Štiri desetletja zvesta svojemu poslanstvu
četflega oktobra je minilo na-tanko Stindesei tet, odkar sta dav-nega leta 1945. takratni ministerza tndustrijo in rudarstvo, franc Le-skoSek-Luka in predsednlk narod-ne vlade Stovenije Borts KrdriČ, podpisala odlok, s katerim je bito ustanovljeno elektrotehnično po-djetje Elekirotehna -Kupovati In razdeljevad elBktrotehnlfini materi-al. projektirati tn montirati razne afaktrotehniCne naprave- kot f« bilo zapisano v uslanoviteliskem dokumentii, ie Se danes osnovna naloga sozda Elekiroiehna.
Takrat. v lelu 1945 4e ni bilo mo-goCe v porušeni domovlnf govoriti o trgovini. Sele z zafietki domate proizvodnje. |e tudi Eloklrotehna začala dobivati prve obrise prave trgovme In od takrat do danes je Eiektrotehnl veL ali manj uspelo dobiti pod svoj krov še proizvod-njo. uvoz z izvozom, interno ban-ko. zastopniStva in Le ka). Za cilj si je postaviia uvajanje bolj kom-pleksnih ter višjih oblik trgovine kjer bo skozt inženiring ter consul-tlng posredovala med ve"kimi pro-
izvajalci in velikimi investitorji. Ob tem je potrebno brez dvoma pod-Crtati. da trgovina pn nas ni najbolj akumulativna veja gospodarjenja in zato so pogledi Elektrolehne Že dalj časa uprti tja kjer se da veL zasluzitl - v proizvodn)o, pred-vsem izvozno usmerjeno. Zato stej-koprej velja Se dalje slogan: »Etek-trotehna - vefi od trgovine-. Elek-Irotehna je v trgovini najmotnejSa in to utegne S* dotgo Casa ostati
SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZORUŽENEGA DELA
Elektrotehna. kakršna je danes. je &la skozi nešteta razvojna ob-dobja. V njeni novejii zgodovini gre omeniti dve prelomnici; eno pozitivno ter eno zelo bolefio.
Dobro je bilo to, da sta se leta 1980 dve nekdanji konkurenčni tr-govski organizaciji, nekdanja Ju-gotehnika ter ledanja Elektroteh-na. združili v sestavljeno organiza-cijo zdruzenega dela. ter tako zadl-nili sredstva, kadre, znanje in po-slovne usmeritve. Slabo pa je biio to. da je dve len kasneje Elektro-tehno zapusKla DO Della, ki je la-krat ustvarjala zelo veltk del aku-mulacije. No. pa ludi to bolečo preizkušnjo je Eleklrotehna srečno prestala.
Kot reteno, danes Je EleMroieh-na sestavljena organizacija zdruze-nega dela. V svojem sestavu ima Stiri delovne organizacije - SET, Meiodijo. Jugotehnlko in Junel, pfi čemer ata DO SET in DO Melodija enoviti delovni organizaciji. Jugo-tehnika ima dva tozda - Elgro in Blagovni promet, Junel pa th toz-de - Elex, Elzas io Elekop. Posll, kl so skupni za celotno sestavljeno organizacijo združenega dela Elektrotehna. se opravljajo v de-iovni skupnoeti skupnih služb. Vsega je v Elektrotehni zaposlenih nekaj čez 1600 delavcev, ki so lan-sko'leto ustvarili blizu 25 milijard dinarjev prihodka. Predme! poslo-vanja sozda je trgovina na debelo in drobno. zunanja trgovina, zasto-panje tujih tirm, (inBnčno poslova-nje in vse bolj proizvodnja ter inze-niring in consulting kot najvišjl obliki   trgovanja   in   povezovanja
proirvodnje s potrošniki. V vseh Stiridesetih letih je bilo ludi neka| kritičnlh trenutkov, loda izguba v zgodovini Elektrotehne $e ni bila zabelezena.
najboljSa usmeritev -izvoz in lastna proizvodnja
Na prostavi v poiaslitev Siiride-sete obletnice sozda, sta dva slav-nostna govormka orisala zgodovi-no, ter nakazala bod>o6e ustneritve tako trgovine kot proizvodnje s po-sebnim poudarkom na vlogi Elsk-trolehne.
Predsednlk kolektivnega poslo-vodnega odbora Ferdo Lužar je v svojem nagovoru podčrtat. da je lakinemu sozdu kot je Eleklroteh-na, potrebno jasnih in tehnološko najbolj zahtevnih usmeritev Pri tem je imel v mislih predvsem veft-je sodelovanje z zameistvom. raz-Sintev poslovanja z dezelami trel-jega sveta in predvsem večji izvoz. Ob tem Je poudarll, da brez dobro usposobljenih kadrov ne bo Slo. na kar bo Elektrotehna 5e posebej pa-ziia.
Tudi drugl govomik na proslavi, Martin Mlinar. predsednik zbora zdruzenega dela slovenske skupš-tine }e naglasil, da bo trgovina morate slediti razvoju gospodar-stva, se z njim bolj povezati In na-
kazal veliko pomembnosl Elektro-tehne v dosedanjem poslovanju na svojem področju, Se posebej pa pri njenih prihodnjih usmeritvah.
Res je. Elektrotehna vnelo iSče aodelavce. proizvodne delovne or-ganizacije. ki bi )ih interesno ter dohodkovno povezala v sozd. Tre-nutno v propzvodnjl sozd ni na)-mofinejsi in lo je Sibka tofika. Ima le DO Melodi}o. tovarno glasbil, in neka) malega proizvodnje. Roko na srce. pn iskanju proizvodnih partnerjev doslej Elektrotehna nt imela najbolj steine roke, niti ne pretiranega uspeha. toda kot kaže, so se iasi spremenili in na objorju je nekaj prav zanimjvth dogovorov,
Ob Koncu je treba Se pnpomniti, de je zdruzltev Jugoiehnike in Elektrotehne pred Stirimi leti dala sozdu neslutene razvojne mozno-sti in zagon, da pa vse te možnosti še zdaleč niso tzkonSčene Kljub začetnim tezavam ob zdruzitvi se je pokazalo, da je bila le-ta upravf-ftena in vloga sozda kot povezoval-ca proizvodnje In trgovine zelo perspektlvna ter obetajoča Pa ne samo v prihodnosti; te sedanje Stevilke govore temu v prid. Elek-trotehna je lansko leto ustvarlla blizu 25 mltijard prihodka brez rde-fiih Stevilk in tačas stoji trdno na nogah kot Se nikoli. To je najlepše darilo za njen itindeseti rojstni dan-                       TADEJ BRATOK