LOGATEC, 30. I. 1971 — ŠT. 1
HDYICE
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
KAJ BO V LETU 1971 NOVEGA V PROIZVODNJI STAVBNEGA POHIŠTVA
Pri prehodu iz starega v novo leto nam naši kupci večkrat zastavljajo vprašanja: »Ali imate kaj novega v vaši proizvodnji?« V takem trenutku je predstavniku podjetja, kateremu je bilo vprašanje zastavljeno, zelo neprijetno, če ne more povedati ničesar novega.
Vsekakor tu ne gre za nekakšne nove revolucionarne spremembe, ampak za manjše ali večje dopolnitve programa, ki pa skupno mnogo pomenijo. Te spremembe morajo biti vedno v skladu z željami in okusom kupcev, torej morajo biti za kupca in proizvajalca najboljša rešitev. Šc vedno smo namreč največji industrijski proizvajalec oken v Jugoslaviji. Z razvojem konkurenčne proizvodnje stavbnega pohištva se je ponudba kupcev povečala in s tem so se zaostrili odnosi na trgu. Naše cenike tipskih oken moramo danes sestavljati na podlagi cen, ki jih tržišče priznava. Postavljeni smo torej pred dejstvo: poslovati v okviru obstoječih prodajnih cen s čim manjšimi stroški in čim večjim ostankom dohodka.
Zgornje pravilo nam zmanjšuje manevrski prostor, oziroma nam točneje določa naše delovno področje. Rešitve moramo torej iskati v sodobnejših tehnoloških postopkih, ki prinašajo krajše proizvodne čase, v racionalnih, konstrukcijskih
rešitvah, tipizaciji, smotrni uporabi materiala ter večanju proizvodnje v okviru istih fiksnih stroškov.
Novosti v programu 1971 bodo izvedene v tem smislu s posebnim poudarkom na kvaliteti.
Program bo razdeljen po stopnji površinske obdelave in konstrukcije v tri skupine.
1. Surova okna iz borovine za izvoz v Nemčijo bomo v letu 1971 izdelovali kot enojna, prirejena za zasteklitev z izolacijskim steklom. Pri našem dolgoletnem uspešnem sodelovanju s firmo Kaupp iz Ulma je prišlo do delitve programa. Tovarna Kaupp samo vezana okna, tovarna KLI samo enojna okna. Pri proizvodnji enojnih oken bodo istočasno pridobivali iz brazde krila tudi ste-klitvcnc letvice.
2. Program temeljno plcska-nih in lakiranih oken bo potekal v znamenju večjih konstrukcijskih sprememb.
3. Sedanji program temeljno pleskanih oken bo ostal v tej izdelavi, čeprav bomo morali v najbližji prihodnosti misliti na višjo stopnjo površinske obdelave. Obseg tipov bomo iz sedanjih 22 povečali na 26. Novi tipi oken bodo: vezano okno 60 X 80, ki ga že letos izdelujemo, vezana -vrata 80 X 210 ter enodelna enojna okna 210 X 170 in 240 X 170.
Vsekakor bodo naše kupce zanimala predvsem poslednja dva proizvoda. To sta okni sodobne oblike z veliko svetlobe, z nizkim parapetom 50 cm višine, primerne za dnevne sobe z balkonom. Z uporabo specialnega okovja Siginia-Optimal bo omogočeno odpiranje samo z eno ročko. Prodajali ga bomo kompletno zastckl enega z izolacijskim steklom »Glaverbel«. V bodoče bomo torej .ustregli tudi tistim kupcem, ki so si taka okna zaželeli, vendar jih pri nas niso mogli kupiti. Z raznimi dopolnitvami slabih obrtniških izdelkov so kvarili kvaliteto oken v hiši, kjer so bila sicer KLI okna.
Pri konstrukcijskih spremembah si oglejmo tiste, ki kupce le s praktične plati največ zanimajo.
Vsa okna, temeljno pleskana in lakirana, bomo izdelovali z utorom za tesnilo, v katerega bo mogoče vstaviti tesnilo. Pri lakiranih oknih bo to mogoče že pri končni montaži oken. Pri temeljno pleskanih oknih v maloprodaji pa bo lahko kupec kupil tesnilo posebej in ga sam vstavil v utor po končanem pleskanju.
Tega bodo posebno veseli graditelji hiš na področjih z občasnim    izrazitim vetrom
(kraška burja, kosava na področju Vojvodine). Na takih področjih tudi najboljše izdelana okna brez dodatnega tes-njenja ne vzdržijo prodora vetra skozi rege.
Nevšečnost rosenja stekel na notranji strani bo v bodoče odpravljena s tem, da notranje in zunanje krilo ne bosta več na-lcgala med seboj topo, ampak prek 4 mm globoke brazde. To bo preprečevalo vzdor zraka iz zunanjosti v notranjost okna. Zrak namreč ustvarja meglo, ki jo je mogoče odstraniti le z brisanjem ali čakanjem, da jo posuši sonce. Velika estetska novost bo vsekakor uporaba skritega okovja za kombinirano odpiranje okoli vertikalne in horizontalne osi (SVN — okovje). Zelje kupcev po takem okovju so v zadnjem času vedno številnejše. To skrito okovje bo ostalo estetsko tudi po končanem pleskanju, ker ne bo prišlo do zamakanja laka po gonilnih palicah. Posebnost pri tem okovju kakor tudi pri gonilni ključavnici s čepi bo ta, da bodo ročke pololive za odpiranje oken vedno v višini 140 cm od tal, ne glede na višino okna.
Menim, da bodo tega posebno vesele gospodinje, ki okna v stanovanju pravzaprav tudi največ odpirajo in zapirajo. Torej pri KLI oknih »Program 71« ne bo treba več prečke za odpiranje oken.
Tudi odkapni profil bomo v novem programu zamenjali z novim, boljšim in močnejšim odkapnikom, ki bo imel izdelan utor za vstavitev tesnila. Večjo vodoodpornost zlepljenih spojev, predvsem vogalnih, bomo dosegli z uporabo lepil s povečano vodoodpornostjo. Verjetno bo to belo polivinil acetatno lepilo s trdilcem. Za-Nadaljevanje na 2. strani
Stran 2
Logatec, 10. IX. 1971 — St. 8
Dolarski udar in naš izvoz v Ameriko
Ameriška vlada je v zadnjem času sprejela nekaj ukrepov, ki zelo vplivajo na naš izvoz v Združene države Amerike.
Po mednarodni plati so najpomembnejši tile ukrepi:
1. ZDA začasno ne bodo menjale dolarjev za zlato;
2. ZDA uvedejo na ves uvoz iz tujine dodatno uvozno takso v višini 10 % vrednosti uvoženega blaga;
3. za tri mesece sc zamrznejo osebni dohodki in cene;
4. zmanjša sc pomoč v tujini za 10 %;
5. odpravi se davek na osebne avtomobile ameriške proizvodnje v vrednosti 200 S.
Za nas sta pomembna ukrepa 10 % uvozne takse in zamrzn jc-nje prodajnih cen.
Zaradi uvedbe teh taks sc bodo podražili vsi izdelki, ki jih kupujejo ameriški kupci pri nas. Kupci pa ne bodo mogli povečati svojih prodajnih cen na ameriškem tržišču ter prinesti ta strošek na ameriškega potrošnika. Zato bodo verjetno zahtevali, da del teh dodatnih stroškov nosijo tudi izvozniki v Ameriko.
Naše podjetje izvozi v ZDA ca. 80 % celotnega lastnega izvoza. Po planu znaša vrednost tega izvoza 2,750.000 $, oziroma 3,5 milijarde dinarjev. Cc bi kupci od nas zahtevali da si njihov dodatni strošek delimo na polovico, da bi na vsakega odpadlo 5 %, potem bi morali pri nas zmanjšati prodajne cene za 5 %, kar bi zneslo 175 milijonov dinarjev. Tolikšen pa je letni dobiček obrata drobnega pohištva.
Kakšno je torej sedaj naše mesto na tem tržišču? Kako ravnati, da ne bi trpeli finančne škode, ne da bi sc prodaja zmanjšala (zmanjšanje prodaje bi za nas imelo še težje posledice).
Poslovni odbor podjetja je na zadnji seji obravnaval to problematiko ter sprejel sledeče sklepe:
1. Poslovni odbor sc je seznanil z ameriškimi ukrepi za stabilizacijo dolarja;
2. komercialno službo podjetja je pooblastil, da v okviru poslovne politike do posameznih kupcev lahko del dodatnih stroškov porazdeli na podjetje;
3. komisija v sestavi glavnega direktorja, direktorjev sektorjev in vodja plansko analitskega oddelka pripravi akcijski stabilizacijski program ter ga v roku enega meseca predloži delavskemu   svetu   v potrditev;
operativno delo za pripravo tega programa izvede plansko analitski oddelek; o teh ukrepih pa se seznanijo vsi samoupravni in ostali organi v podjetju;
4. od širše družbene skupnosti sc zahteva, da pomaga vsem podjetjem, ki izvažajo na ameriško tržišče, premostiti ameriške ukrepe v kateri koli obliki.
V smislu 1. točke je komercialna služba imela že prve razgovore z našimi kupci, saj so se ti že oglasili pri nas. Ti razgovori kažejo možnost, da sc ta problem reši tako, da sc stroški porazdelijo, in bi naše podjetje preneslo samo minimalne popuste. Nekaj bodo morala prispevali tudi izvozna podjetja, tako da sc zmanjša v tem primeru domača in inozemska provizija teh podjetij, kajti tako velikega bremena ni moč prenesti na direktne proizvajalce. Zato je vsekakor opravičeno, da sc za rešitev tega problema zainteresira
KLI
Na XXI. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil od 6. do 17. avgusta smo razstavljali stavbno pohištvo in rolete. Razstavljena so bila okna, izdelana po dosedanjih profilih, in okna po detaljih programa »71« tako da so imeli obiskovalci sejma na voljo bogato izbiro.
Razstavni prostor je bil sorazmerno majhen, pa vendar je bil dosežen zaželen efekt, ker so bili izdelki primerno aranžirani. Poleg toga je bilo razstavljenih tudi nekaj tipov oken na štantu »Slovenijalesa« Ljubljana.
2e ob otvoritvi sejma se je zglasilo na razstavnem prostoru mnogo obiskovalcev, ki so želeli najrazličnejših pojasnil: kakšna okna izdelujemo, kdaj sc lahko dobijo, kakšne so cene in podobno. Zanimivo je, da so sejem
Otuesttto. kolcem
Vslcd tehničnih ovir v tiskarni je glasilo tiskano v zmanjšanem obsegu ter so objavljeni le članki v počastitev občinskega praznika in najaktualnejši dogodki podjetja. Ostalo gradivo bo objavljeno v naslednji številki.
PROIZVODNJA V AVGUSTU JE BILA VEČJA KOT SMO PREDVIDEVALI!
naša družbena skupnost, ki žal do danes še ni sprejela nobenega ukrepa, ki bi nam — izvoznikom bil v pomoč. Nasprotno: dane so bile izjave v dnevnem časopisu, da v tem primeru ni potrebno ničesar ukreniti, četudi smo danes najbolj potrebni pomoči vsi izvozniki v ZDA, posebej, če upoštevamo te ameriške ukrepe in dodatno še stalno inflacijo, ki zopet zavira izvoz. Vscsakor je danes priložnost, da sc začne izvoz s stališča družbe bolj intenzivno reševati, ne pa čakati, da nas bo situacija spet prehitela in bomo na koncu leta ponovno ugotovili, da je devizna bilanca več kot negativna.
Težka prihodnost sc nam obeta tudi v tem, ker še vedno dobivamo obvestila, da ne glede na nove ukrepe ameriške vlade sindikati vztrajajo, da se s 1. oktobrom začne velika stavka pristaniških delavcev.
obiskali predvsem individualni kupci, da je še vedno veliko povpraševanje po teh izdelkih.
Pogrešali smo večji obisk predstavnikov gradbenih podjetij, ki se bolj številno udeležijo sejmov V Zagrebu in Beogradu.
Ker že več let nismo razstavljali na Gorenjskem sejmu, je vsekakor s to razstavo dosežen velik uspeh, ker je velika mno-
Ce bo res prišlo do stavke, potem sc bo potrebno v našem podjetju temeljito pripraviti in »popraviti« v smislu akcijskega stabilizacijskega programa, ki ga bo v kratkem sprejel delavski svet podjetja. Vsako odstopanje ali popuščanje nas bo lahko privedlo v krizo, ki jo homo težko prenesli, ne da bil žrtvovali dohodek, ki nam je nadvse potreben. Cc bomo pripravljeni na akcijo, potem sc nam ni bati, zlasti še, če bomo uspeli zainteresirati vsakega posameznika v podjetju. Kljub težavam, ki se nam obetajo, lahko računamo, da bodo naši proizvodni, prodajni ali finančni plani za leto 1971 in tudi v bodoče ob dobri pripravljenosti uspešni. Prav tako bomo še lahko ostali na ameriškem tržišču, ki je še vedno interesantno zaradi tržnega prostora in našo proizvodno usmerjenost.
inž. Anton Antičevič
žica kupcev informirana o našem sedanjem in bodočem programu proizvodnje stavbnega pohištva.
Letos bomo razstavljali še v Zagrebu in Begradu. zato pričakujemo na osnovi teh razstav kupce, ki jih bodo pritegnila naša okna kljub veliki konkurenci ostalih proizvajalcev.
Ivan Vodopivec
razstavljal na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju
Logatec, 30. I. 1971 — St. 1
Stran 3
NA OBISK K BM VOLVO
Nadaljevanje z 2. strani
čano odprla prireditev z demonstracijo proizvodnega programa, nato je sledilo predavanje o razvoju tvrdkc s kratkim filmom o uporabnosti nakladalen in končno je bil podroben ogled strojev. Demonstracijo opravlja tvrdka na posebnem poligonu, ki je nalašč prirejen za demonstracije strojev. Na tem prostoru so prirejene razne oblike zemljišča; mali kamnolom s strmo cesto za demonstracijo težkih nakladalccv in težkih demperjev za prevoz materiala, nato zelo razgiban gozdni teren za demonstracijo moderne iz-vleke hlodovine s pomočjo gozdnih traktorjev-vlačilcev, tam je bil tudi skalnat grič, kjer so prikazovali vrtanje z avtomatskimi kompresorji, nato asfaltna cesta za demonstracijo naprav za čiščenje cest, nato peščeni teren za demonstracijo cestnih strojev itd.
Koncem Volvo je sestavljen iz petih velikih podjetij z 19 tovarnami, ki zaposlujejo 35.000 ljudi. Volvo koncern sestavljajo podjetja — tvrdkc Volvo — proizvodnja avtomobilov, Volvo — vojna industrija in pogonski motorji, Pcnta — ladijski motorji, Bolindcr-Munktcll — proizvodnja kmetijskih, gozdnih, cestnih in drugih strojev ter DATA — clcktronsko-računski center.
Tvrdka Bolindcr-Munktcll je zelo stara. Razvila sc je iz kovaških delavnic z združitvijo Bolindcrja in Munktclla. Uveljavili so sc s proizvodnjo loko-mobil. Izdelali so prvo švedsko lokomobilo. Leta 1913 so izdelali že prvi traktor. Sedanjo proizvodnjo predstavljajo traktorji in kombajni 40 %, nakladale! in podobni stroji 30 %, stroji za Gozdarstvo, trnktorii-vlačilci 8%, cestni stroji 10%, goseničarji 7 % in komb'nirani stroji 5 % proizvodnje. 30 "/n izvažajo v 00 državah. Glavno prodajno področje so države zahodne Evrope in Bližnji vzhod. Podjetje zaposluje med 5.000 delavci tudi 500 Jugoslovanov. Od Jugoslovanov je samo en Slovenec, doma iz Celja, nameščen je kot inštruktor za naše delavce. Tvrdka Bol:n-der-Munktell sc sestoji iz treh tovarn. V okviru podjetja imajo ogromno skladišče z 12 tisočimi m2 pokrite površine, ki smo si ga tudi ogledali. Podatke s skladišč in za celotno podjetje obdelujejo v elektronsko-računskem centru. Na zalogi imajo R5.000 osnovnih dc'ov, ki jih vsak dan odpremijo 85 ton na vse konce sveta.
V drugem delu našega obiska so nam pokazali oddelek za montažo traktorjev in nas seznanili z zgodovino podjetja. Ob tej priložnosti so nam predvajali tudi kratek film o uporabnosti nakladalca BM Volvo G20. S filmsko kamero se je sprehajal po celi Evropi, povsod, kjer je bil nakladalcc na delu. Uporaba nakladalca je vsestranska.
Ogledali smo si tudi montiž.o traktorjev na traku. Pomikanje proizvodnje je v taktu, tj. v točno določenih časovnih presledkih. Vsak delavce mora v tem času opraviti svoje delo. Medfazne zaloge v tem primeru ne poznajo. Sestavne dele traktorja stalno dovaža posebna služba. Čeprav oddelek ni bil za moj občutek moderno opremljen, je proizvodnja brezhibno tekla brez vsakih zastojev. Povsod sta vladala red in disciplina. Dnevno izdelajo 50 traktorjev. V oddelku smo srečali veliko jugoslovanskih delavcev. Delodajalci so jih pohvalili, da so marljivi, vendar premalo disciplinirani.
Demonstraciji proizvodnega programa je sledil še svečani defile grupacij strojev s kratko razlago in s podrobnim ogledom strojev na vsaki točki razstavnega prostora. Za podroben ogled smo bili razdeljeni v manjše skupine, a vodič je obširno razlagal vsak stroj. Mene so osebno zanimali nakladalci s priključki in gozdarskimi stroji — traktorji za izvlcko in spravilo hlodovine. Švedi eks-ploatirajo gozdove s široko uporabo mehanizacije v vseh fazah. Posekanim deblom poža-gajo veje in vrhove, nato jih naložijo na traktor, ki ga vodi en človek iz kabine. Hlodovina sc odpremi na centralno skladišče za mehanizirano lupljenje in avtomatsko sortiranje na debelinske razrede. Mehanizirano lupljenje in sortiranje imajo urejeno tudi v sklopu žag. Letna kapaciteta žag mora biti nad 30.000 nv1 hlodovine.
Nakladalci so imeli naslednje skupine priključkov: razne vrste vilic (naše podjetje ima enostavne, ki jih uporabljamo za delo na skladišču žaganega lesa), razne vrste gradbenih lopat (lopati za nakladanje in
prenos drobnega materiala, kot žagovino, odpadkov, peska in snega ter lopato za groba zemeljska dela pri kopanju in nakladanju), priključke za čiščenje snega (imamo odrivno desko za čiščenje nizkega, a potrebovali bi tudi plug za visoki sneg).
Proizvodni program je bil obširen. Organizacija je bila brezhibna, vse se je odvijalo do minute točno.
Tehnični podatki našega nakladalca:
BM Volvo typ 840:
skupna teža stroja brez priključkov 9,6 t;
širina stroja spredaj (zadaj) 1,90/1,85 m;
pogon na prednja in zadnja kolesa;
oddaljenost med osmi 2,43 m;
radij obračanja 5,5 m;
motor dicscl — znamke Volvo 95 ks (DIN) 2400 obr/min;
največja hitrost 26,5 km/h;
dvižna sila na plošči za priključke 4,200 kg;
dvig vilic 3,60 m;
volumen lopat 1,7 m2;
širine odrivne deske 3,20 m.
ing. Samo Oblak
Stran 4
Logatec, 10. IX. 1971 — St. 8 '*
Kmalu nov parkirni prostor
V začetku avgusta so se pričela ureditvena dela za ureditev novega parkirnega prostora med sedanjo vratarnico in mlinom. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Gradiš«.
Ureditev parkirnega prostora za vsa motorna vozila in kolesarje je nujna že iz estetskega vidika. Dosedanji pogled na podjetje nam daje nerazvesc-ljivo sliko, saj vidimo kolesa in
mopede celo v proizvodnih dvoranah, medtem ko parkirajo avtomobili kjerkoli. Pri tem nihče ne pomisli na zelenice, ki jih imamo v sorazmerju z velikostjo podjetja izredno malo in jih bo nujno potrebno urediti, vsaj upam, da si vsi želimo urejeno podjetje, kjer se bo vsakdo tudi primerno počutil. Vozila so parkirana tudi med kopami, sušilnimi lopami, kjer onemogo-
Filmski program
11.—12. IX. angleška barvna komedija TEK ZA ČASOM.
15. IX. italijanska barvna kriminalka ZA VSAKO CENO.
17. —19. IX. ameriški CS barvni vestem MOZ Z IMENOM »KONJ«.
18. —19. IX. japonska CS barvna vohunka TAJNI AGENT 101.
22. IX. ameriško-italijanska barvna drama RAJSl VDOVA KOT...
24. —26. IX. ameriški barvni vestern TEPEPPA.
25. —26. IX. ameriški avanturistični CS barvni film CAS HEROJEV.
29. IX. angleško-madžarski CS barvni mladinski film JUNAKI PAVLOVE ULICE.
Obiskali so nas
Pretekli mesec nas je obiskal ameriški kupec g. Robert Fried-man — »DINETTE«. Ta kupec pri nas že dalj časa kupuje redno večje količine kolonialnih stolov. Sedaj se je zanimal še za večji odjem. Dogovorjeno je bilo, da bo količine, ki so bile odpremljenc v I. polletju, v II. polletju podvojil. Dogovorjen je bil konkreten terminski plan do konca leta 1971. Kupec kupuje stole zelo redno in spoštuje količine, ki so bile pogodbeno določene. Zato radi proizvajamo zanj, ker se ve že v naprej, koliko bo odprcmljcno vsak mesec.
Za leto 1972 želi kupec zopet povečati svoj odkup. Razgovore o prodaji za leto 1972 pa bomo imeli pri nas v mesecu oktobru letos, ko nas bo g. Fricdmann zopet obiskal.
Obiskal nas je tudi Branko Malus naš prejšnji sodelavec, sedaj predstavnik »Slovenija-lesa«  v  Ameriki. Pogovarjali
smo se o dobavi stolov za firmo »SK« WaIigton in »SK« Huston in pa o proizvodnji novega tipa stola 1105, katerega proizvodnja bo stekla predvidoma konec oktobra in to približno 3000 stolov mesečno. Kasneje naj bi stekla masovna proizvodnja teh stolov.
A. A.
Ob izgubi našega ljubega sinčka, se iskreno zahvaljujemo KSP Logatec za izkazano pomoč v težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno sostanovalcem, ki so darovali cvetje in spremljali pokojnega na zadnji poti.
Iskrena hvala gospe Mariji Rupnik za prizadevnost v najtežjih trenutkih.
Družina Vidmar
čajo transport. Da bi odpravili neurejenost na področju parkiranja in še česa drugega v podjetju, bo vsa vozila dovoljeno parkirati le pri vratarju oziroma na novem parkirnem prostoru.
Na prikazani skici so razvidna mesta za parkiranje vozil. Izjeme v parkiranju bodo dovoljene le na osnovi sklepa odgovornih organov za delavec, ki
opravljajo določena dela dežurstva ali imajo druge delovne zadolžitve, zaradi česar nujno potrebujejo prevozna sredstva v podjetju.
Poleg parkirnega prostora bodo uredili tudi vratarnico, kjer bo omogočen ustreznejši pregled nad vstopom v podjetje in se bo ustreznejše usmerjalo stranke, ki prihajajo poslovno na KLI.
Predlog za novo rubriko
Vse večje je število naših občanov, ki berejo naš list »Logaške novice«. Ti imajo tudi različne predloge za izboljšanje in popestritev lista, ter so pripravljeni tudi sodelovati. Tako smo, žal, prepozno prejeli prispevek Jožeta Ravbarja, »Logatčani so
šli v partizane« s predlogom za uvedbo nove rubrike ».Včeraj in danes«. Prispevek bomo objavili v nadaljevanjih v prihodnjih številkah. Vabimo tudi ostale občane, da s svojimi prispevki popestrijo vsebino našega gla-sila- Uredništvo
Pobalinstvo ali objesnost?
Neznani storilec je na žagi od-vijačil pipo in pustil, da je voda tekla na prosto, čeprav vode v Logatcu primanjkuje.
Takšnih primerov kraje od malenkostnih pa tudi do večjih je še vedno dovolj in našemu kolektivu ne delajo časti.
Tako je iz kuhinje toplih obrokov zmanjkalo 100 žlic in 70 vilic.
Ali ni škoda kozarcev, steklenic, pip, kljuk, ki jih bo moral
plačati celoten kolektiv na račun nekaterih posameznikov, ki namerno delajo škodo v naših obratih.
Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antlćcvić, dipl. Ing. Hudi PovSič, dipl. Ing. Marija Horvat, oee. Tatjana Leskovcc, Marjan Lapajne, Olga MlheVC. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, Beilfrad 8
Nadaljevanje s 4. strani
da bodo Slovcnijales in Slovenci, ki bodo delali v Afriki, izpolnili tudi to poslanstvo. Rasne diskriminacije v tej državi ne poznajo, kar je zelo pozitivno. Tudi to jih bo privedlo do boljših ekonomskih rezultatov. Zavedajo se belci kot črnci, da drug brez drugega ne morejo uspeti.
Mogoče bo kdo kdaj drugič lahko opisal še kako drugo stran tega črnega kontinenta,
V sistemu neposredne socialistične demokracije je SZDL kot politični mehanizem samouprave institucionalna oblika, ki omogoča vsem samostojnim organizacijam in društvom, da 7. drugimi subjekti soočajo svoje interese, si z argumenti prizadevajo za svoja stališča, žele dobiti podporo ter se z njimi dogovoriti za usklajeno in učinkovito splošno družbeno akcijo. Zato je SZDL mesto dogovora, je organizacija, ki v svojih metodah uporablja najširše dogovarjanje, ker te organizacijo usklajujejo svoje interese in si zagotavljajo čimvečji vpliv na celotno družbeno življenje v kraju, občini in širši DPS.
To je izsek pomembnega poglavja iz veljavnega dokumenta »SZDL danes«, ki ga jc sprejela RK SZDL Slovenije na VII. redni seji dne 3. 3. 1970. Ko v občini uresničujemo ta dokument, smo se dogovorili, da temu dokumentu prilagodimo delovanje SZDL v občini,
ki pa ni tako črn, kot marsikdo izmed nas misli. V marsičem je bolj bel, kot naš kontinent, to ljudstvo še ne občuti dobrot pa tudi ne slabosti napredne družbe.
Moj obisk v tej državi je bil sorazmerno kratek, saj je trajal samo štiri dni. Vslcd tega nisem mogel v celoti dojeti njihovega življenja in običajev. Marsikaterega našega bralca bi tudi to zanimalo.
ing. Anton Antičcvič
glede na vsebino in metode njenega prihodnjega dela. 10 OK SZDL je sestavil pravila SZDL in jih poslal v javno razpravo. Javno razpravo so organizirali in opravili odbori KO SZDL v septembru, oktobru in novembru leta 1970. Kritike, pripombe in spreminjevalne predloge je upošteval IO OK SZDL pri sestavi končnega predloga pravil. To je sprejela OK SZDL Logatec na razširjeni seji 17. 12. 1970.
SZDL Logatec kot integralni del SZDL Slovenije v celoti sprejema po teh pravilih temeljna načela statuta SZDL Slovenije in Jugoslavije. Temelj delovanja in organiziranosti članstva SZDL Logatec je občinska organizacija SZDL. V njej se združujejo vsi občani, ki sprejemajo SZDL in samoupravno pot demokratičnega razvoja občine SR Slovenije in Jugoslavije.
Občani razvijajo v organizaciji SZDL aktivnosti in oblike
delovanja na podlagi osebnih in družbenih interesov. S svojo aktivnostjo v SZDL sodelujejo pri izgrajevana j u in uresničevanju politike organov samoupravljanja in oblasti ter s tem vplivajo na njihovo delo in izvajajo družbeno kontrolo nad njihovim delom. V protislovnih interesih, ki obstajajo, se SZDL opredeljuje za zgodovinski interes delavskega razreda — za osvoboditev človeka in dela. Delovanje v SZDL je ustavna pravica vseh občanov, ki jim je osnovni cilj samoupravni socializem. SZDL Logatec sestavljajo vsi člani SZDL v občini Logatec. Člani SZDL sodelujejo neposredno in po svojih delegatih pri sprejemanju političnih smernic, stališč in sklepov SZDL in v skladu s svojimi interesi sodelujejo v raznih oblikah dela ZSDL, imajo pravico, da so pravočasno obveščeni o družbenih problemih, o katerih lahko izražajo svoje mnenje in se opredeljujejo za različna stališča ter tako sodelujejo pri oblikovanju politike SZDL. Člani se lahko glede katerekoli družbene zadeve zatečejo k organizacijam in vodstvom SZDL. jim postavljajo vprašanja, dajejo pripombe in predloge ter_zahtcvajo odgovore; obravnavajo in presojajo delo voljenih vodilnih in izvršilnih organov ter organizacij; načenjajo vprašanja glede odgovornosti in odpoklica vodstev in izvršilnih organov SZDL ali njihovih posameznih članov; obravnavajo splošna merila kadrovske politike in sodelujejo pri določanju teh meril; imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe SZDL; imajo pravico, da so pravočasno obveščeni o delu in stališčih, za katere se zavzema SZDL v občini. Za opravljanje takih nalog je bilo treba-'tudi na novo oblikovati vodstva SZDL, ki so organizirana po teritorialnem načelu, ki pa povezujejo še delovne ljudi po interesu oz. delovnem načelu.
V občini deluje osem KO SZDL. Najvišji organ v občini je krajevna konferenca SZDL, ki jo sestavljajo vsi člani krajevne organizacije in delegati izvoljeni v podružnicah, delovnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, samoupravnih skupnostih in drugih združenjih delovnih ljudi ter občanov na območju krajevne organizacije. Delo med dvema konferencama vodi izvršilni odbor krajevne organizacije SZDL, ki ga izvoli konferenca, sestavlja ga predsednik, tajnik in blagajnik ter štiri oz. šest članov. Odbor voli kra-
jevna konferenca SZDL s tajnim glasovanjem za dobo dveh let. KO SZDL ima že tričlanski nadzorni odbor. Najvišji organ SZDL v občini je OK SZDL Logatec, ki ima 27 stalnih članov in do 13 nestalnih članov. Stalne člane (17) izvolijo s tajnim glasovanjem vsake štiri leta KK SZDL, medtem ko delegirajo še 10 stalnih članov v ObK SZDL samoupravni organi v delovnih organizacijah, samoupravnih skupnostih, organizacijah, društvih in drugih združenjih z območja občine, kar konkretno določa posebni sklep OK SZDL, ki ga ta sprejme pred volitvami za štiri leta. IO ObK SZDL pa bo določil glede na obravnavano problematiko za vsako sejo OK SZDL Logatec zainteresirane družbene dejavnike, ki bodo delegirali do 13 nestalnih članov ObK SZDL. OK SZDL ima poleg IO Se sekcije, ki proučujejo in obravnavajo vprašanja na posameznih področjih družbenega življenja ter s svojim delom prispevajo k oblikovanju političnih stališč, urejevanju družbenih odnosov in konkretnih vprašanj na teh področjih.
ObK SZDL ima koordinacijski odbor za vprašanja obrambe, koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in cerkvijo, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, koordinacijski odbor za proslave v občini, žirijo za Priznanja OF Slovenije, volilno komisijo idr. Konferenco za družbeno aktivnost žensk v okviru, ObK SZDL deluje kot posebna komisija, ki spremlja in obravnava probleme povezane z družbenim položajem žensk (zavzema se za ureditev otroškega varstva, prehrano šoloobveznih otrok, za obravnavo socialnih problemov itd.).
V novembru in decembru 1970. leta je bilo uspešno onrav-lienih šest volilnih KK SZDL. Udeležba je bila vsepovsod zelo dobra, razprave pa pestre in vsestranske. Skoraj na vsaki konferenci so obravnavali kritično stanje v kmetijstvu, naloge SZDL v zvezi s pripravo vseh članov SZDL in ostalih občanov za SLO. zelo ostro kritiko pa so izrekli člani SZDL na vseh KK SZDL na nespremenljivo sistemsko ureditev gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Javna razprava o gospodarjenju z gozdovi je samo razburila občane, storjenega pa je bilo malo.
KO SZDL v kmetijskih in odročnih predelih občine so prevzele v svoj program reše-
Nndaljevanje na 6. strani
URESNIČEVANJE DOKUMENTA „SZDL DANES
Uresničevanje dokumenta „SZDL danes"
Nadaljevanje s 5. strani
vanje prenekaterih krajevnih in drugih manifestacij, obveščanje občanov o pomembnejših družbenih in političnih dogodkih, zbiranje prostovoljnih prispevkov za prizadete v vojnih in naravnih nesrečah, zbiranje raznih podatkov o socialnih in drugih vprašanjih za občinske organe itd.
Nedvomno so krajevne organizacije zelo prizadevno in uspešno izpeljale vse volilne postopke (evidentiranje, oblikovanje in določanje predlogov) za kandidate za odbornike in poslance ter spomladi leta 1970 temeljito pripravile in uspešno izpeljale referendum, na katerem so občani s 75 % pozitivnim odgovorom »da« izglasovali petletni krajevni samoprispevek za gradnjo šolskih objektov in zdravstvenega doma.
Razprave, analize in ocene družbeno ekonomskih odnosov in ekonomskega sistema SFRJ so v središču pozornosti. Napori so se povečali, ko je bilo potrebno z idejnopolitičnih vidikov oceniti odnose in pojave in opredeliti smeri nadaljnjega razvoja.
CK ZKS je vključil v svoj program razpravo in oblikovanje stališč o uresničevanju reforme, stabilizaciji in ekonomskem sistemu. CK ZKS je imenoval komisijo, ki je pripravila teze za javno razpravo, v katero naj bi se vključili vsi člani ZK in drugi organi. Tako bi prispevali k celovitejšemu oblikovanju stališč, ki jih bo sprejel CK ZKS na 18. seji v januarju 1971.
Ta stal:šča so obravnavali tudi člani OOZK KLI z vodilnimi uslužbenci podjetja, predstavniki samoupravnih organov podjetja ter člani ZK drugih podjetij in ustanov na območju SO Logatec. V razpravi je sodelovalo veliko število prisotnih članov.
Ugotovljeno je bilo, da so v gradivu nakazani stabilizacijski ukrepi  kratkoročnejšega zna-
Za prihodnje delo so si KK SZDL določile nove in dokaj konkretne naloge: konkretizacija dokumenta »SZDL DANES« v vsakdanjem življenju, vsestranska priprava za SLO, organizacijsko utrjevanje KK (sprejem v SZDL še 10% občanov, zlasti mlajših — do sedaj je v občini 85 % volilcev članov SZDL), obravnavanje vprašanj ostarelih v kraju, razpravljanje o ugotovitvah in analizah KZ Logatec — katere kmetije so perspektivne — kaj storiti za šolanje kmetijskih delavcev, zaposlovanje občanov, zlasti mlajših, pregled storjenega dela pri evidentiranju kandidatov za odbornike in poslance in takojšnje organiziranje širših razprav o stabilizacijskih ukrepih ter o spremembi političnega sistema.
Drago Debeljak
čaja, zato bi bilo prav čimprej sestaviti dolgoročnejši program.
Z veseljem pa so ugotovili, da osnutek ni le običajna resolucija, ampak konkretno nakazuje izhodišča iz sedanjega neugodnega ekonomskega položaja. Gre za zmrznjenje cen, limitiranje obsega splošne porabe in zmanjšanje uvoza (obvezen depozit za uvoz, ki je predde-valvacijski ukrep in ga je potrebno odpraviti), selektivno ukrepanje pri investicijah (investirati le iz realne akumulacije, ne pa na račun stalnega pretvarjanja obratnih sredstev v investicijskega). Treba bo povečati dohodek z učinkovitim gospodarjenjem in znižanjem stroškov, ne pa z povišanjem cen in s prelivanjem akumulacije, likvidirati bo treba nepokrito izgube v gospodarstvu, ki povzročajo nelikvidnost, za kar je treba angažirati sklade skup-
LogaSkc NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antlccvlć, dipl. ing. Rudi PovSič, dipl. Ing. Marija Horvat, oec. Tatjana Lcskovec, Marjan Lapajnc, Jožica Pogorelcc, Olga Mlhcve. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, rtežlgrad 8
nih rezerv in proračunske presežke na vseh ravneh.
Uresničevati je treba načela delitve OD po delu. V delitvi dohodka na sklade in sredstva za osebne dohodke pa je treba določiti razmerja, kakršna ustrezajo doseženim rezultatom dela in poslovnim uspehom.
Eden od bistvenih skupnih interesov narodov Jugoslavije je tudi enotno tržišče, s pomočjo katerega lahko zagotovimo hitrejši gospodarski razvoj. Osnovna elementa sta: enotno načelo politike cen in enoten sistem ekonomskih odnosov s tujino.
V zadnjem času je vedno več nesoglasij med republikami in zvezo glede zbiranja sredstev. Tu ni enotnih stališč. Kaže se potreba po decentralizaciji investicijske in davčne politike, federacija pa naj svoje finančno poslovanje izkazuje le še v zveznem proračunu, ki se mora omejiti na izdatke za narodno obrambo, zvezno upravo, sredstva za stimulacijo izvoza in rezerve.
Pri tem so naši člani postavili vprašanje financiranja teritorialne obrambe, ki jo prepuščeno
občinskim skupščinam. Tu nastane problem financiranja v dveh različno finančno močnih občinah. Smatrali so, da bi bilo treba tudi financiranje teritorialne obrambe urejevati centralistično ali pa ta problem rešiti na relaciji občina—republika.
Ne strinjajo se tudi, da bi se izgube nekaterih podjetij pokrivale iz skupnih rezerv. Veliko gospodarskih organizacij je nelikvidnih — bolje bi bilo, da se take gospodarske organizacije združijo z močnejšimi in uspešnejšimi podjetji.
Pomanjkljivo je to, da teze ne navajajo tistih sil, ki so potisnile prvotno reformo nazaj oz. ne naštevajo vzrokov, zaradi katerih sc ni uspešno izvedla.
Zaključki po razpravi
Vsi prisotni podpiramo navedene teze, ki jih bodo obravnavali na 18. seji CK ZKS.
Odgovornim forumom v naši vladi želimo, da bi v dogovoru z drugimi republikami čimbolj uspešno izvedli začrtano pot z novimi ukrepi.
Tatjana Lcskovcc oec.
Podpiramo teze za 18. sejo CK ZKS o uresničevanju reforme, stabilizacije
sistemu
Vesti iz športnih organizacij
OB VEČERIH ZOPET POLNA TELOVADNICA
Po nekajletnem premoru je v okviru šolskega športnega društva v Dol. Logatcu zopet zaživela urejena telesno vzgojna dejavnost tudi za tiste, ki se ves ta čas niso mogli vključiti v nobeno delujoče društvo ali akcijo. Tu mislim predvsem na predšolske otroke in učence nižjih razredov osnovne šole, ki jih tudi največ obiskuje vadbo. Poleg tega pa je zaživela tudi orodna telovadba, ki je bila že dalj časa zanemarjena športna panoga pri nas.
Organizirane so tele vadbene skupine:
I. Splošna telesna vzgoja zajema od predšolskih otrok do učencev četrtih razredov. Vseh je 115 in so z ozirom na starost razdeljeni v tri skupine:
— cicibane vodita Joža Arhar in Herma Okrožnik,
— pionirje 1. in 2. razreda vodi učiteljica Tca Kcrenbaher,
— pionirje 3. in 4. razreda pa učiteljica Dragica Kralj.
Pri teh urah vadbe se učijo vseh spretnosti, ki jim bodo kasneje temelj športom ali zdravemu razvedrilu.
II. Orodna telovadba vključuje pet skupin, predvsem pionirjev in sicer:
— pionirje 5. in 6. razreda vodi Marjan Lenaršič-Juraš,
— pionirke 5. in 6. razreda vodi Herma Okrožnik zob. asis..
— pionirje 7. in 8. razreda vodita gozd. teh. Mihcvc Franci in Jerina Franci,
— pionirke 7. in 8. razreda vodita učitelj Sen Viktor in Arhar Joža,
— skupino članov oz. mladincev pa tvorijo marljivi vodniki pionirjev pod vodstvom predavatelja telesne vzgoje na šoli tov. Smuca. Vseh privržencev te oblike vadbe je dvain-štirideset. Veliko navdušenje za orodno telovadbo kažejo zlasti mlajši pionirji in pionirke. Skrb nad to obliko dejavnosti je prevzel tov. Mihevc Franci.
III. Košarka je ena od redkih športnih panog SSD Mladost, ki deluje redno vsa leta od ustanovitve društva (1963). Iz vrst pionirskih košarkarjev je odšlo med mladinske in člane obeh spolov že veliko odličnih košarkarjev. Tudi zdaj jih je veliko (75), tako da se za naslednike te panoge športa ni bati. Skupine vodijo: Boža Brenčič, Grum Jožo, strokovni učitelj Smuc Kostja in prof. Comina Bogdan.
IV. Smučanje: smučanje ima v našem društvu tudi žc večletno tradicijo (od ustanovitve društva). Delo poteka v dveh smereh:
— vadba z nadarjenimi smučarji. Ta oblika vadbe je zlasti napredovala pod vodstvom tov. Janeza Podjeda,
— organizacija športnih smučarskih tečajev med zimskimi počitnicami. Teh tečajev se udeležujejo poleg učencev petih razredov, tudi ostali učenci naše šole, nekaj pa je tudi šolarjev, ki prihajajo v Logatec na počitnice. Poprečno se tečajev udeleži vsako leto 130 učencev.
V zelo skromnih pogojih se zdaj zvrsti veliko udeležencev' raznih oblik telesno vzgojnih dejavnosti. Otroci in starši so lahko vodnikom hvaležni, ker opravljajo to humano delo z veseljem, zavzetostjo ter zastonj.
Omenim naj, da je pobuda za organizacijo vadbe prišla prav od nekaterih teh mladincev in nekdanjih vodnikov Partizana. To daje upanje, da bomo uresničili program, ki vsebuje predvsem priprave na akademijo, letni nastop in tekmovanja.
Comina Bogdan
Razgovor z Zoranom Mrakom
Ob 25-letnici telesne kulture v Sloveniji in Logatcu vam predstavljamo dva tclesno-vzgojna delavca v Logatcu, to sta Zoran Mrak in Drago Arhar.
Obiskali smo ju na domu in jima postavili nekaj vprašanj:
Kdaj ste se pričeli aktivno ukvarjati s telesno kulturo in postali njen funkcionar?
Razlika v delu takrat in danes?
Največja tekmovanja in akcije, pri katerih ste sodelovali ali jih izvedli?
Kaj v Logatcu pogrešate na športnem področju?
Ali družba dovolj skrbi za razvoj telesne kulture v občini?
Kateri športni objekti so najbolj potrebni v Logatcu?
Kaj svetujete mladim športnikom?
Ali ste za svoje delo dobili dovolj priznanj in kakšna priznanja?
Zakaj v zadnjih letih ne sodelujete v takšnem obsegu kakor prej?
Ali ste pripravljeni še delati na področju telesne kulture?
ZORAN MRAK — rojen 5. septembra 1929 v Gor. Logatcu št. 105 — odvetnik
Telovaditi je pričel že leta 1935 pri »Deci«. Prvi vodnik mu je bil Rade Peharček, sedanji generalpolkovnik. Po vojni pa je leta 1946 delal pri »Partizanu«, katerega predsednik je bil Zore. Leta 1948 je bil izvoljen za načelnika, kar je ostal vse do leta 1962, nato pa od leta 1965 do 1968. Bil je tudi predsednik OZTK Logatec, predsednik komisije za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije, tajnik trenerske organizacije pri SZS, itd., sedaj pa je trener smučarskih skokov.
»Razlika med delom takrat in danes je ta, da smo takrat delali brez denarja, opreme, na tekmovanja smo se vozili s kolesi, telesno vzgojnih objektov ni bilo, kar jih je nastalo, smo jih sami zgradili, tako nogometno, košarkarsko igrišče, skakalnice, itd.
Takrat je bila večja množičnost kot danes, saj smo samo v TVD imeli več kot 700
aktivnih članov. Imeli smo bolj razvito splošno telesno vzgojo — športi so bili samo kot dodatek. Danes pa je to obratno, prvi so športi, drugo pa je splošna telesna vzgoja.
Tudi primernih objektov ni za to — telovadnic, saj jo šola potrebuje vsak dan do šeste ure zvečer. Sicer pa smo bili vedno vrženi iz lastnih objektov, tako Narodni dom, Dom TVD, nogometno igrišče, itd. Zato torej danes ni mogoče v tolikšni meri organizirati splošne vadbe. Od akcij in tekmovanj, ki sem jih izvedel ali pomagal, naj navedem: 50-letni-co telesne kulture v Logatcu, Pokal Kongsberg, razna prvenstva od republiških in državnih v smučarskih skokih ter smučarske polete v Planici.
Pogrešam pa določeno politiko športa in telesne vzgoje nasploh, katero bi moral izvajati svet za kulturo in prosveto in telesno kulturo ter skupščina, pomanjkanje določenega razvojnega programa, itd. Živimo iz leta v leto z majhnimi dotacijami, brez jasne perspektive. Tudi razumevanje občanov za telesno kulturo ni veliko, s tem pa ni razumevanja tudi pri delovnih organizacijah. Saj v drugih krajih delovne organizacije prispevajo mnogo več v te namene, kakor pa v Logatcu.
Dobil sem Bloudkovo plaketo od ZTKS ter od OZTK priznanje ter nekaj športnih priznanj.
Družba mi doslej  ni dala primernh priznanj.
Sedanjim športnikom pa svetujem več skromnosti in zavzetosti, rodoljubnosti ter več principielnosti pri odločanju.
Prva naloga bi bila ponovno razviti splošno telesno vzgojo, ker vidimo, kakšna je sedaj konstitucija sedanje mladine. O športnih zvrsteh pa menim, da smo v Logatcu zmožni fi-nansirati največ dve panogi, katerima pa je potrebno dati vse možnosti razvoja. Potrebno je tudi zgraditi telovadnice ter vzporedno igrišča in kopališče. Ostalo pa je možno graditi po potrebi športnih zvrsti. Od zimskih disciplin se razvijejo lahko samo smučarski skoki, za kar so objektivni pogoji (skakalnice). Alpsko smučanje se ne more razviti, ker ni ugodnih smučišč. Razvili pa bi lahko smučarske teke, za kar so ugodni terenski pogoji. Za nadaljnji razvoj smučarskih skokov je nujno zgraditi 80-me-trsko skakalnico, ker 50-metr-ska danes še za pionirje ni dovolj velika.
Sem privrženec individualnih športov, ki imajo največjo možnost, da se razvijejo v Logatcu; z masovnimi ekipnimi športi pa je težje, ker ni dovolj kvalitetnih tekmovalcev.
Delo pri telesni kulturi sem skoraj opustil zaradi splošnega odnosa do telesne kulture, do objektov, do financiranja telesne kulture, do neenakopravnega vrednotenja z delom ostalih družbeno-političnih organizacij, zaradi nepotrebnih nesoglasij, ki so pri tem nastajala. Da bi delal še tako aktivno pri telesni kulturi, se morajo stvari obrniti na bolje,« je zaključil Zoran Mrak.
Razgovor z Dragom Arharjem na ista vprašanja bomo objavili v prihodnji številki
Občinski odbor Rdečega križa in odsek za narodno obrambo občine Logatec
RAZPISUJETA občinsko tekmovanje ekip prve pomoči
I.
Udeležba na tekmovanju:
Tekmujejo lahko ekipe za prvo pomoč Rdečega križa in ekipe civilne zaščite iz delovnih organizacij, krajevne skupnosti in občinskih enot.
Ekipa, ki sodeluje v tekmovanju, mora biti sestavljena iz 6 članov, od katerih morata imeti dva opravljen 8-urni tečaj iz prve pomoči. Nihče od članov ne sme biti mlajši od 16 let in po poklicu zdravstveni delavec.
II.
Potek tekmovanja:
Tekmovanje bo izvedeno v dveh stopnjah, in sicer:
1. stopnja — občinsko tekmovanje vseh prijavljenih ekip.
2. stopnja — republiško tekmovanje, na katerem sodeluje iz vsake občine po ena ekipa, ki je na občinskem tekmovanju dosegla najboljši uspeh.
KABELSKE ELEKTRIFIKACIJE NI
Stanovalci novega naselja za Narodnim domom, smo z veseljem pričakovali novega leta. Skoraj bi dejali, da je bilo romantično ko v »starih dobrih časih«. Sence petrolejk so plesale novoletni ples po stenah naših stanovanj. Ko je ura odbila poslednje udarce starega leta, smo zaman strmeli v naše električne svetilke. Res, da smo prispevali 2.900,00 din, toda luči še ni...
Torej uživajmo romantiko in tolažilne besede?
PODJETJE PREJELO PLAKETO JA
Ob praznovanju 22. decembra, dneva JA, je naše podjetje prejelo od general-polkovni-ka Franca Poglajena, komandanta ljubljanske armade, za uspešno izvedeno vajo civilne zaščite ter sodelovanje z JA plaketo JA. Omenjeno plaketo je osebno izročil general-pol-kovnik Franc Poglajen 21. 12. 1970 v domu JA v Ljubljani tovarišu Jožetu Brenčieu, vodju štaba obrambe in civilne zaščite KLI Logatec.
Tekmovanje organizira, pripravi in izvede občinski odbor Rdečega križa, dočim je skrb za intenzivno pripravljanje ekip na tekmovanje, zlasti urjenje, skupna skrb in naloga Rdečega križa, upravnih organov narodne obrambe in vodstev enot civilne zaščite.
III.
Rok prijave:
Ekipe RK, civilne zaščite iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občinske enote prijavijo ekipe za občinsko tekmovanje do 15. 1. 1971.
IV.
Tekmovalni roki:
1. Občinsko tekmovanje mora biti izvedeno do 15. 5. 1971.
2. Republiško tekmovanje bo 20. 6. 1971 v Velenju.
V.
Oprema ekip:
Vsaka ekipa mora obvozno imeti naslednjo opremo: 2 nosili,
Slabo pripravljeni za zimsko službo
Do letošnje zime v Logatcu nismo imeli posebne mehanizacije za pospravljanje in pluženje snega, uporabljali smo le primitivna sredstva, to je plug s konjsko vprego. Z uvedbo pričakovano mehanizacije smo tudi vaščani Blekove vasi pričakovali, da bomo lažje prišli do glavne ceste. Toda naša pričakovanja so bila zaman. Čeprav so v našo vas običajno plužili nazadnje, pa letos še tega nismo dočakali. Ni pa tudi denarja za pluženje I »starim« plugom. Tako moramo v dobi tehničnega napredka še vedno gaziti zamete kot nekdaj, le s to razliko, da so včasih ljudje v zimskem času posedali na zapećku, opravljali le domača dela, danes pa moramo pravočasno priti na delovno mesto.
Skromna novoletna želja prebivalcev Blekove vasi je, da bi bilo komunalno stanovanjsko podjetje v resnici pripravljeno na zimsko službo in nam omogočilo normalno pot na delo.
Z VOLJO NAPREJ
Godba na pihala iz Logatca je imela v nedeljo 10. jan. t. 1., občni zbor. Povabljena sta bila tudi  predsednik  ObSS Franc
2 s predpisano vsebino napolnjeni torbici prve pomoči.
Ekipa, ki bo tekmovala na republiškem tekmovanju, mora imeti predpisano uniformo Rdečega križa ali civilne zaščite.
VI.
Stroški tekmovanja:
Stroške tekmovanja in za morebitne nagrade, krije vsaka ekipa sama v sodelovanju z organom, ki jo je formiral.
VII.
Snov, ki bo zajeta v tekmovanje, je predpisana s »Programom 20-urnega tečaja prve pomoči za odrasle«.
VIII.
Tekmovalno komisijo pri občinskem odboru Rdečega križa imenujeta izvršni odbor Rdečega križa in upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Logatec.
Logatec, 15. II. 1971.
Predsednik občinskega odbora Rdečega križa Logatec Karol Istenič
Sef odseka za narodno obrambo občine Logatec Otmar Oblak
Godina in predsednik OZKPO Marjan Pctrič.
Predsednikovo poročilo jc na kratko osvetlilo razgibano dejavnost godbe na pihala v obdobju 1970. Posebej so bile naglašene nekatere poglavitne akcije: nastop »kmečke godbe< pri predstavi Križem po Logatcu, glasbeni program na KLI za 8. marec, prvomajske budnice po vsej občini, zametek glasbene šole, ki naj bi pritegnila mladi naraščaj zadelo pri godbi. Seveda je bila še cela vrsta priložnostnih nastopov ob proslavah ali na pogrebih.
Predsedstvo je zelo dobro vodilo organizacijske zadeve. Za programsko izvedbo gre še vedno največje priznanje neumornemu glasbenemu nestorju v Logatcu Alojzu Vclkavrhi. Obetajoče vzpodbude mladih govorijo o živem glasbenem zagonu za naprej.
Med poglavitne nadaljnje akcije, zlasti vodstva godbe, bodo priprava celovečernega koncerta s pevci, glasbena vzgoja mladih, nabava še nekaterih instrumentov in ne nazadnje tudi materialna učvrstitev glasbene dejavnosti, za kar naj bi OZKPO skrbela poslej nekoliko bolje kakor doslej.
m/S
27. I. DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU, angleški CS bv vojaški film.
29. —31. I. FANTOM PROTI SCOTLAND YARDU, francoski bv avanturistični film.
30. —31. I. NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI, zahodnonemška bv komedija.
3. II. INCIDENT, ameriška kriminalka.
5. -7. II. TCHUKA, ameriški bv vestern.
6. -7. II. TROP MORIVCEV, ameriška bv vohunka.
10. II. IGUANINA NOC, ameriška drama.
12. do 14. II. UJETNICA STRASTI, ameriška bv drama.
13. —14. II. JAZ ZENA, danska bv ljubezenska drama.
19.-20. II. BITKA ZA SAN SEBASTIJAN, ameriški CS bv vestern.
23. II. NEBESKI JEZDECI, češki vojaški film.
25. -27. II. TARZAN GOSPODAR DŽUNGLE, ameriški avanturistični film.
26. -27. II. GOLOROKI ŠERIF, ameriški CS bv vestern.
Kadrovske spremembe v decembru ,1970
Podjetje je sprejelo v'delovno razmerje Janeza Pogorelca in Branka Zgavca. Oba delata v stavbnem pohištvu.
Sporazumno so prekinili delovno razmerje trije delavci, in sicer: Anton Mele, Darko Menart in Rafael Cepič.
Na odsluženje vojaškega roka jc odšel Damjan Popit.
Samovoljno sta zapustila delo Janez Grdadolnik in Marjan Hladin.
Iz podjetja je bil izključen Jože Lukančič.
Ob koncu leta 1970 jc bilo v podjetju zaposlenih 1021 delavcev.
DROBNE ZANIMIVOSTI