron, par sandalov 50 kron, par čevljev do 200 kron, kravata 10 kron, srajca od 40 do 70 kron. kolo od 500 do 900 kron, pisalni stroj 1500 kron, sesalec za prah 85o kron, pralni stroj 1600 kron, hladilnik 1800 kron, 4-sedežni avtomobil, ki razvije brzino do 150 km lia uro, 27 tisoč kron. Te tehnične potrebščine si torej morejo nabaviti družine, kjer delata dve osebi. Pri tem pa je vendarle zanimivo dejstvo, da je na primer povpraševanje po avtomobilih večje od proizvodnje. — Kot vidimo, se s povprečno plačo 1200 do 1500 kron na mesec živi dokaj težko. 7, dvema plačama v družini pa se živi že dobro, s tremi — kar ni redek primer — pa zelo dobro. Zelo dobro na primer živi rudar ali na prime vseučiliški profesor član Aka- demije znanosti, medtem ko je češkoslovaški državljan s povprečno plačo pogosto primoran delati tudi nadure. Pri tem je vsekakor nujno omeniti, da Češkoslovaška ne pozna brezposelnosti, ker se stalno grade nove tovarne in podjetja, posebno na Slovaškem, kjer se je število zaposlenih v industriji od leta 1948 do leta 1953 povečalo kar za 81 odstotkov. To pa je privedlo tudi do precejšnje stanovanjske krize, posebno v velikih mestih, pa čeprav so v istem obdobju zgradili 177 tisoč novih stanovanj, v letu 1954 pa nadaljnjih 28.000 stanovanj. — No, in tako sem vam na kratko prikazal, kako se živi na Češkem. F. N. nosti, v poizkusu izraziti probleme i n u r udu i človeku. Kur pu se nanaša up literarno dejuimost. lahko rečem, da smo dosegli najboljše rezultate v poeziji in v romanu. KČeprav so do 1948. lela vplivale na našo književnost stalinske tendence, ki so skušale vkleniti ustvarjalno misel v dogme utilitaristične ždunovske estetike, vendar jim ni uspelo resno ogražalt razvoja . naše književnosti. Borba proti stalinizmu na vseh področjih, borba proti birokraciji, proces socialistične demokratizacije življenja, ki se v naši deželi razvija vedno bolj z vedno večjo intenzivnostjo že nad deset let, je na področju književnosti našla svoj izraz v naslednjem načelu: svoboda ustvarjanja na nacionalističnih temeljih. V teh novih socialnih in ideoloških pogojih je jugoslovanska književnost zabeležila silen razvoj, ki mu v zgodovini ni primere. Splošna humani-' stična dejavnost je zabeležila zmago nad kominfonnist ični-mi pozicijami. Naše težnje so velike, toda obstajajo objek-tivpi pogoji, zaradi katerih bo resnica o nas in o našem življenju, kakor tudi naši načrti ostali kot spodbuda bodočim rodotom!» »Kateri so danes osnovni problemi vaše književnosti in kakšne so literarne tendence?« »V pogojih svobodnega u-stvarjanja, v položaju, ki ga ne označuje dvoumnost in antagonizem med politični-socialnimi činitelji in ustvarjalcem, se mi zdi nemogoče nakazati in kodificirati na splošno vse probleme in naloge neke književnosti. -Vsi imamo svoje skrbi in zahteve, ki so pogojene z dobo, v kateri živimo, po naturi u-metniškega bitja, po ustvarjalni moči vsakega posameznika. Prav.‘zbradi'’tega je •?> nas neko nezadovoljstvo: t> naših knjigah so zelo redki motivi, ki obravnavajo človeka sedanjega socialističnega obdobja: v poeziji, resnici na ljubo, jih je več. Romanopisci posvečajo večjo pozornost vojnim motivom in temam pred revolucionarnega časa. S tem hočejo vzpostaviti neko kontinuiteto v organizmu nacionalne književnosti in poudariti najbolj občutene dro- nizirune okoli posameznih literarnih revijt Mi in naša publika z živim zanimanjem stš-dimo sedanjim estetičnim pogledom tu sprejmemo vse, kar je v njej humanega, naprednega in na višini. Kar se pa tiče izraznih pripomočkov, oblike in stila, označuje jugoslovansko književnost mladostni dinamizem, nemir '.n močna borba estetskih zamisli. Poleg pisateljev, ki se sklicujejo na realistično klasičen izraz, so še oni, ki se poizkušajo, in še pisatelji, ki želijo zrevolucionirati obliko t> prepričanju, da zahtevajo nove vsebine tudi novo obliko. Večji del pisateljev, predvsem mlade generacije, meni, da se je treba izražati v novih, luštnih formah. Zdi šemi, da so v teh naporih pesniki dosegli že. precejšen u-speh.» «Kalera je pot, po kateri se bo razvila svetovna socialistična kultura v odnosu na nov mednarodni položaj?«. »Ce ocenjujete novi mednarodni položaj kot položaj pomiritve, ki je bila dosežena na osnovi rezultatov apli-ciranja principov aktivne koeksistence; če verjamete, da predstavljajo politični dogodki zadnjih let za človeštvo perspektivo trajnega miru — in jaz sem v to prepričan — potem moramo, kar se tiče bodočega razvoja književnosti, bili le optimisti. O-sebno sem optimist, kadar mislim na nadaljnji razvoj kulture v državah, kjer se gradi socialistična družba in ko ocenjujemo delo komunističnih in naprednih pisateljev zapadnih držav.» «Stalinizem je dovedel do stagnacije in deformacije socializmu v revolucionarnih gibanjih r svetu. Borba Jugoslavije proti ketnin/ormu m stalinizmu, ki se je začela že V letu 1948, nova politika So-tjje*tsko zveze, XX. kongres komunistične partije Sovjetske zveze, novi ekonomsko-politični razvoj v državah ljudskih demokracij, kongres čeških pisateljev, nove poli-tično-ideoloike pozicije komunistične partije Italije Itd. pomenijo, po morem, obnovo socializmu in naprednih gibanj v svetu. Zdi se mi, torej, da pomeni borba proti stalinizmu v kulturi tudi vrnitev k ustvarjalnim odnosom matične izraze. Rekel bi, da glede na klasične osnove mar d ram u tič t; u občutek sveta daje poseben pečat našim u-tvaram. Vzrok temu je v vsakem primeru v tragediji in dramatičnosti, ki označuje našo zgodovino.« iiKtir pa zadeva estetične tendence, so v Jugoslaviji različne skupine, ki so orga- ksizma, osvoboditev pred pragmatizmom in socialno deformacijo funkcije, ki jo ima umetnost, zavračanje teorije socialističnega realizma kot estetike, ki pripada izključno M. G. (Iz «11 Contemporaneo«) I Nadaljevanje na i. strani ENA IZMED POSLEDIC VOJNE V ZAHODNI NEMČIJI Nad pet sto tisoč oseb živi pod tujim imenom Med temi so mnogi kriminalci, pa tudi mnogi zakonci, ki jih je vojna ločila Zapadnonemška policija zapre dnevno po pet do deset ljudi pod obtožbo, da žive ped tujim, lažnim imenom in da imajo potvorjene dokumente Nekatere od teh oseb prežive v zaporih po nekoliko mesecev, pa vendar policiji ne uspe ugotoviti njihovo pravo identiteto. Čeprav zapro na leto po dva do tri tisoč takih oseb, računajo, da živi v Z. Nemčiji približno pol milijona ljudi pod tujim imenom in z lažnimi dokumenti To pa je skoraj en odstotek skupnega števila prebivalstva Zajiadne Nemčije Življenje' teh «ilegalcev» olajšuje dejstvo, da prebiva z Zapadni Nemčiji od 10 la 12 milijonov več vrst nemških in tujih vojnih beguncev. Ko se eden izmed omenjenih beguncev predstavi policiji .n izjavi, da je po rodu iz Koe-r.igsberga ali iz Dresdena, alt pa da je izgubil osebno legi-t-macijo in sploh vse osebne dokumente, potem preide policija na podrobno izpraševanje, ki le včasih dovede do zaželenih rezultatov. Toda vsa zadeva postane zelo zapletena? in to se pripeti zelo pogostoma, če prijavljena oseba izroči policiji lažne dokumente, katere so izdajale oblasti posebno v manjših občinah v Zapadni Nemčiji v prvih povojnih letih, kadar niso zahtevali nikakršnih podrobnih izjav, marveč so osebne dokumente izdali samo na osnovi osebne izjave. Tako se pripeti, da 'majo ti ljudje' polnopravne osebne dokumente, ki so jih izdale oblasti Zapadne Nemčije pred 8 ali 9 leti, le da so ti dokumenti lažni, ,kej- ne odgovarjajo pravi identiteti osebe, ki se z njimi predstavlja pred policijskimi organi. Toda tudi kdor je ir „,::z=rx -r- tt-s-- ■■=. — Veliki filmski umetnik in režiser Chaplin Je dokončal svoj novi tlim uKralj v Nevv Vor-ku«, v katerem obdelava snov bratov Lumiere, ki sta dala človeštvu sedmo —- filmsko — umetnost. Na sliki prizor ia novega filma. takrat hotel in imel možnost, da kontrolira pravilni naslov ene jzmed tisoč oseb, ki so po vojni zahtevale nove osebne dokumente, bi lahko le po naključju in ne drugače ugotovil resničnost izjav dotične osebe. Zaradi tega danes vsi ti «ilegalci» živijo popolnoma mirno, nekateri tudi umro in jih celo pokopljejo podt ‘ujim lažnim priimkom, pori katerim so živeli. ' Položaj tujih beguncev je toliko bolj zapleten, ker njihovo identiteto kontrolirajo le emigrantske organizacije, katere bodisi iz političnih ali drugih razlogov največkrat zapro oči in omogočajo obstoj najbolj neverjetnih osebnih podatkov in dokumentov posameznih beguncev. Kakšni p« naj bi bili razlogi; zaradi katerih živi danes v Zapadni Nemčiji še vedno pol milijona prebivalcev, ki skrivajo svojo pravo identiteto in živijo pod tujim imenom? Celo nemške oblasti piiznavajo, da bi si .. lahko polovica teh ljudi, pravcatih »ilegalcev« danes lahko mirno, brez težkih posledic vnovič nadela svoj pravi priimek, katerega so spremenili v času od 1945 do 1948 leta, ker so se bali obtožbe, da so bili nekdaj zelo z.nani nacisti ali celo neke vrste vojnih zločincev. Glavni vzrok skrivanja ni torej v bojazni pred sodiščem, kjer bi morali polagati svoje račune za pretekla dejanja, marveč za administrativne komplikacije >n sodne sankcije, katerim bi bili podvrženi zaradi dolgoletnega zatajevanja prave identitete. Razumljivo, da je med temi «ilegalci» tudi lepo število navadnih kriminalcev, morilcev, tatov in drugih jiodobnih ljudi, ki so izkoristili splošen kaotičen položaj. Posebno kategorijo pa tvorijo tako imenovani »zakonski ilegalci«. To so zakonci, ki jih je življenje ali vojna ločila in ki so se pozneje vnovič poročili. L; D SESTANEK STRANK »DEMOKRATIČNEGA CENTRA* Domenili so se, da bodo upravne volitve 16. decembra letos Danes karavana kolesarjev na poti skozi Goričo Socialdemokratska stranka kritizira nekatere demokrist-janske občinske odbore, ker niso hoteli podati demisij Razdeljevanje bencinskih nakazil Pred dnevi so se sestali na sedež« Kršdanse demokracije v Gorici predstavniki tako imenovanega demokratičnega centra, in sicer predstavniki KD, PSDI, PLI in PRI, ki so razpravljali o določitvi datuma I* prihodnje upravne volitve ▼ goriški pokrajini. Ker naj bi po tolmačenju «Piccola» ne bilo mogoče zahtevati predčasni odvzem mandata nekaterim občinskim svetom, (pri tem pa ga ne moti, da lahko nekateri občinski sveti in sam pokrajinski svet nadaljujejo s svojim delovanjem, čeprav jim tega mandata ni nihče dal), naj bi se predstavniki štirih strank sporazumeli, da bi se izvedle upravne volitve lb\ decembra. Ce bi bilo mogoče doseči demisijo vseh občinskih svetov, tedaj bi bilo mogoče, po mnenju lista, izvesti volitve v polovici oktobra. O sklepu nameravajo obvestiti prefekta, da bo dokončno doiočil datum volitev. Stranke so v zvezi s sestankom izdale sporočilo, v katerem pravijo, da je bil sestanek 1. avgusta na sedežu Krščanske demokracije, na katerem so ugotovili, da se številne občinske uprave niso hotele odreči svojemu mandatu po upravljanju občine, da ni bilo mogoče z zakonom prisiliti občinske svete, da se raz- pustijo pred potekom mandata; končno soglašajo, naj bodo volitve v letu 1956. italijanska socialdemokratska stranka pa po drugi strani obsoja pred javnostjo nekatere demokrist janske občinske odbore, ki šo zametavali splošni interes, da bi prišlo do volilne kampanje v ugodnem letnem času, medtem ko bodo rmiale novoizvoljene občinske uprave v prvem letu svojega d-lovanja upoštevati proračun starega občinskega sveta-Krivično odklanjanje demi-sije nekaterih večinskih občinskih uprav, da bi omogočila upravne volitve v naši pokrajini jeseni, je toliko hujše, ker bodo morali volivci v naših občinah obnavljati svcje upravne organe vsako četrto leto sredi najhujše zime. Pokrajinsko ravnateljstvo EAM obvešča, da bodo dne 12., 13.. 14. in 15. t. m. uradi zaprti. Zaradi tega se razdeljevanje bencinskih nakazil proste cone za mesec avgust prične danes 8. avgusta. Urnik od 8. do 10. ure. Jutri med 15.30 in 16. uro | bo vozilo skozi Gorico okoli |90 kolesarjev, ki sodelujejo | na tekmi po Evropi, ki bo o-I nienjenega dne pripeljala tek-| movalce z Reke v Videm. Tekmovalci bodo z bloka pri Rdeči hiši vozili po Ul. Giu-stiniani, skozi predor pod gradom, čez Travnik, po Ul. Roma, Crispi, po Korzu in dalje proti Ločmiku. Pokrajinski odbor CONI je dal na razpolago srečstva za leteči cilj, ki bo na Korzu pred Spominskim trgom. Poleg karavane kolesarjev bo vozilo tudi veliko število avtomobilov. Promet na letališču v j na gon- Pred 40 leti prihod italijanske vojske v Gorico Danes proslavljajo v Gorici 40. obletnico prihoda italijanske vojske v Gorico. Organizacijskemu odboru predseduje podžupan dr. Poterzio. Ob tej priliki bodo odkrili tudi dva droga za zastave pred prefekturo, ki ju je darovala rimska občina. OBVESTILO GORIŠKE KVESTURE GLEDE 1PROPUSTNIC Avtomatično recipročno podaljšanje propustnic za nadaljnje štiri mesece Kvestura bo podaljšala veljavnost z dvojezičnim pečatom - Določila za prevoz bolnikov Goriška kvestura je sporočila. da je stalna mešana komisija na svojem petem zasedanju med 16. in 22. julijem 1956 v Ljubljani sklenila, da se propustnice recipročno avtomatično podaljšajo za štiri mesece. V ta namen so določili, da se tifte propustnice, katerih veljavnost je zapadla po štirih mesecih, avtomatično po- Socialisto kultura bo Sla po poli svobode osebnosti in človeštva INadaljevanje s 3. strani) komunističnim partijam, zavrnitev vzvišenosti apriori-stične sovjetske in kakršne koti druge nacionalne umetnosti vzele v celoti, ustvarjanje naravne organske kontinuitete v nacionalno-kultutni' dediščini, spoštovanje posebnosti vsake nacionalne kulture, korenito spremembo sektaških kriterijev, na osnovi katerih je bila do danes kvalificirana in kodificirana napredna svetovna literatura, predvsem v kapitalističnih državah • Id. Jaz sem 'proti konformizmu in za izviren revolucionarni duh, sem proti konservativni koncepciji sveta in za sodobnost, vsebine in dinamizem forme, za humanistični kriterij estetike.» »Vi vprašujete, po kateri poti se bo razvijala socialistična kultura? Po različnih poteh, ki lahko dovedejo do ene same poti suobode osebnosti, ljudstva in vsega človeštva. Vedno dalje za svobodo, človeštvo, za novo družbo brez izkoriščevalcev in izkoriščanih, za kulturo, ki bo last vseh ljudi.s daljšajo za nadaljnje štiri mesece z evojezičnim pečatom kvesture s sledečo vsebino: «Veljavnost vizuma se avtomatično podaljša za nadaljnje šitiri mesece od dneva za-j padlosti zadnjega jugoslovanskega vizuma.# Po poteku podaljšane veljavnosti se bo treba ravnati po predpisih, ki so v veljavi za prvo izdajanje propustnice. Za podaljšanje jugoslovanskega vizuma bo torej treba napraviti prošnjo vsako drugo štirimesečje. Mešana komisija je bila dalje soglasna, ča šoferji taksijev lahko samo v nujnem primeru (smrt, huda bolezen bližnjih sorodnikov in zdravniški poseg) dobijo izredno propustnico z dvodnevno veljavnostjo na podlagi člena št. 15. Obmejna ali državna policija bo ugotovila, če nima oseba, ki naj bi se poslužila taksija, za prevoz drugega sredstva ,da bi prišla do zaželenega cilja. Oseba, ki se bo vozila, mora imeti navačno ali pa izredno propustnico na podlagi člena 15 sporazuma ali pa potni list. Potuje se po najkrajši poti. Promet v juliju škem letališču, V preteklem mesecu je na goriškem letališču pristalo 31 letal; odpeljalo se je 175 o-seb, pripeljalo pa 188. V i-stem času so z letali pripeljali 544 kg pošte, 592 kg raznega blaga ter 1930 kg prtljage, odpeljali pa 555 kg pošte. 527 kg blaga ter 1650 kg prtljage. Med delom se je urezala v palec Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 9.30 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 40-letno Carmen Leban iz Ul. Capella 13 v Gorici, kjer so ji obvezali rano na palcu leve roke. Mečtem ko je o-pravljala razna hišna dela, se je Lebanova po nesreči u-rezala v prst. Ozdravela bo v nekaj dneh. hss mam DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43; :v; Visok žerjav koplje temelje na gradbišču prvega goriškega nebotičnika z devetimi nadstropji — KINO CORSO, 17.: «999 Scotland Yard«, v barvah, D. Farrar. CENTRALE, 17.: «Slavna dogodivščina«, G. Cooper in A Leeds. V1TTORI A, 17.: »Ognjeni bič«, v barvah, R. Preston in C. Wills. MODERNO, 17.: »Rdeče in črno«. LETNI KINO, 21.: »Annie«, v barvah, L. Palmer. Nekaj podatkov iz življenja v mesecu maju v Gorici Iz statističnega poročila o Življenju v našem mestu v preteklem mesecu maju, ki ga izdaja~občina je razvidno, da je bilo vreme sorazmerno lepo. Dežja je bilo bolj malo, medtem ko se je temperatura dvignila celo do 27,2 stopinje. Prebivalstvo se je v tem mesecu zmanjšalo za 31 oseh. Porok je bilo 27, rojstev 61. Število smrti je manjše od prejšnjih mesecev; od skupne, ga števila mrtvih (41) je bilo 32 goriških občanov. Največje število mrtvih je v starostni dobi od 55 do 84 let (53,7 odst ). Največ smrti je še vedno zaradi srčnih bolezni, 'n sicer 26,8 odst, zaradi rakovih obolenj je umrlo 17 odst. bolnikov. V tem mesecu se stroški za oblačila niso povečali. Cene prehrambenih artiklov pa težijo k znižanju. Nekoliko se je znižala tudi cena masla, rib in povrtnini, povečala pa se je zajčjemu in kokošjemu mesu ter pivu. Nekoliko se je znižala cena olivnemu olju, in sicer 12 lir pri litru. Predvidevajo, da se bo cena v prihodnje še nadalje zniževala. LETO 1938 MAJ 1956 STROŠKOVNA Povprečni Povpr. ' SKUPINA unesečni odst. mesečni odst. indeks strošek strošek Prehrana . . . < • . 464 62.28 38.825 60.86 76.54 Oblačila . , . • . . 36 4,83 9.533 14,95 52,03 Stanarina . . , , • . 112 15.04 2.713 4.26 20.49 Kuriva . . . ■ . . 53 7.12 3.660 5,74 49.33 Razni stroški , • . . 80 10,73 9.065 14.19 53.29 Skupno j > • . . 754 100,00 63.796 100,00 62,50 irski in za \M\pokal Skupno z Italijansko zvezo ljudskega športa (U1SP) pripravlja športni krožek Magdalena II. košarkarski turnir za moške in ženske za tržaški pokal. Turnirja, ki 1)0 3. septembri; se lahko udeleže vso igralci, če so vpisani v ,zvezo a-li ne. Društva, športne skupine in igralci, ki se hočejo udeležili turnirja, se lahko vpišejo pri Športnem krožku Magdalena, Reška cesta 3. do 26. avgusta. Ob vpisu bodo prejeli pravilnik turnirja. Naslednjega -dne 27. avgusta, pa bo pri Športnem krožku Magdalena zadnji sestanek. na katerem bo potrjen pravilnik in določila za turnir. K' fifl Danes v Zagrebu start za 1748 km dftl^o dirko Dirkači bodo danes vozili do Reke, jutri pa od Reke do Vidma - Italijansko moštvo velja doslej za favorita Italijanska reprezentanca, ki ZAGREB. 7. — Danes bo v Zagrebu start za kolesarsko dirko «Po EVropi«. Po ravni cesti proti Karlovcu se bo spustila lepa skupina kolesarjev iz raznih držav, medtem ko bo pred njimi vozila karavana kot na Giru dTtalia in Tour de France. V Zagrebu je zbranih dvanajst državnih reprezentanc, pričakujejo samo še reprezentanco Zahodne Nemčije. Danes so dirkači, ki so že tukaj, nekoliko trenirali po nekaterih cestah okrog Zagreba. Popoldne pa so na prostoru zagrebškega velesejma zapečatili kolesa dirkačev. HRVATI ZA BOLJŠI OD ENO TOČKO SLOVENCEV V nedeljo je bil v Celju lahkoatletski moški dvoboj med reprezentancama Slovenije in Hrvatske. Za las. to se pravi z eno točko razlike so zmagali Hrvatje. Program prireditve je bil sicer precej okrnjen, pa tudi vsi najboljši .atleti niso bili na startu. Svojo vlogo je odigrala tudi j smola, ki je bila zlasti občutna pri Lešku (S), ki ni preskočil začetne višine in tako sploh ni mogel nastopiti v tekmovanju; drugače ta tekmovalec redno skače vsaj 4 m. Vipotnik je na 1500 m dosegel nov slovenski rekord, vendar pa je bil samo drugi; ni pa nastopil na 800 m, kjer bi bil gotovo prvi. Odlična sta bila hrvatska metalca kladiva z metoma čez 60 in 59 m. Z metom blizu 53 m je Kostrič dosegel nov slovenski rekord. Med tekmovanjem je nastopila tudi Slamnikova na 800 m. Čeprav ni imela nobene konkurence, je vendar postavila nov državni rekord s časom 2:14,1. Rezultati: 110 m zapreke: Lorger (S) 14.4: Vučelič (H) 15,1; Kovač (S) 1,5.6. 100 m: Lorger (S) 10.8; O-slakovič (H) 11,2; Pokorn (S) 11,3. Skok v višino: Danovič (H) 175; Žgalin (S) 175; Kršlak (H) 175. 400 m: Župančič (S) 50,9; Kopitar (S) 51,2; Miler (H) 51.2. Kladivo: Račič (H) 60.23: Bezjak (H) 59.53; Kostrič (S) 52.90 — rekord LRS. «00 m’: Cular (H) 1:53,8; Er-ber (H) 1:54.6; Kralj'(S) 1:57,1. Troskok: Kuzmanič (H) 14,02; Gagič (S) 13.56; Ivanovič (H) 13.30. 1500 m: Murat (H) 3:48.1; Vipotnik (S) 3:48,3; Gajšek (S) 4:14.5. Kopje: Kopitar (S) 63,30; Plut (S) 60.51. Grabovac (H) 60.02. 5000 m: Žuvela (H) 15:03.4; Male (S) 15:13,0; Škrinjar (H) 15:16.8. Disk: Golc (S) 46.42: Peterka (S) 45.65; Rožič (H) 41.94. Palica: Miler (II) 390: Brodnik (S) 380; Gospodarič (H) 360. so letos dosegli sledeče najboljše rezultate; 10,7 na 100 m, 21.9 na 200 m 49.8 na 400 m, 1.57.2 na 800 m. 4.06,8 na 1500 m. 8.40,8 na 3000 m, 15.8 na 110 m zapreke, 54,5 na 4Q0 m zapr., 1.90 m v skoku v višino, 7.11 m v skoku v daljino, 14,10 m v troskoku. 4.02 m v skoku s palico, 15,55 m v metu krogle (6 kg), 47,66 m v metu diska. 73.23 m v metu kopja, 42.56 m v metu kladiva (6 kg). S svetovnim rekordom, ki ga je dosegel na 1500 m v petek, ima Madžar Roszavoel-g.vi kar štiri svetovne rekorde; poleg najnovejšega je te-le tr’: na 1000 m 2:19 (skupaj z Norvežanom Bovsenom), na 2000 m 5:02,2, na 4 x 1K00 m (moštvo Hon. veda, ki so ga sestavljali Iha-ros Tabori, Mikes in Rosza-voelgyi). Roszavoelgyi ima 27 let in je kapetan madžarske vojske. Je tudi poročen in ima hčerke dveh let in pol. Sedaj pa je po madžarskem radiu dejal, da bo poskušal izboljšati še vsaj za dve desetinki sekunde svoj rekord na 1500 m. in sicer na mednarodnem lahkoatletskem mitingu ki bo 20. avgusta na Nep-stsdionu. Roszavoelgyijev svetovni rekord na 1500 m je 3:40.6. Kuc 28:57,8 na 1000 m LAHKA ATLETIKA Italija-Francija (mladinci) 12. avgusta V nedeljo 12. avgusta bo v Aosti dvoboj lahkoatletskih mladinskih reprezentanc Italije in Francije. Atleti obeh reprezentanc so v glavnem že določeni. Francozi imajo v svoji reprezentanci atlete, ki V nedeljo se je v Moskvi zabela spartakiada. ki na njej sodeluje okoli 10.000 najboljših ruskih športnikov. 10.000 ljudi se je zbralo na nedavno otvorjenem stadionu Lenina, na častn1 tribuni pa so bili gostje iz 25 držav. Največje zanimanje je bilo za atletska tekmovanja, ki so dala nekaj odličnih rezultatov. Vladimir Kuc je dosegel nov rekord SZ v teku na 10.000 m s časom 28:57.8. Njegov čas je še precej da5 leč bd »valovnega rekorda, ki ga je pred nedavnim postavil Madžar Miaros z 28:52.9. Dru- gi,je bji -Crenjav.ski v 29:50.4. Tekmovanja se bodo nada- ljevala da 16. avgusta, veljajo pa istočasno tudi kot izbira za sertavo olimpijske ekipe Sovjetske zveze. GOETBORG, 7. Sved Bengt Nilsson je skočil v višino 2.08 m, Norvežan Audun Boysen pa je pretekel 800 m v 1:49. (Nilsson je evropski rekorder v skoku v višino z 2.11 m, medtem ko je svetovni rekorder Američan Dumas z 2,145 m.) je v Zagrebu ze od včeraj dopoldne, ni imela najbolj u-dobnega potovanja, ker od Trsta dalje ni imela na razpolago rezerviranega vagona. Izbrali so si tudi razmeroma neroden vozni red. tako da so iz Trsta do Ljubljane potovali ponoči, kar je dovolj neugodno. V Zagrebu so nastanjeni v študentovskem domu. kjer je prijetno hladno. Vsekakor so imeli še dovolj casa, da so se pred startom lepo odpočili. Splošno mnenje strokovnjakov je. da velja italijansko moštvo za favorita. Današnja prva etapa ne spada med nepomembne, turistične etape. Prvih 100 km do Karlovca vodi sicer po lepi ravni cesti, toda od Karlovca dalje se prične drugačna pesem. Cesta je sicer lepa. toda na njej je polno težavnih vzponov. Sploh je do Reke cesta ves čas valovita in polna ovinkov Bržkone bo katero od moštev hotelo izvesti napad že kar v tej prvi etapi. Prednost, ki bi si jo kateri dirkač pridobil v prvi etapi. bi mu bržkone mnogo koristila za nadaljnje etape. Splošna klasifikacija moštev po II. etapi: 1. Belgija A 30.07*05; 2. Holandska A 30.11’45; 3. Italija 30.24T2; 4. Belgija B; 5. Holandska C: 6. Holandska B; 7. Švica; 8. Nemčija. DIRKA PO HOLANDSKI Belgijci triumfirajo v II. etapi LEUWARDEN, 7. — Po odličnem plasmaju v prvi etapi dirke »Po Holandski« so se danes italijanski dirkači razmeroma slabo plasirali. Včerajšnji zmagovalec Baroni je precej zaostal. Pač pa sta se še dovolj dobro plasirala Carlesi in Piazza, ki v splošni klasifikaciji nimata posebno velikega razmaka. Moštvo Belgije A je tudi odvzelo prvo mesto italijanskemu moštvu, ki je danes tretje še za holandskim mctlvom A. Jutrišnja etapa vodi od Leu-vvardena do Zandvoorta, 216 kilometrov. Vrstnr red na cilju II. etape: 1. Vannitsen (Belg. A) 4.56’55 2. Van Lroy (Belg. A) 4.57’30: 3. Schills (Belg. A) isti čas; 4. Van Den Brekel (Hol. A) i.č.; 5. Voorting (Hol. B) 4.58 06; 6. De Feyler (Bel. B) isti čas; 7. Van Der Lijke (Hol. A) i.č.; 8. Terboven (Belg. B) isti čas; 9. Carlesi (Italija) 4.58’23; 10. Verhelst (Hol. C) t. č.; 11. Post (Hol. A) 4.59’26; 12. Piazza (It.) 5.01*23; 20. Martini (It.) 5.12T8; 38. ex aequo poleg drugih Italijani Magni, Baf-fi, Baroni, Boni in Švicar Ko-blet s časom 5.12T8; 63. Zam-pini (It.) 5.27'09. Splošna klasifikacija: 1. Vannitsen (Bel. A) 10.0U35 2. Van Lopy (Bel. A) 10.02 40, 3. Schils (Belg. A) in Van den ■Brekel (Hol. A) 10.03;i: 5. A. Vodrting (Hol. B). Defeyter (llčlg. B). Van Der Lijke (Hol. A) in Derboven (Belg. B) 'l0.03'46; 9 Carlesi (It.) in Verhelst (Hol. G) 10.0403; 11. 'Piazza (It.) 10.04'52;' 15. Ba-roht (It.) 10.13*17; 16. Graf (Šv.) 10.16’17; 25. Martini (It.) 10.17*58; 51. Magni (It.) 52. Baffi (It.); 53. Boni (It.) 54. Koblet (Švica), vsi isti čas; 63. Zampini (It.) 10.32 49. Klasifikacija moštev v II. etapi: 1. Belgija A 14.50’25-, 2. Holandska A 14.55*02; 3. Belgija B 15.08’30; 4 Italija 15.12’04. 5. Holandska C; 6. Holandska B; 7. Nemčija; 8. Švica. Nova rekorda na Ljubelju Jubilejne mednarodne av-to-moto dirke na Ljubelju so v nedeljo zadovoljile okrog 15.000 gledalcev. Rekord proge. ki ga je lani postavil Nemec Hillebrand na motorju s prikolico, sta v nedeljo izboljšala Avstrijca Weingart-mann in Orsario; prvi je postavil čas 4:54, črugi pa celo 4:50.36. TEHNIČNI REZULTATI Motorji do 125 ccm: 1. Cerič (S) na Puchu 6:09.0, 2. Križan (H) na Puchu 6:56.0, 3. Ziv-kovič (Srb.) na Puchu 6:59.2. Motorji do 250 ccm: 1. Wein-garlmann (Avstr.) na Puchu 4:55.0, 2. Wolf\vinkler (Avstr.) na Puchu 5:04.3, 3. Inzko (Av.) na Puchu 5:19.0. Motorji do 350 ccm: 1. Weingartmann na Puchu 4:54.0, 2. Krammer (Avstr.) na Puchu 5:01.0. 3. Kaltenbrunner (Avstr.) na Puchu 5:02.2. Motorji do 500 ccm: 1. Orsario (Avstr.) na' Arielu 4:50.3, 2. Krammer (Avstr.) na Puchu 5:03.1, 3. Černe (S) na BMW 5:21.1. Prikolice do 500 ccm: 1. šnajder (H) na BMW 5:08.2. 2. Ziemer (Nem.i na Gileri 5:52.4, 3. Ilič (Srb.) na BMW 6:55.0. Prikolice nad 500 ccm: 1. Benz (Šv.) na Nor-tonu 5:07.3, 2. Ličen (S) na HKD 5:38.0, 3. Pongratz (Av.) na Nortonu 5:43.0. Avtomobili do 1300 ccm: 1. Hartmann (Nem.) na DKW 5.45,1, 2. Poltronieri (It.) na Fiatu 5:46.3, 3. Malerič (S) na Porsche 5:48.0. Avtomobili nad 1300 ccm: 1. Vogel (Avstr.) na Porsche 5:00.0, 2. Gruber (Avstr.) na Porsche 5:17.1, 3. Božič (S) na BMW 5:24.0. PLAVA NJ R Manili izboljšal rekord Grilza na 4x100 m FLORENCA, 7. — Roberto Marilli je postavil nov državni rekord v plavanju 4 X ® m mešano s časom 5:43. Prejs-nj rekord je imel Grilz • 5:46. Marilli je plaval tako: metuljček 1:17.2, hrbtno 1:29,8, pisno 1:32,2, prosto 1:23,8. . • » MOSKVA, 7. — Štirje vjetski plavalci so preplavali 100 m prosto v času pod eno minuto na tekmovanju v okVL ru spartakiade. To so: Balan-din 58.8, Nikolajev 59, Sor#-kin 5i9.2 in Malčev 59.5. TENIS Na teniškem turnirju * Hamburgu je v finalu Hoai premagal Sirolo s 6:2, 5:7, 8™ 8:6 Avstralca sta premagal* čilsko-švedski par Ayala « D*-virison s 6:4, 7:5, 6.2 Thelma Lang, 41-letna Avstralka. je v finalu premagal* Italijanko Lazzarino (skoral polovico mlajšo: 22 let) s 7:5, 6:2 Odgovorni urednne STAN1SOAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr* Letni kino v Skednju Predvaja danes *. t. ta. ob 17. in 20.30 na prostem film Med dvema ljubeznima M. G. M. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 8. t. m. ob 20. uri zanimiv War-ner - Bros' film Grešnica iz San Francisca Igrata slavna Joel Mac Crea in Yvonne De Carlo him na Vnčiitaii Predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 13. in ob 20.30 na prostem film Varietejska predstava c&SL mm i oooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooGOoooooooaooooooooooooocooooaoooooooooooooooaooooGooooooooooooGoooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooaooooo.Toonocoooooooooaoooooooooo®0 IZ »SPOMINOV NA SODOBNIKE« M. Gorki: Vladim Vladimir Lenin je mrtev. Celo v taboru njegovih sovražnikov mu izkazujejo marsikatero priznanje. V Leninu je svet izgubil človeka, ki mu je bilo med vsemi velikimi možmi njegovega časa »najodločneje vtisnjeno znamenje genialnosti«. Meščanski nemški dnevnik »Pra-ger Tagblatt« je o Leninu objavil članek, ki je poln spoštljivega občudovanja do njegove ogromne pojave in ki se končuje z besedami; «Velik, nedostopen in neznanski je Lenin celo v smrti« Ton članka dokazuje, da ga ni pobudilo tisto fiziološko zadoščenje, ki je izraženo v ciničnem aforizmu: »Truplo sovražnika zmeraj Tisk ruskih amigrantov ni imel ne moči ne takta, da bi mrtvemu Leninu izkazal spoštoyanje, kakršnega mu je izkazal buržoazni časopis s svojo oceno osebnosti, velikega predstavnika ruske volje do življenja in ne-ustrašenosti ruskega duha. Zame osebno ni Lenin samo čudovito popolno utelešenje volje, stremeče k nekemu cilju, k cilju, kakršnega si pred njim ni upal postaviti noben človek; zame je eden od pravičnikov, eden od ogromnih, na pol pravljičnih mož volje in daru, ki nas tako presenečajo v ruski zgodovini, kakor Peter Veliki, Mihail Lomonosov, I-ev Tolstoj in drugi. Bi-slim, da so taki možje mo- ves obdan z besedami kakor riba z lhskinami. Bil je tako preprost in premočrten kakor vse, kar je govoril. Njegov heroizem nima no- pobožati po glavi, sicer ti ljudje delati take čudeže!« Nato je stisnil oči, se nasmehnil in neveselo nadaljeval: «Toda prevečkrat le ne smem poslušati muzike. Vpliva na živce; človek bi rad govoril prijazne neumnosti in rad bi božal glavo človeku, ki živi v umazani luknji in kljub temu lahko ustvarja tako lepoto. Toda dandanes ne smeš nikogar lepo diši«, — ni ga pobudilo goči samo v Rusiji, v deželi, veselje, ki ga marsikdo ob- katere zgodovina in način čuti, če se poslovi od nas življenja me zmeraj spomi- velik, nemiren človek; ne, njata na Sodomo in Go- iz tega članka razločno go- moro. gon človeški ponos na člo- Naslikati njegovo podobo veka, j« težiko. Vnanj* je Lenin benega vnanjega sijaja. To je skromen, asketski heroizem poštenega ruskega intelektualnega revolucionarja, ki v Rusiji ni redek; revolucionarja, ki iskreno verjame v možnost pravičnosti na svetu; to je heroizem človeka, ki se je odrekel vsemu veselju sveta, in to zaradi težkega dela za srečo ljudi. Nekega večera je Lenin v Moskvi pri Jekaterini Pav-lovni Peškovi poslušal Beethovnove sonate, ki jih je igral Isai Dobroven; takrat je pripomnil: »Ne poznam nič lepšega od »Appaasioriate« in bi jo lahko poslušal sleherni dan. Čudovita, ne več 'človeška muzika! Zmeraj premišljam s ponosom, ki je morda naiven, otroški; da morejo odgrizne roko. Biti je 'reba po glavah, neusmiljeno b’tl. čeprav smo po svoji v e.4 zeper sleherno nasilje ra4 ljudmi. Hm, hm. naš posel je' peklensko težak.« Posel poštenih voditeljev ljudstva je nečloveško težak. Ni ri mogoče niisldi voditelja, ki ne t> bi! v ne- kih mejah tiran. Verjetno jg bilo pod Leninom pobitih več ljudi kakor pod Watom Tylorjem, Tomažem . Muen-zerjem, Garibaldijem. Toda odpor zoper revolucijo, ki jo Je vodil Lenin, je bil tudi širje in mogočneje organiziran. Poleg tega je treba upoštevati, da z napredkom »civilizacije« vrednost - človeškega življenja očitno pida: o tem neizpodbitno priča razvij tehnike za pokonče-vanje ljudi, okusa za to po- četje v današnji Evropi Toda odgovori naj gla3 vesti: ali ni svetohlinstvo moralistov, ki zdaj govore o krvoločnosti ruske revolucije, čeprav sami v času sramotnega svetovnega pokrla štiri leta niso imeli nobenega usmiljenja z milijoni Uničenih ljudi, marveč so skušali to odvratno vojno na vsak nečin razpihovati »do končne zmage«. — ali ni to svetohlinstvo popolnoma neumestno in kratko malo ostudno? Kulturni narodi so zdaj razbiti, izčrpani, podivjani; in zmagala je vsesplošna človeška neumnost, ki s svojimi trdimi zankami še danes davi ljudi. Lenin je bil človek neverjetno močne volje, v vsem drugem pa je bil tipičen ruski intelektualec. Imel je vse lastnosti najboljših predstavnikov ruske inteligence, in to v največjih razsežnostih: skromnost, ki se pogosto stopnjuje do asketstva, da do pohabljenja samega sebe, do Rahmetovih nohtov, do zanikanja umetnosti, do logike enega izmed junakov Andrejeva: »Ljudje žive slabo, tedaj moram tudi jaz slabo živeti « V težkem letu lakote 1919 se j« Lenin »ramoval »pre- jemati živila, ki so mu jih tovariši, vojaki ;n kmetje pošiljali iz province. Kadar so mu tak paket prinesli v njegovo nedomače bivališče, je nagubal čelo, se zmedel in naglo razdelil moko, sladkor, maslo med bolne ali zaradi slabe hrane izčrpane tovariše. Nekoč me je povabil na kosilo in dejal; «Imeli bomo prekajene ribe. Poslali so mi jih iz A-strahana« Nagubal je svoje sokrat-sko čelo, obrnil svoje vsevidne oči stran in pristavil: »Pošiljajo mi to, kakor da bi bil plemenit gospod, Kaj naj storim zoper to! Ce ne sprejmem, če odklonim, so užaljeni. Okrog mene pa vse strada. Preneumno!« Popolnoma nezahteven, kakor je bil, ni užival ne vina ne tobaka, marveč je bil od jutra do večera preobremenjen s težkim delom in ni znal prav nič skrbeti zase, pač pa je zelo natančno opazoval življenje tovarišev. Njegova pozornost do njih se je včasih stopnjevala do nežnosti, kakršna je svojska samo ženskam; vsak prost trenutek je posvelil drugim; sebi ni dopuščal nobenega oddiha. Sedi n« primer v svoji delavnici za mizo, hlastno piše in pravi, ne da bi odmaknil pero od papirja: «J>ober dan. Kako gre? Takoj bom končal... Neki tovariš iz province je v težkem razpoloženju, očitno je utrujen. Moram ga spraviti pokonci! Razpoloženje je važna stvar » Na mizi leži zvezek «Vojne in miru«. «Da, Tolstoj. Hotel sem spet prebrat: opis lova; pa sem se spomnil, da moram pisati tovarišu. Za branje sploh ne r.ajdem več časa. Vaše pisanje o Tolstoju sem bral šele danes ponoči.« Smehljajoč se s priprtimi očmi, se je udobno pretegnil na svojem stolu in naglo nadaljeval s pridušenim glasom: «To vam je kolos, a? Kakšen velikanski človek. Vidite, spoštovani, to je umetnik..’. Pa veste, kaj je še bolj občudovanja vredno na njem? Njegov kmečki glas, njegovo kmečko , usmiljenje! Pravi pravcati kmet tiči v njem. Pred tem grofom ni bilo v literaturi pristnega kmeta!« Potem me je pogledal s »Koga bi bilo mogoče v Evropi postaviti poleg njega?« In si je odgovoril sam: »Nikogar.« Nato si je pomel roke, se zadovoljno zasmejal in po-mežikal kakor maček na soncu. Ta ponos na Rusijo, na Ruse, na rusko umetnost sem pogosto opazil pri njem. Večkrat se mi je zdela ta, poteza pri Leninu čudno tuja, skoraj naivna; potem pa sem spoznal v nji sramežljiv odmev globoko skrite, radostne ljubezni do njegovega ljudstva. Na Capriju je r.ekoč gledal, kako previdno so ribiči razmotavali mreže, ki jim jih je strgal morski pes. Tedaj je pripomnil: «Naši ljudje so urnejši pri delu.« Ko pa sem izrazi! dvom, je odgovoril nekoliko nejevoljno: »Hm, hm, pa menda niste Rusije pozabili, odkar prebivate na teh čereh?« V. A. Strojev-Desnicki mi je pripovedoval; Ko je nekoč potoval z. Leninom po Švedskem, je ta v vagonu listal neko nemško knjigo o Duererju. Nemški sopotniki da niso še nikoli nič sli.*"'* o svojem velikem slikarj’1' Lenin je bil kratko m*l!’ vzhičen nad tem in je f,va” krat s ponosom rekel Def" nickemu: »Svojih lastnih ljudi ”* j poznajo. Mi pa jih!« Ne morem si predstavi)* nobenega drugega človek*1 ki bi kakor Lenin tako *el? presegal ljudi, pa bi se ki'** temu upiral vsem sku»bJ*[ vam nečimrnosti in ki n* bi nikoli izgubil zanim»n^ za preprostega človeka. , njem je moral biti nek*' magnetizem, ki je privl*c' srca in simpatije delovn1^, j ljudi. Italijanski ni znal, t°' da ribici na Capriju, k: s« -- 1,0 lju, " ud videli Saljapina in veh1* drugih pomembnih Rusov, s’ Leninu takoj odredili P°: s«* ben položaj. Očarljiv je bi' njegov smeh, ptisrčen s1*1 »n moza ki je bil sposd b«" spregledati vso topost rlč' veške neumnosti in vso fcatiko razuma, ki pa .. kljub temu znal vese lit' u^1 svojimi azijatskimi očki in so gg vprašali, kakšno knji-vprašal; go gleda, in pokazalo se je, otroške neprisiljenosti h preprostega srca. Stari, ribič Giovanni daro je rekel o njem: <2 f »Tako se more smejati j mo pošten človek « .. | ,(Nadaljevanje