Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolit« frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za , Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Naznanilo.
Zadružna Zveza v Celju, registr. zadr. z omej. zavezo, katera razširja glasom svojih pravil delokrog po vseh slovenskih pokrajinah, zlasti po Slovenskem Štajarju naznanja ponovno, kakor je to ob raznih prilikah in na I različnih mestih že mnogokrat storila, da je vedno z veseljem pripravljena pospeševati in delovati za ustanovitev novih slovenskih posojilnic po Raiff eisen ovem Histemu, kakor tudi drugih zadrug za povzdigo kmetijskega blagostanja zlasti v takih krajih, kjer so posojilnice ali zadruge iz narodno-gospodarskih ozi-rov potrebne in kjer so dani pogoji ter je dovolj voljnih in sposobnih močij, bodisi kmetijsko zadrugo kake druge, kakršnekoli vrste, dobro razmeram primerno voditi in da zamore taka na-p
rodno-gospodarska naprava v vsakem obziru uspešno obstati; in napredovati.
V to svrho in v priznanje svojega .35 letnega tozadevnega blagodejnega delovanja na polju slovenskega zadružništva. zlasti kmečkega posojilništva, na katerem je orala Zveza v Celju ledino in ki je poklicala v življenje prve in najstarejše slovenske posojilnice po vseh slovenskih kronovinah tostranske polovice naše države, je prejela podpisana zveza tudi od viso-iega c. kr. poljedelskega ministrstva denarno podporo, ki se porabi izključno v prid in prospeh kmetijskega zadružništva.
Zaradi tega pa pozivamo rodoljube širom naše slovenske Šta-jarske, katerim so znane potrebe njihovih krajev in katerim je na tem, da se naše slovensko kmečko ljudstvo kar najbolj ojači in si opomore posredovanjem ter s pomočjo slovenskega zadružništva, naj se obrnejo vselej za potrebni svét in pomoč na podpisano Zadružno Zvezo v Celju. Za vsakovrstna pojasnila smo vedno z največjim veseljem pripravljeni in pošljemo na željo v svrho ustmenega dogovora in osebnih informacij kakorkoli potreba tndi radi svojega strokovnjaka, da se nkrenejo vsi za ustanovitev posojilnice ali zadruge potrebni koraki.
Ker predobro vemo, da bode naš slovenski narod stal na trdnih nogah le takrat, ako je tudi gospodarsko in /motno dobro podkovan in ker bode gospodarsko neodvisen naš seljak potem tudi gledé naših narodnih pravic, ii nam grejo po božjih in posvetnih postavah, odločen in neizprosen, želimo, naj bi imel ta naš oklic kar največ zaželjenega vspeha. Je še dosti krajev pri nas na Štajerskem, kjer so dani pogoji za dobro vspevanje prave Raiffeisenske posojilnice in ustanavljanje takšnih je naš namen, v katerem nas ne bodo ovirali nikakoršni oziri.
Volilna reforma.
Državna zbornica je sprejela zakon o volilni preosnovi tak, kakor je bil izdelan v volilnem odseku. V polni zbornici ni bilo mogoče doseči najmanjše spremene ne v tem ne v drugem obziru. Volilna pravica, katero nam daje novi zakon, bode pač splošna pa ne jednaka, zato se nam bode še dolgo, vstrajno in krepko boriti z vsemi sredstvi, ki so in nam bodo dosegljivi, da si priborimo narodno in soci j alno ravnopravnost, da ne bode slovenski volilec manj vreden nego je nemški, da oe bode slovenskemu volilen in naj bode že na Štajerskem, Koroškem ali kjer koli, vsled umetne razdelitve volilnih okrajev onemogočeno, glasovati za svojega slovenskega kandidata ter svoj glas tudi v narodnem obziru uveljaviti.
•I^&toiji laaiftlitvi. volilnih »^ra-
jev so cele slovenske občine, kakor: •DedomJ, Potrn% Püt.'i^ki viii. Žetkue,
Slovenska gorra in Zenkovci v radgonskem okraju, Ščavnica, Dražan vrh in Velka v emureškem okraju pri državnozborskih volitvah za nas Slovence mrtve. Politično mrtvi so za nas naši trgi, ker se je Nemcem posrečilo mestne in trške mandate na Spodnjem Štajerskom tako zvito razdeliti, da bodo imeli Nemci in nemškutarji v tej ku-riji še dolgo vrsto let večino.
Na Koroškem so Nemci na tak način vzeli večini slovenskega prebi-valstve možnost v narodnem obziru uveljaviti volilno pravico. Mesto dveh sigurnih mandatov, ki jim gredo, dobe enega nesigurnega.
Tem gorostasnim krivicam nasproti stoji vzakonjen privilegij Spodnje Štajerskih in Koroških nemških in nem-škutarskih tržanov in meščanov — in pa kar je še posebno izzivajoče, poseben, samostalen kočevski mandat na Kranjskem!
Ta kočevski mandat je po eni strani glavna priča o nemški drznosti z druge strani pa o naši politični ne-dostatnosti. Da se je nemško nacijo-nalnim strankam posrečilo priboriti tem kulturno in gospodarski čisto brezpomembnim krošnarjem svoj mandat, kateri je bil celo proglašen za splošno in složno terjatev vseh avstrijskih Nemcev, dočim je bilo dalmatinskim Italijanom, katerih je po številu več nego Kočevcev in kateri te uboge krošnjarje po kulturi in gospodarski vrednosti neizmerno presegajo, čisto nemogoče pridobiti posebnega poslanca, nam, pač jasno priča, da se je vsa volilna preosnova izvedla pod prevlado nemškega vpliva in tako, da ostane ta neopravičen in neopravičljiv vpliv tudi v novem zakonu ohranjen. Jasno je, da smejo biti z novo sprejetim volilnim zakonom le gospodujoči plemeni nemško in poljsko popolnoma zado-
voljni, dočim se delajo vsem drugim v ntfrodnem in socijalnem obziru veli krivice. — In vender pomeni že načelo splošnosti napredek v primeri z dosedanjo volilno pravico.
Da se nam one občine, katere so nam Nemci na zvit način iztrgali iz našega slovenskega ozemlja in katerih niso naši poslanci znali ubraniti ne pogube tudi v narodnem obziru, morali bomo napeti vse svoje moči. Skrbeti bomo morali, da ostanejo te občine v naših rokah, da se v njih razvije živahno narodno, gospodarsko in kulturno delo, da se Nemcem onemogoči uresničiti njih načrt, po katerem bi nam radi kos za kosom, vas za vasjo, občino za občino najprej gospodarski podjarmili in pozneje tudi ponemčili.
Drobno narodno delo, pouk, shodi, naj skrbe za narodno probujo, previdno in modro . zadružno delovanje za gospodarsko utrditev. Konec je časov, ko sČrio se probajali le vsakih pet. ali šest let ali pa tudi tolikrat ne ter sklicali tu pa tam kak shodek par dni pred volitvami. Za naprej bo treba dela, združitve vseh onih. ki imajo smisel za delo in vero v delo. Samo delo nas mora rešiti, zato na noge vsi, kateri ste tega prepričanja. Vsakdo lahko kaj stori, ta z osebnim delovanjem, drugi s tem, da podpira narodne delavce, da pospešuje organizacijo in širi duh narodne discipline med svojimi prijatelji in znanci, posebno pa s tem, da vtrja svojo voljo in narodno odločnost.
Ko bodemo v tem obziru vsak samega sebe reformirali ter napravili vsak iz samega sebe značajnega, trdnega in neomahljivega narodnjaka, ko bodemo v svoji stroki vsak na svojem mestu, tako da bode poleg nas nemogoče konkurentu shajati, potem in samo potem nam zvitost nemških in nedo-statnost slovenskih politikov, ki so baš sprejeto volilno preosnovo izdelali, vkljub temu, da nam je tako krivična, vender ne bo mogla trajno škodovati. Zaveden, energičen in odločen narod odstrani vse še tako krivične zakone in se konečno vkljub vsem zaprekam prebori do svobode.
Tako bode tudi- z nami. Doba de-mokratizma se^ začenja z noVim volilnim zakonom, pokažimo, da je to v resnici naša doba, doba onega naroda, ki stoji sicer sam proti vsem, a ki zaupa v svojo moč in v svojo pravico — in ki mora doseči svoj cilj.
Svetovno-politiéDi pregled.
Domače dežele.
Prihodnja seja državnega zbora bode 17. t. m. Železniški minister bode zbornici predložil dva zakonska predloga o zgradbi 17 lokalnih železnic.
Stale bodo skupaj okolo 80 milijonov kron; država prevzame 40 milijonov kron nase, drugo polovico bodo pokrile dežele, okraji, občine in privatniki. Večina teh železnic bode seveda v nemških krajih, za nas odpade le kaka drobtinica.
Vse stranke se bavijo sedaj že z novim položajem, ki ga je vstvaril novi volilni zakon. Nemške napredne stranke imajo seje, v katerih določajo kandidate in volilne okraje v katerih je bodo postavljali.
Socijalni demokratje so imeli v nedeljo velik shod na Dunaju, na katerem je govoril dr. Adler o velikem političnem dogodku. Dejal je. da je baš preteklo leto dni, kar so defilirale delavske množice pred parlamentom in poslale deputacijo, da izroči poslancem in vladi zahtevo delavstva, da se uvede splošna volilna pravica. Danes je konečno ta želja izpolnjena. Mi nočemo nikogar terorizirati; nikdar ne bomo delali- ttttäilstva gospoilwru, ali vpogniti se morajo.
V avstrijskih delegacijah je držal minister baron Aehrenthal svoj prvi ekpozé. Ta govor je še v duhu Go-luchowskega in ni še mogoče reči, v čem bode novi minister krenil na nova pota, kod bode naprosto nadaljeval politiko svojega prednika. Pred vsem konstatuje seveda, korektne, prijateljske in zelo prijateljske odnošaje s sosednimi državami. Tudi razmerje z Italijo s katero stojimo sicer v zvezi, proti kateri se pa vedno oborožujemo in ona proti nam, je po ministrovi trditvi zelo presrčno. Z Rusijo bode gojil staro prijateljstvo, katero je že kot poslanik v Peterburgu negoval. Z balkanskimi državami živimo v dobrih in politično normalnih odnošajih. Minister se nadja, da se bodo, tudi trgovske razmere med Srbijo in Avstro - Ogrsko poravnale. Avstrija pa ima po mnenju ministra pravico zahtevati od Srbije, da jej nekdaj dano obljubo izpolni in precizira, kaka državna naročila namerava dati avstrijski industriji. To je po mnenju bar. Aehrenthala Srbija dolžna storiti naši državi nasproti, ako hoče skleniti z njo ugodno trgovinsko pogodbo, ker je Avstrija največji srbski konsument in odjemalec srbskih surovin. (To je bilo pač še pred letom dni res, danes pa ni več in Srbiji ni več toliko na tem ležeče, ali sklene z našo državo posebno trgovsko (tarifno) pogodbo.)
Razmerje med Avstro - Ogrsko in Bolgarijo je pod novim bolgarskim ministrom vnanjih stvari dr. Stančevem postalo jako prijateljsko in nadjati se je, da se tudi v kratkem sklene za obe državi ugodna trgovinska pogodba. — V Macedoniji si po zatrdilu našega ministra prizadeva naša vlada izvesti potrebne reforme ter še posebno preosnovo pravosodstva. Uspehi dosedanjih
prizadevanj so pač, to je moral minister sam priznati prav skromni. — Konečno zatrja, da bode posvečeval svojo pozornost eksportnim prizadevanjem avstrijske industrije ter da bode podpiral ta prizadevanja s posredovanjem naših konzularnih in diplomatskih zastopstev v inozemstvu. V ta namen bode delal na to, da iz-vede reformo diplomatskega izpita v tem smislu, da bodo v bodoče morali biti naši doplomatje bolj dobro poučeni v gospodarskih in industrijskih stvareh in tudi v jezikovnem obziru bolj izobraženi.
V odseku ogrske delegacije je vojni minister razvil svoj program. Ker pa ne zna madžarski so ga člani neodvisne stranke takoj pokarali in slovesno zatrdili, da bi ne smelo biti dovoljeno nikomur izvzemši Hrvatov, govoriti v kakem drugem jeziku, kakor madžarskem. To je tudi ministrski predsednik dr. Wekerle slovesno kon-statiral. Na to je odsek sprejel vojni proračun.
Hrvatski sabor je danes teden sprejel enoglasno predlog akademične omladine, da se prenesejo kosti Zrin-skega in Frankopana iz Dunajskega Novega mesta, kjer sta ta dva hrvatska velikana umrla mučeniške smrti, v domovino. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Babica (pisatelja Šandor-a Gjalskega), da se ob tej priliki prenesejo v domovino tudi kosti grofice Katarine Zrinjske, babice Rakoczyjeve. Za predlog je navdušeno govoril Srb Budisavljevič — predlog je bil enoglasno sprejet.
Bosanska vlada je prepovedala Mohamedanceiu shod. ki so ga hoteli sklicati v Travnik, da se pogovore v svojih verskih vprašanjih. Ta neumna policijska odredba je Mohamedance v Bosni in Hercegovini silno ozlovoljila.
njih krivdi, razpihujejo malenkosti v grozne škandale ter delajo za svojo prenagljenost novega kolonijalnega direktorja Dernburga odgovornim. S kratka, v tej debati se je zopet jasno pokazalo, da so Nemci dobri trgovski potniki, nikakor pa ne kolonizatorji.
— Španjsko. Ministrstvo More-tovo je dalo že svojo ostavko, katero je kralj sprejel ter poveril Vega de Armiji sestavo nove vlade. V narodu je protiklerikalno gibanje jako živahno.
Dopisi.
Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Tukajšnja posojilnica je predrugačila svoje ime in se bode od sedaj imenovala: Posojilnica Sv. Duh pri Lu-čanah r. z. z neom. zav. Vorschuskasse Hl, Geist bei Leutschach r. G, m. u. H. Ista je bila do sedaj registrovana samo nemški in sicer v Gradcu. Pri ustanovitvi posojilnice uradovalo se je v župnišču, katero spada pod okr. Arvež, a ker se sedaj uraduje v sosedni hiši, katera pa je že na Vurmatu okr. Maribor, dala se je posojilnica zbrisati v Gradcu in registrovati v Mariboru.
Ob letošnji desetletnici darovala je g. Šegulu, župniku pri Sv. Roku ob Sotli, kot svojemu ustanovitelju diplomo. katero je „Zvezna tiskarna v Celju" krasno izdelala. Kot vračilo daroval je gosp. Šegula za tukajšnje uboge učence 10 K. T^ dar, dar kr. š. sveta (30 K) in čisti dobiček tombole ob desetletnici je spravil 42 učencem zimsko obleko.
Dne 18. novembra bila je tukaj inštalacija novega g. župnika. Že na predvečer so goreli kresi, pokale rakete in topiči. V g. Rožmanu je dobila fara narodnega župnika. Rojen je v radgonski fari.
Sv Duh se mnogokrat imenuje „Windische Festung", a vidi si.-hočejo to trdnjavo z vso silo razdjati. Ako bode prodajanje posestev tako napredovalo, imeli bomo v 10 letih same slovenske najemnike a nemške posestnike.
Slovenske notice.
Štajersko.
—	Slovenskemu občinstvu! Velika pomota se je vrinila na lepake, s katerimi naznanjamo slov. občinstvu veselo vest, da se vrši v celjskem „Nar. domu-' zopet gledališka predstava. Lepaki pravijo namreč, da se vrši vprizoritev v nedeljo. Predstava se pa vrši V soboto, dne 8. grudna ob pol 8. uri zvečer. Uljudno prosimo vse posameznike in vsa društva, katerim smo poslali lepake, da na teh označeno pomoto p o-pravijo, ker bi sicer nastale zelo neljube zmešnjave.
—	O celjskem narodnem gledišču. Jedva se je jela dvigati iz tal veličastna stavba našega „Narodnega doma"', že se je jelo misliti na oživo-tvorjenje zanimivega družabnega in narodnega življenja potom gledališčnih predstav. „Nar. dom" se je tudi s posebnim ozirom na to misel sezidal ^na način, da se mora v njegovih prostorih veseliti muza lepe bodočnosti . . .
Veselila se je in to po pravici!
Celjski slovenski oder ima brez dvoma po pravici glas ognjišča umetnosti, na drugi strani pa zgodovinska knjiga razvoja slovenstva v celjskem okrožju. Saj vendar ve vsakdo izmed nas, kako neobhodno potrebna je od časa do časa otrpnelemu srcu lepa igra, ki ga dvigne iznad vsakdanjega zemeljskega prahu ter mu zopet podeli vzlet v mišljenju in naziranju o živ-ljenskih vprašanjih.
In kako kmalu otrpne človek v obupni prozi, obstoječi v pridobivanju in vživanju vsakdanjega kruha . . .
To vidimo in opažamo dan za dnem v današnji celjski družbi, katere se je lotil strup letargije, ker se ji sedaj že dalje časa ni nudilo oživljajoče moči v gledališčnih predstavah.
A zopet se je otvorila velika dvorana, zöpet se je jelo gibati v otrp-nelih srcih, in uverjeni smo, da bode naše občinstvo letošnja sezona več ali manj ozdravila.
V tem znamenju prosimo naše diletante, da pri delu vstrajajo, občinstvo pa pozivamo, da se dostojno odzove ob vsaki priliki, saj je to v njegovem lastnem interesu.
V soboto zvečer ob pol 8. uri (točno) se vprizori na odru celjskega „Nar. doma" burka v treh dejanjih „Prvi". Pri zadnji predstavi je bila dvorana naravnost natlačeno' polna.
Uverjeni smo, da se zgodi to pot ravnotako.
Blagajna se otvori ob pol 7. uri zvečer.
Vstopnice se nahajajo v predpro-daji v trafiki „Nar. doma".
—	Glavo in roko odtrgalo je na kolodvoru na Pragarskem železniškemu uslužbencu Francu Reichu.
—	Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj vljudno naznanja p. n. članom, da nameravano zborovanje dne 8. decembra t. 1. izostane.
Celje, 4. decembra 1906.
,	Načelništvo.
—	Na trgn se sedaj pred prazniki večkrat primeri, da donašajo ljudje pokvarjeno ali zelo slabo blago. Tako je kupila neka gospodinja pred kratkim
20	jajc, med katerimi so bile 4 gnjile. Opozarjamo nadzorovalne činitelje, da pazijo na ponujano blago, obenem pa tudi prodajalce, da v svoji lastni koristi ne prinašajo pokvarjenih in gnjilih stvari ua trg.
—	Konsum mesa v Celju. Zaklanih je bilo v Celju od 19. do 25. listopada 35 volov, 5 krav, 6 telic, 35 telet. 44 svinj in 1 ovca. Od zunaj se je kupilo 647 kg različnega mesa.
—	Umrli so v celjski bolnišnici: 28. listopada Karol Domitrovič, 1 mesec star, Margareta Lipovšek 70 let in Ana Palier 61 let stari. 29. listopada: Ivan Lipičnik star 24 let, Terezija Požun
21	let stara. 30. listopada: Ivan Kranj c 37 let. Zunaj 29. listopada: Martin Vo-laušek, 66 let, v Liscah, Elizabeta Ven-gust, 1 mesec, v Sovodni.
—	Glas iz občinstva na Bregu. Pri mesarju g. Pleterskem zastavijo včasi vozovi kar celo cesto, tako da mora človek včasi dobršen čas čakati, predno more naprej, ako noče gaziti blata, katerega je tamkaj radi napajanja in velikega prometa zmiraj dovolj. Neprijetno je tudi, da pri Weissovi hiši ni nobenih strešnih žlebov: ako le malo dežuje, pa lije s strehe na človeka kakor s škafa, tako da se je treba umakniti s poti na cesto, kar ob deževju gotovo _ ni prijetno. Prosili bi nujno občinski svet okoliške občine, da bi ukrenil kakršnosibodi poboljšanje teh neprijetnih razmer.
—	Namestništvo je razveljavilo sklep cerkvenega konkurenčnega odbora glede prispevkov za popravila cerhve in gospodarskih poslopij. Prispevek se bo moral na novo odmeriti.
—	Imenovanja v poštni službi. Bili so imenovani višjim oficijalom gg. poštni oficijali Edvard Hörber v Beljaku, Artur Kropsch v Mariboru, .Stanislav Wolak v Lipnici, Gustav Gollitsch v Celju, Anton Prucha v Beljaku, Rudolf Tesimaier v Ptuju, Alojz B a -hovec v Mariboru, Anton Lorenz in Anton Zinder v Beljaku.
—	K uvodniku v 139. št. „Domovine". Neko slovensko društvo v
Gradcu je prosilo akcijsko užbo za , papir Leykam-Josefsthal, naj mu dovoli ogledati si tovarno in način, kako se dela papir. A dovolila ni dobilo, i Konečno je šla prošnja do eneralne uprave na Dunaj. A tudi tukaj so . prošnjo odvrnili. Vidi se — gospoda ! so se zmastili s slovenskimi groši in sedaj so postali visoki, napeti. Druge razlage za to dejstvo nimamo. Sicer; pa bi ne bilo ravno težavno, a zelo, lepo, ko bi se jim rdeči grebenček malo j pristrigel.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v veseli družbi Celjanov in Laščanov dne 2. t. m. v gostilni pri Franu Drolc K 7'77; ravno tam prebitek Martinove gosi po K 2'50, za kazen uslužbenca P. po g. Burdiichn pa K 1'60. Skupna vsota K 11'87 vpo-slala se je vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano.
—	Braslovče. Tukajšno pevsko društvo priredi dne 8. decembra t. 1. na Legantu gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči". Žaloigra v petih dejanjih. Cena od I.—V. vrste 1 K, od V.—X. vrste 70 v, stojišča 40 v. Začetek je ob pol 7. uri zvečer, ne pa ob 8. uri kakor se je pomotoma poročalo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Na obilen obisk vabi odbor.
—	Ljudska knjižnica v Šoštanju ima svoje prostore v posojil-niški hiši, I. nadstropje, Uradne ure: Vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer, j Vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Dobijo se vse slovenske knjige poučne in zabavne vsebine. Vsak redni član plača 20 vin. udnine in za iz-posojenje vsake knjige 2 vin. Poslužite se v prav obilnem številu ljudske knjižnice!	Odbor.
—	Zidani most. O razmerah v kurilnici in o samooblastném postopanju g. Lauterja piše „Rdeči prapor" prav grde reči. Ta gospod ;i na vse mogoče načine prizadeva, kako bPza družbo štedil na škodo delavcev, tako je dvem delavcem, ki pa še nista popolnoma pohabljena, odtrgal pet dni bolniške plače, ker je zvedel, da sta se vdeležila procesije Rešnjega TeJesay z druge strani je pa nekdo smel cel mesec marodirati, ker mu je popravljil bicikel. Ko se je nekdo pri delu po-škodaval, je g. Lauter pogledal poškodbe in dejal: „No, prsti še niso stran!" Bržkone štejejo poškodbe pri njem še le, ko je že roka ali noga odletela. Isti mož, ki tako vestno varuje koristi družbe, uporablja pa družbine delavce, da mu nosijo po letu vodo visoko gori v skale, da tam zalivajo trte in da mu strežejo, če da svojim prijateljem kako zabavico aii pojedino doma.
—	V Žicah pri Konji« ali se je ustanovila posojilnica, katera je pa pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani. Veselilo bi nas, ako bi naše posojilnice pristopale k domači. Zvezi v Celju, od katere imajo vse ugodnosti, ki jih le morejo od katere si koli podobne Zveze pričakovati.
—	Stenografski tečaj otvori začetkom prihodnjega meseca klub samcev v Slov. Bistrici.
—	Slovensko pevsko društvo r Ljutomeru izreka zahvalo vsem, ki so z darili ali denarjem pospešili dobe izid tombole dne 2. decembra. Tu vsem udeležencem gre najtopleja za hvala. Čisti dohodek 177 K se vporabi v povečanje fonda za nakup društvenih instrumentov.
—	„Bralno društvo Maribor" bo prirejalo, kakor lani, tudi letos v zimskih mesecih vsako nedeljo v,.Narodnem domu" poljudna predavanja. Vrsto predavanj otvori dne 9. grudna 1906 dr. Medved, ki bode govoril o koristi poljudnih predavanj. Dne 6. prosifflfa bo predaval dr. Vrstovšek o Gregorčiča,
Vnanje države.
—	Srbija. Razmere so se že tako premenile, da Srbiji danes ni več toliko na tem ležeče, bode li pogodba z Avstro-Ogrsko sklenjena ali ne. „Trg. Glasnik" piše, da mora srbska vlada odločno odkloniti vse, kar bi bilo podobno napadu ua srbsko neodvisnost. Taka je dandanes zahteva, naj srbska vlada natančno določi, kaj hoče naročiti v Avstriji za 26 milijonov. To ponudbo je stavila Srbija pred meseci, Goluchowski jo je zavrgel, zato je to vprašanje odbito. Če hoče Avstro-Ogrska skleniti pogodbo, naj jo sklene brez kakoršnega si koli pogoja ali pridržka. Imenovani list piše- „Mi želimo trgovinsko pogodbo, katera naj nam zavaruje, kakor do sedaj avstro-ogrske trge. pripravljeni smo za to. da s podobnimi povoljnimi carinami damo iste ugodnosti vsaki državi, ki stoji z nami v pogodbi in še posebno Avstro-Ogrski, s katero imamo tako velike in tesne trgovske zveze.
—	Bulgarija. Novi minister vnanjih stvari dr. Stančev je v svojem govoru v Sobranji omenil posebno prijazne razmere med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko. Novi minister je tudi že dosegel, da je Avstrija opustila pobiranje sodnih pristojbin (kapitulacije) pri konzularnih sodiščih. Ta koncesija priča, da. bode v kratkem sklenjena tudi posebna trgovinska pogodba med obema državama. Stančev ima pa tudi misijo spraviti in sprijazniti Bolgarijo in Rusijo in Turčijo in Bolgarijo.
—	Nemčija. V nemškem državnem zboru se vrši razprava o kolonijah. Duh. ki veje in oživlja to razpravo se izdaje za radikalizem. naprednost in nedotakljivo poštenje nemških parlamentarcev, v resnici je pa samo dokaz njih filistroznosti in omejenosti. Ti parlamentarci napadajo kolonijalne uradnike predno so se še prepričali o
13; prosinca 1907 dr. Poljanec o solncu in zvezdah. 20. prosinca dr. Dimnik o zakonskem pravu, 27,prosinca dr. Pivko: Naselitev alpskih dežel. Predavanja se pričnejo ob pol 10. dopoldne. Že lani se je čim bolj širilo med ljudstvom zanimanje za poljudna predavanja bralnega društva „Maribor", upati je, da jih bodo letos kmetje in delavci še v rečjem številu obiskavali kakor lani.
—	K dopisu „Mariborske Slo-fenke" od dne 26. novembra 1906 I štev. 138. Hvalevredno je, da se še lahajajo med našimi mariborskimi Slo-renci taki. ki sovražijo to neznosno in mučno nemškovanje v medsebojnem občevanju.
Cenjeni dopisovalec, išči . tudi vzrokov tem žalostnim razmeram.1
Naše nemško govoreče gospe in gospodične pogosto niso naše narodnosti. temveč imajo le Slovenca za moža. oziroma čestilca, — ženina.
Rak rana, ki razjeda našo družbo pa je ravno to, da si npši takozvani vrli. navdušeni Slovenci iščejo družico za svoje življenje le v nasprotnem taboru.
In tudCtake žene ne znajo in nočejo znati mile, lepe slovenščine! Si Slovenke smo iz same kulantnosti prisiljene občevati z njimi seveda nemški.
Mož, ki si bil nekdaj tako mehkega značaja, se dal premotiti od Mozvane mejnarodue ljubezni, (od takih mnogo rabljen izraz!) ali pa od mejnarodnega mamona, gledi vsaj v zakonu na to, da s trdno, možato roljo in nepremagljivo eneržijo popraviš ta pogubni greh zoper svoj narod in materin jezik. Z vso strogostjo zahtevaj in upelji v svojem domu slovenski občevalni jezik! Možje, delujte med svojimi stenami v lastnem domu, vi — ki se imenujete močni «pol — bodite res močni in veliki v volji in dejanju — pa bodo uspehi v družbi in na ulici postali tudi drugačni. Le poglejte malo po svetu in opazujte naraščaj takih naših omah-Jjivcev! — Odpadnikov imamo na .•».utine.'
Sin. hčerka se sramujeta očeta Slovenca, ga celo zaničujeta! Koliko zdravih moči je zgubil naš slovenski narod na ta način!
Razvidno in jasno je torej, da zakrivijo pravzaprav te bridke raz-.niere v naši družbi edino le naši mladeniči — naši možje!
Opazujte, kako se klanjajo bogati tujki (da je le bogata!) in kadar so že v mreži, kako jo vodijo po promenadah z vso nežnostjo in milobo roko v roki. obljubljajoč ji nebeški raj — govoreč ne slovenski — ne francoski tipak le v blaženi visoki nemščini!
Nadalje naši prizanesljivi, prelju-bezhjivi zakonski možje, proti svoji izvoljenki, kateri je 'seveda tudi popolnoma tuja lepa slovenščina!
Možje — mladeniči. ne bodite samo pri rujni kapljici navdušeni Slovenci. pri delu za narod in materinščino nam bodite vstrajni vzor in dika, nas vnemajte za slovensko stvar — in me gremo z vami v boj „z ognjem in mečem!"
Mariborska Slovenka.
—	Nov list v Mariboru. Predvčerajšnjim je izšla v Mariboru prva stH-ilka „Marburger Presse". V svoj program si je postavil list posebno pozornost napram vsem občinskim zadevam in brezobziren boj proti „črni in rdeči internacijonali". Koroški vše-nemški listič „Kärntner Wochenblatt" priobčuje zopet svojim vernim bralcem zanimivo vest, da je „podkupil" mariborski škof nov list s 3000 K in vlada z 20.000 K. — Naša vlada se res boji mariborskih „merodajnih" listov; najprej podkupi „Marburgerco" sedaj pa
še njeno novorojeno vsenemško sestro. Ne verjamemo, da smatra vlada to „zanimivo" vest kot poseben poklon.
— Maribor. Po volitvah! Občinske volitve v Mariboru so končane, prodrli so Nemci na celi črti. Kakor nevarne nevihte smo čakali nestrpno le izida obči volitev v III. razredu; kajti šlo se je za to, zmagajo li Nemci ali socjalni demokratje. Nemcem zmage pač nismo želeli, toda pripomogli smo jim do nje s svojp malomarnostjo. Res, nekaj Slovencev je oddalo v III. razr. svoje glasove socjalnim demokratom, nekaj krščanskim socjalcem. a število teh je bilo malenkostno, volili so le taki, ki so obenem strastni privrženci prve ali druge stranke. Toda večina slovenskih volileev ni volila, ker ni bilo oficijelnih slovenskih kandidatov
—	in to je pega, sramota, ki je ne moremo izbrisati, malomarnost, ki je ne moremo izbrisati, malomarnost, ki je ne moremo opravičevati in zagovarjati z mirno vestjo. Naše politično društvo bi bilo poklicano začrtati pot, po kateri nam je hoditi, razjasniti nam stališče, ki ga zavzemajmo napram občinskim volitvam, naj bi nam vsaj priporočalo ozir. odsvetovalo sodelovanje pri tej ali oni stranki — pa vsega tega ni storilo! Nobene direktive! Naše celo politično življenje, da ne rečem životarenje, je tako zaspano, da bi mislil, da sploh ni političnega društva, političnega vodstva, ko bi ne vedel, da imamo ljudi, ki nam hočejo biti voditelji; mislil bi, da je mariborsko slovenstvo živelj, ki čaka nujno svojega pogina, ki meni. da mora ostati Slovenec v Mariboru na veke teptana para; tako bi mislil, ko bi k sreči ne imeli v svojih vrstah nekaj ljudij, ki si žele dela, ki hočejo, da se napravi konec temu brezdelju. Že davno bi bili lahko nastopili^ pokazali nasprotnikom svojo moč, pa manjkalo nam je od nekdaj že organizacije, manjkalo discipline, brez katere si uspešnega boja še misliti ne moremo. Te nam je najprej treba! Seve, začeti je treba, a ne ostrašimo se. ne obupajmo pri tem delu! Pogled na Čehe v Budje-jovicah, na to južno stražo češke zemlje nas naj bodri, da ne zmagamo pri težkem delu. Saj nam kaže, da se občine ne izvojujejo z abstinenco, ampak da je treba na volišče vsem do zadnjega. Kaj nam je neki že zalegla toliko letna malomarnost? Če bi še tudi ne bili do danes zmagali, moralni vpliv na mariborski slovenski živelj bi ne bil izostal! V slovenski javnosti so se čuli glasovi: „Ni dobro, da potit, društvo ni postavilo lastnih kandidatov. Da, da, ni bilo dobro! Pa to je tudi bilo zadnjikrat, da se nismo vdeležili občinskih volitev — prihodnjič se postavimo! Naš položaj še ostane sicer dokaj časa takšen, da ne pojde brez kompromisov, toda kompromisov na stvarni podlagi. Pa tudi stranka, ka-koršna je socjalno demokratska bo prišla (kadar bo imela zmožnejše voditelje nego so bili dosedanji) do spoznanja, da ji je treba računati z razmerami, da ji brez kompromisov (in sicer s slovensko stranko) nikdar ne bode odprta pot, do mariborske občinske uprave. Zopet nam bo vladal za dobo 3 let nemški šovinizem, ki ga je že dosti okusil naš narod po slovensko-štajerskih mestih in trgih. Pa kar je
—	to je! Da se' pa v bodoče stvar izpremeni, za tem stremimo! Ne tar-najmo nego delajmo! Začnimo pri sebi! Organizujmo svoje vrste, da bodo mogle črez 3 leta, ko se bodo spet tresle hlačice nemškim kandidatom, korakati naše vrste prvič v volilni boj, če tudi morda brez upa zmage, pa vender samozavestno, ponosno. Za- ' vedajmo se vedno važne naloge, ki jo imamo reševati mariborski Slovenci:
zastražiti severno mejo. Zatreti nam je glavno oporo slovenskoštajerskega nemštva. Treba sicer šele začeti! Pa, če se bo delalo vstrajno, energično, ne bo več daleč čas, ko bo zaoril glas po domovini: „Živeli mariborski Slovenci! Živele slovenske Budjejovice! Živela naša severna straža!"
—	Maribor. Sejaobčinskega sveta. Zanima nas odgovor župana Schmidererja na interpelacijo soc. dem. občinskega zastopnika Krainerja glede odprave slovenskega napisa pri Cirilovi tiskarni. Občinski svet je namreč dovolil 6. svečana 1902 tiskarni, da si da do odpovedi napraviti napis na posebni ven moleči tabli. 11. kimovca 1906 je vzel občinski svet svoje dovoljenje nazaj, ker se mu je povedalo, da je tiskarna obnovila napis. 21. kim. je tiskarna rekurirala, a občinski svet, ki je v enakih zadevah najvišja instanca, se ni mogel ozirati na rekurz, ker moli označeni napis v občinski zrak (!). Nato se je zgodilo to, kar smo že poročali. Župan mariborski je samo — pozabil omeniti, da so bili pri odstranitvi omenjenega napisa edino merodajni nemškonacjonalni oziri. Mesarska zadruga zahteva dovoljenje tedenskih živinskih sejmov v Mariboru.
—	Kopeniški stotnik je obiskal tudi Maribor kot zaupnik vlade in sicer se je obrnil na urednika „Marb. Zeitung" pana Jana. Ponujal mu je, kakor smo že poročali 50.000 K za pomirjenje mariborskih „Nemcev" ob času, ko smo se. Slovenci potegovali za sedmi mandat. „Marb. Zeit." se je sedaj odvažno razkoračila in potrdila to flebelo raco koroškega lističa. Vsak skrbi za svoj ugled po svoje . . .
Od Sv. Petra pri Mariboru. Pred kratkim smo potočali, da je izginil od Sv. Petra tamkajšnji posestnik Matjaž Koronik ter je sodnija zaprla mlinarja Poredoš in njegovo ženo, ker Stab bila na sumu, da sta ta Ko-ronika umorila in oropala. Sedaj pa se je posrečilo žendarmeriji najti truplo Koronikovo v Dravi. Kakih dve sto korakòv pod mlinom obtičalo je mrtvo truplo na nekem hlodu. Prišla je takoj sodnija na lice mesta ter konstatirala, da je bil Koronik umorjen z nekim trdim orodjem, najbrž s sekiro. Lobanjo ima namreč vso prebito in polovica spodnje čeljusti mu je odtrgana. Ni torej več dvojbe, da sta ga mlinarjeva umorila in oropala.
—	Naknadno se nam poroča iz Gradca, da se je zadnje veselice pri „Domovini" udeležilo izredno mnogo delavcev. Mi z veseljem bilježimo ta vesel pojav. „Domovina" ima svoje prostore Stiegergasse 2.
—	Südmarkina „Julfeier" (božična slavnost) v Gradcu se je obnesla neki skrajno klaverno. Tetka iz Gradca toži, da graški Nemci niso tako bogati, da bi se jih neprestano „pumpalo" za trpeče nemške brate na Sp. Štajerju. Morda tudi zavida našim „Nemcem" imeniten „kšeft" s podarjenim denarjem. Pa le čakajte, ubogi Gradčani! Ko bo dozidan naš celjski „Deutsches Haus", potem šele böte morali pri sličnih'slav-nostih reševati naše nemštvo, potem še le se vas bo „pumpalo", da se plačajo obresti od pol milijona kron. In Bog ne daj, da bi izostali; zaznamujejo vas s Kajnovim znamenjem, ker ste uničili „nemško posest" v Celju, to se pravi, ker ste pospešili „neizogiben" krah vsega našega „nemškega" gospodarstva!
—	Umetniško-zabaven večer „Slovenije4* 30. listopada na Dunaju je vspel nad vse sijajno. Dvorana je bila skoro premajhna. Zbralo se je odlično, fino občinstvo iz vseh slovanskih krogov na Dunaju, ki je z zanimanjem in potrebnim umevanjem sledilo dovršenim glasbenim točkam kamornega kvarteta g. J e r a j a. Tudi pevske in
deklamatorične točke so izborno ugajale. Obiskal nas je tudi ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Prihodnji umetniško-zabaven večer bode posvečen, spominu S. Gregorčiča. ____
Kranjsko.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar tega opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnem blagu.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je doposlala tvrdka I. Drufovka v Gorici kot večletni prispevek od prodanega družbinega voščila za črevlje znesek 101 K. — Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago, ki bi lahko donašalo naši družbi bogatejih prispevkov,, ako bi je rabili vsi Slovenci.
—	Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme: 3 poslovodji, 2 potnika, 2 kontoarista,. 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika že-lezninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant, stroke, 3 prodajalke, 7 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespodent, 12 pomočnikov mešane stroke, 3. pomočniki špecerajske stroke, 2 pomočnica želez-ninarske stroke. 2 pomočnika modne in galant, stroke, 11 kontoaristinj, 3. blagajničarke, 3 prodajalke.
—	Imenovanje. Višje deželno sodišče v Gradcu je imenovalo pravnega praktikanta pri okrožni sodniji v Novem mestu Antona Kajfeža avskultantom za svoj delokrog.
—	Ravnateljem na novomeški gimnaziji^je imenovan prof. F. Breznik iz Ljubljane.
—	Novi del domobranske vojašnice v Ljubljani so izročili domobranski upravi.
—	Soho Simona Gregorčiča,, 42-cm visoko je dal modelirati Bahovec v Ljubljani po profesorju Repiču. Imel jo bo v zalogi.
—	Promoviran je bil 30. listopada na Dunaju pravni praktikant pri deželnem sodišču,, starešina „Slovenije"' g. Gresror Žerjav.
—	Iz davčne službe. Davčni adjunkt g. J. Prezelj v Krškem je prestavljen od ondotnega c. kr. .okrajnega glavarstva v isti lastnosti v Črnomelj, Na njegovo mesto pride g. F. Jenko, davčni adjunkt v Logatcu.
—	Za kancelista pri c. kr. okr. sodniji v Krškem je nastavljen gv M. Škerlevaj, dozdaj v c. kr. mornarski službi.
—	Pogumni otroci. V Nemški vasi pri Ribnici so omejili otroci z domačo brizgalnico velik, ogenj v parni žagi g. Turnherrja. Slike teh otrok so videti pri Bahovcu v Ljubljani.
—	Novo šolsko poslopje bodo te dni slovesno otvórili v Radečah na Dolenjskem.
—	Roditeljski večer je bil v Zagorjah in se je dobro obnesel. Te prireditve se tedaj tudi pri nas širijo in želeti je, da se še bolj razširijo; na ta način se pospešuje med stariši in učitelji spoznavanje in navajanje k harmonični vzgoji. Zlasti v narodno izpostavljenih krajih priporočamo to misel najtoplejše!

KOroško.
—	Na shodu v Svečah je govoril vodja jugoslovanske socijalne demokracije o boju za splošno volilno pravico in o nje pomenu za razvoj političnega življenja Slovencev. Poudarjal je, da nam ta volilna reforma ne prinese ne v narodnem ne v socijalnem obziru tega. kar bi Slovenci po vsej pravici smeli zahtevati, ali obstanek narodnosti ni odvisen samo od volilne pravice ampak od vsega, v čemef se kaže življenska moč in sposobnost za boj za obstanek. Vse, kar nas dela sposobnejše za ta boj. nam posredno utrja narodni obstanek, zato moramo z drugimi narodnimi napredovati s svojim časom in ne smemo zaostajati za drugimi. Mirno so poslušali govornika zborovalci, čeprav je bilo na shodu, socijalnih demokratov mnogo manj nego drugih. Koncem zborovanja je nekdo vprašal Kristana, kako bodo postopali socijalni demokratje pri bodočih državnozborskih volitvah? Kristan je na to odgovoril, da bodo socijalni demokratje postavili pač svojega kandidata, da bode pa ta prav gotovo Sloveneip. ker stoji njih stranka na stališču narodne pravičnosti.
Primorsko.
—	Tolminski rodoljubi želijo, da bodi Gregočičev spomenik „S. Gregorčičev dom"' za izobrazbo mladine.
—	Goriške Slovenke poživljajo vse sestre po slovenskih deželah, brez razlike stanu in izobrazbe, da naj nabirajo za spomenik pesniku, mislecu in mučeniku Simonu Gregorčiču. Spomenik mora biti najlepši, kar so jih postavili dosedaj kateremu pesnikn. pravijo v svojem oklicu.
In spomenik bo tudi najlepši, ako se upošteva želja tolminskih rodoljubov in se postavi mesto mrtvega kipa iz brona ponosna stavba. S. Gregorčičev dom za vzgojo in izobrazbo naših otrok. Saj je gotovo najlepši tak spomenik, ki stoji v srcu mladine od roda do roda!
—	Slovenski socijalni demokratje so imeli 2. t. m. v Trstu v „Delavskem domu" veliko veselico, pri kateri je nastopil delavski pevski zbor in dramatični oddelek „Ljudskega odra". Igralo se je šaloigro „Medved snubač", katero je ruski spisal Čehov. Čisti dohodek veselice je bil namenjen volilnemu skladu politične organizacije jugoslovanske socjalne domokracije. — Prihodnjo nedeljo 9. t. m. bode v Trstu v „Delavskem domu", okrajna konferenca, na kateri se bodo pretresala politična in kulturna vprašanja. Na dnevnem redu stoje med drugimi točkami: DržaVnozborske volitve; organizacija in taktika; strokovna organizacija: kulturna organizacija.
Druge slovanske dežele.
— Češke vesti. Povišanje davka na pivo. Ker izkazuje proračun dežele češke 20 milijonov kron deficita, se namerava zvišati davek na pivo, da bi se na"ta način pokril imenovani primanjkljaj. Sedanji davek
1 K 70 h, se bo baje zvišal na 4 K. To povišanje bi povečalo dohodke deželne blagajne za 17,800.000 kron. Na ta način bi bili obsojeni konsumentje, da prav sami nosijo ves deželni davek. Edino pravilno bi bilo saniranje deficita z državno pomočjo.
—	Praški trgovski gremij • je začel akcijo, da bi se na tehniki
ustanovil poseben trgovski oddelek kot nekaka trgovska visoka šola.
—	Shod delegatov avstrijskih profesorskih društev se je vršil 18. in 19. t. m. v Pragi. Slovensko profesorstvo je bilo zastopano po dr. Žmavcu iz Ljubljane. Na shodu se je razpravljalo o reformi šolstva in o profesorskih stanovskih razmerah. Med drugim je bil tudi enoglasno sprejet predlog, da naj imajo učenci srednjih šol že po dokončanem VI. razredu pravico do enoletnega prostovoljstva.
—	V praškem Rudolfinu se priredi razstava prekrasnih umotvorov Meunierovih, enega največjih umetnikov moderne dobe. Meunier je bil Belgije in si je kot slikar in še posebno kot kipar pridobil svetovno slavo. Umrl je lansko leto. Predmete za svoje umotvore je Meunier zajemal iz delavskega življenja.__
r Svetovne vesti.
—	Grozovit vihar je razsajal v Guatemali (Amerika). Ubitih je nad 50 oseb, 300 hiš je porušenih.
—	Afera Strassnoif v Zagrebu. Slepar Strassnoif, o katerem smo poročali, je spravil zagrebškega nadškofa Posiloviča, več kanonikov in tudi vodjo hrvatske stranke prava dr. Franka v precejšnje sitnosti. Ministrstvo zunanjih zadev namreč ne želi videti na djakovskem škofijskem sedežu kanonika dr. Barona, za katerega se zavzema Posilovič. Strassnoff je imel pomočnika v ministrstvu, ki mu je to in še več drugih stvari izdal, med temi baje tudi zvezo dr. Franka z dunajskimi odločilnimi krogi. Goljuf je na to šel k nadškofu in mu dejal, da se
hoče informirati o dr. Baronu, češ, da
i
zasede ta-le vendar škofijsko stolico djakovsko. Nadškof je bil tega seve silno vesel; kanonik Baron mn je posodil 1000 K, da pridobi dr. Franka za podporo njegove kandidature. Istotako mu je baje „posodil" kanonik Pliverič 800 K, ker bi rad postal pomožni škof v Zagrebu. Baje si je Strässnoff še pri raznih drugih osebah nabral do 40.000 K. Mažarski listi prinašajo tudi — najbrž tendencijozno — novico, da je vzel Strassnoff dr. Franku tudi neke važne^ listine, namenjene ministrstvu zunanjih zadev. To se namreč povdarja vsled tega, ker dolže Franka, da je v zvezi z Dunajem.
mešane stroke ki ima spričevalo daljše '.' službe, išče :: mesto. Naslov se izve pri ^sa) i Ivani Piki v Celju
Kovaška ulica št..13.
Kletarsko društvo v Ormožu
«pisana zadruga z omejeno zavezo
pi>ipoi>oča svojo veliko zalogo
npistneaa KJ
I f
blogo J|L
ljutomerčana
iz najboljših vinogiadov ormoško-ljutomerskih goric.
CENE N IZ K E.
Poéilja se od 56 litrov naprej. Vzorci zastonj in franko.
Za sv. Miklavža in Božič lepe in vsakovrstne igrače, priporoča Petep Kostič v Celju.
MiBHMHS
M. Heferer vdova in sin.
Danes dne 5. in jutri dne 6. decembra
v veliki dvorani hotela „pri zamorcu" (Hotel Möhr).
Vstopnina 40 vinarjev"; Koncert od (625) 8. do 10. ure zvečer.	i

V Žicah pri Konjicah se otvorifdne 15. t. meseca
Raifleisenovka
I
za župnije: Žiče, Špitalič, Loče, sv. Jernej in občina Tepanje. Uradni dnevi bodo ob nedeljah po jutranjem cerkvenem opravilu. Vloge se bodo obrestovale po 4'/2%, posojila dajala na 51/2°/o. («21) 2-1
notar Baš y Celji
(620) 3—1
Pratili
Blaznikove in družinske se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah is-r
v Zvezni trgovini v Celju.
5a5asa5B5HgE5H555H5H5gSH5H5H
e
z vso potrebno opravo odda! I. marcijem t.L POSOJILNICA v VITANJ11 lastni hiši v Vitanji. i Natančneja pojasnila daji tajnik in učitelj m*
R. Kosèr, Vitanje.
VIZITKE
priporoča
Zvezna tiskarna
Poskusite
ir? priporočite = izdelke =
Ugodna prilika.
Proda se blizu Celja dobro idoča velika gostilna s hišo na jedno nadstropje, z velikimi hlevi za 15 komadov živine in kozolcem s šestimi okni. Zraven je 5 oralov lepega travnika, Vse leži v prav lepem kraju v ravnini tik okrajne ceste. Proda se s polno koncesijo tudi žganjetoč in tobačno trafiko.
Lastnik proda zaradi drugega podjetja vse za 30.000 K; polovica se mora izplačati, druga polovica pa lahko ostane vknjižena po 50>0 V bližini stoji več tovarn. Pri hiši je tudi ledenica, ker je bila' poprej tam mesarija in trgovina. Več pove upravništvo „Domovine".
(622) —
Ilustrovani narodni koledar
za leto 1907
Sil
a a
je ravnokar izšel f založbi Zvezne tiskarne u Celja. Cena broš. K1-, elegnezan K 1'50, po pošti 20 vin. več. Zanimiva vsebina. K3 Okusna oprema.
Vsako leto
m
M
m (Si
rapdanj^^gg