Političen list za slovenski r* mM »nJaBU t«1}»: Z« oelo lete predplačui lo tld., pol leto 8 fld., m četrt leta i fld.. 1» en mesec 1 rid- kr. T •dBlalatnelJl mleakii Telji: Za oelo leto 13 jld., la pol leta 6 fld., la četrt leta • Kld., M en mewo 1 fld^ ▼ Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamezne itevilke veljajo 7 kr. ■ •leiniB« prejema epraTBiitvo (adminirtracija) in ekipedicija, Semeniške nliee it. 2, II., 28. X»inanllft (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 ki., ^ se tiska enkrat: 12 kr č*e te tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se eena primerno zmanjia Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je t Semeniških alieah h. it. 2, L, 17. lakaj« Tsak das, iivzemii nedelje in praznike, ob nri popoludne. 7 Ljubljani, sredo 13. avgusta 1890. Letnik XVIII. Zadnji poskus. Kakor smo že omenili, pripeljal se je minoli petek dr. Rieger oa Dunaj in se še isti dan rszgo-varjal z ministerskim predsednikom o položaju na Češkem. Kaj je bila vsebina razgovoru, o tem listi le ugibljejo, gotovo pa je, da je dr. Rieger zahteval 6eški notranji uradni jezik v čeških okrajih. To je zadnji poskus grofa Tasfifeja, da bi združil nasprotni si stranki. Vlada do najnovejšega časa ni bila prijazna narodnim jezikom in se je držala stare navade, da le nemščina vzdržuje našo državo. Tako je grof Taaffe še 13. oktobra 1886 v seji jezikovnega odseka povodom znanePražakovenaredbe rekel: ,Vlada se mora držati pravice, da eksekutiva vreja uradni jezik. Ona prizn4 potrebo, da mora nemščina v Avstriji imeti izjemno veljavo. Zato pa vlada nikoli ne bode zavzela enostransko narodnega stališča, temveč imela pred očmi potrebe dežel. Zato je neutemeljena bojazen, da je naredba mojega tovariša le korak do češkega uradnega jezika. Do tega ne pride, ker so razmere na Češkem drugačne, kakor v Galiciji." Danes, tako sodimo, je grof Taaffe drugačnih mislij; zakaj država vendar ne razpade, ako je v Galiciji poljski, na Ogrskem ogrski, na Hrvatskem hrvatski in na Češkem češki uradni jezik. In kaj je mari Nemcu, če si dve okrajni sodišči na Češkem ' dopisujeti v češkem jeziku? Ako so Nemci tako zagrizeni v stare svoje predpravice, potem pač je ž njimi vsaka sprava nemogoča, zakaj slovanski narodi v Avstriji ne potrebujejo za jeroba nemškega Miheljna, najmanj pa hočejo Čehi biti deležni nemške milosti. ^Politik" je v nedeljskem listu povedala kratko in jasno: „Kaj bode grof Taaffe težkoskušanemu dr. Riegru odgovoril, tega ne v^mo, ali če ta odgovor ne bode zagotovil, da bode sprava za oba naroda pravična in nemški živelj ne bode imel predpravice v tej kraljevini, potem pogled v prihodnjost ni prijazen in pomirljiv. Storjen je zadnji poskus, mirno hočemo čakati vspeha. Ce pa »Neues Wiener Tagblatt" misli, da vlada stoji na stališču, „najprvo sprava, potem morda bodemo Cehom kaj privolili," mora nas smatrati kot nezrele politike. V svoji miroljubnosti smo marsikaj pretrpeli, ali tega nismo zaslužili, da bi nas smatrali za tako otročje. Na limanice ne gremo iu se ne udamo na prazne obljube; svarimo torej merodajne faktorje, naj nikar ne mislijo, da bode češki narod zadovoljen s polovičarstvom." „N. Fr. Pr." pa hujska svoje pristaše do skrajne pretiranosti: »Ako res pride do tega, da se vlada razgovarja z dr. Riegrom o češkem uradnem jeziku, potem ni le opravičen ves pesimizem, katerega očitajo Avstrijcu, marveč ne preostaje druiega, kakor topo zreti v prihodnjost, ničesar verojeti in udati se fatalizmu. In če vlada nima nobenih ozirov, če uniči svoje izjave ter uvede češki uradni jezik, kdo more verojeti, da je s tem kaj storjenega za mir?" Prepričani smo, da grof Tasffe ne pojde v to past. To bi bil zanj prežalosten tonec. „Bohemia" je v nedeljo, kakor trdi, iz zanesljivega vira zvedela z Dunaja, da dr. Rieger ni prinesel notranjega češkega jezika v Prago, temveč le pogoje, pod katerimi bi vlada hotela dati koncesije. Ti pogoji so: 1. da se staročeška stranka zopet okrepi in z Mladočehi naredi premirje; 2. d« so Nemci zadovoljni s češko zahtevo, ker grof Taaffe smatra vprašanje o uradnem jeziku v ivezi s spravo. Grof Taaffe je nekda obljubil češki uradni jezik pod navedenima pogojema ne le v sodniških uradih prve instance, ampak tudi pri političnih oblastvih. Nemški listi tem povodom zopet strastno na-jo dr. Riegra in njegovo stranko. „N. Fr. Presstt" mu očita, da je prelomil besedo, in vpraša: „V čegavem imenu pa govori dr. Rieger? Ako se mu prvič ni posrečilo, da bi njegova stranka temu pritrdila, o čemer se je dogovoril z vlado, kdo mu da zagotovilo, da se mu bode sedaj posrečilo?" „Deutsche Ztg." piše: ,To je politika pasjih dni, katero dr. Rieger šepeta na uho grofu Taaffeju. Njegovi rojaki ga obmetavajo z gnilimi jabolki, on pa gre na Dunaj kot tolmač njegovih želja." „N. W. Tagblatt" blebeta: „Rieger, ki stavi za spravo pogoj notranjega češkega uradnega jezika, 8 tem ne bode omečil mladočeških src. Pogodba, katero bi vlada ali Nemci sklenili s tem možem, veljala bi toliko, kakor ko bi jo sklenili z možem v luni. Voditelj nima pooblastila za pogodbo. Zato pa je njegova vožnja na Dunaj le epizoda v zgodovini sprave". Iz tega smemo sklepati, da niti vlada ni Nemci ne uvidijo resnosti časa ter menijo, da bodo konečno le zmagali nasprotje češkega naroda, akoravno se jim s češko terjatvijo ne krate nobene pravice. In če morajo Nemci pritrditi tej zahtevi, je v prvi vrsti naloga vlade, da Nemce pridobi, in ti se morajo toliko udati, ako hočejo veljati kot avstrijska in ne izključno nemška stranka. Kar se tiče Mladočehov, so »Narodni Listy" že izpovedali, da Mladočehi ne pritrdijo spravi, četudi vlada dovoli češki uradni jezik. Gotovo pa ,Nar. Listj" ne morejo govoriti v imenu vse mladočeške stranke, še manj v imenu vsega naroda češkega. Češki narod hoče spravo, toda resno iu pošteno, in tudi Mladočehi niso zavrgli vseh točk dunajskih obravnav. Češki narod zahteva svoje politične iu ndrodne pravice, a je poleg tega lojalen. S polovičarstvom pa se politično zreli čehi ne bodo zadovolili, ker to več škodi nego koristi. listek. Strgar. (Spomin na šolske počitnice.) II. Preteklo je nekaj let. Jaz sem zapustil domačo šolo, ker so me poslali v Ljubljano v šolo. Tudi na počitnice sem domov bolj malo zahajal. Strgar, strah mojih otroških let, mi je prišel skoraj iz spomina. Bilo je vročega popoldne prve dni v jeseni. Nebo je čisto kot ribje oko, le od severa sem se vzdiguje nekaj oblačkov, ki se lepo zibljejo v zračni višini enako lahni ptici, solnce pa je pripekalo še z vso svojo močjo. Domači so šli po svojem opravilu na polje, le jaz in teta Reza sva ostala doma. Tudi mene se poloti neka lenoba. Vzamem torej knjigo ter grem pod toliko mi priljubljeno košato lipo pred hišo. Tti se poravnam po leseni klopi, ki je poleg kamnite mize, podprem i levim komolcem glavo, zrem tako čisto brez skrbi v košate veje lepo razrasle lipe ter občudujem to lepo podobo milega naroda slovenskega. Nehote mi pride na misel priljubljena pesmica, katero poluglasno zapojem: „Lipa zelena je Tam v dišečem gaji; S cvetjem me posipab Djal sem, da sem v raji. Veje raztezavala K nebu je visoko, Meni pa je do srca Segala globoko. Ko me jame komolec boleti, zravnam se po koncu, denem knjižico na mizo ter se popolno zatopim v branje. Nekaj časa sedim tako zatopljen, kar me predrami pozdrav, rekoč: Dober dan! Jaz se malo zganem, ker nisem čutil, da se mi kdo bliža, in še predno se ozrem, pravim: Bog daj dober dan! Pri tej priči se ozrem in ugledam pred sabo — koga? — črnega moža, ali da se mu ne zamerim, hočem ga imenovati strgarja. Stal je pred mano ves tako, kakor me je pred leti strašil. „Vam je gotovo zelo vroče?" dem jaz. ,0h, taka vročina je, da bi se človek kmalu stopil, kakor vosek, kar jezik se mi je prisusil; pridem iz Št. Vida." Pri teh besedah potegne ruto iz žepa, potegne ž njo čez čelo in se pri tem še lepše namaže, da bi se mu bil najraje na ves glas zasmejal. »Je li Reza doma?" »Doma je, doma", pravim jaz. »Reza, prinesi mi, prinesi frakeljček strupa!" »Kakošnega strupa, in čemu vam bodd?" vprašam ga začudeno. »I no saj zdravniki pravijo, kako strupena je ta žgana pijača, in naši duhovnikh vedno v svoje pridige vpletajo svarilo zoper to božjo kapljico." »Ali vi ne verjamete, da je res škodljiva ta pijača?" »I, je že, je že škodljiva, pa--." »Ali ste vi od te hiše doma?" praša, vidno nekako v zadregi. Ker sem videl, da mu je zelo neljub predmet pogovora, ker je bil ves zaljubljen v žgečo tekočino, odgovorim mu urno: »Da, tukaj mi je tekla zibelka in so mi cvetele prve rožice." »Sedaj ste v šoli, ne? Kako, da vas nisem nikedar videl doma, pri vas sem čisto domač." „To je čisto lahko, ker le po redkem zahajam domov in še tedaj le za kake dni. V^ideli ste me gotovo, ko sem bil še majhen; z leti, to sami veste, da se človek ves predrugači in premeni." »Je res taka, res! Glejte, tudi jaz sem imel lepo priliko, da bi se bil za kaj druzega izučil iu bi mi ne bilo treba tako umazanemu hoditi. Pa kaj čemo, mlad človek vse drugače misli, nego star." .Saj morajo biti vsake vrste stanovi na svetu", pravim jaz. »Vsak stan je časten, da le človek dolžnosti svoje vestno izpolnuje. Če si je človek v svesti, da je v svojem poklicu vesten, potem je lahko zadovoljen in vesel. Pa oprostite, ste li vi iz V—e doma ali ste prišli od drugod, ker je vaša govorica drugačna, kakor je tukaj navada?" Politični pregled. r Lj ubij »It, 13. »Tgusta. ]!l«tramt4 deiele. Katoliški shod bode duč 7. id 8. septembra v Warosdorfu oa Češkem. ProgralM je jtko obširea. Ogrska. Paosla?iseni je la Madjare najhajS« strašilo. Kurja polt oblije ikoro Tsakega Arpadovoa, kadar le aitši to beaedo. Nedafno je bil rmeščen t St. MikloBu InterftBski Skof Baltik, katerega so šoTinisti že razupili za paoslaTista. Vladui listi pa mire občinstvo, da je Baltik v svojem nastopnem govoru zagovarjal državno idejo. Naj se tolažijo! — Bavno tam je bil shod luteranskega okrožja. Na dnevnem redu je bilo važno vprašanje, v katerem jeziku naj se spisujejo župnijske matice. Pavel Mu-drony je zagovarjal stališče narodno, torej v slovaškem jeziku. Večina je tudi tako sklenila navzlic ugovorom. Dalje je bila huda debata o potrebi sinode, katero želi vlada. Mnogi govorniki so bili proti temu in zagovarjali avtonomijo. Turočanski podžupan Benickj jim je očital, da so panslavisti in hočejo v cerkvi to doseči, kar jim je nemogoče v politiki. To očitanje je vzbudilo mej Slovaki hud vihar, da Benicky ni mogel končati govora. Izrekli so se v večini dalje, da je pansiavizem le izmišljotina madjarskih listov, in sklenili peslati izjavo v tem smislu konventu. Tnanje driSTC. Italija. Te dni so se vršile v Rimu ožje volitve za rimskega poslanca. Izvoljen je kandidat vladne stranke grof Antonelli. Barcilai je pri omenjenih volitvah propadel s svojo irredentovsko stranko. Bolgarija. Ker razsaja v Meki in Džedahu kolera, storila je bolgarska vlada potrebne korake, da se zavaruje pred to boleznijo ter ukazala kon-tumac v pristaniščih: Burgas, Varna in Balčik. Anglija. Iz Londona se poroča 11. t. m.: Danes ob deveti uri je umrl kardinal Newmann. John Henrj Newmann (r. Njumiinn) se je porodil 1801. 1. v Calingu blizu Londona; bil ud oksford-skega vseučilišča ter je 1827. 1. postal anglikanski župnik v Oksfordu. Bil je navdušen propovedovalec in vrednik listu .British Critic". Spisaval je sloveče razprave, s katerimi je skušal mej drugim zabraniti prestop svojih sovernikov v katoliško cerkev. Konečno je pa sam prestopil 1845. I. h katoliškemu vero-izpovedanju in po njegovem vzgledu je stopilo šest tisoč oseb v katoliško cerkev. Bil je jako duhovit in plodovit pisatelj. Sv. oče Leon XIII. ga je imenoval 1879. I. za kardinala. Španija. Kakor se poroča iz Madrida, pokazala se je zdaj kolera v provinciji Alicante, v Valenciji pa ponehava ta strašna bolezen. Kakor zagotavlja uradna štatistika, zbolelo je v Španiji za kolero 1600 ljudij in od teh jih je pomrlo 788. Belgija. Ker se je pričakovalo, da se bode vdeležilo demonstracije za splošno volilno pravico več kakor sto tisoč ljudij, in jih je bilo le štirideset tisoč, je demonstracija prav za prav odpadla. Zanimivo je, da so pri tem tudi liberalci sodelovali, „ko se jim niso posrečila vsa druga sredstva za odstranjenje ultramontanske vlade". Pri tem so pokazali liberalci zopet enkrat svojo pravo barvo. Grecija. Grška vlada se je spopolnila z imenovanjem Tsancada za vojnega in Kanakarijo za naučnega ministra. Nesporazumenje med opozicijo je od dne do dne večje. Ministerstvo si pa dobiva pri tem trdnih tal. Turčija. Slabo turško upravo čutijo pred vsem turški podložniki — Albanci. Zato se je pričelo med njimi loptt uporno sikanje precej velikega obMga; sakaj prati aporniktfli je posiaa paša Takir a sedmim! bataljoni. Da sa poači turika vlada o tarokn njihovega uporaaga gibanja, poslala je tja Ebno komisijo, ki bode preiskala nezadovoljnost Albanci. Kako^ trdijo nekateri listi, bode paša ir kmalu kos nemirom. Ifinosetnako. V Amsterdama Ja prišla pretekli tedea v deiel knjilica z naslavom: „Fronl nach Frankraieh*, t katerej se povdarja, da se mora Nisozemsko pred vsem pridružiti trodržavni zvezi. Povod temu združenju bi bili baje sorodnost z Nemčijo in sličnost njunih interesov. Ali sa bode nizozemska vlada kaj zmenila za to priporočilo ali ne, ne v^ se še. Lahko pa se trdi, da ima tro-državna zveza zaupanje pri druzih, vzlasti manjših državah v Evropi. To kaže, da je dovolj močna in da bi si ta ali ona državica rada zagotovila svoj obstoj. Argentinija. Kakor se poroča iz te, zadnji čas tolikrat imenovane južnoameriške republike, zavladal je vendar enkrat spet mir in red. Vsekako je pripomogel k temu blagodejnemu prevratu mnogo novi predsednik republiki, Pellegrini, kateremu so neki guvernerji vseh provincij čestitali na tem vspešnem koraku. Amerika. Lepo se razcvita v Združenih državah v Ameriki šolstvo na katoliški podlagi. Ta sad katoliške cerkve pa bode seveda v oči njene nasprotnike in zato so si začeli prizadevati, da bi zaprečili njeno sadunosno delovanje, ter hočejo osnovati brezversko šolo. Posebno državi: Illinois in Wiscon8in skušate osnovati šolski pouk na bratverski podlagi. Proti tej kužni sapi je sprejel veliki katoliški shod v Milw»ukee-u te-le resolucije: 1. Po božji in človeški postavi tiče starišem pravica skrbeti za svoje otroke; zato terjamo tudi za stariše pravico, da si smejo izbrati one šole, ki po njihovem prepričanji najbolje skrbe za blagor njih otrok. Ako se stariši ne bi menili, ima država pravico, da pri-mora stariše k tej dolžnosti. Tudi ima država pravico namestovati stariše, če ne morejo ti za otroke svoje skrbeti. Iz tega sledi: a) Da ima država pravico primorati otroke, da hodijo redno v Šolo; b) kako potrebne so javne šole; c) pravica splošnje obdačbe za tč. 3. Opomnimo, da ne zahtevamo nikake podpore za cerkvene in druge zasebne šole iz javne šolske blagajne; kakor državljani in davkoplačevalci imamo pravico ugovora proti nepotrebnemu podpiranju iz omenjene šolske blagajne in proti slabemu gospodarjenju ž njim. 4. Ker ne terjamo od države podpore za svoje cerkve in zasebne šole, zato pa nima potem država nikake pravice, nadzorovati naše šole. Država bi se mogla le tedaj mešati v naše šolstvo, ako bi te motile javni red in ne odgovarjale zakonom morale. 5. Ker pa moti postava naših nasprotnikov zgoraj imenovana načela in našo osebno in versko prostost, omenjamo tukaj odločno, da smo proti tej postavi, ki terja pred vsem sovraštvo do vere in narodnosti. 6. Zato pa tudi opomnimo, da bomo brez ozira na dosedanje strankarske razmere glasovali le za one kandidate, kateri se bodo zavezali, da bodo ugovarjali omenjeni postavi. lzvimi dopisi. Iz Moravč, dne 11. avgusta. (4 001 et niča graduTustana.) V obsegu sedanje moravške fare je bilo nekdaj osem gradov, sedaj stoje le še štirje. Grad T u s t a n , oddaljen dobre pol ure od Moravč, je dosegel to leto štiristoletno starost. V spomin tega je sedanji lastnik g Luka Pirnat napravil ičerajšnjo nedelo lap« in mikavno svečanost. prejšnji dan je laiflanjal« fakaaji topičev, pritrkaratje z grajskimi ftalimi ffanovi ia razobe-iene zastave nekaj čisto tenavadnega. Vlaraj popoldne ob 4. uri pa so kile v oaa(|laii kapelici pete litenije, ki jih je isial noaalmMOTani benefi-aijat vfhpoljski. Potem ja domači sin Maks, do-nšivši ialos > odliko drngo latiaako šolo, govoril priio fkrne dakoTUlns in nebrojne mttoliee ljudstva nastopni govor, pridelek lastnega trnda: .Tropa delavcev se je ustavila pod goro, čez katero je imela izpeljati cesto. Dasi so mnogi zmajevali z ramami, ker so se bali hudega dela in truda, katerega bi imeli prestati, ako bi hoteli izvesti cesto, začeli so slednjič vendar delati, misleči: Bog, ki je usmiljen in dobrotljiv, nam bode pomagal. Jaz se primerjam tej tropi delavcev, svoj govor pa jednačim cesti čez goro. Tudi jaz sem zmajeval z ramama, ko sem se bal dostojno govoriti. Ko pa me je prešinila misel: Bog, čegar dobrot-Ijivost, usmiljenost in mogočnost popisuje današnji sv. evangelij in o katerih spričoje tudi to-le staro zidovje, ker stoji že štiristo let, pomagal mi bo, podstopil sem se tega. Nagnila me je k temu ljubezen do kraja, kjer sem zagledal luč sveta, in kjer sem preživel najsrečnejši čas svojega življenja, namreč čas mladosti, v kateri se oziram pogosto s solznim očesom, ker prehitro mi je izginil. Poprijel sem se tega iz ljubezni do kraja, kjer sem zaslišal ljubljeno govorico slovenskega oratarja in se je tudi naučil, iz ljubezni do kraja pravim, kjer bodem, ako bode Božja volja, zatisnil trudni očesi k večnemu počitku, in kateri mi bode dal šest deščic za hišico, da bode v njej shranjen moj zemeljski prah, dokler me ne zbudi glas angelja k vesoljni sodbi. Najpoprej naj povem, kakšno naključje mi je pokazalo starost tega gradu. Pred dvema letoma sem prišel na počitnice iz četrtega razreda. Nekega doe se vležem na travo pred grad in se zagledam na napis nad vrati, ki pa se ni mogel čitati, zakaj črke so bile otemnele od starosti. Ker je bil napis vsekan v kamen, mislil sem si, da bi ga prenovil. Bazodel sem to željo ožjemu družinskemu krogu. Šel sem druzega jutra po barvo, domov prišedši pa sem pristavil lestvico k zidu in začel prenavljati napis. Delal sem celi dan, še-le ko je soince zahajalo, zalesketale so se počrnjene črke v njegovem svitu. Kaj: 398 let je že star ta grad? dejal sem zračunivši njegovo starost; še dve lati, pa bode ravno štiristo let. Tega leta se bomo morali svečano spominjati, toliko časa ne stoji bodisi katero poslopje. In ta želja, ki se mi je tedaj rodila v glavi, spolnila s« mi je danes, ko smo se zbrali, da si ogledamo to zidovje, zlasti pa počastimo Božjo mogočnost in previdnost, ki mu pusti stati toliko časa. Nadaljujem z zgodovino gradu. Prvo povem, kaj piše o tem gradu Valvazor, slavni, pred dvesto leti živeči zgodovinar kranjske dežele. Ta piše o Tustaau: „0 ne, doma sem iz daljnega Gorotana, v V—i pa sem že kakih 19 let." „A, tako! Glejte, tega pa še nisem vedel." „.Jaz sem že mnogo po svetu poskusil. Oče so mi bili čevljar. Ker smo imeli v Ljubljani sorodnike, smo se tja preselili. Rajnki oče, Bog jim daj dobro, so se mnogo trudili, da bi nas pošteno pre-živili, mene pa so pošiljali v šolo. A šola me ni veselila, zatorej me dajo za dimnikarja učit. Veliko sem moral prestati kot dimnikarski učenec in težko sem pričakoval konec tretjega leta. A vse preteče in bil sem koncem tretjega leta za dimnikarskega pomočnika proglašen. Kakor je sploh navada, da gredo mladenči po učnih letih na tuje svet poskusit, tako sem tudi jaz v culico povezal vse svoje imetje, poslovil se od svojih dobrih starišev ter hajdi v širni, meni tuji svet! Prehodil sem velik del Nemčije, prišel naposled na Ogrsko, kjer sem v mestecu Teresiopolu vstopil v službo pri nekem dimnikarju. V tem kraju so velikanske ravnine, po cel dan hoda je sama ravnina, kjer se goščava z močvirnimi pašniki menjuje, človeška bivališča pa so kaj redka, zato je ta kraj nevaren radi roparjev. Poslušajte, kaj se mi je tii prigodilo. Šel sem po službeni poti daleč od doma in imel sem tudi še pobrati mnogo zasluženega denarja. Vrnem se proti domu še-le bolj pozno na večer. Pot me pelje po samotni goščavi. Vse je bilo kakor v grobu, le fretanje divjih ptic se sliši, kar me z nekakim strahom navdaja. Ko tako dalje korakam, zaslišim kmalu bližajoč se mi Človeški glas, ki postaja vedno razločnejši; še mali ovinek, in pred sabo imam tri porašene, bolj postarne može, divjega pogleda Poprašajo me, kam sem namenjen, ker ni nikjer na okolu blizu kakega človeškega bivališča. Razložim jim, da me je noč prehitela, ker me je zadržalo dnevno delo in da sem namenjen celo do mesta jo mahati, čotudi potujem do ranega jutra. Pa tujci me nikakor ne puste dalje, ampak prigovarjajo mi, da naj idem ž njimi, češ, da me hočejo prenočiti. Kaj je storiti, mislim si? Odtegniti se jim ne morem, ž njimi iti mi mrzi, ker slutil sem, da nimam opraviti z dobrimi ljudmi. Vdam se v voljo Božjo ter sprejmem njihovo povabilo. ^li smo po goščavi, krenili nekaterekrati na levo in zopet na desno in smo tako dospeli do skale, ki je bila z gostim grmovjem in drevjem zakrita. Eden izmed njih razmakne nekoliko veje, odvali vratam podobno ploščo in velijo mi, naj vstopim v votlino, ki se je odprla pred mojimi očmi. Nekako plaho jih pogledam, a spoznali so takoj mojo bojazen ter rekli, da naj se nič ne bojim, ker so oni pošteni delavci, ki imajo delo v tej šumi in za silo stanovanje v tej jami. Vstopim tedaj v podzemsko votlino, ki je postajala tem širja in prostornejša, čim globokeje smo prišli. Ker je kraljevala tu nočna tmina, prižg^ jeden tujcev malo leščrbo, naredimo še mali ovinek, pa pridemo do neke vratom podobne zaslombe. Vrata se odpro, še male stopnjice, pa smo v kleti, podobni podzemski shrambi. Sploh je bilo to še precej prijetno bivališče; tudi reda nisem popolno pogrešal. Na jedni strani so bila ob steni napravljena ležišča, na drugi strani pa je bila podolgasta miza in klopi okoli nje. Vhodu nasproti so bila še druga vrata. Radoveden, kam se še dalje pride po tej zemski votlini, vprašam jib, kam ona vrata drže. Tu se mi jeden tujcev nasmeje ter dč, da je ta vhod tujcem zaprt in da, kdor je šel notri, ni več naiaj prišel. Pri teh besedah se mi lasje zježijo, ker spoznal sem popolnoma svoj strašni položaj, da bivam v sredi, v jami roparskih tolovajev! Vendar pa moram reči, da je bilo njihovo obnašanje do mene precej prijazno, le njihovih ostrih pogledov ni moglo prenašati moje oko. Starejši izmed njih odprč miznico, dene na mizo prav lep hleb kruha, ter mi namigne, da naj sežem po njem. Nisem si pustil dvakrat reči. Pozabil sem v tem trenotka, v kaki družbi sem, kajti želodec se mi je bil že precej skrčil in stisnil. Odrezal sem SI ga torej precej lep koi ter ga slastno povžil. Bil je prav okusen kruh. Naposled mi ponudijo še kozarec žgane pijače. Povčm Vam, da Tnstan je grofa Lihtenberga lastnina. Stoji na Gorenjskem na nooravških tleh in je tri milje oddaljen od Ljubljane. Pod njim so travniki, za njim pa lepo zeleni gozdi. Zlasti sta prijetna očesu pred gradom stoječi prostor, ki je obsajen s sadnim drevjem, in poleg njega ležeči vrt. Slovensko ime izvira od nemškega*). Sezidan je bil, kakor kaže napis, leta 1490. Od leta 1667—71 pa je bil prenovljen po tedanjemu lastniku Frančišku Bernardu Lihtenberga. Zdaj povem, kar sem mogel sam skupaj spra-Titi. Grofje Lihtenbergi so bili tu gospodarji do I. 1801. Bila je to pobožna rodovina, ki je sezidala poleg gradii še zdaj stoječo kapelico sv. Janeza Nep. in ustanovila v veliko polajšanje daleč od župnijske cerkve oddaljenim vernikom beneficij na Vrhpolju leta 1780. Ta grad je bil pogosto v zvezi z otim na Božeku, ki pa je že čez 370 let razvalina. To kaže na solnčni uri naslikani Rožek in grb na napisu. Tudi sta bila v Tustanu dva duhovnika in sicer: Jakob Nebois in Frančišek Vregar okoli 1. 1760. Res, zidovje grajsko, mnogo si doživelo. Shranjevalo si plen, ako je bil tvoj gospodar hudobnež. V tebi so zdihovali morda po nedolžnem zaprti ljudje in pošiljali svoje tužne glasove do src trdih tlačiteljev. Tebe in tvojo lastnino je pogosto klel kmet. Toda, to je minolo i Leta 1848. je bila tlaka odpravljena, in kmet je jel prosto dihati in obde-lavati svoja polja, katera je moral preje pogosto v nemar puščati. In kaj se je zgodilo? Kmet sam je postal gospodar gradu, ki je sicer slaven, toda reven. To velja o sedanjem posestniku, ki je dobil grad od rodovine Skaria, ki je bila za Lichtenbergi tukaj. Končavam svoj bori govor. Z nekako težkim srcem to storim, ker žalosti me pogled v prihodnjost. Ti sivi starček, ki si se danes nekako praznično oblekel, bodeš, ako je Božja volja, še učakal petstoletnice, nas pa ne bode. Ti bodeš še stal, mi pa bomo že prah in pep>l. Dolžnost mi je še v tvojem imenu zahvaliti vso navzoče, da so se ob tvoji 400Ietnici potrudili semkaj, zlasti pa preč. duhovščino. Roko bi rad podal vsem v tvojem imenu!" Zanimivi zgodovinski podatki, razločni glas in živahna ponaša mladega govornika: vse to je napravilo na občinstvo globok vtis. Še poznejši rodovi si bodo vedeli o tem dnevu pripovedovati. Slednjič je g. graščak prijazno pogostil nekaj sosedov, sorodnikov in prijateljev, ki vsi žel^ sedanji družini: Še mnoga, mnoga leta! *) Tufsteln, Tuf,! Tofstein, Tof, lahki kamen, lahkovec, opuks, opoka, Wolfov besednjak. Dnevne novice. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) se je vrnil z dopusta in prevstel vo^etr« c. kr. deželne vlade. (Shod Tolllcer.) Državni peetnnec g. dr. Acd. Ferjančič vabi svoje volilne n«sliod v Bistrico take dobre kapljice nisem ekatil ii prej ni alej. Lahko si torej mislite, da dm za t« (renoMt pe* pustil ves strah; tujci se mi niso zdeli nič več nevarni. Se nekaj časa se razgovarjamo, potem pa poležemo po ležiščih na tl4b. Moral sem pa prej na mizo izložiti ves denar, ker se mi je tako ukazalo. Imel sem precejšen znesek seboj, ker sem pobral ravno tisti dan že dlje časa zasluženi denar. Le svoje strgulje nisem odložil, položil sem jo poleg sebe kot jedino orožje, s katerim bi se mogel braniti v slučaju napada. Da nisem dosti, ali bolj, prav nič očesa zatisnil, labko si mislite, ker vsega, kar sem videl in slišal v tej čudni družbi, tudi žgana pijača ni mogla pregnati iz spomina. Dolga noč je pretekla brez vsake nevarnosti, in zjutiaj zopet prejmem svoj denar nazaj, lepo se zahvalim za njihovo prijaznost, ter se poslovim od njih. A sedaj še le so mi razložili, da sem bil r roparskem brlogu in da je njihovo število veliko, da pa večina ni domd. Spustili so me, toda le s tem pogojem, da gotovo nikomur ne omenim o tem, kar sem videl in slišal. Jaz seveda sem vse obljubil, samo da sem zdravo kožo odnesel. Še sedaj si ne morem tega razložiti, kako da so bili z menoj tako*milo8tljivi. So li hoteli pri meni zadostiti za vsa svoja roparska hudodelstva, ali je bilo varstvo mojega angelja v4-ruha tako mogočno, kateremu sem se toplo pripo- dne 17. avgusta, to je, prihodnjo nedeljo, ob 4. uri popoldne, da poroča o svojem delovanju v državnem zboru. (.Glasbena Matica") prejela je od vis. dež. vlade sledeči dopis: „YsIed odloka c. kr. ministerstva za uk in bogočastje je vladni svetnik Žellner o priliki nadzorovanja tukajšnje glasbene šole uvidel, da je tem šolam nujno treba oskrbeti si raznih trobiluih inštrumentov, da tem načinom menj premožnim učencem omogoči priučiti se godbe, ne da bi jim trebalo si iz svojega omisliti takih dragih inštrumentov. Gled^ na to izjavo se je v državni proračun za 1. 1890. postavil izvanreden kredit za napravo trobil, kar je sedaj postavno dovoljeno. Tukajšnja C. kr. blagajna dobi tedaj ukaz na račun tega kredita društvu .Glasbeni Matici" izplačati 300 gld. v omenjeno svrho, za kateri znesek se naj nakupijo trobila. O porabi teh novcev je predložiti zaznamek nakupljenih stvari!" Ta velikodušen dar nas je resnično presenetil, hvaležni smo zanj polnim srcem, bode nam v spodbudo k daljnemu vstraj-nemu delovanju, olajšal nam bo velike troške spo- j jene z vzdržavanjem trobilne šole; — opominj naj pa bo našim rojakom, da naj še t večjem številu in z podvojeno marljivostjo prihite v naš glasbeni zavod ter se s tem hvaležne skažejo vsem vrlim dobrotnikom našim. (Iz Rateč) na Gorenjskem se uam poroča: Zadnjo nedeljo imeli so ljubljanski turnarji shod v Beli Peči. Bilo je turnarjev in turnaric skupaj okrog 60 komadov. Ker so iz „boljših hiš", in naloga, ki jo imajo izvršiti, tako .vzvišena", so sklenili, da se ne spodobi voziti v navadnem vlaku, ki vozi ob določeni uri v svetek in petek vsakega, kdor plača, ampak imeti morajo poseben vlak. In imeli so ga — toda le na programu tiskanega. Kako to ? Žalostno, a vendar resnično! Državna železnica je namreč tako brezobzirna, da še celo od turnarjev za poseben vlak zahteva plačilo. A plačati, to bi bil pa predrag .špas", torej ne preostaje druzega, kot vkrcati se v navadni vlak, ki jih je ob desetih tukaj v Ratečah brez kake vidne nezgode postavil na kopno. Koliko navdušenih poadravov jih je izuenadiio potoma, ni mi znano, toliko pa vem, da na rateškem kolodvoru jih je sprejel neki profesor iz Ljubljane, ki že ves čas, kar so počitnice, s svojim kolesom straši tod okoli pse in otroke. Vsa družba je nehote budila spomin na tiste goste v evangeljski ženitnini, ki so jih šli iskat na ceste in prelaze, ter nabrali, kolikor so jih našli — slepe in kruljeve. Prva pot s kolodvora bila je k jezerom. Tam zadostili so pri sodčku piva svoji nedeljski dolžnosti. — Ob 1. uri popoldni prišli so v Belo Peč, bolj podobni žalujočim pogrebcem, kot čvrstim turnarjem. — Kako so se tam navduševali za svojo .zatirano" SMUŠčimo, t« seveda nam nepoklicanim ni dano fedetl. Pravijo, da se dragi ni mčnil za-nje, kot tolpa radovednih otrok. Hudobni jeziki tudi pripo-TedH}.(>je, da je k društvu .Sudmarck" v Beli Peči ročil v titii, srčni molitvi? Dane besede pa vendar nianin drfcal. Naznanil sem gosposki, da včm za skriven roparski brlog, ter se ponudil sam za kažipota. Slišati je bilo večkrat o zločinih, roparskih napadih v teh krajih. Gosposka je bila torej vesela mojega naznanila. Jaz spremljam dobro oborožene orožnike; pa vse naše prizadevanje, priti do dotičnega kraja, je bilo brezvspešno. Vse smo pretaknili, a omenjene skale in vhoda nismo mogli najti, kakor da bi bila zginila z zemskega površja.--" Tako in še bolj živo mi je popisoval strgar ta res čuden dogodek iz svojega življenja; jaz pa sem ga pazljivo poslušal. Razume se samo o sebi, da je nama čas hitro potekel, — potekel je mej tem pa tudi strgarju frakeljček žganega večkrat po grlu. Solnce se je nagnilo proti zatonu, vročina je ponehala. Naš strgar torej natakne na drog svoj poldrugi čevelj, poslovi se od mene ter jo odrine proti domu; jaz pa gledam i nekakim veseljem za to klasično osebo — za strahom mojih otroških let. Zgodba pa se mi je zdela vredna, da jo vržem na papir. Prete*tlo je nekaj let, ko grem zopet na počitnice skozi mestece V. Mrtvaški zvon zapdje. .Kdo je končal svoje zemsko popotovanje?" vprašam prvega moža, ki mi pride nasproti. — .Stari strgar je sklenil svoje življenje," glasil se je odgovor. — .Big mu bodi milostljiv, in večna luč naj mu sveti!" odvrnem jaz. A. L. pristopilo udov ogromno število: 0. Iu kaj je žalosten konec te vesele komedije? Prav ob kratkem: Kakor so prišli, tako so se razšli. Iznenadeni so turnarji zarad obilne blamaže; — iznenadeni tudi gostilničarji zarad pomanjkljivih računov. Odšli so. Prvi deževni naliv poplaknil bo pa zadnje sledove. (Trgovska in obrtniška ibernica) je v včerajšnji seji izvolila g. Karola Luckmanna kot zastopnika v deželnem železniškem svetu in pritrdila vlogi graške zbornice, da se tobačne in loterijske prodajalnice ob nedeljah in praznikih ob 12. uri opoldne zapirajo. (Odbor kr. češkega narodnega gledališča) v Pragi je dovolil v svoji seji dnž 30. julija 1.1. igralki gospej Borštnik - Z vonarjevi, da v teku letošnje sezone dvakrat nastopi, in sicer v dramah .Majitel huti" in .Služebnik sv^ho pdna". (Nedeljski počitek.) Pod tem naslovom smo prejeli iz uradniških krogov naslednje vrstice: Vsi stanovi več ali manj praznujejo nedelje in praznike, jedino le uradnik ne poznd nedelje. Kakor ob delavnikih mora v pisarno vsaj dopoldne ob nedeljah in praznikih, izvzemši tri ali štiri dni v letu. Vsled tega marsikateri leto in dan cerkve ne vidi od znotraj. Za uradnika torej ne velja cerkvena in svetna zapoved. Zato ni čudno, da je ravno med uradniki toliko verske mlačnosti in — nasprotja. Svet bi se gotovo ne podrl, ko bi bili ob nedeljah in praznikih uradi zaprti. Kar bi se ob nedeljah zamudilo, nadomestilo bi se lahko med tednom. Uradniško delo sicer ui hlapčevsko, ali tudi mnoga druga dela niso hlapčevska, in vendar prenehajo take dni. Naj bi se torej merodajni krogi ozirali na zapoved, ki veli: Posvečuj praznik! (Vlak na sv. Višarje in Bled.) Na prošnjo objavimo naslednje naznanilo: Vlak na sv. Višarje se bode v kratkem zopet ponovil; čas se bode primerno naznanil. — G. Jos. Pavlin naznanja dalje v današnjem inseratu, da odide v petek 15. avgusta iz Ljubljane vlak z znižano ceno v Lesce-Bled. Ta vlak je za obiskovalce Bleda in Marije Pomagaj jako pripraven. Ker je število vdeležencev omejeno, naj si vsak preskrbi vozni listek prej ko mogoče. Ta vlak se bode baje v prihodnje ponavljal. (Ciganska šala.) Neki cigan, kakor poroča .Obzor", ni se menda še svoje življenje vozil z iz-voščkom. Te dni pa je hotel videti, kako se človek vozi v lepem vozu. Najame si torej izvoščka v Fran-kopanski ulici, dogovori se o ceni in potu, sede v voz in voznik požene. Ko sta pridrdrala v Mesničko ulico, naveličal se je cigan vožnje in tiho stopil z voza, voznik pa je dalje podil konje. Malo pozneje voznik zapazi, da o zvitem ciganu ni duha ni sluha. (Časnikarska novica.) Glasilo zmernih antise-mitov .Wiener Tagespost" postalo bode delniško podjetje; v to svrho treba 80.000 gld. Doslej imajo vkupe 38.000 gld., 42.000 gld. bodo spravili vkupe med krščanskimi stanovniki na delnice po 100 gld. (Iz Trsta) se poroča, da je umoril Marijo Ko-man in odnesel 36.000 gld. neki Andrej J ob, bivši žandarmerijski vodja, rodom s Koroškega. Denar so našli v stanovanja morilčevem. (Tržaško mesto) je imelo minolo leto 3,579.257 gld. dohodkov in 3,535.548 gld. troškov, torej 43.709 gld. prehitita. (Program) konjske dirke v trab 1890. 1. prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske na Vrhniki dn^ 6. septembra t. 1. Dirka bode dne 6. septembra (oa dan premovanja konj) popoldne točno ob Viuri na državni cesti v trga vrhniškem iu sicer od mostu pred hišo g. Tomšiča do hiše gospe Marije Jelovškove in nazaj v skupni daljavi 2400 metrov. L Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1200 metrov. Darila se bodo izplačala le tedaj, ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo eden tekmovalcc, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v dveh in pol minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld., drugo darilo 20 gld., tretje darilo 10 gld. II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Darila se bodo izplačala le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo eden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 30 gld., drugo darilo 20 gld., tretje darilo 10 gld. III. Dirka za konje brez rai-ločka starosti in spola, tudi za valahe, ki so najmanj eno leto lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Akta ee pa oglasi samo eden tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 25 gld., drugo darilo 15 gld., tretje darilo 10 gld. — Vdeležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali ustno, najpozneje do 12. ure na dan 6. septembra občinskemu uradu na Vrhniki. Za vdeležitev t III. oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gld. vstopnine. Pri dirki veljavne določbe. 1. Raz sojevalei so odborniki podpisanega odseka in za to odbrani veščaki. 2.0 vseh prepirih razscjujejo z večino glasov razsojevalci. 3. K I. in II. dirki so pripuščeni na Kranjskem rojeni konji od tretjega leta naprej. To je dokazati z listkom, katerega je dobila konjeva mati pri oplemenitvi. K III. dirki so pripuščeni le tisti konji, ki so najmanj eno leto — od dneva dirke nazaj šteto — nepretrgano v lasti kranjskega posestnika. To je dokazati z županskim potrdilom. 4. Kdor se ni zglasil o pravem času, ne sme priti s svojim konjem na dirjališče. 5. Ako se zglasijo k vsaki dirki manj nego trije tekmovalci, onda veljajo gorenji predpisi in pa določila podpisanega odseka. 6. Za konje, ki so nad 9 let stari, ni treba povedati starosti. 7. Dovoljeno je kaki navzoči osebi precej dokazati, da kak konj nima pravice po gorenjih določilih dirjati v kateri dirki. 8. Voz je vsakeršen dovoljen in za 1. 1890 tudi bič (gajžla). 9. Tekmovalci morajo biti na dirjališči, to je pred gospod Tomšičevo hišo pol ure pred začetkom dirke. Tu je voznike naznaniti, in tu se pregledajo konji. Kdor pride prepozno, ne sme tekmovati. 10. Razvrstitev dirjalcev določi žreb. 11. Vsak tekmovalec dirja sam za-se, in za vsakega posebej se določi, koliko časa je dirjal. 12. Dovoljeno je vozniku, da mu kdo pomaga pred dirko držati konja, in sicer pri glavi. 13. Tekmovalci, ki vsem določilom odsekovim nočejo ustreči, izključijo se od dirke. 14. Konja, ki med vožnjo prične iti v galop, pognati je precej v trab. Ako konj prestopi prostor med dvema zastavama (25 met.) v galop, ali če pride v galopu na konec, zgubi pravico do darila. Z vsakim tekmovalcem se pelje član odbora kot priča. 15. Ugovore zaradi nepravilne vožnje je precej naznaniti razsojevalnemu odboru. (100.000 gld.) more se dobiti z dvema srečkama dunajske razstave. 50.000 gld. znaša glavni dobitek pri vsakem žrebanju. Srečke so po 1 gld. in veljajo za obojno žrebanje. Prvo žrebanje je prihodnji četrtek, dne 14. avgusta. Telegrami. Dunaj, 12. avgusta. Nadvojvoda Albreht je odšel danes popoldne v bruški tabor. Grof Kalnokj se je povrnil danes na Dunaj. Dunaj, 13. avgusta. Kakor zagotavlja ,,\V. Ztg.", vršile se bodo nižjeavstrijske deželnozborske volitve meseca septembra in oktobra; in sicer bodo volile kmetske občine 25. dne septembra, mesta 2. dne oktobra, kupčijska zbornica 2. dne oktobra in veleposestvo 7. dne oktobra. Trst, 13. avgusta. Došla sta dva bosen-sko-ercegovska bataljona pešcev in bila slavnostno sprejeta. Line, 12. avgusta. Pri včerajšnjih pijo-nirskih vajah na Dunavti se je prevrnil čoln, v katerem je bilo osem [lijonirjev. Dva sta utonila, druge so oteli. Bruck ob,Muri, 13. avgusta. Hudourniki na Gornjem Štajarskem so vsled nalivov izstopili iz strug ter napravili veliko škode. Xa državni cesti kapfenberški so po<»toU, »I«*- ir>. nvg^iiMta l>!m>0. Odhod iz Ljubljane juž. kol. ob 6 45 uri zjutraj. Odbod iz Leteč ok 7-58 uri zveier. Prihod v Lesce » 8-30 > > Prihod v Ljubljano > 9-45 > > Cena za III. razred 6.> kr., zu odpravo lj kr., skupaj cena tje iii nazaj III. nizred Je 80 kr. (H, razred atane dvojno). Ker je itevllo vdeleiencov vsled raziiolage osebnih v6z omejeno, prodaja voznih listkov pa pri nižje podpisanem skrajno do četrtka 14. t. m. do 7. ure zvečer mogoča, blagovole naj si vdeleženci voinje listke prej ko mogoče oskrbeti. V mnogobrojno vdeležbo uljudno vabi Josip Paulin, (2) pisarna za potovanja v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Srečke dunajske dobitka vrednosti Srečka Je veljavna za obojno žrebanje. l)ri((jo žrebanje S^ _ ^ T T «lob<'' se pri (20-20) recke po | gld. C.C.IVIayer.ju v Ljubljani. OIiJNATlI BARVE ko^ltar^klli iiuigicati po pol In Jeileii kilo pripoi»o^a iiajoeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firne>.a (70) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.