Katekizma ne ziihjo. Muogo je aedaj odrašScnih ljudij in celd učenih glav, ki niti kateKiznia ne znajo. Vkljub teniu drznejo ae zopor katekizem »asajati 80 iu katehcte grajati. Tak.škiiin pripada znaui šulvereiuski glavar, Sevuisjki grajš6ak, bivši profeaor dr. Auaserer. S pomočjo alovenskih odpadnikov v Ptuji, Oriuoži itd. izvoljen v ileželni zbor atajerski polivalil je tukaj kot poročevaloc šolakega odaeka liberalno aolstvo. Potem pa je kresnol po kaiekiKtnu in katehetih zapiaavši: ,,Želeti je, da pouk v krščanskem nauku ni omejen na samo vbijanje verakih resnic, auipak n aj aeupliva namladino, daae jej blažijo srca in vzrejajo nravstveni znauaji, kar aedoseže, akose otrokom temeljito razlaga n ra voslo vj e, t.j. navod, kako imajo vrlo, krščansko živeti." Ta izjava graja torej najprvlje katokizem, češ da se iz njega učimo )e samo verakili reanic, ne pa tudi kračanskega nravoslovja, ali drugače povedauo, da ao iz katekizma učimo sarno, kaj in kako imamo verovati, ne pa tudi, kako moramo kr.ščansko živeti. Nadalje pa graja naše katohete, 6eš, oni ne storijo svoje dolžuosti. Piaatelj teh vrstic je, podobna oi':itanja vžc bral v dunajakih noviuah, katere piaejo Judje in freimaurerji in katere ao zavrarali katoliški novinarji. V Gradci paje neopravičeno očitanje profeaor Aussorerjevo zavrnil prav izvratno preč. g. kanonik Kailon. Reki'1 je: nG. Ausserer gotovo uže dolgo ni imel katekizma v rokab in bil bi dobro storil, ko bi v to knjižico bil zopet pogledal. Kajti potera bi ne napiaal gori navedenega očitanja. Prepričal se bi in zopet spoinnil, da ateje katekizetn 5 poglavij, a le prvo ima napis*. 0 veri. Pi*vo poglavje uči torej verske reanice, pa zapopada tudi mnogo, kar se nanaša na krščansko krepoatno življenje. Vsa druga poglavja bavijo se ali celo ali vsaj zvečinoma s tera, kako ima kriatijan krepostno živeti. V tretjcm poglavji aahajaino doset božjih zapoved. kojih 4. veli: spoštuj očeta in mater. 5. ne vbijaj, 6. no prešostuj, 7. ne kradi, 8. no pričaj krivo zoper avojega bližnjega, 9. ne želi avojega bližnjega žene, 10. ne želi svojega bližnjega blaga. Ali ni tukaj govor o 8amej morali, o aainem nravlovji, zgoli o tera, kako moramo kot kristijani krepostno živeti? Peto poglavje uči: krščauako pravico: varuj se hudega, stori dobro! In ko bi g. Ausaei^er katekizem do konca pregledoval, našil bi dela milosti zaukazana: lačne aititi, žejne pojiti, tujce Taprejemati, nage oblačiti, boleno obiakavati, jetnike resiti, inrtvo pokapati, nevodne poučovati, dvojljivim svetovati, žaloatne tolažiti, krivico voljno trpeti in odpuščati, ki ao naa žalili. Vse to je v ^katekizmu, to učijo katehetje. Zato je g, Auaaeierjevo očitanje zolo nerazumljivo. Da bi katehetje svoje dolžnoati ne atorili, to je zelo krivično očitanje, čoravno moramo pi"iznavati, da je pouk v krščanskem nauku pomaujkljiv. Ali temu niso katehetje krivi, ampak novošolaki črtež, ki za krščanski nauk ne zmore več nego 2 pioli urici vaaki teden. To je pri pomnoženein številu učencev premalo. Trebalo bi najmanje 4—5 ur na teden ; na Prajzovskem jo 5 ur odmerjenih. Pri naa pa je v nekatcrih razredih samo 1 ura odkazana. Naši katehctje storijo, kolikor največ morejo. Gosp. Aussererjevi uapadi in očitauja pa so jaloAra, prazna iu neopravičena." Resnične beaede č. g. kanonika Karlona so Auaaererja tako pobile pred celim zborom štajerekim, da dolgo ni mogol prav do sape priti. Svetovati pa mu vnakako je, da naj vzame katekizem v roke! Morebiti se spoinui mej tein tudi — Trata!. Straženski!